PRIMORSKI dnevnik je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni “Slovenija« pod Vojskim Pri Idriji, do 8. maja 1945 Pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481)-533382-535723 Fax 0481/532958
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Fax 0432/730462
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppc
Cena 1.200 lir - Leto XLVII. št. 3 (13.833)
Trst, petek, 4. januarja 1991
Gre baje za zadnji poskus Bele hiše, da prepreči oborožen spopad v Zalivu
Nepričakovan Bushev predlog Sadamu Baker in Aziz naj se sestaneta v Švici
Do srečanja naj bi prišlo med 7. in 9. januarjem - Irak bi moral odgovoriti v teku tega tedna Pozitivne reakcije v svetu - Zunanji ministri ES bodo proučili morebitno lastno pobudo
WASHINGTON — Upanja v mirno rešitev zalivske krize nihajo: danes jih jri več, jutri pa se spet porodijo. Tako je bilo tudi včeraj, ko je glasnik Bele “iše Mariin Fitzwater (telefoto AP) Nepričakovano prebral Bushev pred-iraškemu predsedniku Sadamu Huseinu, da bi se zunanja ministra pbeh držav srečala med 7. in 9. januarjem nekje v Švici. Bush pri tem pou-hurja, da gre za zadnji poskus mirne rešitve krize, nakar bo nujno sprego-v°rilo orožje.
James Baker in Tarek Aziz naj bi se iorej po Bushevem predlogu sestala v ^vici, ki je takoj pristala na predlog in sporočila, da se oba državnika lahko sestaneta kjerkoli na švicarskem ozemlju. Žoga je sedaj na iraškem igrišču in Sadam bi moral v teku tedna sporočiti, če pristaja na sestanek šefov obeh diplomacij ali ne. Kakorkoli že, z “Ugdadom ne more biti nobenih kompromisov, je dejal Fitzwater, ZDA niso Pripravljene spregledati resolucije svetovne organizacije: Irak se mora brezpogojno umakniti iz Kuvajta, ko-bruj potem bodo mogoči mirovni pogovori.
Državni sekretar Baker bo odšel iz Združenih držav 6. januarja na potovanje po evropskih in bližnjevzhodnih prestolnicah. Obiskal bo države, ki so pristopile k protiiraški koaliciji in v okviru tega potovanja naj bi prišlo, če bo Irak privolil, na srečanje s Tare-kom Azizom. Glasnik Bele hiše je v svojih izjavah obžaloval dejstvo, da Sadam Husein ni našel vsaj nekaj časa, da bi doslej sprejel Jamesa Ba-kerja, čeprav je brez kakršnihkoli pomislekov in zamud sprejel avstrijskega predsednika VValdheima, nekdanjega britanskega premiera Heatha in celo bivšega boksarskega prvaka Mohameda Alija. Resnici na ljubo je Irak pred časom pristal na srečanje med Tarekom Azizom in Bakerjem, vendar je Sadam Husein sporočil, da se bo s šefom ameriške diplomacije lahko sestal 12. januarja, se pravi samo 3 dni pred zapadlostjo ultimata, na to pa Bela hiša ni pristala, češ da bi takrat bilo premalo časa za kompletno evakuacijo iraških sil iz Kuvajta.
Danes se bodo v Luksemburgu sestali zunanji ministri evropske dvanaj-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Poziv k treznosti z libijskega sestanka predsednikov
TRIPOLI — Pod šotorom libijskega voditelja Gadafija v Misra-tahu se je včeraj nepričakovana sestala četverica arabskih predsednikov, da bi proučila trenutno stanje v Zalivu. Potem ko je v sredo spodletelo srečanje zunanjih ministrov Libije, Egipta in Sirije, so se predsedniki teh držav Gadafi, Mubarak in Asad, ter sudanski predsednik El Bešir včeraj vendarle sestali. Sirija in Egipt sta od arabskih držav najbolj aktivna v protiiraški koaliciji, medtem ko sta Libija in Sudan do Irak mnogo manj ostri. Iz včerajšnjega sestanka pa ni izšlo nič novega. Gadafi je poudaril potrebo po skupni akciji Libije in Egipta, ki si prizadevata, da bi preprečila poguben spopad, če pa bodo ta prizadevanja spodletela, potem to vprašanje ni več v domeni Kaira in Tripoli-ja, temveč v rokah Iraka.
Kljub vsemu je Gadafi dejal, da še vedno upa v mirno rešitev zalivske krize in v skupen nastop arabskih držav, kar bi odločilno prispevalo k pomiritvi.
ZSŠDI
zavrača
obtožbe
NA 2. STRANI
□ □ □
SZ sprejela proračun za leto 1991
NA 2. STRANI
' □ □ □
Napad na romsko naselje
v okolici Vidma
NA 12. STRANI
Iz strahu pred morebitno internacionalizacijo sedanjih spopadov v glavnem mestu
Gverila in režim pristajata na premirje da bi lahko iz Mogadiša evakuirali tujce
RIM — Več sto tujih državljanov v glavnem Italijanov še vedno čaka, da bi zapustili Mogadiš, ki ga že peti dan pretresajo spopadi med predsedniško gardo in gverilci Kongresa somalske enotnosti.
Farnesina je tudi včeraj zagotovila, da v Mogadišu blokiranim Italijanom (približno 350), ni nihče skrivil lasu in da jih bodo evakuirali v tistem trenutku, ko bo premirje to omogočilo. Obe transportni letali C-130 italijanskega vojnega letalstva sta že na nairobijskem letališču (na sliki AP). Posadki le čakata na zeleno luč Farnesine, da odletita proti Mogadišu. Kot rečeno pa italijansko zunanje ministrstvo pogojuje začetek akcije s sklenitvijo premirja med vojskujočimi. Danes bi morali v Nairobiju pristati tudi obe manjši transportni letali G-222, ki imata na krovu pripadnike nekega elitnega padalskega bataljona. 9. januarja pa bi morala pred Mogadiš pripluti italijanska fregata Orsa. Siad Bare je že pristal, da italijanska vojaška letala evakuirajo tujce iz Mogadiša. Gverila pa nasprotuje, da bi to storile tuje vojaške sile in zahteva, da za evakuacijo poskrbi Mednarodni rdeči križ. Prav zato so včeraj v Mogadišu sporočili, da bi lahko tujci že danes zapustili mesto z neko trgovsko ladjo za prevoz banan, ki je last državne monopolne tvrtke To-mal Fruit. Družbi načeljujeta dva Barejeva sina, kar nedvomno dokazuje, da se nihče noče zameriti Italiji in Zahodu, a si obenem nihče ne želi, da bi tuji vojaki teptali
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Analizirali zapise brez cenzure o načrtu Solo
RIM — Ob koncu sestanka članov parlamentarne komisije za pokole (na sliki AP), ki so analizirali dokumente brez cenzure o »deviacijah« Sifarja in o načrtu Splo, je vodja komunistične skupine te komisije Francesco Macis podvomil o verodostojnosti dokumentov in je dejal, da obstajajo povezave med dejavnostjo Sifarja, CIA in načrtom Solo. Predstavnik DC Casini je dodal, da so uvedli nekatere cenzure »iz različnih razlogov, kot misli javnost« in da nikakor ni dokazana povezava med načrtom Solo in Gladiom. Isti argument je potrdil tudi liberalec Biondi.
• Tako se je torej zaključilo zasedanje parlamentarne komisije za pokole, ob koncu pa so vsem načelnikom parlamentarnih skupin v komisiji izročili mapo z zapisi zasliševanj takratnih voditeljev karabinjerjev, ki so bili še do pred kratkim pod cenzuro.
Za kaj je pravzaprav šlo pri teh »omissisih«? V prvem, ki je še najbolj značilen, je pisalo, da je treba v okviru načrta Solo iz leta 1964 najprej nepričakovano zasesti
osrednji sedež KPI v Rimu v Ul. Botteghe Oscure, sedeže dnevnikov Unita, Paese in Paese Sera, ter nato še sedež ANPI. V nekem drugem cenzuriranem dokumentu je pisalo, kako je treba Rim razdeliti na tri dele prav zato, da bi nato lažje nadzorovali morebitne »upornike«. Gre torej za pravcati »vojni načrt«, ki predvideva državni udar in računa na vse njegove posledice.
Člani komisije bodo še imenovali izvedence, ki bi morali amalizirati 22 magnetofonskih zapisov, ki jih komisija sicer še nima v rokah in v katerih so posneta vsa ključna zasliševanja vodilnih oseb, ki imajo katerokoli zvezo z načrtom Solo. Obenem pa je predsedstvo komisije izdalo tiskovno sporočilo, v katerem je rečeno, da bodo akte svojih izsledkov čimprej izročili parlamentu.
O načrtu Solo so tudi poglobljeno razpravljali na sestanku predsedstva PSI. Namestnik tajnika Giuliano Ama-to je dejal, da prihajajo na dan važne razjasnitve o tedanjem času, iz katerega izhaja prva sredinskolevičarska vlada in da spadata načrt Solo in deviacije delovanja Sifarja v okvir tedanje »reakcionarne ofenzive«.
V zvezi z neodgovornim pisanjem Dela Plus in Trieste Oggi
Vodstvo ZSŠDI odločno zavrača
i :i
itikanja o trgovini z orožjem
Vsiljevanje
nepreverljivega
Znani italijanski novinar Gianpaolo Pansa je pred nekaj leti objavil knjigo, v kateri je pošteno okrcal nekatere slabe navade italijanskega novinarstva, predvsem pa se je znesel nad površnostjo in nad objavljanjem nepreverjenih novic. Pansa pa takrat ni poznal (in bi tudi ne mogel) nekaterih pojavov v slovenskem novinarstvu -pravzaprav nenovinarstvu, sicer bi bil do italijanskih kolegov najbrž milejši. Naj kar brez ovinkarjenja povemo, da imamo tokrat v mislih in v zobeh ljubljanski tednik Delo Plus in njegovo poročanje o domnevnem prekupčevanju z ameriškim orožjem. Ljubljanski tednik je v domnevno afero povsem neodgovorno predvsem pa nedokazano vpletel tudi Združenje slovenskih športnih društev v Italiji, s pomočjo katere - trdi Delo Plus - naj bi bilo orožje pripeljano iz Genove v Ljubljano. ZSŠDI je odločno zavrnila grobo obtožbo in je že poverila nalogo odvetniku, da prijavi ljubljanski tednik sodišču, obenem pa je zahtevala, naj se o zadevi uradno izreče tudi vlada Republike Slovenije.
Da bodo bralci bolje razumeli, za kaj gre, je treba na kratko obnoviti dogodke. 21. decembra je Delo Plus na zadnji strani objavilo krajši članek, v katerem je poročalo, da je slovenska teritorialna obramba oborožena z novimi puškami. Šlo naj bi za ameriško orožje, ki naj bi bilo iztovorjeno z ladje v Genovi in bilo nato pripeljano v Slovenijo s pomočjo »tržaške Zveze slovenskih športnih združenj«, posel pa naj bi »koordiniral uslužbenec koprske Intereurope«. Orožje pa naj bi Sloveniji priskrbel nihče drug kot Sandi Grubelič, ki je bil vpleten v afero Trend.
Na ta članek je ZSŠDI odgovorila s pismom, v katerem je predsednik Odo Kalan odločno protestiral proti takšnemu poročanju, ki ga je ocenil kot nedopustno provokacijo in pravi napad na zamejski slovenski šport. Kalan je nadalje zahteval objavo na vidnem mestu in z istim poudarkom, ki ga je imela izpostavljena vest, dodal pa je, da si ZSŠDI pridržuje pravico do vseh nadalnjih sodnih' korakov, ki bi jih imelo za potrebne, da se zavrne vsakršen sum in da se poravna materialna in molna škoda.
Delo Plus je v svoji zadnji številki 28. decembra objavilo samo del pisma, s fotomontažo pa je izrezalo zadnja dva odstavka, med temi tistega, s katerim si je ZSŠDI pridrževala pravico za nadaljnji sodni postopek. K temu je dodalo obsežen članek Primoža Kališnika, ki se je med drugim spodtaknil ob dejstvo, da je ZŠSDI hitro reagirala, predvsem pa je poudaril, da je »človek, ki nam je sporočil novico, naš stalni informator in njegova obvestila so bila doslej vedno resnična«. Dodal je tudi, da jim je ob novici o Grubeliču in orožju informator rekel: Stoodstotno je res, vendar je nemogoče dokazati. Po vas bodo planili predvsem Tržačani.« Kališnik je še pripomnil, da dokumentov o uvozu pušk niso imeli v rokah, vprašal pa se je, »kdo od tistih, ki so pri nas pisali o švercu in uvozu orožja, jih je pa imel?! Trgovina z orožjem pač ni uvoz plemenskih bikov, da imaš za vsako žival tri potrdila, to je menda jasno«.
Nedvomno gre za lep primer »poštenega« novinarstva: objaviš novico, o kateri si gotov, da je ne moreč dokazati in torej tudi ne preveriti njene verodostojnosti. Ameriškemu Was-hington Post je uspelo, da je zaradi zadeve Watergate prisilil k odstopu predsednika Nixona, toda ne z novicami, ki jih ni bilo mogoče dokazati. Vse svoje vire informacij je prej skrbno preveril.
Precej lahkomiselno je pisanje Dela Plus v svoji včerajšnji številki povzel tržaški italijanski dnevnik Trieste Oggi, ki bo - tako kaže - šele v svoji današnji številki skušal dodati nekoliko bolj preverjene informacije, predvsem pa stališče prizadete ZSŠDI:
V vsaki demokratični družbi imajo novinarji tudi nalogo, da nadzorujejo delo oblasti in institucij, razkrivajo morebitne afere in celovito, brez ovinkarjenja obveščajo javnost. Toda s preverjenimi novicami, sicer se novinarstvo kaj hitro spremeni v neodgovorno obrekovanje, ki diskvalificira pisce, obenem pa lahko povzroči veliko moralno in materialno škodo.
Taka škoda je bila tokrat povzročena Združenju slovenskih športnih društev v Italiji. Toda o tem se bo že izreklo sodišče. Ker pa gre za zelo občutljivo zadevo (obtoževanje o trgovanju z orožjem) bi bilo prav, da bi se tudi vlada Republike Slovenije odzvala pozivu Združenja in se uradno izrekla o vsej zadevi.
VOJMIR TAVČAR
TRST — V zvezi s člankom v dnevniku »Trieste Oggi« in vestjo v »Teleguattro« glede trgovanja z ameriškim orožjem za Slovenijo je nadzorni odbor SZŠDI sklical izredno sejo izvršnega odbora, da bi razpravljal o hudih obtožbah, ki jih je tržaški dnevnik povzel iz ljubljanskega tednika »Delo Plus«.
Izvršni odbor ZSŠDI takoj na začetku najodločneje poudarja, da ninia nobene - niti posredne niti neposredne - zveze s trditvami tednika »Delo Plus«, češ da je Združenje slovenskih športnih organizacij v Italiji posredovalo dobavo ameriškega orožja slovenski Teritorialni obrambi.
Predsednik ZSŠDI je že po objavi prvega članka v »Delu Plus« pismeno zahteval preklic neresnične in tendenciozne vesti, kar pa se ni zgodilo. Nasprotno, ljubljanski tednik je objavil le del pisma predsednika ZSŠDI ter ga v obliki fotomontaže predstavil bralcem tako, da je njegova vsebina izvodenela. Istočasno pa je v bistvu potrdil obtožbo, da je ZSŠDI vpletena v prodajo ameriškega orožja Sloveniji.
Izvšrni odbor ZSŠDI je po daljši razpravi in po proučitvi raznih aspektov omenjenih obtožb prišel do zaključka, da trditve o vpletenosti ZSŠDI v prodajo orožja ne morejo biti plod bolne fantazije »informatorja« (saj ima vendar tudi »Delo Plus« svojega odgovornega urednika!), temveč posredni napad na krovno organizacijo slovenskih športnih društev v Italiji. Kdo se za tem skriva, kako in zakaj, pa so vprašanja, na katera ZSŠDI žal ne more dati odgovora.
Neodgovorno pisanje ljubljanskega tednika ima zaradi tega in zaradi okoliščin, ki povzročajo ogromno moralno in materialno škodo vsej slovenski skupnosti v Italiji - lahko svoj epilog samo na sodišču. Izvršni odbor ZSŠDI je že poveril mandat odvetniku, da prijavi »Delo Plus« sodnim oblastem, kjer bo tednik imel vse možnost dokazovanja - tudi brez dokumentov.
ZSŠDI istočano poziva vlado Republike Slovenije, da se uradno izreče o zadevi.
Izvršni odbor ZSŠDI
Po remontu JE Krško obratuje
KRŠKO — Po 45-dnevnem remontu je znova začela z obratovanjem edina jugoslovanska jedrska elektrarna. Prihodnje tri dni bodo v Krškem obratovali z dvotretjinsko zmogljivostjo, nato pa postopoma zviševali moč na sto odstotkov. Po besedah direktorja Staneta Rožmana se elektrarna vrača v obratovanje z dobrimi obeti za letošnje leto. Podlaga za to je vsekakor minulo leto, ki je bilo doslej tako po proizvodnji kot tudi po varnostnih rezultatih najuspešnejše v devetletnem komercialnem poslovanju.
Narodna banka umika bankovce
BEOGRAD — Narodna banka Jugoslavije bo do konca marca iz obtoka umaknila štiri dinarske bankovce. Tako bodo 1. aprila kot zakonito plačilno sredstvo prenehali veljati bankovci za 2 milijona dinarjev in 500 tisoč dinarjev, izdani avgusta leta 1989, ter bankovca za 50 in 200 dinarjev izdana 1. januarja lani. Narodna banka Jugoslavije je napovedala, da bo do konca prihodnjega leta vse stare bankovce zamenjala z novimi.
• Bushev predlog
NADALJEVANJE S 1. STRANI sterice, da bi razpravljali o zalivski krizi in sklenili ali je umestno, da sprožijo evropsko diplomatsko pobudo. Iz Iraka medtem pritiskajo na Evropsko skupnost, da bi morebitna evropska misija v Zalivu imela pooblastila, da razpravlja o vseh aspektih krize na širšem bližnjevzhodnem območju. Kakšen bo izid srečanja dvanajsterice, ki je prvo pod novim predsedstvom Luksemburžana Poosa, je skrajno nejasno, možni so namreč vsi rezultati, še zlasti po zadnjem Bushevem predlogu o švicarskem sestanku. Za sedaj je videti vsako Poosovo potovanje v Bagdad kot zelo malo verjetno, medtem ko se zdi zelo verjetno, da bi prišlo do srečanja med Ta-rekom Azizom in evropsko »trojko«, ki’ jo sestavljajo sedanji, prejšnji in bodoči predsedujoči zunanji ministri, v tem primeru Poos, De Michelis in Nizozemec Van Der Broeck.
Včeraj je Bush naredil še en korak v smeri mirne rešitve krize v Zalivu. Sklenil je namreč, da napiše osebno pismo Sadamu Huseinu, ki naj bi ga iraškemu predsedniku izročil zunanji minister, če se bosta Baker in Aziz seveda prihodnji teden sploh sestala. Medtem je prispel v London jordanski kralj Husein, ki je, po sili razmer, eden tesnejših Sadamovih zaveznikov. Takoj se je sestal z novim britanskim premierom Johnom Majorjem, s katerim sta razpravljala v prvi vrsti o najnovejšem predlogu ameriškega predsednika Busha. Oba sta njegovo pobudo za sestanek ameriškega in iraškega zunanjega ministra v Švici zelo pozitivno ocenila, London je bila prva etapa daljšega Huseinovega potovanja po evropskih prestolnicah, v okviru katerega bo obiskal tudi Pariz, Bonn, Rim in Luksemburg.
Na »krstnem« zasedanju zveznega sveta SZ sprejela okvirni proračun za 1991
V Rigi ni včeraj izšel noben časopis zaradi protestne stavke, ker so črne beretke zveznega notranjega ministrstva zasedle »hišo tiska« in iz nje izgnale domače policiste	(Telefoto AP)
MOSKVA — Sovjetski predsednik Mihail Gorbačov se je včeraj sestal z zunanjim ministrom Eduardom Ševar-dnadzejem, ki je 20. decembra odstopil iz protesta, ker naj bi državi grozila vojaška diktatura. Po sestanku ni bilo uradnih sporočil, bržkone pa je Gorbačov ponovno prosil svojega najuspešnejšega sodelavca, naj opravlja posle zunanjega ministra vsaj do februarskega ameriško-sbvjetskega vrha, če se še ni premislil glede svojega odstopa. Medtem pa v Moskvi že krožijo novice, da bo Sevardnadze ustanovil združenje za proučevanje zunanje politike, ki bi posredno vplivalo na nadaljnje sovjetske zunanjepolitične izbire.
Nedvomno pa je bil osrednji včerajšnji dogodek »krstno« zasedanje sovjetskega zveznega sveta, ki je iz posvetovalnega postal operativno in odločilno telo. Na njem so dosegli okvirni sporazum o proračunu federacije za leto 1991, ki ga bodo morali sedaj ratificirati republiški sovjeti. Podrobnosti niso znane. Tass je le sporočila, da so
bili poleg predsedujočega Mihaila Gorbačova prisotni skoraj vsi voditelji 15 zveznih republik. Rusko federacijo sta zastopala predsednik Boris Jelcin in premier Ivan Silajev. Kako so rešili zaplete v zvezi s financiranjem federacije ni znano. Pred dnevi je namreč RSFSR drastično znižala svoj finančni prispevek v zvezno blagajno. Prav tako se ni izvedelo, če so na včerajšnjem svetu razpravljali tudi o zapletih v Pribaltiku in v Zakavkazju. Kljub temu da so pribaltiške republike proglasile svojo suverenost, so se njihovi predstavniki udeležili včerajšnjega zasedanja zveznega sveta.
Po vsem sodeč skušajo pribaltske republike svoje zahteve iznositi na neposrednih pogajanjih. V latvijski Rigi so namreč specialci zveznega notranjega ministrstva predvčerajšnjim zasedli »hišo tiska«, v kateri imajo svoje redakcije vsi pomembnejši krajevni časopisi. Podobno akcijo so skoraj istočasno izvedli v litovskem Vilniusu, kjer so zasedli sedež neke stranke in arhiv.
• Gverila in režim za premirje
NADALJEVANJE S 1. STRANI somalska tla. Prav zato ne preseneča sinočnja vest iz Londona, da je Kongres somalske enotnosti po odločnem nasprotovanju premirju, ki ga je proglasil Siad Bare, včeraj pristal na premirje, med katerim bi iz države evakuirali vse tujce. Somalska gverila se dobro zaveda, da bo imela po odhodu tujcev proste roke za končni spopad, obenem pa se boji, da bi tuje sile pod pretvezo zaščite ogroženih tujcev vplivale na somalska dogajanja.
Poleg italijanske so tudi druge vlade že pripravile načrte za evakuacijo. Že od predvčerajšnjim je pred Mogadišom francoska fregata La Motte Piguet, ki le čaka prihod pomožne‘ladje Jules Verne, da bi z njenimi helikopterji poskrbeli za evakuacijo. V Bonnu je zunaje ministrstvo sporočilo, da bo za kakih 40 Nemcev poskrbela Luftwaffe, v Moskvi pa so poudarili, da bodo storili vse, da bi na varno spravili 39 sovjetskih državljanov.
Medtem pa so vesti iz Mogadiša srhljive. Po petih dneh spopado vladata lakota in groza. Mesto, ki sta ga že prizadela revščina in kriminal, ker se je v nekaj mesecih število prebivalcev zaradi dotoka beguncev s severa skoraj potrojilo, je sedaj dobesedno na kolenih. Po pričevanjih ljudi, ki jim je v teh dneh uspelo zapustiti Mogadiš, včeraj je v Rimu pristal somal-ski linijski airbus z 98 potniki, si vsi želijo, da bi jim uspelo zbežati iz mogadiškega pekla. Za razliko od tujcev, ki jim trenutno ne grozi nobena nevarnost, je za domačine preživetje skrajno kočljivo. V mestu primanjkuje že vsega, pošle so zaloge hrane in plina. Voda je prava redkost, elektriko pa so izklopili.
Zdravstveno stanje je zaskrbljujoče, saj so ceste posejane s trupli mrtvih, ki jih že napadajo podgane, klateški psi in drugi mrhovinarji. »Če ne bo čimprej prispela mednarodna pomoč,« je poudaril, neki ubežni somalski poslovnež, »bodo ljudje umirali od lakote in epidemij kot muhe.«
Kot v vseh teh dneh so se tudi včeraj spopadi osredotočili na območju mogadiškega letališča. Tu se dvigujejo stebri dima, še vedno pa ni jasno, kdo je prevzel vojaško pobudo. Po trditvah Kongresa somalske enotnosti je v glavno mesto že vkorakalo 10 tisoč novih gverilcev, »tako da je usoda diktatorja Siada Bareja zapečatena«. Po vsem sodeč pa se Bare še vedno uspešno upira, saj niso gverilci napredovali niti za centimeter. Režim pa je že zagrozil, da bo mesto zravnal z zemljo, če se gverilci ne umaknejo iz Mogadiša. Na srečo ima somalsko letalstvo le štiri zastarele lovske bombnike mig 17, tako da grožnje ni mogoče jemati resno, vsaj dokler se v glavnem mestu nahaja na stotine tujih državljanov.
Letala NATO kmalu v Turčijo
ANKARA, BONN — Glasnik turškega zunanjega ministrstva Murat Sungar je včeraj dejal, da bodo države članice Atlantskega pakta v nekaj dneh poslale Turčiji, ki je edina država tega pakta, ki meji na Irak, skupno 40 vojnih letal, ki naj bi branile to državo pred iraškim napadom. Sungar je še dodal, da bo ta letala operativno vodila zavezniška vojaška organizacija v Evropi Saceur. Letala, in sicer 18 belgijskih lovskih bombnikov mirage 5, šest italijanskih starfig-hters F-104 in 18 nemških alpha-jet (na sliki AP), bi morala prileteti v Turčijo med nedeljo in četrtkom.
Medtem se je v Nemčiji sprožila huda polemika o umestnosti odpošiljanja nemških letal v tujo državo. Vladne stranke se s to pobudo strinjajo, medtem ko jo zelo kritizira socialdemokratska stranka. Glasnik zunanjepolitične komisije SRD Karsten Voigt je namreč v nekem intervjuju za dnevnik iz Hannovra Neue Presse dejal, da je NATO obrambni pakt in da torej ne sme orgožati neko tretjo državo. Odgovor vladne stranke CDU/ CSU je bil takojšen. Glasnik Bernd Wilz je namreč odgovoril, da je bilo odpošiljanje letal nujno, saj je treba pomagati državi, ki spada v pakt in je treba preprečiti napad s strani Iraka.
Spet je vzbrstela devizna čma borza
KOPER — V Jugoslaviji bodo na, svoj račun spet prišli črnoborzijanci, oziroma tisti, ki na črno menjajo devize. Kljub novemu sorazmerju med dinarjem in marko, Jugoslovani na bankah (razen v nekaterih izjemnih pirmerih) ne morejo kupovati deviz tako, kot s° to lahko počeli skoraj celo minulo leto. Mnogi so to na tihem upali. Menili so, da je do zastojev Prodaje prišlo le zaradi menjave tečaja dinarja. Pa ni tako. Kaže, da tičijo vzroki za zaustavitev prodale deviz tudi drugje.
Čeprav menjava deviz na črno se ne cveti tako, kot je denimo Pred dobrim letom dni (pred uvedbo Markovičevega konvertibilnega dinarja), pa je že jasno, da se bo to prav kmalu zgodilo in da bodo devize v povprečju spet kakih deset odstotkov dražje kot po nradnem tečaju. Ponovno cvetenje nrne borze pa bo bankam odvzelo bel posla in tudi zaslužka. Zaradi urugačne situacije so v bankah že začeli razmišljati, kako se bodo temu morali prilagoditi. Do kdaj b° veljal tak sistem, pa nam danes ni nihče vedel povedati. Z deviznih računov pa je mogoče na dan uvigniti po tisoč mark deviz.
V Splošni banki Koper so začeli ^čeraj spet prodajati obveznice Republike Slovenije, ki se ta trenutek zdijo še najprimernejši nadomestek mark. Te obveznice s® obrestujejo po osemodstotni
Milan Kučan danes v Benečiji
Trst — Predsednik predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan bo danes obiskal Benečijo na povabilo tamkajšnjih slovenskih organizacij oziroma društev. Predsednik Kučan bo tako imel razgovor s predstavniki društva katoliških duhovnikov »Dom«, obiskal pa bo tudi podružnico Kmečke banke iz Gorice v Krmi-nu. Predsednik Kučan se bo drevi udeležil tudi novoletnega koncerta, ki ga v Trstu prirejajo slovenske bančne ustanove v Italiji, na katerem nastopa Moravska filharmonija iz Olomouca.
KS so sproti dobivale denar od samoprispevka
; SEŽANA — Sežanska občinska uprava 2a zadnje letošnje skupščinsko zaseda-zbr Pr*Pravila pregled porabe denarja, 3 .ane9a z občinskim samoprispevkom. r .Zanitani namreč na občinski ravni zbi-h P° 2 odstotka od neto osebnih do-Zai KV, °d katerih polovico namenjajo si 'Zbolišanje oskrbe z vodo, ostanek pa . Po dogovorjenem ključu razdelijo kra-,1 be skupnosti. Ker se občinski samop-Dnri V?k.izteka in ga ne nameravajo q0aa . . i, se po posameznih KS že do-LZariaj° o morebitnem razpisu lokalnih samoprispevkov.
Letos so sežanski zavezanci do konca Kiobra zbrali 13.149.162,50 dinarja. Od 6 soc116 vsote so za vodovode namenili j..'">.616,60 dinarja, na računu pa je netiš ^^nib ostalo še nekaj manj kot 98 lil 'Lnarjev. Ostali znesek so si razde-iR® krajevnu skupnosti. Največ, •WJ0.080,70 dinarja, je dobila KS Sežana, v’'°327,60 dinarja pa ji sledijo Divača, Munen (468.539,30) in Hrpelje in S'32Z50). Glede na število prebivalcev ,, Program so najmanj dobili v Artvižah ur.745,70) in Zazidu (18.924,30 dinarja).
obrestni meri letno, Splošna banka Koper pa obračunava 1,5-od-stotno provizijo v primeru ponovne prodaje, oziroma odkupa obveznic. Sicer pa je prišlo včeraj le nekaj imetnikov teh obveznic na koprsko banko in jih vnovčilo. Vrednost teh obveznic izplača koprska banka takoj, vendar samo, če so bile obveznice kupljene v tej banki.
V Splošni banki Koper tudi sicer ni velike gneče. Seveda obresti na dinarske vloge bodo začeli izplačevati petega januarja, obresti na devizne vloge (v devizah) pa v ponedeljek, 7. januarja. Obvestila o obrestih na tekočih računih pa bodo imetniki prejeli predvidoma 14. januarja
BORIS ŠULIGOJ
POMOČ
SLOVENIJI
Nova pobuda Zveze slovenskih izseljencev
Sinovi emigrantov se mudijo v Podbonescu
ČEDAD — Vseh skupaj jih je štiriindvajset, sinov ali vnukov slovenskih izseljencev iz Furla-nije-Julijske krajine. S seboj imajo potne liste Argentine, Avstralije ali Brazilije, njihova starost pa nam je zelo blizu: imajo namreč od 16 do 24 let. Gre za skupino mladih, ki so prisotni od 2. do 25. februarja na gostovanju, ki ga je organizirala Zveza slovenskih izseljencev iz Furlanije-Julijske krajine, tudi ob finančni pomoči Dežele, kar je dokaz na politični ravni o pomembni vlogi slovenske komponente za deželni razvoj.
Njihov bazni tabor je hotel "Al vescovo" v Podbonescu, od koder bodo sledili in se seznanili na osnovi zelo natrpanega programa z različnimi krajevnimi stvarnostmi. V programu imajo, med drugim, tudi srečanja z župani Nadiških dolin, s predsednikom Gorske skupnosti, obisk na Pokrajini in na Deželi ter izlete v Benetke, Firence in Rim. Med tem napornim programom, da bi se lahko malo oddahnili, bodo sledili lekcijam, ki jih neposredno zanimajo.
Skupini teh mladih sinov in vnukov izseljencev sledijo
predstavniki Zveze slovenskih izseljencev iz F-JK. Renzo Mat-telig, direktor Zveze, govori tako o pomenu te izkušnje: »V tem mesecu bodo lahko spoznali ali odkrili odnose z njihovo rodno zemljo, ki je doslej niso poznali, na katero pa so vsekakor navezani.« Pogovor se nato takoj razširi na druga razmišljanja, ki se povezujejo na koncepte, ki jih je Zveza slovenskih izseljencev že izrazila v preteklosti. »Naša skupnost se mora zavedati, da so Slovenci z našega področja, kjerkoli naj živijo, zelo važen kapital,« nadaljuje Mattelig. In pri tem navaja nekatere zanimive podatke, ki potrjujejo njegove teze: v Buenos Airesu, kjer med drugim obstaja tudi radijska postaja Radio Benecia, je 27 oseb, ki sledi tečaju slovenščine.
Med temi sinovi in vnuki izseljencev se je ustvarilo pravo prijateljsko vzdušje. Skupno poznavanje italijanske, deželne in posebno slovenske narodnostne skupnosti bo pripomoglo k temu, da se bodo odnosi med njimi še bolj utrdili. In vse to v znaku kulture, slovenske, ki ima kljub mejam, trdne vezi.
MICHELE OBIT
Odločiti se je treba, ali dati prednost kmetijstvu ali lovstvu
Na Bistriškem gospodari dhjad
ILIRSKA BISTRICA — V bistriški občini se moramo odločiti, ali bomo dajali , prednost kmetijstvu ali lovstvu — v zadnjem času vse odločneje zahtevajo bistriški kmetje na različnih sestankih in shodih. Temu klicu na pomoč je končno prisluhnil tudi izvršni svet, ki je pred dnevi obravnaval problematiko lovstva in škode, ki jo povzroča divjad.
Ana Celin, ki je v občinski upravi odgovorna za kmetijstvo, je v uvodu ugotovila, da sedanja zakonodaja lovstvu daje preveč pravic. Zato škoda, ki jo povzroča divjad, y tem predelu že ogroža ekonomičnost kmetovanja. Ker v zadnjih letih odstrel zaostaja za načrti in je hkrati precej manjši tudi v primerjavi s povprečnim odstrelom v Sloveniji, je treba čimprej uskladiti interese lovcev in lastnikov gozdnih in kmetijskih zemljišč. Ne nazadnje je treba takoj začeti realno ocenjevati lovske škode, saj je za to dovolj možnosti. Doslej so na Bistriškem lovci za povračilo škode porabili manj kot 12 odstotkov dohodka, ki ga prinašajo lovišča. Po mnenju Ane Celin naj bi najbolj odločno razredčili stalež divjih prašičev, saj ti povzročijo kar 87 odstotkov vse lovske škode. Pritisk divjih praši-
čev na obdelana zemljišča je razumljiv, če upoštevamo, da se je samo v zadnjih petnajstih letih obdelana površina zmanjšala za 45 odstotkov, stalež prašičev pa se je v tem času povečal za več kot štirikrat.
Kmet in funkcionar Kmečke zveze Ivan Boštjančič je opozoril, da je v resnici škoda, ki jo povzroča divjad, veliko večja kot priznajo lovci. To se dogaja tudi zato, ker so komisije za ugotavljanje škode zelo enostransko sestavljene. Treba je spremeniti tudi ocenjevalni sistem, saj naj bi ocenili vso škodo na posamezni parceli, pri tem pa naj bi odškodnino obračunavali po tržnih, ne odkupnih cenah, kot je v navadi sedaj. Za zaščito obdelanih površin morajo po Boštjančičevem mnenju poskrbeti lovci, ne pa prizadeti kmetje. Lovci naj bi kmetom obvezno izročili zapisnike.
Bojan Brozina je dejal, da je divjih prašičev na njihovem območju precej več kot kaže statistika. Nenaravno hitro se povečuje tudi stalež medvedov, ki že silijo v bižino naselij, tako da je ljudi upravičeno strah. Jože Barka je dodal, da prebivalci najbolj prizadetih predelov grozijo, da bodo
lovcem onemogočili delovanje, če ne bodo takoj začeli zmanjševati staleža divjadi.
Župan Stane Prosen je pojasnil, da se bodo po sprejemu nove lovske politike razmere uredile v dveh ali treh letih. Prav tako ni nobenih ovir, da ne bi prej zmanjšali staleža divjih prašičev, saj je odstrel sedaj povsem sproščen. Čimprej pa naj bi poskrbeli za ra-jonizacijo živalskih vrst, ki naj bi bile omejene na najbolj naravna okolja, v katerih bi naredile najmanj škode. Sedaj so na primer medvedi in jeleni že skoraj izrinjeni iz svojega naravnega okolja na območju Snežnika, tako da so se jeleni razširili celo do Istre, kjer jih prej nikoli ni bilo.
Izvršni svet je sklenil, da bodo v sodelovanju z lovci pripravili program za čim hitrejšo izboljšanje ravnotežja v naravi oziroma zmanjšanje staleža posameznih živalskih vrst. Pripročili bodo republiški skupščini, naj pospeši spreminjanje lovske zakonodaje. V občini bodo imenovali neodvisne komisije za oceno škode, izboljšali sistem za ugotavljanje in izplačilo odškodnin ter se dogovorili o novi rajonizaciji lovišč.
JANEZ ODAR
Die Zeit uspešno - nastopila na Grajskih večerih
SEŽANA — Nastop glasbene skupine Die Zeit iz Trsta, ki izvaja klasično glasbo mlajših in starejših skladateljev in ki se je predstavila v galeriji Lojzeta Spacala v Štanjelu, je tretja od petih kulturnih prireditev Grajskih večerov, ki jih v zimskem času letos prvič organizirata Turistično društvo Štanjel in sežanska Zveza kultur* nih organizacij. Skupina je izvajala dela naslednjih skladateljev: Pavle Merku, C. Seghizzi-Campi, Benjamin Britten, M. Castelnovo, Tedesco, Obradors, H. Villa, Astor Piazzolla.
Z umetniško glasbeno ustvarjalnostjo so se v Štanjelu predstavili člani omenjene skupine, ki jo sestavljajo Nuria Kanzian - flavta, Giovanna Costa - glas in Giulio Chiandetti - kitara. Pobudnica ustanovitve skupine Die Zeit je Nuria Kanzian, ki je tudi predsednica glasbene šole Centro Promozione v Trstu, v okviru katere skupina deluje. Študirala je flavto. Leta 1986 je diplomirala na konservatoriju G. Tartini v Trstu pri profesorju M. Fincu, izpopolnjevala pa pri R. Fabbricianiju, B. Ferneyho-ughju, T. Wyemu in G. Schiaffini-ju. Sodelovala je s številnimi glasbeniki in skladatelji ter nastopila na mnogih koncertih. Na mednarodni prireditvi za skladatelje »Alpe Adria Mladina« je s svojo pesmijo osvojila prvo nagrado. Snemala je že za italijansko radiotelevizijo RAI in za Radio TV Koper. Napisala je veliko skladb za gledališke igre in radijske oddaje. Rečemo lahko, da dosega velike uspehe tako pri gledalcih kot kritikih v vlogi skladateljice ali pa izvajalke. Trenutno Nuria nadaljuje študij petja in se aktivno ukvarja s koncertno dejavnostjo v Italiji in tujini.
Giovanna Costa je študij petja zaključila leta 1989 v Trstu. Z velikim uspehom je nastopila v operi »Medium« M/Menottija, v gledališču akademije Castelfranco Veneto in v občinskem gledališču v Vidmu. Kot solistka je prejela veliko priznanj na mednarodnem natečaju »Voltolini« in na natečaju »Karaian«, kjer je dosegla prvo mesto, Izvaja klasično in tudi moderno glasbo.
Giulio Chiandetti se je posvetil študiju kitare in klavirja. Potem ko je diplomiral v Trstu pod vodstvom B. Tonazzija z najboljšimi ocenami, je nadaljeval študij kitare v Franciji, kjer se je še posebej posvetil antični glasbi. Snemal je za radijske in televizijske postaje v Italiji in drugod, zmagal na številnih natečajih v domovini, sedaj pa se posveča koncertni dejavnosti v Italiji in tujini (Francija, Jugoslavija, Nemčija, Grčija, Egipt, ZDA, SZ) in dosega velike uspehe pri občinstvu in kritikih.
Po dvanajstih letih končno uresničena želja
Obrtna zadruga »Bor« Sežana v novih prostorih
SEŽANA — Te dni se je sežanska obrtna zadruga »Bor«, ki deluje 12 let in šteje 140 članov z enajstimi zaposlenimi, preselila v nove prostore obnovljene poslovne zgradbe na Partizanski cesti 17 v Sežani. Novi prostori pomenijo izpolnitev dolgoletnih želja in potrebe, da pridejo do novih prostorov in seveda pogojev za delo.
Ker se splošne gospodarske težave iz dneva v dan večajo in ne prizanašajo niti obrtnim zadrugam, smo se o nekaterih problemih zadružništva pogovarjali s ŠTEFANOM MIKUŽEM, direktorjem sežanske obrtne zadruge Bor, ki nam je tudi orisal zadovoljstvo nad novimi prostori in seveda pomen le-teh.
»Povsem neopazno preživljajo zadruge v časih korenitih sprememb težave s svojimi člani. Poleg splošnih gospodarskih težav, katere si delijo z gospodarstvom, tarejo zadruge še specifične. Spremenjena je davčna zakonodaja, ukinjajo se prometni davki na repromaterial, obrtniki se organizirajo v podjetja, občuten padec proizvodnje, splošna nelikvidnost - vse to so negativna izhodišča za nadaljnji razvoj in obstanek zadrug. Samo zadruge, ki imajo ali razvijajo dejavnosti, ki jih potrebujejo člani in trg, bodo obstale. Pa ne samo to; take sodobne, tržno naravnane zadruge bodo omogočile sebi in članom nadaljnji razvoj in obstanek,« je dejal Mikuž.
Vseh teh težav se v obrtni zadrugi Bor Sežana zavedate. Kako ukrepate in kakšna so vaša prizadevanja?
»Člani in delavci zadruge v zadnjih mesecih aktivno iščemo obliko in vsebino bodoče zadruge. Vsi smo si enotni, da zadruga mora obstajati in se vključevati v premagovanje težav. Poleg proizvodnih dejavnosti mora zadruga nuditi svojim članom ka-valitetne tržne, razvojne in tehnološke funkcije, finančno-raču-novodski servis ter dejavnosti, ki jih narekujejo trenutne razmere.«
Tako je delež sežanske obrtne zadruge Bor v obnovljenih prostorih doma obrtnikov na Partizanski c. 17, na križišču magistralne ceste Ljubljana-Trst za Lipico. Prostori so v sklopu poslov-
nega objekta, ki zaokroža ureditev mestnega jedra. V spodnjih prostorih urejajo osem trgovin, v prvem nadstropju pa je sedež zadruge. Prostore je gradilo SGP Kraški zidar Sežana in tako imajo 130 kv. m uporabnih površin. Da so prišli do površin, se zahvaljujejo občinski skupščini, ki jim je dala prostore brezplačno v uporabo. S tem so zagotovljeni novi prostori za delo, seveda pa se zavedajo, da se morajo prilagoditi sedanjim časom in potrebam svojih članov ter trga.
»Iščemo svojo pot, vemo kaj hočemo. In z delom moramo zagotoviti nadaljnji razvoj in obstanek zadruge, obrtništva in družbe,« je zadovohen nad novimi prostori dejal Stefan Mikuž.
-OKS-
Protest sindikatov CGIL, CISL, UIL
Začel se je postopek za odpuste pri Iretu
Napoved je objavilo deželno odborništvo za prostorsko načrtovanje
Deželna konferenca o teritoriju bo v Trstu drugo polovico februarja
Drugega januarja se je začel postopek za kolektivni odpust 109 delavcev tovarne Iret, ki bi se moral - z odpustom prizadetih delavcev - zaključiti 27. t. m. O sprožitvi postopka je Združenje industrijcev obvestilo sindikalne organizacije FIM-CISL, FIOM-CGIL in CCdL-UILM, ki so takoj protestirale in obtožile novo lastništvo tržaške tovarne, da je kršilo dogovore in da se ni držalo sprejetih obvez. V ponedeljek, 7. januarja, bo ob 9.30 v tovarni skupščina zaposlenih, na kateri se bodo dogovorili o oblikah sindikalnega boja, da bi preprečili množičen odpust delavcev, sindikati pa tudi pripravljajo vrsto srečanj s parlamentarci, s predstavniki javnih uprav, političnih in družbenih sil.
V tiskovnem sporočilu pokrajinska tajništva omenjenih sindikalnih organizacij poudarjajo, da so se še konec decembra lanskega leta uprava podjetja, deželni odbornik za industrijo in sindikati dogovorili za popolnoma drugačen razplet vprašanja, ki se nerešeno vleče že vrsto let. Na predlog sindikalnih organizacij in na osnovi zagotovil deželne uprave so se namreč sporazumeli, da bo uprava podjetja zaprosila za podaljšanje dopolnilne blagajne. V zvezi s tem so predstavniki lastništva tildi obljubili, da se bodo pri pristojnih rimskih organizmih pozanimali, koliko možnosti je, da bi njihovo prošnjo glede enoletnega podaljšanja dopolnilne blagajne, za delavce Ireta, ki so še v tem položaju, sprejeli. Kot so nam zagotovili na pokrajinskem sedežu sindikalne organizacije FIOM-CGIL, se je novo lastništvo tudi obvezalo, da bo o rezultatu »rimskih pogovorov« obvestilo sindikate in da nikakor ne bo sprejelo nobene odločitve brez predhodnega pogovora s pred-
stavniki deželnega odborništva za industrijo in sindikalnih organizacij.
Po mnenju sindikalista Bruna Ga-lanteja pristojni vladni organi podjetju Iret niso, ker med drugim tudi ne morejo, stoodstotno zagotovili, da bodo prošnjo o podaljšanju dopolnilne blagajne upoštevali. Vendar pa je Iret lahko računal - je poudaril Galante -na zagotovilo deželne uprave, ki je obljubila, da bo posegla v primeru, ko bi prošnjo zavrnili.
Zato sindikalne organizacije še strožje ocenjujejo odločitve novega lastništva, ki v ničemer ni pripravljeno tvegati. Istočasno namreč ugotavljajo, da novo lastništvo, ki doslej še ni hotelo javno povedati, koga vse predstavlja, od prevzema tovarne ni vanjo vložilo nikakršnih sredstev in ni predstavilo ustreznega razvojnega načrta.
V tovarni Iret je trenutno zaposlenih približno 50 oseb, medtem ko je več kot sto uslužbencev že tri leta v dopolnilni blagajni. Glede te zelo številčne skupine so se že spomladi lani dogovorili, da jih bodo na osnovi zakona št. 32 skušali zaposliti v drugih deželnih obratih. Zakon namreč predvideva, da podjetje dobi za vsakega delavca, ki ga iz dopolnilne blagajne redno zaposli, posebno deželno podporo v višini 600 do 800 tisoč lir mesečno (za dobo 24 mesecev).
K sporazumu o »mobilnosti« delavcev Ireta so pristopili Združenje industrijcev, Združenje srednjih in malih podjetij in obrtniški združenji CNA in ConfArtigianato, svoje sodelovanje pa sta obljubili tudi Deželni urad za delo in Deželna agencija za delo. Na osnovi tega dogovora so v osmih mesecih zaposlili približno 25 bivših uslužbencev Ireta.
Druga deželna konferenca o teritoriju bo v Trstu v dneh 22. in 23. februarja. Sporočilo je včeraj dalo deželno odborništvo za prostorsko načrtovanje. Konferenca se bo začela s posegi predsednika deželne vlade Furlanije-.Julijske krajine Adriana Biasuttija in odbornika za prostorsko načrtovanje Gianfranca Carboneja ter bo razdeljena v štiri delovne seanse. Na prvi bo govor o ravneh in instrumentih ozemeljskega načrtovanja, na drugi bodo orisali cilje sektorskih planov (za kmetijstvo, turizem, prevoze itd.), tretja bo posvečena načrtovanju na zaščitenih območjih in bolj splošno problematiki zaščite okolja in naravnega bogastva, četrta seansa pa bo izraziteje političnega značaja, saj se je bodo udeležili predstavniki vseh skupin, zastopanih v deželnem svetu, govor pa bo o ciljih, ki naj jih zasleduje nov deželni urbanistični plan.
V daljši izjavi, ki jo. je objavil deželni tiskovni urad, je odbornik Carbone poudaril, da se zdaj zaključuje pomembna faza v procesu deželnega ozemeljskega načrtovanja, ki se je začela pred dvanajstimi leti in v kateri so postopno spremenili in prilagodili vse občinske urbanistične instrumente. To je imelo nemalo pozitivnih učinkov z vidika poenotenja deželne politike teritorija, ni pa rešilo številnih problemov glede uporabe in ureditve teritorija, ki so se pojavili vsled gospodarskega in družbenega razvoja v naši deželi v osemdesetih letih. »Mislim predvsem,« je dejal Carbone, »na deželno naravno bogastvo, ki je zaradi pomanjkanja ustreznega načrtovanja na teritoriju tudi v naši deželi doživelo v zadnjem desetletju nadaljnjo degradacijo, pa tudi na delikatne in zapletene probleme načrtovanja na nadobčinski ravni, ki jih danes imajo nekatera najpomembnejša urbana območja dežele in ki jih ni moč razreševati izključno z rednimi urbanističnimi instrumenti na občinski ravni.«
Po Carbonejevem mnenju prihaja v zadnjem času na vseh ravneh vedno bolj do izraza nujnost, da bi se problemov načrtovanja na teritoriju lotili globalno, tako da bi lahko nudili bolj organske odgovore na dokaj zapletena vprašanja, ki jih deželni socio-gospodarski razvoj postavlja javnemu operaterju na področju uporabe in ustroja teritorija. Prav to pa je tudi namen novega osnutka deželnega normativa o teritorialnem in urbanističnem načrtovanju, ki ga je deželna vlada dala v razpravo deželnemu svetu avgusta 1990: njegova glavna cilja sta namreč po eni strani splošna preureditev in korenita prenova celotne zakonodaje, ki je danes v veljavi v deželi FJK na tem področju in ki jo označuje zapletena zmes državnih in deželnih norm, po drugi pa nov zagon teritorialnega načrtovanja, predvsem z izdelavo novega deželnega teritorialnega plana za Furlanijo-Julijsko krajino.
Druga deželna konferenca o teritoriju — prva je bila v Vidmu junija 1982 — bi morala torej pomeniti začetek te nove faze v procesu teritorialnega načrtovanja, je še poudaril Carbone, in to v okviru predhodnega najširšega posvetovanja in dogovarjanja z zainteresiranimi javnimi ustanovami ter družbenimi in gospodarskimi organizacijami. Na njej naj bi kritično pregledali dvanajstletno uresničevanje deželnega urbanističnega plana in začrtali konkretne akcijske smernice na področju politike teritorija v perspektivi devetdesetih let, je svojo izjavo zaključil deželni odbornik za prostorsko načrtovanje Carbone.
Kaj pa konferenca o tržaškem teritoriju?
Ob vesti, da je deželna vlada sklenila sklicati deželno konferenco o teritoriju, se bo morda kdo od naših bralcev vprašal, kako pa je s konferenco o tržaškem teritoriju, ki jo Dežela obljublja in napoveduje že kakih devet let', za katero pa nič ne kaže, da bo kmalu zagledala luč sveta, kot je dokaj jasno prišlo do izraza tudi na decembrskem "pripravljalnem" srečanju na Padričah. Morda bo koga tudi prešinila zlobna misel, da namerava Dežela navreči v en sam koš raznolike probleme vseh štirih pokrajin Furlanije-Julijske krajine, tako da bi tista specifična in zapletena problematika tržaškega teritorija, ki je prav nam Slovencem še posebno pri srcu, bila povsem potisnjena v ozadje.
Pristojni odbornik Carbone nam je po telefonu zagotovil, da je vsak sum neosnovan: deželna konferenca, ki bo v Trstu v drugi polovici februarja, nima prav nobene zveze s konferenco o tržaškem teritoriju, ki jo Slovenci toliko let zaman zahtevamo, saj bo posvečena predvsem pripravi novega deželnega urbanističnega plana. To pa seveda še ne pomeni, da bodo pokrajinsko konferenco vendarle sklicali. Sam Carbone nam je ponovil svoje prepričanje, da bi taka konferenca v sedanji fazi ne bila koristna, ko pa še nimamo ustreznih normativnih instrumentov, ki bi omogočili, da bi vse ne ostalo le pri besedah. Take instrumente pa bi po besedah deželnega odbornika lahko nudil prav novi deželni urbanistični načrt.
Tiskovno sporočilo Odbora za jamstvo
Nezgoda na Opčinah svarilo pred tragedijo
Odbor za jamstvo mesta je včeraj izdal tiskovno sporočilo, v katerem opozarja tržaško prebivalstvo in njegove upravitelje na nezgodo, do katere je prišlo v noči 1. januarja na openski železniški postaji. Incident nazorno priča o utemeljenosti skrbi Odbora za jamstvo - nadaljuje le-ta v svoji noti - saj predstavlja prav tisto vrsto nezgode, ki je razlog za skoraj vse nesreče s plinom GPL (utekočinjeni propan), in sicer iztekanje iz kontejnerja, iz cevi ali iz varovalke. Ker pri openski nezgodi ni prišlo do požara, le-ta ne sodi niti med tiste, ki ostanejo zapisane v statističnih analih, čeprav bi bilo za tragedijo dovolj že to, da bi se curek plina iz kakršnegakoli razloga vnel.
Če bi prišlo do vnetja, bi se namreč iz točke, od koder je plin začel uhajati, razvil ognjeni curek, kateremu se nihče ne bi mogel približati in ga pogasiti, trdi Odbor za jamstvo. Pločevina cisterne bi pri tem popustila in prišlo bi do eksplozije, vročina pa bi ogrozila tudi ostale cisterne in tako povzročila verižne eksplozije. In če bi bila povrhu cisterna polna, bi se učinek eksplozije (z morebitnimi žrtvami) čutil na stotine metrov daleč. Druga možnost bi bila lahko ta -nadaljuje tiskovna nota - da bi se ustvaril oblak plina, ki ga bi morebitni veter odpihal, tako da bi eksplodiral kje drugje, in če bi do tega prišlo v gosto naseljenem kraju ali celo v stanovanjih, bi bila tragedija še toliko večja. Ob vsem tem pa je nesprejemljivo - zaključuje nota - da možnost (čeprav majhna) tovrstne tragedije obstaja na gosto obljudenem območju, kot so Opčine.
Tiskovno noto v zvezi z openskim incidentom je izdal tudi občinski svetovalec zelenih Ghersina, ki med drugim opozarja, da o tržaških industrijskih tveganjih ne morejo odločati samo »redki izvoljenci«, ampak bi se o njih moralo izraziti vse prebivalstvo z referendumom.
V mestu zdaj vlada popraznično mrtvilo v pričakovanju skorajšnjih razprodaj...
Takšno je vzdušje v našem mestu, kot bi bil ponedeljek, ali kak praznični dan sredi tedna. Mnoge trgovine so ostale odprte tudi po novoletnih praznikih - nekatere imajo na vratih listek z objavo, da bodo zaprte do 7. januarja, druge še tega nimajo, temveč so samo zaprte.
Vse to pomeni, da so si mnogi podaljšali počitnice, ker so vedeli, da bo v teh dneh bolj malo kupcev, drugi se pripravljajo na začetek razprodaj, ki bodo, takšne so izjave vsaj nekaterih trgovcev, bolj »otipljive«, kot so bile pretekla leta ob istem času.
Zakaj že sedaj tako intenzivne priprave na razprodaje, ko pa gre vendar za vsakoletni pojav v tem času?
»Čeprav smo se skorajda vsi hvalili s predpraznično nakupovalno mrzlico, moramo trezno ugotoviti, da smo v resnici prodali manj, kot pretekla leta,« nam je povedal eden od trgovcev s konfekcijo v samem središču mesta. Nekaj bo šlo na rovaš dejstva, da je bilo pričakovati devalvacijo dinarja in da je izginil iz Trsta dobršen del jugoslovanskih kupcev, tistih, ki niso kupovali le kave in drugih prehrambenih proizvodov, temveč so bili dobri klienti v trgovinah z obutvijo in konfekcijo.
Zatajili pa so tudi domači kupci, ki še zdaleč niso pokupili tega, kar so trgovci pripravili za te praznike. Predvsem so ostala na zalogi razna ženska večerna oblačila in pravta-
ko čevlji, ki spadajo k tem. Ljudje so si letos v glavnem privoščili praznike v domačem krogu, ali v ambientih, ki niso zahtevali tako svečanih oblek.
Nekateri gostinci so imeli prav, ko so svoje obrate za Silvestrovo in Novo leto zaprli. ' Zaznali so že prej, kakšen veter veje ter so si na ta račun raje sami privoščili nekaj oddiha in počitka.
Po 7. januarju bi se moralo v našem mestu, vsaj kar zadeva prodajo, povsem spremeniti. Vsi se pripravljajo na razprodaje, pa naj gre tu za oblačila, obutev, pa tudi za druge artikle.
Kolikšni bodo popusti, smo povprašali enega od trgovcev. »Ne bi hotel že sedaj dajati točnih cen, ker je moja trgovina že od srede dalje povsem mrtva. Upam, da bom prodal še kaj po stari ceni. Toda kupci so dovolj previdni in tudi pametni, da bodo počakali še nekaj dni in si potem nabavili reči, ki bodo prav gotovo veliko cenejše.«
Razprodaje so bile v tem času vedno na dnevnem redu. Toda tokratne bodo potekale v nekoliko drugačnem vzdušju, ko se v gospodarskih krogih že veliko ugiba in govori o gospodarski recesiji, o tem, kaj nas lahko v bodočih mesecih na področju gospodarstva, seveda tudi trgovine, še čaka.
»Res je, da smo pred prazniki kar precej, navili cene raznim prehrambenim izdelkom,
zelenjavi, sadju in še marsičemu,« nam je povedal trgovec z zelenjavo. »Vse te cene bo potrebno uskladiti ponovno s sedanjim povpraševanjem po teh proizvodih. Sam sem na primer že močno znižal ceno pomarančam, mandarinom, limonam in drugemu sadju, ker bi se mi drugače v skladišču blago pokvarilo.«
Najmanj imajo v tem času povedati trgovci z igračami. Kar je bilo mogoče, so že prodali za Miklavža, ob božiču in za novoletne praznike. Pri nas ni befana tako občuten praznik, da bi lahko še kaj prodali. Zato so tudi mnoge trgovine z igračami v teh dneh zaprte. Trgovci so si privoščili počitek.
Vsekakor pa kaže, da se nam bodo razprodaje letos res izplačale. Trgovci svečano obljubljajo, da bo tako, ter napovedujejo popuste za 30, 40 ali celo 50 odstotkov. Kot kupci lahko upamo samo, da bo šlo za dostojne in novejše artikle in ne za blago, ki so ga (kot se je večkrat dogajalo) v tem času trgovci privlekli iz svojih skladišč in ni bilo, ne po kvaliteti, ne po svoji vsebini vredno naše pozornosti, kaj šele nakupa.
Lahko torej pričakujemo, da bo v ponedeljek, oziroma v torek naše mesto ponovno zaživelo. Tisti, ki čakajo na razprodaje, v glavnem že vedo, kam se bodo najprej podali in kaj izbrali...
NEVA LUKEŠ
Parlamentarna komisija o pokolih končno dobila dokumentacijo SID o tej zagonetni aferi
Tajne službe so pred devetnajstimi leti v zadnjem hipu preprečile, da bi na podlagi odkritja nabrežinskega skladišča orožja karabinjerji in sodniki razkrili javnosti obstoj tajne organizacije Gladio. To se je potem zgodilo šele sredi lanskega leta, ko je beneški sodnik Casson, ki preiskuje okoliščine pokola v Petovljah, prišel na sled »neki organizirani, tajni in polvojaški enoti«, s katero se od 18. oktobra ukvarja parlament ter z njim vsa italijanska javnost. Predsedstvo vlade je v prejšnjih dneh izročilo parlamentarni komisiji o pokolih obširno dokumentacijo vojaške tajne službe SID z »navodili« (danes pokojnega) generala Micelija, ki so imeli za cilj preusmeritev preiskave o nabrežinskem orožju, da ne bi javnost zvedela za obstoj Gladia. Iz teh dokumentov (nekatera
poglavja so bila še do pred kratkim strogo tajna, torej s celo vrsto "omissi-sov") zelo jasno izhaja, da je bila z Nabrežino opravljena »mojstrska« pre-usmeritvena akcija tajnih služb, tako da šele sedaj počasi prodira na dan resnica o teh dogajanjih.
Skladišče organizacije Gladio je bilo uradno označeno kot »Nasco 203«, orožje in razstrelivo je bilo hranjeno v sedmih železnih zabojih, ki so jih skrili (baje leta 1964) v neki neoznačeni kraški jami v bližini nabrežinške po-
Kot izhaja iz dokumentov tajnih služb, so karabinjerji pod tem kraškim kamnom pri Nabrežini odkrili samo eno pištolo, dalnogled in ročno svetilko. Zaboje z orožjem in razstrelivom pa so odkrili v pejci-bunkerju pod razgledno teraso T. Weiss.
staje Bivio nekje nad kilometrom 138 državne (obalne) ceste št. 14. Zaboje je v drugi polovici februarja leta 1972 po naključju odkrila skupinica domačih dečkov, a ne v jami, kjer so jih skrili pripadniki Gladia, ampak v pejci-bunkerju pod sedanjim razglednim opazo-
vališčem, ki nosi ime po umrli tržaški alpinistki Tiziani Weiss. Med tistimi, ki so odkrili skladišče, je bil tudi domačin Giovanni Conti, ki je pozneje priznal, da je skupno z vrstniki izmaknil iz pejce pištolo, dalnogled in ročno svetilko. Vse to so nekaj dni pozneje
našli karabinjerji pod bližnjim skalovjem. A to ni bistveno. Ključnega pomena je dejstvo, da je nekdo premestil zaboje iz »Nasco 203« v približno 400 metrov oddaljeno jamo-bunker ter da so tajne službe takoj stopile v akcijo, da ne bi domači karabinerji in sodniki odkrili, da je bilo skrito orožje last Gladia.
Urad R (rezervirano) vojaške tajne službe, ki je nadzoroval delo Gladia, je 26. februarja 1972 poslal v Nabrežino karabinjerskega častnika (sicer agenta SID) Zazzara, da skupno s krajevnimi voditelji obveščevalnih služb »previdno oceni vso to zadevo«. Zaz-zaro je ugotovil, da je šlo res za skladišče Gladia, dokumentacija SID pa ne govori, ali so pristojna telesa ugotovila, če je v zabojih manjkalo razstrelivo, morda prav tisto, ki so ga teroristi uporabili za petoveljski pokol. To raziskuje sedaj sodnik Casson, celotno skladišče pa so hitro in na skrivaj uničili med 7. in 9. marcem 1972 v Mestrah.
General Miceli, ki je tedaj vodil SID, pa je svojim podrejenim naložil še eno pomembno dolžnost: preprečiti, da bi karabinejerji in tržaški sodniki na nek način ugotovili, da je bilo na-brežinsko skladišče last Gladia. Tajne službe so sicer skušale najprej preprečiti, da bi javnost zvedela o odkritju orožja in razstreliva, kar pa jim ni us-
pelo, saj so nabrežinski karabinjerji o tej pomembni najdbi takoj obvestili časopise. Treba je bilo zato paziti, da bi v preiskavi ne prišli na sled Gladiu, pri čemer pa so tajnim službam neposredno in skoraj gotovo nehote pomagali prav tržaški in nabrežinski karabinjerji, ki so govorili o možnosti, da bi bilo orožje celo last neke jugoslovanske teroristične skupine. V začetku aprila pa so tržaški karabinjerji po navodilih tajnih služb servirali javnosti tri možne hipoteze o »lastnikih« na-brežinskih zabojev: ali je orožje last hrvaških teroristov, ali italijanskih skrajnežev (ni jasno ali z leve ali desne) ali pa so ga tam skrili mednarodni tihotapci. O Gladiu seveda niti besedice, kot jasno priča zadnji dokument SID o tej aferi, ki nosi datum 25. 4. 1972.
Preusmeritev je tako dosegla popoln uspeh in nabrežinsko skladišče je takoj zatem romalo v pozabo. Tajnim službam pa je dosti let pozneje prekrižal račune sodnik Casson, ki raziskuje morebitne vezi med Nabrežino in Pe-tovljami. To bo tudi predmet prihodnjih sej parlamentarne komisije o pokolih, ki se je včeraj ukvarjala s poskusom državnega udara generala Di Lorenza (tako imenovani načrt Solo), v kratkem pa bo posvetila posebno sejo prav nabrežinskemu skladišču orožja.
SANDOR TENCE
Tudi sinočnje zasedanje brez rezultatov za Sesljan
Devinsko-nabrežinski občinski svet se še vedno ni izrekel o konvenciji
Pripombe splošnih zdravnikov k novim določilom
Odslej bo moral plačati ticket KZE širši krog oseb
Devinsko-nabrežinski občinski svet do trenutka, ko zaključujemo redakcijo še ni odobril konvencije za turistični razvoj Sesljanskega zaliva. Tudi sinočnja seja je potekala v zelo polemičnem in napetem ozračju, novost pa Predstavlja vsekakor dejstvo, da so se nasedanja udeležili tudi svetovalci Slovenske skupnosti, ki so tokrat javno kontestirali župana Locchija in zahtevali njegov odstop. Predstavnike SSk je zelo razburilo stališče pokrajinskega tajnika KD Tripanija, ki je v nekem intervjuju izjavil, da Locchi ne bo odstopil, če SSk ne bo podprla konvencije o Sesljanu. Brezigar in somiš-ijeniki so bili mnenja, da pomeni Tri-Panijeva izjava grobo politično izsilje-vanje. Od tod tudi njihovo sodelovanje na sinočnji seji, ki se je začela s komemoracijo nedavno umrlega novi-??rja in družbenega delavca Dušana Hreščaka. Njegovega lika in njegovih Prizadevanj za sožitje in za pravice Slovencev se je spomnil komunistični svetovalec Ceschia.
Občinski svet, ki se bo skoraj gotove znova sestal drevi, je nadaljeval z °ceno popravkov h konvenciji, ki jih )e bil v glavnem predložil zeleni Sgambatti, nekatere pa tudi komunis-Q. Slo je za maratonsko razpravo, ki je Politično gledano samo še poglobila razkol med SSk in županom, ki je dejansko ostal brez odbornikov. Uprave v bistvu ni več, kot priča dejstvo, da 111 nihče izmed upraviteljev zagovarjal stališče odbora. Seja se je tako spremenila v neke vrste samogovor opozi-r-.1!6. Slovenska skupnost pa je izkorišča priložnost in ob vsakem posegu svoj ih predstavnikov napadla Locchi--Jabolko spora pa po mnenju SSk ni esljan, ampak županovo pismo o dvojezičnih izkaznicah.
SSk je vsekakor zahtevala odložitev razprave o Sesljanu in to zahtevo, ki ni bila sprejeta, so podprli zeleni in komunisti. Zupanu je pri nekaterih proceduralnih zapletih priskočil na pomoč tudi misovec. Socialisti pa so precej ostro napadli Slovensko skupnost in ji očitali grobo obstrukcijo kot tudi korenito in neupravičeno spremembo stališč glede turističnega razvoja Sesljanskega zaliva.
Konvencija med Občino Devin-Nabrežina in družbo Fintur je bistvenega pomena za turistični razvoj Sesljanskega zaliva. Podpis tega pomembnega dokumenta pogojuje začetek skoraj vseh gradbenih del v Ses-Ijanskem zalivu, istočasno pa odločilno vpliva tudi na javne in predvsem zasebne investicije v ta projekt. Slovenska skupnost je pozno ponoči znova predlagala odložitev razprave,
češ da njeni odborniki in svetovalci niso mogli dovolj pozorno preučiti vseh popravkov in ostalih dokumentov v zvezi s konvencijo. Zahtevo po odložitvi je utemeljil odbornik Brezigar, ki je zahteval nujno sklicanje občinskega odbora, občinski svet pa je to zahtevo zavrnil z odločilnim glasom misovskega svetovalca. Za odložitev razprave so se poleg Slovenske skupnosti izrekli še komunisti in zeleni, vsi ostali pa so glasovali proti. Ceschia, ki je podal glasovalno izjavo v imenu svetovalcev, ki so bili za odložitev razprave, je dejal, da Locchi ne more še naprej vztrajati na županskem mestu brez politične in upravne večine. Župan pa je takoj nato še enkrat izkoristil priložnost za ostro kritiko na račun Brezigarja in njegovih somišljenikov.
S. T.
Napovedane omejitve izdatkov, ki jih predvideva vsedržavni finančni zakon za naslednje triletje, so takoj ob vstopu v novo leto začele dobivati stvarne obrise. Tako je tržaška Krajevna zdravstvena enota razposlala obvestila, v katerih sporoča, da se je število prebivalcev, ki so bili oproščeni plačevanja raznih pristojbin na zdravstvene storitve, s prvim januarjem znižalo. Po novem namreč ne bodo več oproščeni plačevanja raznih ticketov prejemniki skromnih osebnih dohodkov. Še naprej pa ne bodo plačevali določenih zneskov na recept, zdravila, preglede in analize upokojenci, ki prejemajo najnižjo pokojnino zavoda INPS, prav tako bodo še vedno prejemali brezplačno vso potrebno oskrbo oboleli za resnejšimi patologijami, ki jih predvideva poseben seznam.
Kot so nam povedali v tiskovnem uradu tržaške KZE, besedila novega
Družba Monteshell je preklicala napovedan odpust 140 delavcev bivše rafinerije Auuila
Za razliko od odvečnih uslužbencev obrata Iret, je novo leto prineslo več sreče njihovim kolegom iz bivše žaveljske rafinerije Aguila. Družba Monteshell je namreč včeraj sporočila, da se je odločila za suspenzijo 140 od napovedanih 143 odpustov, ki bi prizadeli vse preostale nekdanje delavce ukinjene rafinerije, na katere območju namerava Monteshell urediti skladišče utekočinjenega plina propana (GPL).
Ob tej razveseljivi odločitvi pa je Monteshell pristojnim organom seveda nemudoma posredovala zahtevo po obnovi dopolnilne blagajne. Vsekakor je bila odločitev -kot pravi v tiskovnem sporočilu sama družba - sprejeta na osnovi dejstva, da je 140 od 143 delavcev bivše Aqui-le podpisalo poseben sporazum, ki je bil oblikovan s
pomočjo deželne uprave. Ta sporazum v bistvu predvideva, da družba Monteshell v zameno za predlog o obnovi dopolnilne blagajne - in ne glede na to, ali bo odbor Cipi zahtevo sprejel - ne bo nosila nobenega nadaljnjega bremena v korist bivših delavcev Aguile.
V upanju, da bo Cipi odboril podaljšanje dopolnilne blagajne - zaključuje tiskovna nota - pa družba Monteshell potrjuje, da bo storila vse, kar je v njenih močeh, da bi čimprej prišlo do uresničitve globalnega projekta o preusmeritvi bivše rafinerije. Ta cilj je med drugim toliko bolj uresničljiv zaradi odgovornega zadržanja deželne uprave, ki se je obvezala za hiter zaključek vseh potrebnih uradnih postopkov.
Pri Sv. Jakobu našli truplo 36-letnega narkomana, ki je umrl že pred več dnevi
Heroin terjal še eno žrtev v Trstu
Heroin je v našem mestu terjal še eno ra v ' 36-letnega Johna Bayna. Njegovo zkrojeno truplo so našli včeraj popol-J16 v majhnem stanovanju v Ul. Ponzia-pri Svetem Jakobu. Po prvih ugoto-. sodnega zdravnika naj bi Bayne ‘hrl pred tednom ali desetimi dnevi. “?yna so našli potem, ko so sosedje sta Ca^ Policijo. Smrad, ki je uhajal iz psovanja v mezaninu v Ulici Ponziani-.st- H, je najprej zaskrbel mlad par, ki , Je orejal dom v istem nadstropju. Prav vef te9a nista bila stalno v hiši, ki je uim^tropno poslopje z ozkim in dol-rai n.otranjini dvoriščem. Ko je par vče-PHšel »na delo«, sta fant in dekle za-sta^ 8 smracl’ ki je uhajal iz sosednjega t novanja in obvestila neko sosedo. Na je 1 vofk* Pa je prihitela policija, ki tem i 0 vstopila v stanovanje šele po-n, ko so gasilci odprli vrata. kp„ Vrat,i je na hrbtu ležalo truplo moš-itJP' ki ie bil sicer že več kot deset let l^ski državljan, rodil pa se je v Phi-br* u “ 16’ februarja 1955. Bayne je naj-talt . ožal med potjo iz kopalnice, ki je stai? Za vbodnimi vrati, v spalnico. V rel»°Vaniu 80 bile vse luči prižgane, go-jjj a Pa je tudi plinska pečica. Prav zara-oko SJa in zaradi hermetično zaprtih stH n.so bile šipe zameglene. Ljudje, ki najejo v sosednji stavbi, niso imeli
John Bayne
možnosti, da bi videli, kaj se dogaja v stanovanju, čeprav so vsaj iz petih nadstropij lahko mirno opazovali premike stanovalca. Zato so se toliko bolj začudili, ko se je na dvorišču zbrala skupinica agentov s plinskimi maskami, fotograf znanstvenega oddelka, kvesture, sodni zdravnik in inšpektor Scozzai.
Vzrok smrti je popolnoma upravičeval prisotnost izvedencev, saj nam je inšpek-
tor Scozzai potrdil domnevo, da je šlo za primer smrti zaradi prekomerne doze heroina. Kar pa je v tem primeru še posebno zanimivo in za preiskovalce pomembno, je dejstvo, da so zraven trupla našli tudi nedotaknjeno dozo. To bo omogočilo preiskovalcem podrobno analizo snovi, ki seje smrt med krajevnimi mamilaši.
John Bayne je bil sicer znan kot narkoman, vendar ni bil med najtrdnejšimi členi tržaške verige mamilašev. Poleg tega ni bil posebno vezan na krajevno tržišče, saj je dolga obdobja preživljal v Vicenzi, kjer je živel s starši, dokler si ni uredil stalnega bivališča v Trstu. Imel je tudi delovno knjižico, vendar ni imel stalne službe. Občasno se je ukvarjal z raznmimi posli (prodajal je knjige in podobno), ni pa znano, ali je drogo tudi prodajal.
Po prvi preiskavi stanovanja so ugotovili le toliko, da je bila smrt verjetno nenadna, saj ni bilo vidnih znakov morebitne slabosti. V kuhinji so bili sledovi skuhane hrane, ena od postelj pa je bila razkrita. V kopalnici so poleg trupla našli vse potrebno za pripravo doze heroina in dodatno količino mamila.
Morda bodo prav iz te doze razbrali »poreklo« heroina, ki se je v zadnjem letu vse bolj pogosto pojavljal na tržaškem tržišču. Očitno se je prav v zadnjem
tednu preteklega leta ponovno pojavila pošiljka izredno čistega heroina, ki je pred dnevi terjal življenje 27-letne ženske. Bayneu je bila morda usodna doza istega mamila, to je heroina, ki ga niso dovolj rezali s kemično nevtralnimi snovmi.
Italijanski trg - in zato tudi naš krajevni - je namreč vezan na mamilo, ki ga »razredčijo« z 80 do 90 odstotki nehaluci-nogene snovi. Običajno je to mamilo, ki se »vrača« v naše mesto, v smislu, da ga skozi naše mesto pritihotapijo v Veneto v najčistejši varianti, nato pa ga rezanega ponujajo narkomanom v Furlaniji-Ju-lijski krajini. V nekaterih primerih pa se dogaja, da gre v obtok že nekaj čistega mamila, ki ga morda kdo »odščipne« od glavne pošiljke, ali pa ga na drobno izvaža iz istrskih postojank balkanskih trgovcev s smrtjo. V teh primerih ponujajo narkomanom doze, v katerih je do 70 odstotkov čiste droge. Če si zasvojenci vbrizgnejo v žilo tako raztopino, je njihova smrt takojšnja, saj si povzročijo nekak vrstni infarkt z naglim razkrajanjem tkiva v arterijah. Obdukcija bo sedaj pokazala, ali je tudi Bayne podlegel smrtonosni raztopini, ki nima nikakršne zveze z zastrupljenimi dozami, je pa prav tako nevarna, (ef)
zakona še niso prejeli. Vendar pa jim je ministrstvo za zdravstvo 28. decembra lani poslalo teleks, v katerem jih obvešča o novostih glede oproščanja plačevanja ticketov. V obvestilu še posebej naglašajo, da nova določila veljajo od prvega januarja letos in da so torej potrdila o nizkih prejemkih z vidika oproščanja plačevanja ticketov neveljavna. Ta potrdila so izdajale posamezne občine na osnovi določenih kriterijev, ki pa po oceni ministrstva za zdravstvo niso vselej odražala resnične potrebe po brezplačnem uživanju zdravstvene oskrbe.
Predstavniki tržaške KZE pa so med drugim napovedali, da se je - vsaj sodeč po zbranih informacijah - podaljšal seznam »resnih patologij«. To pa pomeni, da bodo številnim obolelim za resnejšimi- in trajnejšimi boleznimi nudili brezplačno nego.
Ukrep ministrstva za zdravstvo pa je že naletel na prve težave: splošni zdravniki v tržaški pokrajini so v posebnem tiskovnem sporočilu poudarili, da ne morejo presoditi, ali je bil njihov pacient oproščen plačevanja tic-keta zato, ker dobiva prenizko pokojnino, ali ker ima preskromne osebne dohodke. Zato zaenkrat na recept ne bodo pripisali »oproščen ticketa«, temveč bodo paciente napotili na občinske urade z zahtevo, naj jim pristojna občina izda ustrezno potrdilo (če seveda imajo v skladu z novimi določili še pravico na brezplačne zdravstvene storitve) o oprostitvi plačevanja ticketa.
Sporočilo tržaške sekcije vsedržavne zveze splošnih zdravnikov FIMMG je precej skopo, vendar pa odraža težave, v katerih se znajdejo zaradi spreminjanja določil v zvezi z uživanjem zdravstvene oskrbe, po drugi pa zaradi načina izdajanja ustreznih oziroma zahtevanih potrdil. Tudi tokrat pa je nedvomno na dlani, da bodo, vsaj v prvi fazi prizadeti starejši ali revnejši pacienti, ki si ne bodo pravočasno priskrbeli novih potrdil, da so oproščeni plačevanja ticketov.
Na stališče splošnih zdravnikov se je takoj odzvalo ministrstvo za zdravstvo, ki v izredno kratkem sporočilu ugotavlja, da se na osnovi zakona št. 407 z dne 31. 12. 90 (gre za zakon, ki vnaša spremembe glede plačevanja ticketov) »ni nič spremenilo v zvezi z vlogo in funkcijo zdravnikov glede potrdil o oprostitvi«. To naj bi pomenilo, da bi zdravniki še v bodoče morali na recepte in napotnice za specialistične preglede ali analize napisati, ali mora njihov pacient plačati ticket ali ne. Očitno pa je, da zdravniki zaenkrat drugače tolmačijo besedilo zakona oziroma, da po njihovi oceni branje teksta ni tako samoumevno.
Zajeli prvo letošnjo skupino pribežnikov
Nabrežinski karabinjerji so včeraj prestregli prvo letošnjo skupino pribežnikov, ki so ilegalno prestopili mejo. Skupina je bila iz držav, ki niso članice EGS in je štela 14 oseb v starosti med 20 in 40 leti. Karabinjerji so jih zaslišali in jih 13 zavrnili, enega, 36-letnega Ignaca Siposa iz Budimpešte pa so aretirali in zaprli v koronej-ske zapore. Možak je namreč že bil gost begunskega taborišča v Latini, kjer se je skregal s pravico in bi bil moral 3 mesece odsedeti za rešetkami.
Minister Mamini o uvedbi slovenskih TV sporedov
skl ^kakor bo vprašanje ustrezno rešeno takoj, ko bo načtU Z zakonom št. 223 z dne 6. avgusta 1990 pripravlje: se h 0 Porazdelitvi radijskih frekvenc, na osnovi katereg Ve “Pričujoče ministrstvo v roku 730 dni od začetka velja na|“. ranega zakona izreklo o dodelitvi koncesij, ki se na ianie t? “i®10vanj6 naprav za radijsko in televizijsko odda Pošt Jako se glasi zadnji odstavek odgovora ministra z vpr . ‘n telekomunikacije Mammija na parlamentarni .a .nje, ki mu ga je kot prva podpisnica že pred mesec VrstfVila Poslanka Silvana Fachin Schiavi in ki se je v prv Šfi*. uanašalo na uvedbo televizijskih programov v sloven u s strani deželnega sedeža RAI za FJK. irtien61 krl° vprašanje zastavljeno pred sprejetjem taki zakn 0^ane9a zakona Mammi, se je poslanka sklicevala n zaknn • ^ z dne 14. aprila 1975. Paragraf c 19. člena teg BqCp a izrecno predvideva, da RAI v avtonomni pokrajin je^v “n daj a televizijske sporede v nemškem in ladinsken v avtU| v Dolini Aosta v francoščini, v slovenskem jeziku p. da onomni deželi FJK. V vprašanju Fachinijeva ugotavljc mern ]e v Prvih dveh navedenih primerih RAI držala obve2 mdr,, ? ko v FJK še ni uvedla slovenskih televizijskih spo v. čeprav je tržaški sedež RAI za to opremljen.
Pri n 0d90v°ru minister Mammi najprej obvešča, da se ji pi Predsedstvu italijanske vlade že osnovala delovna sku kj : ' ki ima nalogo, da pripravi shemo o obnovi pogodbe vdj nameravajo skleniti s podjetjem RAI glede radiotele »- Jsklh oddaj v nemškem, ladinskem, francoskem in slo
Vehskem jeziku v skladu z zakonom 103/75. hla p , asno pa minister poudarja, da je reševanje probh tudi j®!0!0 na številne težave ne samo finančnega, temve prijjj^uičnega značaja, ki jih je treba v večini primero rave S, nenadzirani rasti zasebnih postaj. In tehnične n< ovira 86 pravi dodelitev frekvenc) naj bi bila še zadnj a pred uvedbo slovenskih televizijskih programov.
Začele so se priprave na letošnji Nauticamp
S podpisom konvencije o tehnično-promocijski organizaciji prireditve so se začele priprave na letošnji navtični salon Nauticamp, ki bo od 17. do 23. marca. Konvencijo sta ob krajši slovesnosti podpisala predsednik Trgovinske zbornice Giorgio Tombeši in Renato Consolaro, upravitelj družbe »East Coast Yacht Brokers«, ki bo v sporazumu z Velesejemsko ustanovo skrbela za tehnično organizacijo salona. Proračun letošnjega Nauticampa znaša okrog milijardo lir, h kateremu bo v občutni meri prispevala prav Trgovinska zbornica, ki si bo na željo krajevnih ekonomskih kategorij prizadevala za odločni kvalitetni skok te prireditve. »Nauticamp 91« si bo namreč letos nadel etiketo »Mitte-leufopski navtični salon«, v ta namen pa se je že začela informativna kampanja v državah Srednje Evrope.
Skozi čezalpski naftovod SIOT se je lani steklo precej več nafte
Skozi terminal čezalpskega naftovoda Trst-Ingolstadt-Dunaj (SIOT) je v lanskem letu preteklo za dobre štiri milijone ton več surove nafte kot v letu 1989. 324 tankerjev je namreč raztovorilo več kot 25 milijonov in 700 tisoč ton nafte iz Nigerije, Angole, SZ, Norveške, Libije, Sirije, Jeme-na, Irana, Alžirije, S. Arabije, Mehike, Egipta, Avstralije, Katara, Omana, Venezuele in Tunizije. Od tega je šlo v Avstijo skoraj 6 milijonov in 845 tisoč ton nafte, kar je 804 tisoč ton ali 13% več kot v letu 1989, v Nemčijo pa se je steklo 18 milijonov in 860 tisoč ton ali za 3,371 miljona ton več nafte. Povišek je omogočilo dejstvo, da je nafta iz Trsta lani šla vse do Karlsruha, kar se že dve leti ni dogajalo zaradi konkurenčnosti naftovoda iz terminala v Marseilleu.
w
Žalna seja za Dušanom Hreščakom
Smrt znanega tržaškega novinarja, političnega, družbenega in kulturnega delavca Dušana Hreščaka je globoko odjeknila v tržaških slovenskih in italijanskih krogih. Z Dušanom Hreščakom je slovenska in širša skupnost izgubila angažiranega človeka, ki se je vztrajno zavzemal za pravice narodnostne skupnosti in za splošni družbeni napredek.
V	njegovem življenju pa izstopata vsaj dva dogodka: obsodba pred posebnim fašističnim sodiščem leta 1929 v Rimu in njegova izvolitev leta 1965 kot po vojni prvega Slovenca v tržaški občinski odbor. V analih zgodovine bo ta izvolitev ostala zapisana kot »il caso Hreščak« in v marsičem tudi kot prelomnica v odnosih med tukajšnjim slovenskim in italijanskim prebivalstvom.
V	počastitev spomina na Dušana Hreščaka prirejata Glasbena matica, pri kateri je bil pokojni dolgo let predsednik upravnega odbora, in Primorski dnevnik, pri katerem je bil Dušan Hreščak od leta 1945 do leta 1948 odgovorni urednik, drevi ob 18. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu žalno sejo. Hreščakovo delo in lik bosta orisala predsednik GM Ad-rijan Semen in odgovorni urednik PD Vojmir Tavčar.
Občinska uprava občine Trst izreka občuteno sožalje svojcem ob izgubi
DUŠANA HREŠČAKA občinskega svetovalca od 1962 do 1978 in občinskega odbornika od 1965 do 1975.
Trst, 4. januarja 1991
Ob težki izgubi dragega očeta izreka odbornici Tanji in družini občuteno sožalje
Odbojkarsko društvo BOR
Tržaška pokrajinska uprava globoko sočustvuje z družino ob smrti
DUŠANA HREŠČAKA
Trst, 4. januarja 1991
Ob smrti
DUŠANA HREŠČAKA
izražajo globoko sožalje družini Novinarska zbornica. Novinarski sindikat in ustanovi INPGI in CASAGIT.
Drevi na pobudo slovenskih denarnih zavodov
Novoletni koncert v Kulturnem domu
Danes zvečer bo v Kulturnem domu v Trstu tradicionalni novoletni koncert, ki ga prirejajo slovenski denarni zavodi v sodelovanju z Glasbeno matico. Gostje Tržaške kreditne banke, Hranilnice in posojilnice na Opčinah, Kmečke in obrtne hranilnice in posojilnice v Nabrežini, Kmečke banke v Gorici, Kmečko-delavske hranilnice in posojilnice v Sovod-njah in Kmečko-obrtne hranilnice v Doberdobu bo tokrat priznani simfonični orkester Moravske filharmonije iz Olomou-ca na Češkoslovaškem, ki ga vodi dirigent Stanislav Macu-ra. Na sporedu bodo skladbe Offenbacha, Smetane, Fučika, Dvoržaka in Straussa ml., se pravi dela, ki bi jih brez nadaljnjega lahko našli tudi na re-
pertoarju znamenitega novoletnega koncerta dunajskih filharmonikov.
Za naš novoletni koncert vlada izredno veliko zanimanje, tako da so vabila v tajništvih bank dejansko že pošla in bo po vsem sodeč tudi tokrat dvorana Kulturnega doma pretesna za vse, ki bi radi prišli. Koncert bo seveda nudil priložnost zlasti slovenskim gospodarstvenikom in podjetnim ljudem, da si izmenjajo voščila za novo leto, predstavlja pa tudi pomenljiv primer povezanosti med gospodarstvom in kulturo. Koncert se bo drevi v tržaškem Kulturnem domu pričel ob 20.30, ob isti uri pa ga bodo jutri ponovili v goriškem Kulturnem domu.
Prijeten poslovilni večer v Društveni gostilni v Dolini
razna obvestila
Sklad "Mitje Čuka" obvešča, da se bodo dejavnosti šiviljskih popravil nadaljevale po praznikih in sicer od 9, januarja dalje vsako sredo od 8.30 do 12.30 na sedežu sklada - Proseška ul. 133
V Društvu slovenskih Izobražencev v
Ul. Donizetti 3 v Trstu bodo 7. 1. 1991 ob
20.30	odprli retrospektivno razstavo izbora del 10 slikarskih tednov v Svečah na Koroškem. Razstavljena bodo dela 31 umetnikov iz raznih dežel delovne skupnosti Alpe-Jadra'n, med njimi tudi dela slovenskih umetnikov iz zamejstva in matične domovine. Kulturni spored bodo na večeru oblikovali člani društva SPD Kočna iz Sveč. Razstava bo odprta do 28. januarja.
Mladinski dom Boljunec vabi na božični koncert in na nagrajevanje ex tempere na božični motiv v prenovljeni bo-Ijunski cerkvi jutri, .5. januarja, ob 20. uri.
Župnija sv. Marije Magdalene v Bazovici priredi v nedeljo na praznik treh kraljev ob 16. uri koncert božičnih pesmi v župnijski cerkvi. Nastopata dekliški zbor "Devin" pod vodstvom Hermana Antoniča in otroški zbor "Ladjica" pod vodstvom Olge Tavčer in Marjane Brati-na-Pahor.
kino
ARISTON - 15.00, 22.30 II te nel deserto, r. B. Bertolucci, i. D. Winger.
EXCELSIOR - 14.30 22.00 La sirenetta, prod. Walt Disney.
EXCELSIOR AZZURRA - 16.45, 22.15 Rocky V., i. Sylvester Stallone.
NAZIONALE I - 16.15, 22.15 Vacanze di Natale '90, i. C. De Sica, E. Greggio.
NAZIONALE II - 15.15, 22.15 Tartarug-he Ninja alla riscossa.
NAZIONALE III - 15.30, 22.15 Fantozzi alla riscossa, i. Paolo Villaggio.
NAZIONALE IV - 15.40, 22.15 Stasera a časa di Aliče, r.-i. Carlo Verdone, i. Ornella Muti.
GRATTACIELO - 16.00, 22.15 Atto di forza, i. A. Schvvarzenegger'.
MIGNON - 15.00, 22.15 La storia infini-ta 2.
EDEN - 15.30, 22.00 Zozzerie di una moglie in calore, porn. □ □
CAPITOL - 15.30, 22.10 Ghost - Fantas-
ma, i. P. Swayze.
LUMIERE - 16.00, 22.00 Ritorno al iutu-ro III.
ALCIONE - 16.15, 22.10 Un angelo alla mia tavola.
RADIO - Zaprto.
Prepovedano mladini pod 14. letom □ - 18. letom □ □
včeraj - danes
Danes, PETEK, 4. januarja 1991
ANGELA
Med tolikimi srečanji in zabavami ob prehodu v leto 1991 moramo zabeležiti tudi poslovilni večer, ki ga je v Društveni gostilni v Dolini priredila najemnica Marija Bandelj. Svoje delo v gostilni je namreč Bandeljeva zaključila prav na zadnji dan leta 1990, zato je razumljivo, da se je hotela na lep in primeren način posloviti od svojih zvestih odjemalcev, prijateljev in vseh Dolinčanov. Preko našega dnevnika pa bi želela gospa Bandelj voščiti prav vsem veliko sreče, zdravja in uspehov v letu 1991. (Foto in tekst M. M.)
__________gledališča_____________
VERDI
Operna sezona 1990/91
Danes, 4. januarja 1991, ob 20. uri
(red A) baletna predstava GRAN GALA. Ponovitev jutri, 5. januarja, ob 20. uri za red B. Predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča.
GLEDALIŠČE ROSSETTI
Pri blagajni gledališča so na razpolago posebne gledališke karte za 8 predstav po ugodni ceni.
Danes, 4. januarja 1991, ob 21. uri bo
na sporedu KONCERT kantavtorja EN-RICA RUGGERIJA z naslovom "II falco e il gabbiano". Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
V torek, 15. t. m., ob 20.30 bo na sporedu Machiavellijevo delo LA MAN-DRAGOLA v izvedbi skupine Teatro iz Rima. Režija Roberto Guicciardini. Ponovitve bodo na sporedu do 20. t. m.
LA CONTRADA
Gledališče Crlstallo
Jutri, 5. t. m., ob 20.30 premieradela Luigija Lunarija TRE SULL'ALTALENA, ki ga predstavlja Teatro Filodrammatici iz Milana. Režija Silvano Piccardi.
Gledališče UL Ananian
Na sporedu je kriminalka CHI L'HA VISTA? v izvedbi FARIT Teatra. Predstava je izven abonmaja in bo danes, 4., jutri, 5., in 6. t. m.
mali oglasi
PRODAM smučarske čevlje znamke mu-nari št. 41 in san marco št. 42. Tel. 226271.
PRODAM multikultivator ferrari, 12 KM, dizel, s frezo in prikolico. Tel. (0481) 32283.
UNIVERZITETNI študent nudi lekcije iz slovenščine in italijanščine. Tel. 382541.
VAJENKO išče trgovina jestvin v Bo-Ijuncu. Tel. 228114 ali 228729.
OSMICO ima odprto Zvonko Ostrouška, Zagradec 1. Toči belo vino in teran.
SMUČARSKE čevlje, bele barve, znamke koflach, štev. 40, rabljene samo 5-krat, ugodno prodam. Tel. 395003 ob urah obedov.
PRODAM dobro vpeljano trgovino s sadjem in zelenjavo. Tel. 228390.
koncerti
Societš dei concerti -Tržaško koncertno društvo
Naslednji koncert bo v ponedeljek, 7. januarja 1991. V gledališču Rossetti bo nastopil OUARTETTO ACCADEMIA.
Slovenski denarni zavodi na Tržaškem vljudno vabijo na NOVOLETNI KONCERT, ki bo danes, 4. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Ul. Petronio v Trstu. Simfonični orkester Moravske filharmonije iz Olomouca bo izvajal skladbe Offenbacha, Smetane, Fučika, Dvoržaka in Straussa ml. Vstop samo z vabili, ki so na razpolago v tajništvih bank.
razstave
V	TK Galeriji - Ul. sv. Frančiška 20 -je na ogled kiparska razstava SLAVKA TIHCA.
Na Gradu sv. Justa (Bastione fiorito)
je do-6. januarja 1991 na ogled razstava MEMORIA DEI LONGOBARDI. Urnik:
10.30-	13.00, 15.00-16.30, ob nedeljah in praznikih 10.30-13.00.
V	Palači Economo na Trgu Liberta 7 je na ogled razstava o restavriranjih in najdbah v deželi Furlaniji-Julijski krajini. Razstava bo trajala do 31. t. m., na ogled pa je ob delavnikih od 9. do 13. ure.
V	Beneški hiši v Miljah (Calle Ober-dan 14) bo do 20. t. m. odprta razstava z naslovom DESCRIPTIO HISTRAE - Trst in Istra v starodavni kartografiji. Urnik: 10.00-12.30, 17.00-20.00, ob praznikih
10.30-	13.00.
razne prireditve
New Swing Singer Ouartet bo nastopil v škedenjski cerkvi v nedeljo, 6. januarja, ob 16. uri. Vabljeni.
Godba na pihala iz Ricmanj vabi na novoletni koncert v nedeljo, 6. januarja, ob 17. uri v župnijski dvorani - Baragov dom v Ricmanj ih.
Sonce vzide ob 7.46 in zatone ob 16.34 - Dolžina dneva 8.48 - Luna vzide ob 21.26 in zatone ob 9.55.
Jutri, SOBOTA, 5. januarja 1991
MILENA
PLIMOVANJE DANES: ob 5.39 najnižja -13 cm, ob 10.59 najvišja 32 cm, ob 17.38 najnižja -55 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 8 stopinj, zračni tlak 1019,8 mb, raste, brezvetrje, vlaga 82-odstotna, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja
9,4	stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Giacomo Rebez, Dalila Furlan, Camilla Angeli, Michele Grego-ri, Michela Selem, Eros Sordi Larrechart in Marco De Filippis.
UMRLI SO: 84-letni Giovanni Lonzar, 89-letna Amelia Bogatelj, 76-letni Fer-ruccio Pittano, 64-letni Giuseppe Capati, 68-letni Mario Massi, 82-letni Mario Piz-ziga, 87-letni Giuseppe Stocovaz, 79-letni Stefano Majer, 82-letna Cristina Sanzin, 73-letnia Argia Cergol, 87-letna Olga Brunelli, 88-letni Marco Rusconi, 72-let-na Gemma Krobar, 59-letni Giovanni Glavich, 81-letna Francesca Diacci, 81-letni Dušan Hreščak.
SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 31. decembra, do sobote, 5. januarja 1991
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Trg Garibaldi 5, Ul. dellOrologio 6, Ul. Soncini 179 (Skedenj), Ul. Revoltella 41.
BOLJUNEC (tel. 228124), SESLJAN (414068) in MILJE, Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Trg Garibaldi 5, Ul. delFOrologio 6, Ul. Soncini 179 (Skedenj), Ul. Revoltella 41, Trg S. Giovanni 5, Šentjakobski trg 1.
BOLJUNEC (tel. 228124), SESLJAN (414068) in MILJE, Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Trg S. Giovanni 5, Šentjakobski trg 1.
BOLJUNEC (tel. 228124), SESLJAN (414068) in MILJE, Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Nova in zabavna glasba v pizzerii
AIXE 9 SOREIXE
(Pri 9 sestrah)
PROSEK 167 - TEL. 225144
-z duetom-
Giulia & Marco
Vsak petek v januarju
TRŽAŠKA
KNJIGARNA
Ul. sv. Frančiška 20 - TRST
obvešča
da bo zaprta danes, 4., in jutri, 5. januarja
zaradi inventure
čestitke
Danes praznuje 80 let naš stric Karlo. Kolkor kapljic tolko let mu iz srca želi Vida z družino.
V Samatorci naša draga mama in nona MARICA 63 let je izpolnila, da bi zdrava in korajžna bila ji voščijo vsi njeni, posebno pa vnuki.
Danes na Kontovelu Žarko PRAŠELJ 50. rojstni dan slavi. Še mnogo takih srečnih in veselih dni ti iz vsega srca »klapa« želi.
Danes praznuje 80. rojstni dan KARLO SANCIN iz Boljunca. Vse najboljše mu želijo vsi sorodniki.
prispevki
V	spomin na Vinka Žagarja daruje Avguštin Kalc z družino 50.000 lir za Skupnost družina Opčine.
Ob 5. obletnici smrti Marcella Grassija daruje žena Cvetka 25.000 lir za Godbeno društvo v Nabrežini in 25.000 lir za MPZ Fantje izpod Grmade.
V	spomin na očeta Marcella Grassija daruje hči Nadja z družino 50.000 lir za Sklad Mitje Čuka.
Namesto cvetja na grob Karla Furlana daruje sestrična Ivanka Bukavec 30.000 lir za Kulturni dom Prosek.
V	spomin na ljubljenega brata Milka Starca daruje Darko z družino 100.000 lir za ŠD Kontovel.
Namesto cvetja na grob Erneste Vidali vd. Mahnič darujejo družine Ghersin, Brenčič, Gec in Silvia 130.000 Ur za obnovo cerkvice v Banih,
V	spomin na Slavo Čebulec - Katro daruje Delka Ferluga 40.000 lir za gradnjo Ljudskega doma na Opčinah.
V	spomin na po. Ano Drasič daruje Zmaga Blasina 30.000 lir za ŠK Kras.
V	spomin na strica Milka Starca daruje Žarko z družino 50.000 lir za ŠD Kontovel.
V	spomin na dragega Lavka Bitežnika darujeta Krasulja in Vinko Suhadolc
50.000	lir za odkup sedeža Sklada M, Čuka.
N.N. daruje 100.000 lir za odkup Sedeža Sklada M. Čuka.
V	spomin na pok. teto Ano Novacco in na pok. Angelo Vremec daruje Vida Žvab (Opčine 950) 50.000 lir za odkup sedeža Šklada M. Čuka.
Namesto cvetja na grob Mirka Ferluge daruje družina Repinc 50.000 lir za odkup sedeža Sklada M. Čuka.
V	počastitev spomina Dušana Hreščaka darujeta Irma in Egon 100.000 lir za vzdrževanje partizanskega spomenika na Opčinah.
Namesto cvetja na grob Marije Mislej darujeta Marija in Ivanka Rebula 20.000 lir za Sklad Mitje Čuka.
V	spomin na pok. ženo Emo Komar daruje mož Edvin 200.000 lir za SKD Slavec.
Namesto cvetja na grob Milke Zuljan por. Felician darujeta Marija in Bruno Kuret 40.000 lir za SKD Slavec.
V	spomin na drago mamo in ženo Emo Komar darujejo mož Edvin in sinova Maksimilijan in Dorjan z družinama
170.000	lir za SKD Slavec.
V	spomin na Emo Komar darujeta Pepca in Zilko Hrvatič 20.000 lir za MePZ iz Ricmanj.
V	spomin na Emo Komar darujeta Dušan in Matilda Gulič 25.000 lir za Godbo na pihala iz Ricmanj in 25.000 lir za SKD Slavec.
V	spomin na Emo Komar daruje družina Berzan - Komar 25.000 lir za SKD Slavec.
V	spomin na pok. Erneste Vidali vd. Mahnič darujejo svojci 150.000 lir za Zadrugo Ban, 150.000 lir za cerkev pri Banih in 150.000 lir za vzdrževanje spomenika NOB.
Namesto cvetja na grob Mirota Čoka darujejo Andrej, Rihard, Zvonko in Marjo 100.000 lir za Skupnost Družina Opčine.
V	spomin na sestrično Nado Briščak darujejo Eda in Draga z družino 100.000 lir in Lidia Guštin 30.000 lir za Sklad Mitje Čuka, Pepi in Marija iz Dan 40.000 lir za popravilo repentabrske cerkve.
Namesto cvetja na grob pok. Eme Co-mari darujejo Bernarda Coretti 30.000 lir, družini Vorus in Jurjevčič 30.000 lir, družina Matietti 30.000 lir in Edvin Komar (Log) 25.000 lir za Godbo na pihala iz Ricmanj.
Namesto cvetja na grob Ane Križman daruje Marija Milič (Repen 93) 10.000 lir za ANPI (Repentabor) in 10.000 lir za cerkev na Repentabru.
V	spomin na Angelo Vremec daruje družina Sergia Antonija 50.000 lir za cerkev sv. Jerneja - Opčine.
V	spomin na Nado Briščak daruje družina Sergia Antonija 50.000 lir za Sklad M. Čuka.
V	spomin na Angelo Vremec daruje družina Škerlavaj 50.000 lir za popravilo openske cerkve.
V	spomin na Emilijo Škabar daruje družina Purič (Repen 164) 15.000 lir za BS Kraški dom.
Namesto cvetja na grob Nade Guštin Briščak daruje družina Srečka Živca
30.000	lir za Sklad M) Čuka in družina Giannija Bassina 30.000 lir za Skupnost Družina Opčine.
Namesto cvetja na grob Franca Kocjana daruje družina Srečka Živca 30.000 lir in družina Kralj (Gabrovec 10) 60.000 lir za Skupnost Družina Opčine.
V	spomin na Lavka Bitežnika daruje cerkveni PZ Sv. Jernej z Opčin 290.000 lir za popravilo orgel domače cerkve.
V	spomin na Angelo Vremec daruje cerkveni PZ Sv. Jernej 180.000 lir za odkup sedeža Sklada M. Čuka in 195.000 lir za popravilo orgel domače cerkve.
Namesto cvetja na grob Nade Guštin por. Briščak darujeta družina Jelke Tau-čer in Marta Guštin 50.000 lir za Sklad M. Čuka.
V	spomin na nepozabno Slavo-Katro darujeta Majda in Zoran Malalan 25.000 lir za gradnjo Ljudskega doma na Opčinah in 25.000 lir za vzdrževanje spomenika NOB na Opčinah.
V	spomin na Slavo Čebulec, Angelo Vremec in Neto Malalan (Fredotova) darujeta Ladi in Laura Gombač 25.000 lir za cerkveni PZ Sv. Jernej - Opčine in
25.000	lir za vzdrževanje spomenika NOB na Opčinah.
V	spomin na Tamaro Petaros daruje Devan Taučer 20.000 lir za Sklad M. Čuka.
Namesto cvetja na sveži grob Angele Vremec in v počastitev spomina ob 11. obletnici smrti bratov Antona, Pavla in prijateljice Zore Čok darujeta Lucija in Seraf Hrovatin 50.000 lir za Mladinski zbor Vesela pomlad.
V	spomin na Gelo Vremec darujeta Angela in Kristjan Košuta 10.000 lir za pevski zbor Sv. Jernej.
Namesto cvetja na grob gospe Angele Sosič darujeta Lidia in Vittoria Sossi
30.000	lir za cerkveni PZ Sv. Jernej - Opčine.
V	spomin na Marijo Mislej in Angelo Vremec daruje Majda Danev 30.000 lir za zbor Vesela pomlad.
V	spomin na Idinega moža Lavka Bitežnika darujejo prijatelji letnika 1933
120.000	lir za odkup sedeža Sklada M. Čuka.
V	spomin na nepozabno mamo Gelo Vremec darujeta Berta in Rinaldo z ženo
200.000	lir za cerkev sv. Jerneja - Opčine,
100.000	lir za zbor Sv. Jernej, 100.000 lir za MPZ Tabor, 100.000 lir za knjižnico P. Tomažič, 100.000 lir za zbore Vesela pomlad, 100.000 lir za odkup sedeža Sklada M. Čuka, 100.000 lir za revijo Mladika in
100.000	lir za misijon patra Kosa.
Namesto cvetja na grob pok. Angele
Vremec darujejo družina Pepke Škerlavaj in Andrej Persinger 60.000 lir za odkup sedeža Sklada M. Čuka, vnuka Ivo in Mira Susič 40.000 lir za cerkev sv. Jerneja Opčine in vnuka Irene in Martin
30.000	lir za popravilo orgel cerkve sv. Jerneja na Opčinah.
V	počastitev spomina Antonije Derganc vd. Alberti daruje družina Rojc-Pe-taros 50.000 lir za Sklad M. Čuka.
Namesto cvetja na grob Dušana Hreščaka daruje družina Branka Pahorja
100.000	lir za Zadružni center za socialno dejavnost.
Namesto cvetja na grob Angele Vremec darujejo Milena Repinc 50.000 lir, Francka Vremec 50.000 lir, Justina in Anica Daneu 30.000 lir, Ernesta Škerlavaj
100.000	lir, Marija Milič 25.000 lir ter Danila, Valerija, Imelda in Stana Žerjal
80.000	lir za cerkveni PZ Sv. Jernej z Opčin.
V	spomin na Branka Lupinca daruje žena Draga 25.000 lir za CPZ Sv. Jernej z Opčin.
Danes praznuje svoj 80. rojstni dan naš ljubi
KARLO SANCIN
iz Boljunca
Še na mnoga zdrava in srečna leta mu iz srca kličejo
žena, hči, zet, vnuki Matija, Katarina in Damijana, nečakinja Vida z družino in vsi, ki ga imajo radi
menjalnica
3. 1. 1991
TUJE VALUTE	FIXING 	 MILAN	BANKOVCI TRST	TUJE VALUTE	FIXING MILAN	BANKOVCI TRST
Ameriški dolar .		 1124,55	1100,—	Japonski jen 		8,434	8,20
Nemška marka .			752,95	745.—	Švicarski frank		888,15	875.—
Francoski frank		 221,30	218,—	Avstrijski šiling		107,045	105,50
Holandski florint ...	667,77		660,—	Norveška krona		192,15	187.—
Belgijski frank			36,517	35,50'	Švedska krona		200,75	197.—
Funt šterling ..		 2188,15	2140,—	Portugalski eškudo .	8,435	7.—
Irski šterling ..		 2006,20	1980,—	Španska peseta 		11,834	11.—
Danska krona .			195,63	192.—	Avstralski dolar		874,—	800.—
Grška drahma.		 7,165	6,50	Jugoslov. dinar 		—	70,-
Kanadski dolar		972,55	900 —	ECU		1547,75	
					
					
Predvčerajšnjim je v rimski kliniki v 78. letu starosti umrl Renato Rascel
Umetniški svet izgubil slavno osebnost
V rimski kliniki je v ponedeljek pozno zvečer umrl Renato Ranucci, poznan kot Renato Rascel, eden najslavnejših italijanskih pevcev, ki pa je doživel velik ugled tudi kot igralec, predvsem v komičnih, a kasneje tudi dramatičnih vlogah, glasbenik, plesalec, skratka enkraten interpret raznolikih vlog. V 78. letu starosti (rodil se je namreč 28. aprila 1912 v Turinu, a starši so mu bili Rimljani, zaradi česar so ga vsi imeli za pravovernega Rimljana) je podlegel mnogim zdravstvenim težavam, saj je že nekaj mesecev ležal na kliniki zaradi arterioskleroze in diabetisa, v zadnjem času pa se je njegovo zdravstveno stanje še poslabšalo zaradi srčnih in pljučnih težav, da je bil med nedavnimi prazniki, zaradi bolečin le redko pri zavesti. Zdravnica, ki mu je sledila v zadnjih mesecih, je povedala, da smrt ni nastopila zaradi kakega posebnega vzroka, temveč zaradi splošne oslabelosti in utrujenosti, ki mu jo je prinesla starost.
Renato Rascel je začel svojo umetniško pot izredno mlad kot pevec v Sikstinski kapeli. Pri 17 letih je začel delati v nekem cirkusu najprej kot bobnar in kasneje kot klovn, kmalu je Prešel k »avanspettacolu«, ko je sodeloval predvsem z Wando Osiris. V prvem povojnem času se je začel tisti del njegove kariere, ki ga je privedel nied najsvetlejše zvezde lahkotnega 9ledališča. Dokajšnjo vlogo sta v njegovem življenju odigrala Garinei in Giovannini, ki sta nalašč zanj napisala kar nekaj scenarijev. Televizija mu je Prinesla še dodatno slavo. Ko bi želeli nanizati vsaj nekaj znanih naslovov, bi ne smeli pozabiti na Attanasio cavallo vanesio iz leta 1955, Rascelinaria, pri katerem je sodeloval koreograf Herbet Ross, in Alleluia brava gente. V filmih So mu pogosto poverili dramatične vloge, ki jih je vedno predstavljal z nezamenljivim ironičnih pridihom -Soldatijev Policarpo, Kramerjev 11 segreto di Santa Vittoria (bil je še posebno ponosen na svoj nastop ob Anni Nagnani), Lattuadov (po Gogolu) 11 cappotfo. Leta 1970 je na TV doživelo velik uspeh delo I racconti di padre
Brown v režiji Vittoria Cottafavija. »Resnemu« gledališču se je približal nekoliko kasneje. Kariero je zaključil z nastopom z Beckettovim delom Finale di partita ob VValterju Chiariju. 60. leta je zmagal na sanremskem festivalu z motivom Romantica, njegovo ime pa je popeljala v svet pesem Arri-vederci Roma. S to popevko je tudi ogromno zaslužil, saj je v Italiji dosegla 125 tisoč prodanih izvodov, iz tujine pa mu je prinesla 65 milijonov samo za avtorske pravice.
Igralec se je poročil trikrat - s Tino de Mola, Huguette Cartier in nazadnje v 68. letu (po desetih letih zaroke) s tedaj 39-letno Giuditto Saltarini, ob kateri so se v zadnjih mesecih in še posebno ob njegovi smrti strnili prijatelji. Zapustil je tudi 17-letnega sina Cesareja. Med prijatelji, ki jih je Ras-celova smrt najbolj prizadela, je drugi »mali mož« italijanskega gledališča -Don Lurio. (Rascel se je pogosto šalil s svojo višino metra in petdeset.) Kljub velikemu prijateljstvu nista nikoli nastopala skupaj, Don Lurio pa je občudoval prijeteljevo živahnost in energijo na odru, medtem ko je bil v privatnem življenju nadvse uglajen in eleganten, skratka pravi gentleman. Oglasile so se seveda še druge znane osebnosti iz filmskega in gledališkega sveta, kot sama Wanda Osiris, s katero sta si delila nekaj največjih uspehov, Alberto Lattuada in Franco Zeffirelli, Mario Soldati, Gino Bramieri, Gigi Proietti. Bil pa je v prijateljskih odnosih tudi s Charlijem Chaplinom in Leonardom Bernsteinom, ki je dirigiral njegovo Ninnonanno del cavallino. Morda je vredno dodati, da včasih ni bil zelo priljubljen med kolegi, a temu je bilo krivo predvsem njegovo pikolovstvo.	'
Ljudje se bodo prav gotovo spomnili tistega Rascela, ki so ga bili navajeni na odru ali ekranu: razposajenega in veselega človeka, ki je v življenju znal poiskati vedno svetlejšo plat.
Na sliki: zgoraj - lani z ženo Giuditto Saltarini, spodaj - s sinom med oddihom leta 1983.
Nenadoma umrl uspešni scenarist Warren Skaaren
Prejšnji petek je v 44. leta starosti na svojem domu v Austinu (Texas) zaradi hude oblike kostnega raka nenadoma umrl Warren Skaaren, mladi in nadebudni scenarist, ki je s svojim talentom naravnost presenetil holly-woodsko tovarno sanj in si tako v kratkem času priboril zavidljiv ugled. Odlikovala ga je predvsem sposobnost, da je iz »nespodbudnih« scenarijev uspel ustvariti prave komercialne uspešnice, kot sta bila, denimo, filma Top Gun in Batman. Skaaren je podpisal tudi scenarije za Ulma Beetlejui-ce in Beverly Hills Cop II, smrt pa ga je zalotila med pisanjem scenarija za Ulmsko nadaljevanje Beetlejuicea,
Skaaren se je rodil 9, marca 1946 v Rochestru (Minnesota), univerzitetni študij je v Houstonu začel z namenom, da postane kemični inženir. Sreča pa mu je priskočila na pomoč nekaj dni po diplomi na akademiji za film. Teksaški guverner Preston Smith, ki ga je Skaarenova nadarjenost prijetno presenetila, mu je namreč poveril nalogo, da ustvari Texas Film Commission, družbo, ki naj bi utrdila kinematografsko industrijo v Texasu. Leta 1974 je sodeloval pri ustanovitvi producentske družbe, ki je začela snemati niz nadaljevank - po takratnem splošnem mnenju - brez prave bodočnosti. Izkazalo se je nasprotno, saj je niz Dallas zaslovel po vsem svetu. Sicer se je Skaaren lotil tudi številnih dokumentarcev, ki jih družba Paramount nikoli ni posnela, a so kljub temu pripomogli k naraščanju sodelovanjskih ponudb. Njegov največji uspeh je brez dvomno bil scenarij za film Batman: prav Skaaren je bil namreč tisti, ki je vztrajal (in tudi dosegel), da se v filmski inačici ne pojavi Batmanov sicer zvesti spremljevalec Robin. Skaarena je odlikovala tudi dokajšnja humanost: z ženo Helen sta namreč posvojila sedem najdenčkov in ustanovila krajevno združenje posvojiteljskih družin. Kljub slavi pa se ni preselil v Holly-wood, kjer bi, po njegovem mnenju, izgubil pravi občutek življenja.
"		
	■	
m •
		sv		
Ztp	ki m radijski	sporeai		
				
■llglllUM B

■.
■II

RAi 1
6.55	Aktualno: Uno mattina 10-15 Nadaljevanka: Un anno nella vita
jl-OO Jutranji dnevnik H.05 V svetu pravljice: Prin-cesin ples
11.55	Vreme in vesti '12.05 Variete: Piacere Raiuno
13.30	Dnevnik - tri minute
14.00	Kvarkov svet: Nova
.	Gvineja
'4.30 Informativna oddaja: .	Conoscere
15.30	Otroški variete: L'albero azzurro
6.00	Mladinska oddaja: Big! |00 Kratke vesti
6 05 Varieteja: Fantastico bis, 18.45 Piacere Raiu--	no - Piacere	Piša
9.40	Almanah in	dnevnik
40.40	Film: La leggenda del santo bevitore (dram., It. 1988, r. Ermanno Olmi,
23 nn j: Rutger Hauer)
43.00	Dnevnik
^■lO Odlomki iz oddaje Cera una volta io kot po-2. klon Renatu Rascelu
4.00	Dnevnik in vreme
•20 Rubrika: Mezzanotte e dintorni
■35 Monografije: II principe di Sansevero
CITČanales
6'00 Nan.: La famiglia Br< 6-30 Film: Le folli notti dottor Jerryll (ko ZDA 1963, r.-i. Jerry
1 n	Wis)
10.30	Aktualnosti: Gente mune
4 00 Kvizi: II pranzo e serv
12.45	Tris, 13.30 Čari nitori, 14.15 II gioco d< coppie
3.00	Film: Dietro Tang (kom., ZDA 1938, r. Irv Cummings, i. Shir
j	Temple)
'•00 Nanizanka: Nonno v Washington - Festa
.	compleanno
6.00	Kvizi: O.K. II prezzc giusto, 19.00 II gioco nove, 19.45 Tra mogli
0	marito
0.25 Striscia la notizia 0.40 Kviz: II gioco dei nov
.	Speciale Vip
2-35 Variete: Le stelle de
23 n rna9ia
3.05	Variete: Maurizio ( stanzo show
6-45 Striscia la notizia (pc 1-05 Nanizanki: Starsky Hutch, 2.05 MacGroui & Loud
^ RAI 2
7.00	Risanke, nanizanka Las-sie in otroški variete L -albero azzurro
9.30	Aktualno: Radio anch'io
10.20	Tečaj angleščine in francoščine
10.50	Nadaljevanka: Capitol
11.55	Variete: I fatti vostri
13.00	Dnevnik - Gospodarstvo
13.30	Rubrika o medicini
13.45	Nadaljevanke: Beauti-ful, 14.15 Ouando si ama, 15.05 Destini
15.30	Film: Campane a mar-tello (dram., It. 1949, r. Luigi Zampa, i. Eduardo De Filippo, Gina Lol-lobrigida)
17.00	Kratke vesti
17.05	Nanizanki: Villa Arzilla,
17.45	Alf
18.10	Knjige: Casablanca
18.20	Šport in Rock Cafe
18.45	Nanizanka: Un giusti-ziere a New York
19.45	Dnevnik in šport
20.30	Variete: Club '92
22.35	Nanizanka: Villa Arzilla
23.15	Dnevnik in vreme
23.50	Film: II console onora-rio (dram., VB 1984, r. John McKenzie, i. Michael Caine, Richard G ere)
RETE 4	j
8.00	Nanizanki: Hotel, 9.00 La časa nella prateria - L'-angelo custode
10.00	Nadaljevanka: La mia piccola solitudine
12.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke
13.35	Nadaljevanke: Sentieri,
14.30	La donna del miste-ro, 16.30 Romanzo
17.30	Posvečeno Veronici Castro
18.00	Nadaljevanka: Febbre damore
19.00	Aktualno: Ceravamo tanto amati (vodi Luca Barbareschi)
19.35	Aktualno: Linea conti-nua
19.45	Nadaljevanka: Marilena
20.30	Film: La tamburina (krim., ZDA 1984, r. George Roy Hill, i. Diane Ke-aton, Klaus Kinsky)
23.05	Aktualno: Linea conti-nua (2. del)
23.35	Tednik: Kronika
0.20 Predstavitev spomladanskih TV sporedov
1.00	Film: Cabaret (glas., ZDA 1972, r. Bob Fosse, i. Liza Minelli, Helmut Griem, Michael York)
|	RAI 3	|
12.00	Vabilo v gledališče: La pulce nelForecchio (Ge-orges Feydeau, r. Luigi Sguarzina, i. Alberto Lionello, Olga Villi)
14.00	Deželne vesti
14.30	Dokumentarec: Aladi-nova svetilka
15.30	Hokej na ledu: Alleghe-Milano
17.05	Nanizanki: I mostri,
17.30	Vita da strega
18.00	Dokumentarna oddaja: Geo
18.30	SP v plavanju
18.45	Športna rubrika: Derby
18.55	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	BlobCartoon
20.00	Varieteja: Blob. Di tutto di piu, Una cartolina di Andrea Barbato
20.30	Film: Aliče non abita piu qui (drajn., ZDA 1975, r. Martin Scorsese, i. Ellen Burstyn, Kris Kristofferson)
22.25	Večerni dnevnik
22.30	Film: Les Girls (glas., ZDA 1957, r. George Cukor, i. Gene Kelly, Kay Kendall)
0.25 Nočni dnevnik
0.55 Pred 20 leti
F tf' TV Slovenija 1	|
8.00	Satelitski prenosi
9.00	Spored za otroke: Klub klobuk
11.00	Nad.: Vojne usode
12.00	Video strani
15.25	Video strani
15.35	Sova (pon.)
16.55	Poslovne informacije
17.00	Dnevnik
17.05	Zabavno-glasbena oddaja: Srečanje v Izoli
17.50	Spored za otroke in mlade: Snežak - Luna gre na pot (animirani musical), 18.10 lutke Pravljica o carju Salta-nu (Puškin), 18.30 nanizanka Cirkuške živali
19.00	Risanka in TV okno
19.30	Dnevnik in vreme
19.59 Zrcalo tedna
20.20	Dokumentarec: Slovenci v Vatikanu danes
21.10	Nanizanka: Zakon v Los Angelesu
22.00	Dnevnik in vreme
22.10	Nočni program Sova, vmes nanizanka Družinske vezi in film Čistina (krim., ZDA 1967, r. Jonhn Boorman, i. Lee Marvin, Angie Dickin-son)
0.05 Video strani
TV Koper
16.00	Otroška oddaja
17.30	TV debata
18.00	Nanizanka: Giorno per giorno
18.30	Spored v slovenščini
18.45	Odprta meja
19.00	TVD Novice
19.20	Videoagenda
19.25	Otroška oddaja
20.00	Dokumentarec: Skrivnosti sveta
20.30	Nadaljevanka: II diario di Sara (1. del)
21.30	Nanizanka: Justice
22.30	TVD Novice
|	TV Slovenija 2
12.55	Smučarski skoki: novoletna turneja (prenos iz Innsbrucka)
15.15	Poskusni satelitski prenosi
17.30	Studio Maribor: Tele M
19.00	Jaz sem, pa že 40 let en Franc Košir (pon.)
19.30	Dnevnik
20.00	Novoletni koncert z Dunaja (posnetki), nato Ex libris
21.00	Smučarski skoki (posn.)
21.40	Yutel
22.40	Video noč
ITALIA 1
7.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
10.05	Film: Allegro non troppo (anim., It. 1977, r. Bruno Bozzetto)
12.00	Nanizanke: Poliziotto a guattro zampe, 12.30 Tale padre tale figlio,
13.00	Happy Days, 13.301 ragazzi della terza C,
15.00	Ouelli della pallot-tola spuntata
15.30	Dokumentarna oddaja: Antartica
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
18.00	Nanizanka: Cri Cri - Ri-torno alla natura
18.35	Variete: Natale in časa Gabibbo
20.00	Nanizanka: Cri Cri - L'-aggiustatutto
20.30	Film: Bomber (kom., It. 1982, r^ Michele Lupo, i. Bud Spencer, Jerry Cala)
22.30	Rubrika: Calciomania
23.35	Šport: Pariz-Dakar (3. etapa)
0.05 Nanizanke: La banda dei sette - Oualcuno tradi-sce, 1.10 II giustiziere della strada - Inciibo pa-uroso, 2.10 Lady Blue
OPEON________________
13.00	Risanke
15.00	Nadaljevanka: Signore e padrone
16.00	Rubrika o zdravju
16.30	Film: Robinson Crusoe, il naufrago del Pacifico (pust., It. 1951, r. Jeff Musso, i. George Marshall)
18.00	Nanizanka: Doc Elliot
19.00	Filmske novosti
19.30	Risanke
20.00	Variete: Sportacus
20.30	Nadaljevanka: Passiones
22.30	Nanizanka: Casalingo superpiu
23.00	Film: Tutta colpa delle stelle (glas., Avstral. 1982, r. Gillian Armstrong, i. Jo Kennedy)
TMC____________'
8.30	Nanizanki: Get Smart
9.00	Risanke: Snack
10.30	Nad.: Terre sconfinate,
11.15	Potere
12.00	Kosilo z Wilmo
12.30	Nan.: Doris Day Show
13.00	Športne vesti
13.15	Dnevnik
13.30	Rubrika: Ženska TV
15.00	Film: La verita... guasi nuda (kom., VB 1957, r.
Mario Zampi, i. Peter Sellers)
16.30	Rubrika: Ženska TV
18.20	Nanizanka: Autostop per
ilcielo
19.30	Variete: Cera guesto, c'-era guello
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Variete: Banane
21.30	Nanizanka: Matlock
22.30	Šport: Mondocalcio
24.00	Nočne vesti
0.20 Film: In nome di Carine (dram., Fr. 1982, r. Jean Claude Missae)
TELEFRIULI___________
15.00	Roza salon
16.00	Otroška oddaja
18.00	Nad.: Vite rubate
19.00	Igra: Marameo
19.30	Dnevnik
20.30	Nadaljevanka: La citta di Miriam(l.del)
21.30	Nanizanka
22.00	Rubrika: Album
22.30	Nočne vesti
23.00	Čakajoč na polnoč
24.00	Nanizanka 0.30 Nočne vesti
TELE 4_______________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 14.00,
17.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Aladinova svetilka; 8.40 Country glasba;
9.30	Odkod naša imena; 9.45 Melodije;
10.00	Dnevni pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.45 Rock zvezde;
12.00	Iz filmskega sveta; 12.15 Orkestralna glasba; 12.40 Primorska poje; 12.50 Orkestralna glasba; 13.20 Poslušali boste; 13.25 Narodnozabavna glasba; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček;
14.30	Od Milj do Devina; 15.00 Francoski šansoni; 15.30 Blues glasba; 16.00 Mi in glasba: Mladi operni pevci; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Kulturni dogodki; 17.40 Mladi val; 19.20 Zaključek.
RADIO SLOVENIJA
5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Znanja široka cesta; 8.35 Pesmice na potepu; 9.05 Glasbena matineja; 10.00 Gospodarstvo in glasba; 11.05 Petkovo srečanje; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.38 Do štirinajstih; 14.05 Gremo v kino; 14.40 Radijski Merkurček; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Od melodije do melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Vodomet melodij; 19.45 Lahko noč, otroci!; 19.45 Zabavni ansambli;
20.00	Oddaja za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program - glasba.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30, 19.00 Dnevnik; 7.30, 14.30, 16.30 Poročila; 6.00 Za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik in cestne informacije; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.15 Mladi val Radia Koper; 14.35 Pesem tedna; 15.00 Kviz o avtomobilih in avtomobilistih; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Aktualno: Primorski dnevnik; 18.00 O glasbi ob glasbi; 18.30 Glasbene želje po telefonu; 19.00 Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.07 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Skupaj; 8.00 Pošiljam ti razglednico; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Vsega po nekaj; 9.00 Clic; 9.20 Pesem po želji; 9.45 Edig Galletti; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Družina; 11.00 Pripoved; 11.30 Itali-ana; 12.00 Glasba po željah in čestitke v živo; 14.40 Pesem tedna; 15.00 Naše sanje; 16.00 Aktualno-politična oddaja; 17.00 Glasba; 18.00 Souvenir d'Italy; 18.32 Instrumentalna glasba; 19.00 Klasična glasba; 20.00 Nočna glasba.
RADIO OPČINE
7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Dobro jutro; 19.00 V svetu fantazije; 20.00 Mix Time; 21.00 Nočna glasba.
Še neustaljeni tečaj dinarja sili trgovce k počitku
Jugoslovanske kupce pričakujejo ob bližnjih sezonskih razprodajah
Goriški trgovci so z zanimanjem pričakovali včerajšnji dan, ko so v Jugoslaviji po novoletnem prazničnem premoru spet začele poslovati banke, da bi ugotovili realno menjavo dinarja po devalvaciji. V prejšnjih dneh je namreč predvsem v naših krajih vladala precejšnja negotovost v zvezi z uradnim tečajem dinarja, saj sta napoved in nato sklep o devalvaciji sprožila določeno opreznost pri sprejemanju jugoslovanske valute.
Včeraj smo opravili daljši sprehod po goriških trgovinah in bančnih zavodih, da bi dobili čimbolj celovito sliko sedanjega položaja. Dinarje so sprejemali v vseh trgovinah, njihova vrednost pa je precej nihala in se je gibala med 65 do 70 lir za dinar. Tudi na bankah v Gorici so kupovali dinarje po 70 lir, prodajali pa po različnih cenah od 80 do 90 lir.
V Novi Gorici so nam včeraj v menjalnici Ljubljanske banke povedali, da je srednja vrednost lire bila 1,1940 (to se pravi da je bilo treba za dinar odšteti 83,75 lire), sicer je bilo treba pri okencu ob običajni menjavi zaradi provizije odšteti nekoliko več naših lir za posamezni dinar, in sicer 84,88 lire.
Včeraj so bile Gorica in njene trgovine na pol prazne. Opaziti je bilo, da se je večje število Goričanov odločilo za daljši dopust vse do konca tega tedna. Prav tako ni bilo na spregled tako rekoč enega samega jugoslovanskega kupca, saj so vsi očitno opravili večino nakupov že v predbožičnem času. V goriških veleblagovnicah so včeraj po večdnevnem presledku, ko so zamrznili sprejemanje dinarjev, ponovno sprejemali jugoslovansko valuto, sicer po zelo nizki kotaciji, saj so dinar odkupovali po 65 lir. Tako v Standi kot tudi v veleblagovnici Ovi-esse je bilo malo kupcev, iz Jugoslavije pa skoraj nobenega.
Trgovine v mestnem središču so prav tako sprejemale dinarje po tečaju od 65 do 70 lir na dinar. Raštel, ki je običajno pravo središče kupcev iz sosednje države, je bil napol prazen. V trgovinah so nam povedali, da se je v predprazničnih dneh kar gnetlo tujih kupcev, včeraj pa je bilo pravo mrtvilo. Občutno zmanjšanje obsega dela v tednu po npvem letu je sicer nekaj povsem normalnega, gotovo pa je devalvacija dinarja še zaostrila stanje. Kar
nekaj trgovcev je zato izkoristilo te dneve za inventar blaga in bodo trgovine ponovno odprli šele prihodnji teden, ko se bodo začele številne razprodaje. Marsikateri trgovec nam je s tem v zvezi povedal, da najverjetneje kupci sedaj pričakujejo prav tradicionalno posezonsko prodajo po znižanih cenah. Med našim obhodom smo sicer že opazili nekatere izložbe, ki so z mastnimi napisi vabile kupce na ugoden posezonski nakup, prav gotovo pa bo že v naslednjih dneh število trgovin, ki ponujajo "vabljive" popuste, naraslo kot gobe po dežju.
Tudi na bančnih zavodih, kjer so kot rečeno večinoma kupovali dinarje po 70 lir in jih prodajali po 90, so včeraj opravili le malo dinarskih operacij. Nekoliko ugodnejše pogoje je nudila Kmečka banka. Njen podravnatelj Boris Baša nam je povedal, da dinar kupujejo po 70 oziroma 75 lir, to predvsem upoštevajoč pomembnost klienta, prodajajo pa ga po 80 lir. »Dinarjev na zalogi,« je pristavil, »imamo tudi v zadostni meri. Z jasnejšo sliko kotacije dinarja po njegovi nedavni devalvaciji pa bomo razpolagali šele prihodnji teden, ko se bo tržišče uravnovesilo.«
Na bankah že skoraj pošla vabila za jutrišnji večer
Moravski filharmoniki na novoletnem koncertu
Tudi na Goriškem je te dni veliko pričakovanje za novoletni koncert, ki ga ponujajo slovenski denarni zavodi v Italiji. Koncert bo nocoj v Trstu, jutri ob 20.30 pa v veliki dvorani Kulturnega doma v Gorici. Vstop bo samo z vabili, ki pa so že skoraj vsa pošla. Morebitni interesenti, ki si niso pravočasno priskrbeli vabila, lahko poskusijo samo še danes v tajništvih bank, tj. na Kmečki banki v Gorici, v Kmečko-delavski hranilnici in posojilnici v Sovodnjah ter v Kmečko-obrtni hranilnici v Doberdobu, kjer pa so že včeraj v bistvu oddali skoraj vsa razpoložljiva vabila.
Na jutrišnjem koncertu bo nastopil Simfonični orkester moravske filharmonije iz Olomouca na Češkoslovaškem. Moravski filharmoniki bodo pod taktirko dirigenta Stanislava Macure izvajali skladbe Offenbacha, Smetane, Fučika, Dvoržaka in Straussa mlajšega.
Knjižni dar avstrijske vlade obogatil knjižnico mittelevropskega inštituta
Knjižnica goriškega Inštituta za mittelevropska kulturna srečanja /CM je bogatejša zg večje število dragocenih knjig, ki jih je inštitutu podaril ravnatelj za kulturo pri avstrijskem ministrstvu za zunanje zadeve dr. Bernhard Stillfried. Gre za zgodovinske publikacije, ki so jih napisali znani zgodovinarji kot so npr. Adam Wandruszka, VJilliam M. Johnston, Peter Hanak in Joseph Schumpeter, ter sociološke in umetnostne knjige. Dr. Stillfried je med drugim podaril tudi monumentalni atlas donavskega področja, ki ga je celih 20 let urejeval J. Breu.
Knjižni dar je še obogatil knjižnico, za katero so pred nedavnim darovali več knjig tudi ravnatelj avstrijskega kulturnega inštituta v Rimu prof. VJalter Zettl, romunski profesor Ion Dumitru Snagov in Španec prof. Santiago Petschen. Knjižnice ICM se poslužujejo številni italijanski in evropski raziskovalci.
Obračun združenja za zaščito živali AIPA
Lani skoraj 1.500 posegov
V Gorici je potreben nov občinski pesjak
Novo računalniško vodenje omrežij konzorcija CAFO
Tik pred novim letom so se člani goriškega združenja za zaščito živali AIPA zbrali na občnem zboru in ocenili v letu 1990 opravljeno delo. Predsednik prof. Fantuzzi je povedal, da so prostovoljke združenja do božiča opravile 1.481 posegov. V večini primerov je šlo za prevzem izgubljenih psov in mačk, njihovo izročitev novim gospodarjem, posege ob prijavah trpinčenja živali in drugih ukrepov v pomoč živalim.
Združenje AIPA je tudi aktivno pristopilo k referendumski kampaniji o lovu in pesticidih. Kljub nezadostni udeležbi na vsedržavni ravni, je referendum na Goriškem uspel, saj je proti lovu in pesticidom glasovala večina upravičencev. Člani združenja so nadalje aktivno sodelovali pri zbiranju podpisov za razpis šestih deželnih referendumov o lovu, cesthh, odpadkih in krajinski zaščiti, ki naj bi se odvijali spomladi. Za vsakega od šestih referendumov so namreč zbrali več kot potrebnih 20 tisoč podpisov.
V Gradežu so v sodelovanju z občinsko upravo priredili v šolah vrsto predavanj o živalih in njihovem okolju. V' Krminu so v bližini palače Loca-telli poskrbeli na namestitev nekaj zatočišč za kolonijo mačk, ki živijo "svobodno". V Krminu in Tržiču so podobno kot že prej v Gorici dosegli izdajo odredb županov o prepovedi trpinčenja in zapuščanja živali. Poleg tega, je še navedel predsednik Fantuzzi, so bili prostovoljci združenja aktivni tudi v kampanijah proti vivisekciji in proti bikoborbi v Španiji.
Še posebej so se na občnem zboru dotaknili problemov v zvezi z delovanjem zatočišča za pse, ki ga članica AIPA Giulia Bortolotti upravlja v Ul. Brig. Sassari. V njem je v teh dneh 17 psov, ki čakajo, da jih posvoji nov gos-
Iz statistik izhaja, da smo Goričani razmeroma precej vestni pri ločenem nabiranju nekaterih odpadnih snovi, kot sta zlasti papir in steklo. Zbiralniki v mestu kot tudi v bližnjih krajih so pogosto polni, količina tako zbranega stekla in papirja za predelavo pa je
podar. Člani AIPAS zahtevajo, naj go-riška občinska uprava čimprej poskrbi za izvajanje deželnega zakona 39/90 in opremi prostor za sprejemanje približno 250 psov letno. Deželni zakon namreč prepoveduje pobijanje psov, v. sedanjem občinskem pesjaku na Livadi, ki ga upravlja KZE, pa so v lanskem letu do 20. decembra pokončali 112 od skupno 159 sprejetih psov.
Po drugi strani pa se bodo člani združenja še naprej zavzemali za sterilizacijo domačih živali, ki je edino učinkovito sredstvo za preprečevanje pretiranega razmnoževanja živali in zapuščanja mladičev.
■ Občinska uprava v Medeji prireja nocoj, 4. januarja, ob 20. uri večer poezije in glasbe. Nastopili bodo glasbenik Giacinto Granzini in trio "Ricor-di". Večer bo v župnijski dvorani v Medeji.
glede na število prebivalcev precej nad vsedržavnim povprečjem, kot je pred nedavnim potrdila tudi študija družbe Lombardia Risorse o problemu uničevanja odpadkov v goriški pokrajini. Včasih - tako tudi v teh dneh takoj po praznikih - pa se dogaja, da so
Pri konzorciju CAFO v Gradišču začenjajo novo leto v znamenju zmernega optimizma. Tik pred prazniki je namreč prišlo do zamenjave v vodstvu konzorcija. Ferruccia Čolombija, ki je prevzel mesto župana v Gradišču, je nadomestila Sandra Calligaris, prva ženska v vodstvu te ustanove. Na zadnji seji v lanskem letu pa so izročili namenu tudi prvi vozel bodočega sistema daljinskega upravljanja in nadzorovanja vodovodnega in plinskega omrežja na območju petnajstih občin na Goriškem, ki jih oskrbuje konzorcij.
Prvi vozel obsega namestitev računskega centra za zbiranje in obdelavo podatkov na sedežu konzorcija v Gradišču in povezavo centra z desetimi različnimi objekti na plinskem omrežju in z vodovodnim zajetjem pri Fari. Ob dograditvi sistema se bodo v računalniški center stekali podatki iz de-
zbiralniki polni. Na Senenem trgu, kjer smo posneli gornjo sliko (foto Pavšič), stojijo kar trije zbiralniki, dva za steklo in eden za papir. Kljub temu pa je začel tudi izven in okrog njih rasti kup odpadkov. Deloma so za to krivi prazniki z novoletnimi zdravicami, ki so občutno povečale količine odpadnega stekla, in kopičenje papirja, kartonov ter vsakovrstnih embalaž od božičnih daril. Marsikdo je najbrž mimogrede izkoristil kak dan počitka, da je izpraznil še klet ali podstrešje, kjer so se mu nabrale steklenice in stari časopisi. Po drugi strani pa so prazniki povzročili tudi nekajdnevno zakasnitev pobiranja odpadnih snovi, za kar skrbita specializirani podjetji za predelavo papirja in stekla.
Rezultat vseh teh okliščin je v teh dneh opazen pred marsikaterim zbiralnikom. Pri tem pa ne gre zamolčati tudi dejstva, da je za nečedne prizore vsej deloma soodgovoren tudi kak ne prav vesten občan, ki sicer odvrže v zbiralnik steklenice, kartone pa nato "pozabi" kar tam zraven, ali pa kdor odloži cele kupe papirja kar pred polnim zbiralnikom, ne da bi sploh poskusil poiskati drug zbiralnik, kjer je morda še kaj prostora.
vetdesetih različnih točk, tako kar zadeva črpanje in porabo oziroma morebitne okvare na vodovodnem omrežju in kar zadeva oskrbo s plinom.
Naprave je namestilo podjetje BTB Elettroidraulica iz kraja Sarmeola di Rubano, načrte pa je izdelal studio STA Hydraulica iz Verone.
S tem posegom skuša konzorcij CAFO nadoknaditi zamujeno. Sistem bo omogočil hitrejše posege, boljše storitve in navsezadnje tudi bolj gospodarno poslovanje.
Ponarejen ček
Tržiški karabinjerji so včeraj prijavili mladeniča, ki je skušal vnovčiti ponarejeni in - kot sumijo - najbrž ukradeni ček. Dvajsetletni Andrej Ger-golet iz Tržiča, Ul. Toti, se je predstavil v podružnici banke Credito Italia-no v Ul. Duca d’Aosta in skušal vnovčiti ček v vrednosti čez milijon lir. Uslužbenec pri blagajni Fabio Passerini pa je takoj posumil, da nekaj ni v redu. Ob natačnejšem pregledu je ugotovil, da je Gergolet nadomestil ime koristnika s svojim. Passerini je obvestil karabinjerje, ki so prijavili mladeniča. Zaenkrat ni znano zaradi katerega prekrška so ga prijavili, saj še ugotavljajo, če in komu je bil ček ukraden.
■ Goriška občinska uprava obvešča, da je bil v Uradnem listu 7. decembra 1990 objavljen razpis natečaja za sestavo prednostne lestvice glede morebitne zaposlitve vzgojiteljic v otroških jaslih za določen čas. Interesenti dobijo podrobnejše informacije v občinskem uradu za osebje (tel. 383380). Treba je pohiteti, ker se rok za vlaganje prošenj izteka.
Ukradel motor in nato trčil
Ne mine dan, da ne bi osebje goriš-ke kvesture izročilo jugoslovanskim oblastem kakega tujega državljana (večkrat gre za številne skupine), ki je ilegalno prestopil državno mejo. Ne zgodi pa se pogosto, da bi se kak pri-bežnik zapletel v prometno nesrečo in povrhu še z vozilom, ki ga je ukradel malo prej.
Včeraj zjutraj okrog pol osmih so, karabinjerji morali v Pevmo, kjer je 29-letni turški državljan Sabahattin Serin trčil z motornim kolesom v avto, ki ga je upravljal 23-letni Aleš Markovič z Oslavja, Dosso del Bosniaco 22. Slednji je bil namenjen proti Gorici, ko je voznik motornega kolesa privozil s stranske ulice na glavno cesto. Karabinjerji so kaj kmalu ugotovili, da je mladi Turek ilegalno prestopil mejo in nato ukradel motorno kolo znamke rizzato califfo 80. Očitno se ni znašel na novem motorju in je že po krajši vožnji trčil v avtomobil.
Serinu so v goriški splošni bolnišnici nudili prvo pomoč, saj je v nesreči dobil le nekaj odrgnin. Okreval bo v 10 dneh. Turka so nato karabinjerji popeljali v urad za tujce na kvesturo, odkoder so ga pospremili na mejo in izročili jugoslovanskim oblastem.
Božična prireditev v Podgori
Prosvetno društvo Podgora prireja jutri ob 20. uri v župnijski cerkvi sv. Justa v Podgori božičnico, ki bo obsegala glasbene in recitatorske točke. Na večeru z naslovom Skrivnostna noč, bo uvodoma nastopil kvartet trobil- "Jacobus Gallus" iz Ljubljane, ki bo pod vodstvom dirigenta Janeza Žitnika izvedel nekaj skladb Gallusa, Purcella, Bacha in Glazunova. Sledil mu bo mešani pevski zbor društva Sele iz Koroške. Koroški gostje, ki jih vodi pevovodja Pavel Olip, bodo zapeli nekaj ljudskih napevov, nakar bosta na vrsti mladinski in mešani pevski zbor Podgora. Prisluhnili bomo lahko skladbam Štolcerja, Zupana, Ačka, Gallusa in Mavovemu božičnemu šopku Jezusu. Večer bodo popestrili recitatorji PD Podgora, na orgle pa bo igrala Lucija Valentinčič. Božično povest je režiral Franko Žerjal.
Ob rojstvu prvorojenčka
MITJE
čestita Ladu in Emanueli
OK VAL Štandrež
razna obvestila
Sekcija KPI v Doberdobu bo imela kongres nocoj ob 20. uri na sedežu KD Jezero.
Slovensko planinsko društvo obvešča, da se bo 13. januarja pričel tečaj smučanja na Nevejskem sedlu. Prijave za tečaj smučanja (začetni in nadaljevalni) še sprejemajo, z rezervo pa sprejemajo prijave za avtobusni prevoz. Drugi avtobus bo vozil v kolikor bo dovolj prijav. Priložnost za vpis je samo še danes med 17. in 19. uro na sedežu društva.
Planinski ples bo 2. februarja v Kulturnem domu. Društvo opozarja člane naj si že zdaj rezervirajo ta sobotni večer.
Družba se dobi v nedeljo, 6. januarja, ob 12.30 na običajnem mestu.
_______________kino___________________
Gorica
CORSO 17.30-22.00 »Atto di forza«. VERDI 18.00-22.00 »Vacanze di natale '90«.
VITTORIA 15.15-22.00 »La sirenetta«. Walt Disney. Risani film.
rwi	V
Trzic
EXCELSIOR 18.00-22.00 »La storia infini-ta 2«.
COMUNALE 18.00-21.00 »Un angelc alla mia tavola«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Al moro - Trg de Amicis (Koren) 10 -tel. 530268.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Al Redentore - Ul. F.lli Rosselli 23 -tel. 410340.
__________pogrebi_____________
Danes v Gorici: ob 9.30 Enrico Scodini iz bolnišnice Janeza od Boga na glavno pokopališče, ob 10.10 Antonia Colantoni iz splošne bolnišnice v Tržič, ob 11. uri Franc Svetlinčič iz mrliške veže glavnega pokopališča na glavno pokopališče, ob 12.30 Marija Bizaj, por. Mauri iz splošne bolnišnice v cerkev in na pokopališče v Pevmi.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
ui!ii;
GLEDALIŠKA SEZONA 1990/91 David Pownall
Mojstrska lekcija
Režija MARIO URŠIČ V KULTURNEM DOMU V GORICI VPONEDEUEK, 7. JANUARJA, OB 20.30 - abonma red A V TOREK 8. JANUARJA, OB 20.30 - abonma red B
Vozni red avtobusov za ponedeljkovo predstavo: 19.45 Poljane, 19.50 Doberdob, 19.55 Jamlje (gostilna Pahor), 20.00 Dol (gostilna Devetak), 20.05 Gabrje, 20.10 Sovodnje (pri Kulturnem domu), 20.12 Sovodnje (pri Ušarju), 20.15 Štandrež.
Po silvestrovanju ostajajo kupi steklenic, papirja in druge šare
Vidni in nečedni sledovi praznikov
Na pobudo slovenskih denarnih zavodov danes v Trstu in jutri v Gorici
Drevi bo v Kulturnem domu v Trstu jutri pa v Kulturnem domu v Gorici novoletni koncert, ki ga prirejajo slovenski denarni zavodi v Daliji. Gost letošnjega koncerta bo simionični orkester Moravske filharmonije iz Olomouca, ki ga vodi Stanislav Macura. Novoletni koncert, ki ga prirejajo denarni zavodi, postaja tako že tradicionalna kulturna prireditev ob začetku leta in potrjuje vez med gospodar-slvom in kulturo, ki postaja tudi med Slovenci v Italiji vse trdnejša. Občinstvo se je vsako leto odzvalo v velikem številu. Zaradi velikega povpraševanja pa so letos sedeži oštevilčeni. Na fotografiji Davorina Križmančiča lanskoletni novoletni koncert.
_________pismo uredništvu_________________
Polemika v verzih
Cenjeno uredništvo,
v petek, 7. decembra 1990, so bili na 9. strani Primorskega dnevnika, ki je posvečena kulturi, objavljeni Trije epigrami Miroslava Košute.
Pesnik me je nekoliko nerodno oplazil v tretjem - tistem na račun Rafka Dolharja in knjigi Na naši koži, ki je izšla pri ZTT.
Pesniku in založbi odgovarjam z naslednjimi stihi:
In tu je ta, ki milo toži - pa ne za piškav epigram, ki je nastal na njeni koži.
In misli si, da vas ni sram,
saj niste res pošteni moži...
In s svojo prošnjo ne ve kam, le kod naj še brez upa kroži, da ji bo plačal kak kristjan?'
Košuti pa in njega loži naroča, naj se javi sam in naj ji svoje delo proži, saj so napake tudi tam.
Ester Sferco
* * *
Ester Sfercovi je v odgovor Miroslav Košuta napisal...
ODGOVOR NA KOŽI
Na svoji koži plačaš dobra dela: napišem ji hvalilni epigram, a (smola smolca?) ni ga razumela in zdaj me je še za siroto sram -
saj porodilo se mi je vprašanje: je lektor - a kakšno je njeno znanje?
Miroslav Košuta
Božični koncert v mali dvorani tržaškega Verdija
V sredo, 26. decembra, je bil v mali dvorani gledališča Verdi prvi božični koncert iz ciklusa, ki ga je priredila okrajina Trst v sodelovanju s CCA. redstavili so se nam trije mladi tržaški glasbeniki: dirigent Adriano Marti-noJli, sopranistka Patrizia Greco in pi-ar>istka Federica Repini. Soliste je ^Premija! komorni orkester Aurora Ansamble, ki je nastal leta 1986 v Tr-
Prvi na sporedu je bil Mozartov Ri-etativo, Aria in Cavatina »Ah, lo pre-kh« za sopran in orkester KV 272. j/iartinolli je Recitativo natančno diri-9lral, tako, da ni prišlo do nesočasnih slopov med solistko in orkestrom. V °rkestru so prišli do izraza tudi vsi Stasbeni elementi, ki posebno podpise izraznost teksta in so med drugim khačilni za mannheimsko šolo, ki je slo vplivala na mladega Mozarta. So-stka je dramatično podala glasbene lsli in mojstrsko uporabila dinamični zPon v različnih registrih glasu.
Sledil je Mozartov Koncert za klavi n okrester v A-duru KV 488. Na žalos Pianistka ni dosegla kvalitetnega ni °]a, ki ga je dosegel orkester. Števil zahtevnejši prehodi v prvem stavk ? izzveneli neprepričljivo. V druger avku so številni izraziti, neobičajr ^artnonski postopki prizadeli poslušal a le v skromni meri, kar dokazuje skl ^ pogled na celotno struktur _ iaDbe nekoliko površen. Nasprotn rn ,V°rkestru napetost, ki jo tako dra nn ena glasba potrebuje, ni nikol ti PUstila. V zadnjem stavku naj gr Pohvala še posebno pihalom, ki so šte a ^0 zahtevne prehode odlično odi a ati in hkrati dirigentu, ki je s teh eno gotovostjo izvajalcem zelo po ^agal. Pianistkina igra je bila v ter stavku skoro ohlapna.
ho. Pavzi je bila na sporedu še Sch .hrtova Simfonija št. 5 v B-duru D 48 eprav je Martinolli mlad glasbeni le šNe na začetku glasbene karier mo se lahko na sredinem koncer Prepričali, kako je pot, ki si jo je i v m. *aDko le pravilna, saj je bila i c; ba Schubertove Simfonije na vis , umetniški ravni. Izraziti so bili v untrasti, bodisi dinamični kot tu dni	V dru9em stavku, ki je ze
“N/n zahteven, je bila vedno priso hnJ'f“a nit napetosti, ki je poslušale uhrila k pozornosti.
Koncert je obiskalo številno občin-hi^0 da le Dila dvorana premaj-ha, da bi lahko sprejela vse in so se horali nekateri vrniti domov, kar je st“rda dokaz o krizi prostorov v Tr-
MARKO OZBIČ
Božo Repe je v svoji knjigi obdelal afero okoli revije Perspektive
Perspektive, zametek opozicije v Sloveniji
Rojstvo vsake nove revije na Slovenskem bi moral biti praznik, prav.tako pa naj bi tudi ukinitev sleherne količkaj kvalitetne revije pomenila pravcato malo tragedijo. Zakaj pri nas temu ni tako (v mislih imam zaplete okrog Primorskih srečanj), je vsekakor stvar vredna premisleka, saj nam take nepremišljene poteze napovedujejo še bolj črno prihodnost, kot smo jo že pred časom pričakovali. Ene izmed najbolj zanimivih revial-nih afer v povojni slovenski zgodovini se je lotil Božo Repe, ki v svoji knjigi Obračun s Perspektivami prikazuje dogodke, ki so vplivali na prehitro »smrt« revije Perspektive, ki je v letih 1960-1964 izhajala pri Državni založbi Slovenije. V tem kratkem štiriletnem obdobju se je zvrstilo 37 številk in nekoliko manjše število urednikov, kasnejših (oz. sedanjih) vidnih imen slovenske kulture in književnosti.
Premalo »mesa«
Tedanje družbene okoliščine, ki so povzročile politično ukinitev Perspektiv, kljub dokajšnji časovni distanci, še danes niso v celoti osvetljene. Čeprav je Božo Repe v svojo knjigo vložil veliko truda in poskušal osvetliti problematiko Perspektiv z različnih zornih kotov, mu je to le deloma uspelo. Njegov knjižni proizvod spominja na skrbno sestavljeni skelet (okvirni potek dogodkov, ki so krojili usodo Perspektiv), vendar ga je avtor pozabil napolniti z »mesom«, saj maloštevilna citirana mnenja oziroma izjave članov uredniškega odbora in drugih sodelavcev ter soudeležencev pri ukinitvi revije, nekoliko preveč dokumentarno nizajo bolj ali manj znana dejstva. Pogrešamo pa predvsem živa (aktualnejša) pričevanja posameznikov (npr. Tarasa Kermaunerja, Rudija Šeliga, Daneta Zajca in še koga), ki bi s svojimi prispevki ali razmišljanji nedvomno sprožili tisti naboj brez katerega tovrstna literatura ostane zaznamovana, kot ne povsem izpolnjena obljuba ali kot šepetanje v beznici družbeno-političnega vrenja, kakor bi lahko opredelili našo aktualno stvarnost, ki nam ponuja obilo površnih informacij, iz katerih je velikokrat težko, če ne celo nemogoče izoblikovati integralno podobo nekega časa in dogajanja.
Perspektive so se kot revialno nadaljevanje Besede in Revije 57 izoblikovale v ideološko in poli-tičpo usmerjen časopis, kakršen je po mnenju mnogih današnja Nova revija. Po besedah Petra Božiča so se uredniki Perspektiv zavzemali za družbeno kritično pisanje in se tako prebili iz kulturniške samozadostnosti v svet družbenega ali kot sam pravi: »... zavedeli smo se celovitosti kulturne in družbene sfere in s tem tudi kastracije, ki so jo nenehno skušali izvajati nad kulturo in nad nami... in s tem je bila de faeto rojena prva alternativa partijskemu programu in opozicija, za kar je imel največ zaslug Jože Pučnik.«
Kavčičeva ocena
Strah pred morebitno povezavo upornega delavstva in kritične inteligence je bil globoko vre-
OBRAČUN S PERSPEKTIVAMI
zan v vso povojno politično hierarhijo. Bolj razgledani slovenski politiki pa so že konec 50-tih let spoznali, da so zahteve po kritični reviji, ki jih je zagovarjal zlasti mlajši del inteligence, upravičene in celo nujne. Ker je prva tovrstna publikacija (Revija 57) za mnoge politike preostro izražala opozicijska stališča in je s tem posredno ogrožala tedanjo nedotakljivo ideologijo in vlogo ZK, je bila nemudoma ukinjena. Ponovno pa je zamisel o kritični reviji zaživela na začetku 60-tih let v obliki Perspektiv, ki so nasledile tradicijo Revije 57. Vendar se tudi Perspektive niše razvijale tako, kot so želeli tedanji politiki, in zato je kmalu prišlo do poskusa aktivneje vplivati na uredniško politiko, obenem pa tudi do iniciative za ustanovitev nove revije - Teorije in prakse. Stane Kavčič, eden najvidnejših slovenskih politikov (na žalost tudi eden izmed »grobarjev« Perspektiv) je leta 1985, z enaindvajsetletne distance med drugim pojasnil naslednje: »V drugi polovici 1963. leta so se v Perspektivah začeli pojavljati nekateri članki, ki so presegali tisti okvir, v katerem se je bilo po takratni najbolj liberalni zavesti in širini še možno gibati v naši družbeni stvarnosti... odločili smo se za temeljito analizo stanja pri Perspektivah in pri tem upoštevali vse razpoložljive vire. Pokazalo se je, da sta v uredništvu dve struji, obe kritični do obstoječega. Vendar prva hoče in verjame, da je možno obstoječe izboljšati; druga pa odklanja obstoječe, hoče vse rušiti in začeti drugače.«
»Odločili smo se,« je nadaljeval Kavčič, »da gremo na razgovor z uredništvom z namenom, da oslabimo jezne mladeniče in okrepimo realiste in tako rešimo revijo. Rezultat je znan... Revija kot komunikacijsko sredstvo neke duhovne in stvariteljske sposobnosti določenega števila mladih piscev je bila žal uničena.« Po mnenju Boža Repeta ni izključeno, da je ukinitev Perspektiv v nekdanjih velikih zakulisnih jugoslovanskih igrah, številnih kompromisih in številnih »kupčijah«, ki so ohranile pri življenju liberalnejšo strujo v jugoslovanskem političnem vrhu, imela vlogo drobiža ali »žrtvenega jagnjeta«. Vendar se avtor knjige bolj nagiba k stališču, da je pri ukinitvi revije šlo predvsem za »domače zadeve« (lokalni strah pred kritičnimi pogledi, sistemska vprašanja ipd.).
Odločujoč pa je bil verjetno strah pred potencialno nevarnostjo, da družbena kritičnost preraste v splošno nezadovoljstvo dela prebivalstva - študentske in dijaške populacije ter širšega kroga inteligence. Revija Perspektive je imela v času delovanja pa tudi kasneje več pomenov, izmed katerih velja poudariti naslednje: izkušnjo dela družbeno kritične inteligence, ki zajema spoznanje, da je sistem in vladajočo strukturo težko načeti »od zunaj«, s splošno kritiko sistema in po drugi strani izkušnjo politike, da z javnostjo ni mogoče absolutno manipulirati, ker to lahko hitro postane kon-traproduktivno.
Obe navedeni izkušnji sta v veliki meri vplivali na dogajanje v drugi polovici 60-tih let in posledica tega je bila, da se je alternativnost okrepila znotraj partijskih vrst, zlasti med njenimi intelektualci zbranimi okrog Teorije in prakse ter okoli nekaterih drugih revij. Taras Kermauner pravi, da današnjega slovenskega razvoja ne moremo razumeti mimo Perspektiv, kar sicer deloma drži vendar je to nekoliko pretirana trditev, če upoštevamo da so podobni alternativni predlogi obstajali skozi vso povojno obdobje, ne samb v eni reviji in ne samo v enem delu države, čeprav seveda ne vedno z enakimi stališči do posameznih vprašanj.
Kovačnica inteligence
Tako je bilo tudi v Sloveniji marsikaj od tega, kar se danes šteje bodisi za slovenski nacionalni bodisi za splošno demokratični program, izrečeno ali napisano že prej, celo na sejah najvišjih tedanjih vodstev. Neovrgljivo dejstvo pa je, da so bile v času svojega obstoja Perspektive v Sloveniji najbolj kritična in intelektualno najbolj dognana revija. Iz njenih vrst je izšla vrsta uglednih pisateljev, pesnikov, sociologov, filozofov in javnih delavcev, ki so v svojih prispevkih nemalokrat obravnavali mnoga relevantna vprašanja tedanjega časa, nekatera nadvse pomembna tudi za samostojno prihodnost Slovenije.
Božo Repe: Obračun s »Perspektivami«. - /1. natis/. - Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče, 1990. - (Zvezki: 1990, 5)
SLAVKO GABERC
Svetovno prvenstvo v plavanju
M lahko nastopa
PERTH — Svetovno prvenstvo v plavanju se je včeraj začelo z odmevno odločitvijo mednarodne plavalne zveze (FINA), ki je zavrnila predlog Kuvajta in Saudske Arabije, s katerim sta delegaciji teh držav zahtevali, da se izloči Irak iz tega SP.
Predsednik mednarodne plavalne zveze Mustafa Larfaoui pa je izjavil, da Irak ni prekšil nobenega člena mednarodne plavalne zveze, da bi ga lahko izločili iz SP.
Glede tekmovanj so bile včeraj na posredu kvalifikacije v sinhroniziranem plavanju in v skokih v vodo.
Nastopili sta tudi Italijanki Paola Celli in Luisella Bisello. Cellijeva je v sinhroniziranem plavanju se je uvrstila na šesto mesto v rutinskem tekmovanju, kjer zanesljivo vodita Kanadčanka Frechettejeva in Američanka Babbova.
Bisellova pa je bila v skokih v vodo z deske izločena, saj je med 25 tekmovalki osvojila le 23. mesto.
V italijanskem in jugoslovanskem taboru pa vlada veliko zanimanje za jutrišnji začetek vaterpolskih bojev, kjer so azzurri in modri kandidati za odličja. Italijani bodo že v uvodnem srečanju pred izredno težko nalogo, saj se bodo pomerili s Sovjeti, medtem
ko bodo Jugoslovani igrali proti Špancem.
DANAŠNJI SPORED
Sinhornizirano plavanje: dvojice, kvalifikacije. Skoki v vodo: deska (moški, kvalifikacije), stolp (ženske, finale). Vaterpolo (ženske): Francija -Kanada; Nova Zelandija - Nečija; Avstralija - ZDA.
Ukrepi pred derbijem
V zvezi z nedeljskim drugoligaškim derbijem med Triestino in Udinese-jem, ki bo predvidoma vroč, je tržaška kvestura pozvala vodstvo Triestine, naj za furlanske navijače rezervira mesta na južnem stranskem stopnišču (Ul. Flavia), da bi že vnaprej preprečili morebitne izgrede.
Evropi tekma Ali Star Volley
MODENA — V ekshibicijski tekmi Ali Star Volley med evropskimi in iz-venevropskimi odbojkarji, ki igrajo v Italiji, je Evropa s 3:2 (15:12, 15:10, 9:15, 13:15, 15:13) premagala Ostali svet. V drugem setu sta si stali nasproti v bistvu Italija in reprezentanca ZDA z zadnjih OI, azzurri pa so slavili s 15:10. V tie breaku je Evropa nadoknadila zaostanek z 1:6.
Po prvem delu L etape Pariz - Dakar
Za zdaj v vodstvu Ickx in De Petri
GHAT (LIBIJA) — Bivši avtomobilski as formule ena, Belgijec Jacky Ickx, in italijanski motociklist Alessandro De Petri vodita po prvi posebni vožnji prve etape dirke Pariz - Dakar. Jacky Ickx je na svojem citroenu ZX zmagal na prvem delu prve etape od Ghadamesa do Idrija, dolgi 594 km. V konkurenci avtomobilov se je na drugo' mesto uvrstil Francoz Pierre Lartigue na mitsubishiju (z zaostankom 59"), tretji pa je Finec Are Vatanen na citroenu ZX (po 5'25").
V konkurenci motorjev je za De Petrijem (yamaha) privozil skozi cilj Francoz Stephane Peterhansel (po 5'01"), ki tekmuje prav tako na yamahi, tretji na začasni lestvici je Spanec Agus-tin Vali na suzukiju (5'02").
Druga posebna preizkušnja prve etape je bila dolga 501 kilometer, potekala pa je ponoči na libijskem ozemlju. Med prvim in drugim delom etape mehaniki pilotov niso smeli popravljati okvar na vozilih oziroma motorjih.
Prišlo je tudi do resne nesreče, v kateri sta bila vpletena Francoza De Roissard in Picguot. Slednji se je težje poškodoval.
Inter-Torino za pokal 9. t. m.
MILAN — Včeraj so sporočili, da bodo tekmo tretjega kola, veljavno za italijanski nogometni pokal med Interjem in Torinom odigrali v sredo, 9. januarja, ob 14.30 na milanskem stadionu Meazza.
Agassi bo nastopil v VVimbledonu
LOS ANGELES — Andre Agassi, četrti na svetovni kompju-terski teniški lestvici, je včeraj v intervjuju ameriški televiziji naznanil, da bo letos nastopil na turnirju v VVimbledonu. Mladi Američan je dodal, da je že dalj časa razmišlljal o tem in se je vendarle odločil. Agassi je zadnjič nastopil leta 1987, ko je bil izločen v prvem kolu.
Seleševi in Prpiču Hopmanov pokal
Jugoslavija ugnala ZDA
PERTH — Jugoslavija je osvojila teniški Hopmanov pokal. V finalnem srečanju tega ekshibicijskega tekmovanja je jugoslovanska reprezentanca, ki sta jo sestavljala Monika Seleš in Goran Prpič, s čistim 3:0 odpravila ZDA, za katere sta igrala Zina Garrison in David VVheaton.
Monika Seleš je premagala Garrisonovo s 6:1, 6:1, Prpič je premagal VVheatona s 4:6, 6:3, 7:5, v igri mešanih dvojic pa sta Jugoslovana slavila z 8:3.
Seleševa, ki je bila pred kratkim izbrana za najboljšo športnico Sredozemlja v preteklem letu, je prepustila lanski finalistki v VVimbledonu vsega le dve igri. Teniška številka dve na svetu je potrebovala le 65 minut, da je strla sicer zelo mlačen odpor nasprotnice.
Povsem drugačno je bilo drugo srečanje med Prpičem in VVheatonom. Američan je zmagal prvi set in v drugem tudi povedel s 3:1. Mladi Jugoslovan je bil tako rekoč že na robu poraza, zatem pa je osvojil pet zaporednih iger, prisilil nasprotnika na tretji set in slavil tudi v odločilnem nizu. Z njegovo zmago je bilo srečanje v bistvu odločeno. Igra mešanih dvojic ni bila več odločilna, kljub temu pa sta jo Seleševa in Prpič osvojila: v igri dvojic je šla na tem turnirju zmaga tistemu paru, ki je prvi zbral 8 točk.
Za zmago na tem turnirju, ki je bil za teniške igralce nekakšna priprava na odprto avstralsko teniško prvenstvo, sta Seleševa in Prpič zaslužila 100 tisoč dolarjev.
Tretja etapa novoletne turneje
Popravni izpit za Ulago in ostale
INNSBRUCK — V tem avstrijskem olimpijskem mestu bo danes na sporedu tretja etapa letošnje novoletne skakalne turneje. Velik favorit za zmago je tudi tokrat Nemec Jens Weissflog, ki je odskakal prvi dve tekmi v Obersdorfu in v Garmisch-Partenkir-chnu res v velikem slogu. Edini, ki bi mu lahko preprečil zmago, je domačin Andreas Felder, ki vodi na lestvici svetovnega pokala in je na novoletni tekmi prisilil Weissfloga na delitev prvega mesta.
Današnje tekmovanje bo predstavljalo za Jugoslovane dodatni popravni izpit. Po katastrofalnem začetku Ulaga, Tepeš in Petek upajo, da jim bo šlo tokrat bolje...
Poskusni smuk za ženske'
BAD KLEINKIRCHHEIM — Nemka Miriam Vogt je dosegla najbojši čas na prvih poskusnih vožnjah za nedeljski ženski smuk, s katerim bodo smučarke nadaljevale tekmovanje v svetovnem pokalu. Nemka je za dobre pol sekunde prehitela vodilno v svetovnem pokalu, Avstrijko Petro Kron-berger.
Izidi poskusnih voženj: Miriam Vogt (Nem.) 1'37"93, Petra Kronberger (Avs.) 1'38"47, Ingrid Stdckl (Avs.) 1'38"52, Michaela Gerg (Nem.) T38"64, Barbara Sadleder (Avs.) r38’'69, Katrin Gut-henson-Knopf (Nem.) 1’39"12, Veronika Wallinger (Avs.) r39"38, Sigrid Wolf (Avs.) 1'39"47, Karin Dedler (Nem.) 1'39"49, Michaela Dorfmeister (Avs.) 1'39"78.
V Garmischu sneg nagaja smučarjem
GARMISCH — Po božičnem in novoletnem premoru se bo tekmovanje za moški svetovni pokal v smučanju nadaljevalo jutri in pojutrišnjem v Garmischu. Jutri bo na sporedu smuk, v nedeljo pa superveleslalom.
Vse kaže pa, da bodo imeli organizatorji tudi letos, kot zadnje tri zime, mnogo preglavic s snegom. Zima je bila sicer letos radodarna s snegom, a prav zadnje dni jo je vreme spet zakuhalo prirediteljem. Temperatura se je zvišala do plus šest stopinj, dobršen del snega se je že stalil, kar je organizatorje prisililo, da so odpovedali včerajšnje poskusne vožnje. Če se bodo vremenske razmere izboljšale, bodo treninge opravili danes, sicer Gar-misch tvega, da tudi letos z njegovimi smučarskimi tekmami ne bo nič.
Mladinski nogometni turnir v Viareggiu
VIAREGGIO — Letošnji že 43. mednarodni mladinski nogometni turnir v Viareggiu se bo začel 29. januarja s tekmo Cesena-Atalanta. Na včerajšnji predstavitveni tiskovni konferenci so predstavili spored tekmovanja, ki se bo zaključilo 11. februarja. Na letošnjem turnirju bo sodelovalo 24 ekip iz sedmih držav.
Posamezne kvalifikacijske skupine bodo takole sestavljene:
SKUPINA 1: Fiorentina, Udinese, Spartak Moskva, Lazio; SKUPINA 2: Cesena, Atalanta, Metz, Parma; SKUPINA 3: Juventus, Bari, Aston Villa, Bologna; SKUPINA 4: Inter, Pescara, Dinamo Kijev, Napoli; SKUPINA 5: Torino, Viareggio, Honved, Romei; SKUPINA 6: Milan, Mexico, Cremone-se, Benfica Toronto.
V sinočnjem 3. kolu finalnega dela košarkarskega pokala prvakov
Pop 84 izgubil doma, Scavolini brez težav
POP 84 - BARCELONA	87:91
(43:48)
POP 84: Sretenovič, Perasovič 18 (4:6), Pavičevič 4, Kukoč 26 (8:11), Tabak (0:1), Savič 23 (9:11), Lester, Naglič 16 (2:2).
BARCELONA: Galiol, Epi 18 (8:8), So-lozabal 14 (4:5), Trumbo 7 (1:3), Gonzales 10 (2:2), Montero 4 (2:3), Ortiz 27 (1:2), Norris 11 (5:5).
SPLIT — Splitski košarkarji so tesno, a zasluženo doma izgubili proti Barceloni in tako postavili pod vprašaj svojo uvrstitev v superfinale štirih najboljših moštev. Za poraz so si sami krivi, čeprav je treba priznati, da so igrali Španci zelo dobro. Toda Pop 84 je bil v prvem polčasu dalj časa v vodstvu, prednost pa se je sukala okoli petih točk. Prav proti koncu polčasa pa so si Spličani zapravili vso prednost zaradi nekaj napak v metih, So-lozabal pa je prav v zadnji sekundi dosegel koš za tri točke. V tem delu je zlasti presenetil mladi Gonzales. Pop 84 je vodil tudi v drugem delu (69:61), nato pa je vnovič popustil in v končnici so bili Španci spet v vodstvu, zlasti po zaslugi Ortiza, ki je v drugem polčasu dosegel kar 17 točk. Toda v zadnji minuti so imeli Spličani pri rezultatu 88:87 za Barcelono, kar dvakrat priložnost, da bi vendar-
le zmagali. Najprej je 38" pred koncem Perasovič zgrešil prosti met, nato je 28" pred koncem Norris naredil osebno napako v napadu, a Perasovič (nesrečni junak tekme) je brž zatem izgubil žogo zaradi korakov in tekme je bilo konec.
SCAVOLINI - LIMOGES	93:73
(48:36)
SCAVOLINI: Labella, Gracis 15, Mag-nifico 10, Boni 13, Cook 14, Daye 15, Zampolini 8, Costa 11, Grattoni 7.
LIMOGES: Benamar, Jullien 8, Dacou-ry 6, Broox 14, Ostrowski 17, Dancy 6, Collins 22, Ghewy, Demory, Lamie.
SODNIKA: Jungebrand (Fin.) in Betan-cor (Šp.)
PM: Scavolini 12:18, Limoges 10:15. TRI TOČKE: Scavolini 7:14 ((Gracis 2:3, Cook 3:4, Zampolini 2:4, Grattoni 1:3), Limoges 5:17 (Jullien 2:6, Dacoury 0:3, Dan-cy 0:2, Collins 3:5, Demory 0:1).
PESARO — Peterka iz Pesara je razmeroma brez težav premagala francoski Limoges, ki tako po treh kolih še ostaja brez zmage.
Že v 5. minuti je bilo kar 18:5 za gostitelje, a nato so le-ti nekoliko popustili in v 16. minuti je imel Scavolini le še tri točke prednosti, vodil je namreč s 33:30.
V zadnjih štirih minutih pa sta zlasti Zampolini in Daye vzpostavila bolj varno prednost.
V drugem polčasu je prišla do izraza višinska premoč Scavolinija. Magnificu, Costi in Boniju se je dostojno upiral le Američam Brooks, ki pa je bil prenizek, 'medtem ko je Ostrowski razočaral. V napadu so Francozi zgrešili kot za stavo in prednost gostiteljev se je naglo večala, že v 26. minuti pa je znašala dvajset točk.
OSTALA IZIDA
Makabi - Kingston 80:62, Leverkusen -Aris 98:89 (42:41).
LESTVICA
Barcelona 6, Pop 84, Scavolini, Makabi in Leverkusen 4, Aris 2, Limoges in Kingston 0.
KOPAČEV POKAL
Skupina A
CLEAR - REAL MADRID	85:70
(40:37)
CLEAR: Dal Seno, Bosa 11, Rossini 15, Gianolla 5, Bouie 18, Mannion 20, Pessi-na 12, Marzorati, Gilardi 4.
REAL MADRID: Llorente 6, Romay, Birjukov 18, Roberts 25, Herrera 1, Villa-lobos 2, Cargol, Martin 18.
SODNIKA: VVirovnik (Izr.) in Ceizel (ČSFR).
PM: Clear 5:7, Real 12:19. TRI TOČKE: Clear 6:15 (Bosa 0:1, Rossini 1:1, Gianolla 1:1, Pessina 0:1, Marzorati 0:1, mannion 4:10), Real 4:15 (Llorente 0:1, Birjukov 4:11, Herrere 0:1, Villalobos 0:1, Martin 0:1).
OSTALI IZID: Panathinaikos - Castors 123:111.
LESTVICA: Clear 6, Real 4, Panathinaikos 2, Castors 0.
Skupina B
LESTVICA: Phonola in Hapoel 4, Gibona in Charlottenburg 2.
PRIHODNJE KOLO: Charlottenbrug -Hapoel; Phonola - Cibona.
Skupina C
RANGER - IRAKLIS	121:95
(51:42)
LESTVICA: Jouventud 6, Iraklis, Ran-ger in Mulhouse.
PRIHODNJE KOLO: Mulhouse - Iraklis; Ranger - Jouventut
Skupina D
LESTVICA: Panionios, Estudiantes in Zadar 4, Sunair 0.
PRIHODNJE KOLO: Zadra - Panionios; Estudiantes - Sunair.
Kanadski šprinter je prestal dveletno diskvalifikacijo zaradi dopinga
Bo Ben Johnson spet pred Lewisom?
' ;
Dvoranska atletska tekmovanja trkajo na vrata, mrzlično pa se pričakuje predvsem 10. januar, ko bo sloviti Ben Johnson na startu v kanadskem mestu Hamilton.
Dveletna diskvalifikacija po ugotovitvi dopinga na OI v Seulu mu je že potekla in »Big Ben« se z novo strategijo loteva svoje druge kariere.
Hudo kalvarijo je preživljal v prvi vrsti, ker je (ob verjetno usodni zamenjavi dobavitelja opreme) premagal veliko bolje zaščitenega Carla Lewisa, moralno linčanje pa med sodno obravnavo, ko je priznal, da je anabolike jemal že prej.
Drugi sloviti atleti, katere so tudi zajeli, trdovratno vztrajajo, da so si samo zdravili prehlad, ki je že skoraj poklicna bolezen svetovnih rekorderjev.
Po vesteh zbranih med zadnjim obiskom Johnsona pri italijanskem sponzorju, se je kanadski atlet korenito spremenil. Dogodki so obogatili njegove življenjske izkušnje ter ga pritridli k zemeljskim tlom.
Za trgovski potencial zdaj že bivšega svetovnega rekorderja na 100 m skrbi upokojen in zelo premožen poslovnež, ki je kot sam Johnson po rodu iz Jamajke, čeprav na pol Arabec. Svoje usluge naj bi šprinterju ponudil v glavnem iz človekoljubnih razlogov, ker je obstajala nevarnost, da Johnson tudi v življenju popolnoma propade.
Manager Keemel Azan je tako Johnsona prepričal, naj proda pretirano luksuzno vilo, katero si je gradil. Odrekel se je tudi številnim, ne prav cenenim avtomobilom in si obdržal »le« ferrarija. Dobil je tudi novega trenerja, ki pa ne igra pretirano važne vloge, ker se Johnson pri programiranju dela največ zanaša nase.
Glede samih športnih zmogljivosti je Johnson že v dobri formi. Uradnih časov še nima. Na 80 m naj bi veljal 7"77 (ob priliki OI v Seulu 7"42, vendar ob polni tekmovalni zmogljivosti), na 120 m 11"8, na 150 m pa 14"7 (pred dvema letoma 14"0).
V Hamiltonu ne bo startal na noben rekord, med sezono pa bi želel 100 m reteči pod 10 sekundami, ki so za vsa-ega šprinterja kočljiva meja. Tista, ki omogoča kakršen koli uspeh.
Po birokratskih razpletih je svetovni rekorder sedaj Carl Lewis s časom 9"92,
dosežen prav v teku, ki je bil Johnsonu (tedaj 9"79) usoden.
Oko samo pade na sezname najboljših dosežkov in... najde se še vedno ime Bena Johnsona kot rekorderja na 60 m s 6"41 (Indianapolis, 7.3.87). Ni točno znano, če so mu-v inkvizicijski mrzlici odvzeli tudi ta čas. Če bi v Hamiltonu nastopil na progi 60 jardov, je tu najboljši čas 6"00 last Američana McRaeja.
Intenzivno se sedaj že razpravlja o novem dvoboju z Lewisom. Baje so bile že ponujene milijonske dolarske vsote za skupen nastop na majskem mitingu v Sevilli.
Ne gre spregledati, da bosta prihodnje leto oba tekača že tridesetletnika, kar za
špriterje ni posebno ugodno. Doseženi časi bodo postopoma pokazali, ali bosta oba atleta še primerna za kak velik dvoboj, ki ne bo uokvirjen samo v dolarski posel. Na primer na svetovnem prvenstvu v Tokju. Trg šprinterjev ni posebno dobro založen ali bolje povedano, dobrih časov je malo, ker so najboljši preveč zaposleni. Dve leti tekmovalnega počitka v tem pogledu igrata v korist Johnsona.
Kanadski atlet se h atetiki vrača kot obsojenec po presedenem zaporu. Kljub temu, da iz svoje prejšnje dobe ohranja mogočno mišičevje, lahko vsakomur pogleda v oči. Ob vse večjem svetohlinstvu morda celo vzbuja simpatijo.
BRUNO KRIŽMAN
Odbojka na Goriškem
Mladinke Soče bližje finalu
Odbojkarice Soče so v prvenstvu mladink na Goriškem slavile pomembno zmago proti neposrednim nasprotnicam za vstop v finalni del. Medtem ko je L mesto bilo že zdavnaj oddano močni ekipi Fresco Disco-unt, se je vse zanimanje osredotočilo na boj za drugo mesto, ki daje pravico do nastopa v finalni del. Soča in Šanson imata enako število točk, enako število dobljenih setov (20), razmerje v izgubljenih setih pa je 15:17 v korist Šansona.
IZIDI 10. KOLA: Torriana - Pieris 3:1, 01ympia - Fresco Discount 1:3, Soča Gostilna Devetak - Šanson 3:0.
LESTVICA: Fresco Discount 20, Soča in Šanson 12, Pieris 8, 01ympia in Torriana 4.
V skupini B je prvo mesto premočno zasedla ekipa Villacher Biera, na drugem mestu je obstala ekipa ACLI iz Ronk. Tile ekipi bosta nastopili v finalnem delu.
MLADINCI
V 1. kolu povratnega dela prvenstva je stanje na lestvici ostalo nespremenjeno. Valovci so pospravili nov par točk kakor tudi 01ympia, ki je odpravila šibko In-trepido.
IZIDI 10. KOLA: 01ympia - Intrepida 3:0, Fincantieri - OK Val 0:3, Mossa - Lib. Turriaco 3:2. Počivala je Torriana.
LESTVICA: Val 18, ACLI Ronchi in 01ympia 14, Turriaco in Torriana 8, San Luigi in Fincantieri 6, Mossa 4, Intrepida
1. ŽENSKA DIVIZIJA
V tej konkurenci je bil derbi kola za začasno prvo mesto med Azzurro in Far-ro. Soča je doživela nov poraz proti San Luigiju.
IZIDI 3. KOLA: Šanson - Corridoni 3:0, Villesse - Svag Capriva 3:0, Soča - S. Luigi 1:3, Azzurra - Farra 3:2.
LESTVICA: Azzurra 6, Alloys, Farra, Villesse in S. Luigi 4, Soča, 01ympia, ACLI Ronchi, Lib. Cormons in Šanson 2, Corridoni in Svag Capriva 0. (MJ)
Jutri in v nedeljo v košarkarskem promocijskem prvenstvu na Tržaškem
Naše ekipe pred zahtevno nalogo
Kontovelov trener Igor Meden
Po 9 kolih košarkarskega promocij-skega prvenstva je slika na lestvici še ^elo nejasna, edino dejstvo je to, da se 'tevet ekip bori za vrh, štiri društva pa So na dnu lestvice z dvema točkama.
Na zgornjem delu je Kontovel znat-f10 na boljšem položaju, saj je izgubil }e eno tekmo, do konca prvega dela Jega prvenstva pa ga čakata le dve JJžji tekmi. Z dvema porazoma sledi Santos, ki pa mora nadoknaditi tekmo ® Ferroviariom in ima ravno tako še fNe težji srečanji. S tremi porazi pa je Kar pet ekip, med katerimi ima morda , or najlažji razpored v zadnjih štirih
tekmah.
. Na dnu lestvice bodo najvažnejše ekme prav gotovo medsebojna sreča-Pja štirih ekip, že jutri pa je na spore-Qu tekma Cicibona-Libertas.
Nabrežinski Sokol bo pred težko nalogo, saj bo igral v gosteh pri Ferro-I ariju, ki je na lastnem igrišču izgubil 6 s Kontovelom. Pupisova postava je zadnjih kolih začela igrati nekoliko °tje, zlasti v obrambi, ki je po našem Pnenju za Sedmaka in ostale neob-°dno potrebna za morebitne zmage v 9°steh. Upanje je, da bo tudi poškodovani Mitja Devetak okreval, tako da 0 Sokol zaigral z najboljšo postavo. Morda pred najvažnejšo tekmo se-°ne bo tokrat Cicibona, ki bo na do-afrh igrala z Libehasom. Plavi 0 Po našem mnenju boljši od svetoi-
Statistični pregled naših ekip po prvih devetih kolih											
KONTOVEL							SOKOL				
	točke	povpr. tekme prosti meti			3 točke		točke	povpr. tekme prosti meti			3 točke
• GULIČ Štefan	167	20,8	8	42:63	21	BUZAN Pavel	92	11,5	8	5:7	9
GRILANC Ivo	115	14,3	8	12:18	13	KLANJŠČEK Marco	90	11,2	8	24:37	0
CIVARDI Igor	108	13,5	8	36:40	1	DEVETAK Mitja	72	10,2	7	15:24	5
STARC Damir	105	13,1	8	20:31	3	CAHARIJA Tomaž	66	11	6	13:23	0
ŠTOKA Peter	103	12,8	8	15:20	0	TERČON Aljoša	65	8,1	8	22:37	1
STERNI Peter	53	6,6	8	9:14	0	UŠAJ Martin	55	7,8	7	14:22	5
ČUK Corrado	49	9,8	5	13:16	0	VELUSSI David	50	10	5	11:14	1
PAHOR David	37	5,2	7	13:14	0	GRUDEN Aleksi)	39	4,8	8	5:13	0
BUDIN Jan	11	3,6	3	3:3	0	SEDMAK Ivo	36	4,7	7	2:5	0
DANEU Walter	6	1,8	5	6:10	0	PUPIS Andrej	18	9	2	1:2	5
RUPEL Marko	6	1,8	5	2:2	0	GRUDEN Andrej	6	1	6	0:2	0
STERNI Aleš	0	0	2	0:0	0	PERTOT Niko	2	0,4	5	0:0	0
SKUPNO	760	95	8	171:230	38	SKUPNO	591	73,8	8	112:186	26
	BOR						CICIBONA				
PIERI Andrej	183	22,8	8	43:59	0	BAJC Pavel	109	15,5	7	23:33	2
KOROŠEC Fabrizio	145	20,7	7	24:30	7	LIPPOLIS Pavel	88	12,5	7	10:22	0
SMOTLAK Robi	125	15,6	8	33:55	5	PERTOT Maxi	63	7,8	8	26:39	0
DEBELJUH Marko	72	10,3	7	22:31	4	ČEBULEC Mitja	59	9,8	6	15:27	0
JOGAN Vanja	51	6,3	8	8:14	7	SIMONIČ Riki	43	6,1	7	11:15	4
FRANCESCHIN Furio	47	15,6	3	10:14	3	CUPIN Andrej	41	10,2	4	13:21	2
FURLAN Peter	33	5,5	3	3:5	0	PERTOT Borut	38	7,6	5	10:18	2
SEMEN Peter	31	3,8	8	7:14	0	BERDON Janez	35	4,3	8	4:6	0
KOVAČIČ Adriano	29	3,6	8	5:9	0	BOGATEČ David	34	4,8	7	4:7	0
PERČIČ Ivan	20	4	5	2:2	0	BAJC Gorazd	31	6,2	5	6:9	3
SIMONIČ Mauro	18	2,5	7	8:12	0	PREGARC Oskar	13	4,3	3	2:2	3
B ARINI David	10	5	2	0:0	0	KRASNA Marco	10	3,3	3	4:9	0
VOLK Pavel	0	0	1	0:0	0	CECCO Marco	2	0,4	4	2:2	0
PETTIROSSO Matej	0	0	1	0:0	0	TURK Aleš	0	0	3	0:0	0
						PRESL Marko	0	0	3	0:0	0
SKUPNO	774	96,7	8	165:245	26	SKUPNO	528	66	8	130:210	16
vanskih tekmecev, tekma pa bo prav gotovo izenačena do zadnjega trenutka. Libertas je doslej premagal le tržaški CUS. Večkrat pa je visoko izgubil. Martinijevi varovanci pa so ravno tako slavili le enkrat, v zadnji tekmi pa so izgubili kar s 44 točkami razlike.
Dejstvo je, da cicibonaši igrajo dobro le v prvem delu srečanja, nato pa popolnoma popustijo. S povratkon Andreja Cupina, Mitje Čebulca in Gorazda Bajca bodo naši igrali v najboljši postavi in s pazljivo obrambo ter z dobrimi skoki in skupinsko igro v napadu bodo lahko osvojili prepotreben par točk.
Kontovel bo spet igral na domačih tleh, tokrat proti ekipi CUS, ki je prav gotovo presenečenje tega prvenstva. Univerzitetniki umajo v svojih vrstah nekaj res odličnih posameznikov, igrajo hitro košarko, pod košema pa se od-
likujeta Campanella in Odinal. Vsekakor ekipo sestavljajo mnogi novi igralci, ekipa pa nima ustreznih in enakovrednih menjav. Prav zato bo po našem mnenju Kontovel z lahkoto zmagal, naši pa nasprotnikov ne smejo podcenjevati.
Predvidoma bi morali imeti borovci lahko nalogo, prepričani pa smo, da ne bo tako. Ekipa Radioguattro je doslej največje razočaranje prvenstva, saj ima le dve točki, uvršča pa nekaj odličnih posameznikov, kot so Fabio Banello, bivši Jadranov igralec, Sum-beresi, lani drugi najboljši strelec prvenstva, in Benedetti, ki je lani igral v C ligi z Don Boscom. Borovci bodo še vedno igrali brez Petra Furlana, ostali pa bi morali biti nared, žal pa so malo in slabo trenirali.
Tudi ostali dve tekmi tega kola bosta zelo zanimivi, saj so vse štiri ekipe
pri vrhu lestvice. Para pa sta Santos-Scoglietto in Stella azzurra-Fincan-tieri.
VANJA JOGAN
LESTVICA
KONTOVEL	toč. 14	tek. 8	zma. 7	por. 1
Stella Azz.	12	9	6	3
CUS	12	9	6	3
Barclana	12	9	6	3
Santos	10	7	5	2
BOR	10	8	5	3
Scoglietto	10	8	5	3
Fincantieri	8	8	4 .	4
Ferroviario	8	8	4	4
SOKOL	2	8	1	7
CICIBONA	2	8	1	7
Radioguattro	2	8	1	7
Libertas	2	8	1	7
Stella Azzurra, CUS in Barcolana so odigrali tekmo več, Santos je odigral tekmo manj.
Na turnirju v Bratislavi
Mladi košarkaši iz Sežane odlični
Na mednarodnem košarkarskem turnirju, ki je bil pred kratkim v Bratislavi, so sodelovale tudi tri selekcije mladih košarkaric in košarkarjev iz obeh klubov, ki delujeta v sežanski občini. To sta ŽKK Cimos Senožeče in KK Kraški zidar Sežana. V močni mednarodni konkurenci klubov iz ČSR, Avstrije in Slovenije so največ uspeha imeli prav pionirji in pionirke iz Senožeč, oz. Sežane.
V kategoriji starejših pionirjev, kjer je sodelovalo osem ekip, je prepričljivo zmagala ekipa Kraškega zidarja, ki je v finalu premagala bratislavski Matador z rezultatom 64:54. V predtekmovanju pa je prepričljivo ugnala ekipe Interja, Dunaja in ostale. To je po mendarodnem turnirju v Turinu in Trstu že tretji letošnji mednarodni uspeh ekipe sežanskega Kraškega zidarja, ki jo je vodil trener Janko Sila. Posebno pohvalo zaslužijo za prikazano igro Aleš Sila, kot organizator igre, Elvis Sosič kot najboljši strelec s 104 koši in Aljoša Grandič kot ključni igralec finala.
Na ženskem turnirju je v konkurenci osmih ekip prepričljivo zmagala ekipa Brna pred dekleti Cimosa L, Prago in drugo ekipo Cimosa. Dekleta so prikazala dopadljivo in borbeno igro ter še enkrat dokazala, da se v ŽKK Cimos strokovno in organizacijsko dobro dela.
OLGA KNEZ-STOJKOVIČ
V Trstu tečaj za nogometne sodnike
Sodniška tržaška nogometna zveza bo v kratkem priredila enomesečni tečaj za nogometne sodnike, na katerega se lahko prijavijo tako moški kot ženske (od 15. do 35. leta starosti). Informacije bo torkih, sredah in petkih (po 18. uri) na tel. št. 365467.
obvestila
SMUČARSKI ODSEK ŠD BREG priredi smučarske izlete s tečaji 13., 20., 27. t. m. ter 3. februarja 1991. Vpisovanje in informacije v telovadnici v Dolini danes, 4. t. m., od 20. do 21.30.
SK DEVIN
priredi smučarske tečaje in izlete štiri nedelje v januarju: 6., 13., 20. in 27. v Podkloštru (Arnoldstein). Vpisovanje in informacije vsak torek od 20.30 do 21.30 ali na tel. št. 200236 in 200782.
SPDT - SMUČARSKI ODSEK prireja januarja '91 smučarske tečaje in izlete. Za informacije in vpisovanja na sedežu ZSŠDI v Ul. sv. Frančiška 20 v uradnih urah (tel. 767304). Informacije dobite tudi pri odborniku Pavlu Fac-hinu (tel. 742488).
ZSŠDI
obvešča, da je do 5. t. m. urad v Trstu zaprt.
L
Zi
Dejan Furlanič
totocalcio
I
Atalanta - Cesena	1
Bari - Piša	1	x
Bologna - Milan	1	x
Fiorentina - Lazio	x
Inter - Genoa	1
Juventus - Napol!	1
Parma - Lecce	1	x
Roma - Cagliari	1
Sampdoria - Torino	1	x
Foggia - Ancona	1
Modena - Reggina	x
Carrarese - Venezia	1	x
Siracusa - F. Andria	x	2
Qre.i®® Furlanič (letnik 1973) se je pri Boru začel ukvarjati z odbojko pred D,1žno sedmimi leti in je že kot mlad veliko obetal v tej disciplini. Presto-
pil ' — acuuiiuii icii m je ze koi miaa veiiKO ooeiai v lej aiscipum. rresio-zdr. t nato 11 Bre9u> kier je igral v kategoriji under 16, lani pa je nastopil z
ekinn Tnfpr 1Q04 fkic^r irvral tuHi Tl lini) c Izatom io \r m*vamctvii
^je
lJn .uženo ekipo Inter 1904 (kjer je igral tudi v D ligi) s katero je v prvenstvu , . aer 18 postal pokrajinski prvak. Letos se je vrnil k matičnemu društvu, steber moštva, ki igra v mladinskem prvenstvu. Prejšnji teden je Miloš Tabaj pravilno napovedal 9 izidov.
j..1'®im (kasaška dirka): hitri Furc Ooet-™ Skupina 1) ima dobre mo; knnV za zmago. Njegova najhujš (sknkVrenta nai bi bila Fire Blac
tecoviniJ ,X)' kl je v dobri formi' *
ac°viz (skupina 2).
ti si Rim (kasaška dirka): med favor cl,,a. “va konja iz skupine 2: In Sp< tn“‘ ln Igneo PL, ki ima dobro štai
''••KmMS."1"' ‘ 6‘ pr'
fav' Firence (kasaška dirka): veli ha te dirke je Irambo Jet (skup Pni' Največ preglavic bi mu lahk tr Zr°čil Ismar SD (skupina 2), ki j hai *no v Bobr* formi. Iz skupine ; im onienimo kobilo Lovelage, l a dobro štartno mesto.
det' Firence (kasaška dirka): predvi ijanla za to dirko so zelo tvegani de?*?1® se bo najb°lje izkazal Fic dpi kario (skupina X), ki je zelo soli la i' Iz skupine 1 naj omenimo Isic ’ ‘Z skupine 2 pa Impostoreja OP.
M?J.^0l°gna (kasaška dirka): kobil istjR Viking (skupina X) bi se lab skina tei dirki maščevala za nedelj 1 nesrečni poraz. V skupini 1 b
zanjo najbolj nevaren Manattan Val, v skupini 2 pa solidni Museo Bont.
6. Milan (kasaška dirka): Ibisco GD (skupina 2) je favorit, seveda, če bo dobro štartal. Iz skupine X je Ghira v dobri formi, iz skupine 1 pa bi lahko presenetil Glen mart.
Dirka tris
Naši favoriti: Lerici Cia (št. 11), In-iido (6), Ilontop (10). Dodatek za sis-temiste: Giacimento Em (15), Gand (16), Ilion Mir (7).
1.	—	prvi	1
drugi	X	2
2.	—	prvi	2
drugi	2	1
3.	—	prvi	1
drugi	x	2
4.	—	prvi	x
drugi	i	2
5.	—	prvi	X
drugi	1	2
6.	—	prvi	2
drugi	X	1
Po prvem delu nogometnega prvenstva 3. amaterske lige (skupina H)
V Sovodnjah in v Doberdobu niso zadovoljni
Prvi del nogometnega prvenstva v H skupini 3. amaterske lige se je zaključil dokaj uspešno za naše predstavnike. Tako Kras kot Sovodnje zasedajo namreč položaj, ki bi jima ob koncu prvenstva zagotavljal napredovanje v višjo ligo (letos bodo namreč napredovale 4 ekipe).
Ce nekoliko poobliže ocenimo prvenstveni potek sovodensjke enajsterice, ki je veljala za glavnega favorita za končno zmago, so dosedanji rezultati pod pričakovanjem. To je tudi mnenje Igorja Petejana, člana sovo-denjskega društva. Sam ugotavlja, da je ekipa na poti, po lastni krivdi, zapravila nekaj točk. »Mnenja sem, da bi po prvem delu morali imeti vsaj 20 točk. Prvenstvo smo začeli v najboljšem slogu, v nadaljevanju pa je naša igra začela nihati in na nekaterih srečanjih tudi športne sreče ni bilo v zadostni meri. Sicer glavna krivdo za naše dosedanje polovične uspehe je treba iskati v nas samih.«
Kljub nekaterim polovičnim ali povsem negativnim rezultatom ste še vedno v krogu najboljših in vprašanje napredovanja je povsem odprto. Kdo so po tvojem mnenju glavni favoriti za prestop v višjo ligo in katere so bile glavne hibe sovodenjske postave?
»Na podlagi tega, kar sem doslej videl, menim, da se bo boj za napredovanje bil med 6. postavami. To so Me-dea, Kras, San Lorenzo, Azzurra, Sovodnje in Isonzo. Nekaj možnosti imata tudi Poggio in Sagrado, a njun izhodiščni polož.aj je veliko slabši od zgoraj omenjenih enajsteric.
Bolj kot o hibah bi rekel, da gre za nerodnosti naše postave. Čeravno smo odigrali 13 srečanj, nismo še našli pravega ravnovesja v postavi in to je botrovalo nekaterim spodrsljajem. Sicer na zadnjih srečanjih je bilo opaziti boljšo uigranost med obrambo, sredino in napadom, kar nam daje upati na boljše čase.
Kljub začasnemu 4. mestu smo dokazali, da razpolagamo z dokaj kakovostno ekipo, ki je v napadu izredno razpoložena. Butkovič, Luisa in Modula so namreč dosegli že več kot 20 za-
Massimiliano Argentin (Mladost)
detkov in to zares ni malo. Če nam bo uspelo delno izboljšati obrambno igro, potem ne bi smela obstajati bojazen kar zadeva napredovanje.«
Pri doberdobski Mladosti je novoletni počitek več kot dobrodošel. Odbornik Dario Gergolet nam je povedal, da je ekipa dobro začela prvenstvo, serija kasnejših porazov pa je negativno vplivala na moralo v ekipi. Tudi poškodbe nekaterih igralcev so prispevale k temu, da so Doberdobci večkrat nepričakovano potegnili krajši konec, posebno v gosteh. Zadnje tekme iz prvega dela prvenstva so bile pravo razočaranje. Nekatere težave med igralci so prispevale tudi k večjemu nezaupanju v lastne moči. Kljub temu pa trenerju Guerrinu Lep-reju ne gre izrekati kakšnih očitkov, saj izvrstno opravlja svoje delo. Sedaj ima Mladost na razpredelnici 9 točk,
Branilec Sovodenj Tomšič
od katerih je 8 zbrala na domačem igrišču. To dokazuje šibkost napada in sredine igrišča, ki je popustila predvsem zaradi poškodb igralcev. Kljub temu da je obramba dobila precej golov, pa je treba omeniti, da je nosila največje breme in se je v marsikateri priložnosti izkazala.
V drugem delu prvenstva mora ekipa Mladosti zbrati najmanj 15 točk. To je letošnji cilj kraške postave. Kar si pri Mladosti obetajo je predvsem to, da bi dosegli več prestižnih zmag proti močnejšim ekipam, ki bodo gostovale v Doberdobu. Vsekakor je Mladost še dokaj neizkušena in delno omejena glede kakovosti igralcev. Dario Gergolet sicer upa, da se bodo za konec januarja vrnili v ekipo vsi poškodovani standardni igralci, kar bi že predstavljajo pogoj za uspešnejše nastope.
(r.p. - m.j.)
Naročnina: mesečna 22.000 lir - celoletna predna-
ročnina 200.000 lir; v SFRJ številka 7.00.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za SFRJ: žiro račun 50101-601-85845
ADIT 61000 Ljubljana
Glonarjeva 8 - telefon 329761
Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julij-ske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLI-EST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
Mali oglasi: 950 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 -tel. 7796-611.
primorski
JL	dnevnik
petek, 4. januarja 1991
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559
Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax 040/772418
GORICA - Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958
ČEDAD - Ul. Ristorl 28
Tel. (0432) 731190
Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar
Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Policija meni, da je šlo za obračunavanje med romskimi klani
Streli na prikolice v romskem taborišču v Campoformidu
'VIDEM — V romskem taborišču v Campoformidu v Furlaniji je v noči na četrtek prišlo do za sedaj še nepojasnjenega streljanja: neznanci, za katere se ne ve, če so bili člani romskega klana, ki živi pri Campoformidu, ali so prihajali od zunaj, so izstrelili nekaj krogel iz pištole proti parkiranim prikolicam. Policija je uvedla preiskavo, vendar se pritožuje, da s strani Romov ni zabeležila nobenega sodelovanja.
Kaže torej, da je do streljanja prišlo nekaj po polnoči: neznanci so izstrelili pet krogel, od katerih so tri zadele zgornji del parkirane prikolice. Ranjenih v streljanju ni bilo. Policija je preiskala prostor, kjer je do streljanja prišlo in našla nekaj tulcev. Po izjavah
policijskih agentov naj bi šlo za obračunavanje med romskimi klani, o čemer naj bi pričalo dejstvo, da Romi nočejo nič reči in da je vseh pet prikolic včeraj zjutraj zapustilo taborišče in se preselilo. Baje niso zapustili naše dežele, temveč so se le preselili v neko drugo romsko taborišče v videmskem predmestju.
Kljub prepričanju policije, da gre za medsebojno obračunavanje, pa je treba zabeležiti dejstvo, da je časnikar RAI Piero Villotta pred dnevi prejel grozilno pismo zaradi neke njegove oddaje o Romih, ki živijo v Furlaniji. Pisec, ki se je podpisal kot član samozvane organizacije »bazooka« (o
kateri doslej ni nihče nič slišal), obtožuje Villotto, da je bil preveč naklonjen do Romov in mu grobo grozi.
Napad na romsko taborišče pri Vidmu ni bil edini, do katerega je prišlo prejšnjo noč. V Rimu v četrti Maglia-na Vecchia je skupina neznancev vrgla na dve romski prikolici zažigalno steklenico, ki je povzročila hud požar, v katerem sta obe prikolici zgoreli. Tudi tokrat na srečo ni bilo žrtev, saj so prebivalci prikolic pravočasno skočili iz postelje in se rešili grozne smrti. Policijska preiskava doslej ni odkrila nobene sledi za storilci, čeprav so takoj po požaru skrbno prečesali vso mestno četrt Magliana.
V Rimu obsodili vodjo priseljencev
RIM — Včeraj je prvostopenjsko sodišče v Rimu obsodilo Pakistanca Mohammeda Muzaffarja Alija, bolje poznanega kot Sher Khana, na pet mesecev zapora pogojno zaradi upiranja uradni osebi in posesti orožja. Sher Khan je predsednik italijanske United Asian Workers Association, torej združenja azijskih delavcev, ki živijo v Italiji, in je splošno znan kot vodja izvenevropskih delavcev, ki bivajo v opuščeni rimski tovarni testenin Pantanelli.
Sher Khana so aretirali dne 29. decembra v centru Rima pri železniški postaji Termini, ko se je skupno s tremi drugimi Pakistaci vozil z avtomobilom brez luči. Takrat so ga agenti javne varnosti legitimirali, on pa se jim je uprl, po čemer je nastal pretep. Ko so ga končno »pomirili«, so mu dobili v žepu nož, ki naj bi mu služil za obrambo pred prekupčevalci mamil, ki so mu grozili. Sher Khana niso na procesu obtožili osebnih poškodb, saj ga agenti javne varnosti zaradi tega niso tožili.
Preiskovalci zaslišujejo zaprisežene stražnike
LATINA — Karabinjerji so priprli tri osebe, za katere sumijo, da so vpletene v napad na oklopno vozilo, iz katerega so v sredo neznanci odnesli kar 6 milijard lir v gotovini. Karabinjerji so ugotovili, kdo je zlikovcem priskrbel avte in orožje, ki so se jih poslužili pri ropu. Poveljnik karabinjerske postaje v Latini podpolkovnik Messina je že v teku včerajšnjega dne izročil rezultat preiskav namestniku državnega pravdnika.
Vso noč so tudi zasliševali trojico zapriseženih stražnikov, katerih naloga je bila zaščititi denar. Kaže na primer, da nobena priča ni videla dinamita, ki naj bi ga, po pričevanju treh čuvajev, zlikovci položili pod pokrov motorja in zagrozili, da vozilo poženejo v zrak s čuvaji vred, kot trdijo čuvaji.
Prav tako baje ni jasno, zakaj je šofer blindiranega vozila v sredo izbral tako komplicirano pot, kot jo je. Najprej je namreč šel v Sabaudio in Terracino, potem na jug latinske pokrajine, potem spet na sever proti Sonninu, tako da je kar trikrat prečkal državno cesto Appio. Za denarjem, ki so ga zlikovci odnesli, za sedaj pa še ni sledi.
Separatisti na delu
Korziški separatisti so te dni Izvedli kar dve hudi teroristični akciji: napadli so počitniško naselje pri Bastii, kjer so zajeli kak ducat talcev, ki so jih osvobodili le policijski agenti (na zgornji telefoto AP), potem ko je komando pobegnil; streljali pa so tudi na župana vasi Soveria (na spodnji telefoto AP) v gorskem predelu Korzike. Župan Paul Mariani je podlegel poškodbam.
Brodolom pred Nizozemsko
Pred nizozemsko obalo nedaleč od Scheveningna je v torek doživela brodolom britanska tovorna ladja Maersk Vare. Vseh 13 članov posadke so rešili na varno	(Telefoto AP)
Čudne vladne reforme o brazilskih favelah
SAO PAULO — Zdi se absurdno, toda večina Brazilcev si ne more več dovoliti življenja v favelah, ker so zanje postale predrage. Fevele so nastajale v prejšnjih desetletjih skupno z razvojem urbanih področij, predstavljajo pa nepregledno področje majhnih barak, ki so v glavnem pokrite s pločevino.
Neverjetno je, da se je z vladnimi reformami, ki izboljšujejo življenjsko raven prebivalcev favel njihovo stanje še poslabšalo. Pred kratkim so namreč v favele napeljali elektriko in celo telefonske povezave, prebivalci pa nimajo denarja, da bi vse to plačali.
Zato so se nekateri raje odselili in sedaj živijo na odprtem pod mostovi, na plažah in ob cestah, v favele pa se je naselil srednji sloj brazilskega prebivalstva, saj je treba za najemnino
večkrat odšteti približno 80 tisoč lir, kar znaša povprečno plačo brazilskega državljana. Ta sloj hodi vsako jutro z avtobusom na delo, saj so zaposleni predvsem kot obrtniki, ali pa kot zidarji.
Problem je torej sedaj vse bolj pereč, saj si resnični reveži v Braziliji ne morejo dovoliti niti barake več, kot jo npr. imajo brezdomci v predmestjih največjih svetovnih mest.
V Braziliji danes primanjkuje vsaj deset milijonov stanovanj, zanimivo pa je, da reforma novega predsednika Collora De Mella, ki je pri Portu Aleg-re dal zgraditi nekaj tisoč manjših modernih barak, ni uspela. Ljudje nimajo denarja, da bi si plačali avtobus, s katerim bi se morali peljati na delo v mestu...
V ItaUji 800 tisoč oderuhov!
RIM — Podatek je enostavno neverjeten: po pisanju msgr. Antonia Riboldija v reviji Prospetti-ve nel mondo v Italiji redno deluje kakih 800 tisoč oderuhov. Ti so večkrat povezani z mafijo in kamero, pa tudi z bankami, od katerih si sposojajo denar, ki ga nato posojajo ljudem z dosti večjimi obrestmi, kot so bančne. Te namreč dosegajo celo 500-odstotno vrednost, začenjajo pa pri dvajsetih odstotkih, kar je pač skoraj »normalno« za večje posojilo.
Antonio Riboldi, ki je opravil pravcato anketo med bančnimi uradniki, duhovniki in tudi navadnimi ljudmi, piše, da o oderuš-tvu v Italiji vedo praktično »vsi«, nihče pa se temu ne upre.
V El Salvadorju gverilci sestrelili ameriški helikopter
SAN SALVADOR — Gverilci salvadorske osvobodilne fronte Farabundo Marti so v sredo v vzhodnem delu države sestrelili vojaški helikopter in pri tem ubili tri ameriške vojaške svetovalce. To je navedla njihova radijska postaja Venceromos, ki je poudarila, da je trojica nosila ameriške uniforme, helikopter pa je imel ameriške oznake.
Po uradnih vesteh so gverilci sestrelili helikopter z raketo zemlja-zrak pri vasi Lolotigue v pokrajini San Miguel, kakih 120 kilometrov vzhodno od glavnega mesta San Salvador. Na krovu helikopterja sta bila poleg pilota Daniela Scotta še podpolkovnik David Piguet in vojaški tehnik Ernest Daw-son.
Od novembra meseca, ko je osvobodilna fronta Farabundo Marti sprožila novo ofenzivo, je to že tretji ameriški helikopter, ki ga gverilci sestrelijo. V istem obdobju jim je prav tako uspelo sestreliti dve ameriški lovski letali. Po trditvah salvadorskega režima in ameriških svetovalcev so salvadorski gverilci v zadnjem obdobju prejeli sodobno orožje od sandinistov iz sosednje Nikaragve.
Indijke pri New Delhiju moti Disneyland
Na tisoče vaščank Iz okolice New Delhija Je pred parlamentom protestiralo proti gradnji parkav slogu disneylandskih parkov, ker bi tako zahodno zabavišče porušilo njihov način življenja (AP)
Črni dnevi za Kolumbijo zaradi atentatov in nesreč
BOGOTA — V Kolumbiji se daljša seznam padlih policistov, ki so jih v atentatih in zasedah ubili pripadniki obeh skrajnolevičarskih gverilskih skupin, revolucionarnih oboroženih sil in narodne osvobodilne vojske. V prvih dveh dneh letošnjega leta je še po začasnih podatkih življenje izgubilo najmanj 27 policistov. Po trditvah glasnika kolumbijske policije je to odgovor gverile na uspešne decembrske operacije varnostnih sil, med katerimi so uničili številna gverilska oporišča.
Dvanajst policistov je izgubilo življenje, ko je njihovo vozilo naletelo na mino med Santo Mario in Cienagejem, kakih 700 kilometrov severno od glavnega mesta. V podobnem atentatu so bili v Medellinu ubiti štirje policisti. Drugi atentati proti varnostnim silam so bili v Putumayu in v Buenaventuri, glavnem pristanišču na obali Tihega oceana, kjer so gverilci v zrak pognali naftovod, pri vasi Campoher-moso pa policijo zvabili v zasedo.
Kolumbija pa se ne otepa samo z levičarskimi atentati in nasiljem narkotrgovcev iz Medellina; v tej latinskoameriški državi so zaradi slabega cestnega omrežja in gorskih cest hude prometne nesreče nekaj povsem običajnega. Zadnja se je pripetil včeraj na cesti, ki iz glavnega mesta pelje v Manizales.'Pri vasi Herveo v pokrajini Tolima nedaleč od vulkana Nevado de Ruiz je avtobus zaneslo s cestišča, tako da je strmoglavil v 300 metrov globok prepad. Po prvih podatkih je bilo 33 potnikov mrtvih, drugih šest pa težko ranjenih. Reševalna akcija se odvija zaradi težko dostopnega terena izredno počasi. Trenutno še niso znani vzroki nesreče, znano je le, da je nad vsem območjem lebdela izredno gosta megla.