VSEBINA METEOROLOGIJA 3 Podnebne razmere v oktobru 2021 ..........................................................................................................3 Razvoj vremena v oktobru 2021 ............................................................................................................ 27 Podnebne razmere v Evropi in svetu v oktobru 2021 ter ozonska luknja ............................................. 34 AGROMETEOROLOGIJA 41 Agrometeorološke razmere v oktobru 2021 .......................................................................................... 41 HIDROLOGIJA 46 Pretoki rek v oktobru 2021..................................................................................................................... 46 Temperature rek in jezer v oktobru 2021 .............................................................................................. 51 Dinamika in temperatura morja v oktobru 2021 .................................................................................... 54 Količine podzemne vode v oktobru 2021 .............................................................................................. 59 ONESNAŽENOST ZRAKA 65 Onesnaženost zraka v oktobru 2021 ..................................................................................................... 65 POTRESI 77 Potresi v Sloveniji v oktobru 2021 ......................................................................................................... 77 Svetovni potresi v oktobru 2021 ............................................................................................................ 80 FOTOGRAFIJA MESECA Fotografija z naslovne strani: Za razliko od sadja, je kostanj dobro obrodil; Kresnice, 17. oktober 2021 (foto: Iztok Sinjur). Cover photo: Unlike the fruit, the chestnut harvest was good; Kresnice, 17 October 2021 (Photo: Iztok Sinjur). 81 IZDAJATELJ Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje Vojkova cesta 1b, Ljubljana https://www.arso.gov.si UREDNIŠKI ODBOR Glavna urednica: Tanja Cegnar Odgovorni urednik: Joško Knez Člani: Tamara Jesenko, Mira Kobold, Janja Turšič Oblikovanje in tehnično urejanje: Renato Bertalanič METEOROLOGIJA METEOROLOGY PODNEBNE RAZMERE V OKTOBRU 2021 Climate in October 2021 Tanja Cegnar ktober je osrednji jesenski mesec, temperatura se v povprečju niža, k manjši osončenosti po nižinah v notranjosti pogosto prispeva jutranja in dopoldanska megla. Oktober 2021 je bil hladnejši kot običajno, temperaturni odklon za območje Slovenije je bil −1,1 °C, v državnem povprečju je padlo le 66 % toliko padavin kot v povprečju obdobja 1981–2010, sončnega vremena je bilo za 12 % več kot normalno. O Slika 1. Odklon povprečne dnevne temperature zraka oktobra 2021 od povprečja obdobja 1981–2010 Figure 1. Daily air temperature anomaly from the corresponding means of the period 1981–2010, October 2021 Agencija Republike Slovenije za okolje Povprečna oktobrska temperatura je bila nižja od oktobrskega povprečja obdobja 1981−2010. Na severovzhodu in v pretežnem delu zahodne Slovenije je bilo do 1 °C hladneje kot normalno, drugod je bil temperaturni odklon večinoma od −1 do −1,5 °C, ponekod na Notranjskem pa je bil negativni odklon še nekoliko večji. Največ padavin je bilo na območju Julijskih Alp, ponekod so padavine presegle 240 mm. Med bolj namočena območja spada tudi Trnovska planota, kjer so mesečne padavine ponekod presegle 160 mm. Na večini ozemlja je padlo od 40 do 120 mm dežja. V delu Slovenske Istre je padlo manj kot 20 mm dežja. Najbolj sušen je bil oktober v delu jugozahodne Slovenije in v Ljubljanski kotlini, kjer padavine niso presegle dveh petin normale. V delu Slovenske Istre padavine niso dosegle niti 15 % normale. V približno polovici države je padlo od 40 do 70 % običajnih padavin, v Beli krajini in vzhodno od Celja pa so večinoma presegli 70 %. Na vzhodnem delu Štajerske do reke Mure je padlo več dežja kot normalno, ponekod so dolgoletno povprečje presegli za dve petini. Razen v visokogorju je bil oktober 2021 bolj sončen kot običajno. Največji primanjkljaj je bil na Kredarici, kjer je bilo 117 ur sončnega vremena oz. 17 % manj od oktobrskega dolgoletnega povprečja. Drugod je bil oktober bolj sončen kot normalno, na severu države in v Ljubljanski kotlini je bil presežek večinoma do desetine, drugod je bilo sončnega vremena od 10 do 20 % več kot običajno. Na posameznih območjih je bil presežek še večji. Največ časa je sonce sijalo na Obali, kjer je bilo 195 ur sončnega vremena, kar je petina več kot normalno. V Biljah so z 184 urami normalo presegli za 21 %. Na Letališču ER Maribor je bilo 169 ur sončnega vremena, kar je 24 % več kot normalno, v Postojni za so z 161 urami normalo presegli za 26 %, podobno velik je bil presežek tudi v Posavju. Na Kredarici je debelina snežne odeje 7. oktobra 2021 dosegla 40 cm. Slika 2. Barve jesenske pokrajine na poti od Vitanja v Dobrno; 30. oktober 2021 (foto: Anže Medved) Figure 2. Autumn colours; on the way from Vitanje to Dobrna, 30 October 2021 (Photo: Anže Medved) Oktobra so prevladovali hladnejši dnevi od normale. V nižinskem svetu sta bili dve nadpovprečno topli obdobji. Prvo je bilo v prvi tretjini meseca, drugo pa v začetku zadnje tretjine meseca, slednje je v visokogorju trajalo dlje kot v nižini (slika 1). V Ljubljani (slika 3) je bila povprečna oktobrska temperatura 9,8 °C, kar je 1,5 °C pod dolgoletnim povprečjem. Najtopleje je bilo v prestolnici v oktobrih 1966 in 2001 (14 °C), oktobra 2014 je bilo 13,6 °C, 2006 so izmerili 13,4 °C, leta 2013, 2018 in 2019 je bilo mesečno povprečje 13,2 °C, 2004 13,0 °C in oktobra 2000 12,9 °C. Daleč najhladnejši je bil oktober 1974 s 6,5 °C, z 8,1 °C mu sledi oktober 1973, 8,8 °C je bila povprečna oktobrska temperatura v letih 1950 in 2003, v oktobru 1959 pa je temperaturno povprečje znašalo malenkost več, in sicer 8,9 °C. 4 Agencija Republike Slovenije za okolje 20 Temperatura ( C) 17 14 Ljubljana 11 8 5 2 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 3. Povprečna najnižja in najvišja temperatura zraka v Ljubljani v oktobru Figure 3. Mean daily maximum and minimum air temperature in October Povprečna najnižja dnevna temperatura v Ljubljani je bila 6,1 °C, kar je 1,6 °C pod dolgoletnim povprečjem. Najhladnejša so bila jutra v oktobru 1971 z 2,8 °C, najtoplejša pa oktobra 1966 z 10,8 °C. Povprečna najvišja dnevna temperatura je bila 14,8 °C, kar je 1,0 °C pod dolgoletnim povprečjem. Oktobrski popoldnevi so bili najtoplejši v letih 2001 in 2014 s povprečno najvišjo dnevno temperaturo 18,9 °C, najhladnejši pa oktobra 1974 z 10,4 °C. Temperaturo zraka na observatoriju Ljubljana Bežigrad od leta 1948 dalje merijo na isti lokaciji, vendar v zadnjih desetletjih širjenje mesta in spremembe v okolici merilnega mesta opazno prispevajo k naraščajočemu trendu temperature. 8 Temperatura ( C) 5 2 -1 -4 Kredarica -7 -10 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 4. Povprečna najnižja in najvišja temperatura zraka v oktobru Figure 4.Mean daily maximum and minimum air temperature in October Oktober 2021 je bil v visokogorju hladnejši od dolgoletnega povprečja. Na Kredarici je bila povprečna temperatura zraka 0,2 °C, kar je 0,8 °C pod dolgoletnim povprečjem. Najtopleje je bilo oktobra leta 2001 (4,7 °C), sledijo leto 1995 s 4,6 °C, na tretjem mestu je oktober 2019, oktobra 1967 in 2006 je bila povprečna temperatura 3,8 °C, leta 1977, 2005 in 2012 pa 2,7 °C. Od sredine minulega stoletja je bil najhladnejši oktober 1974 (−6,8 °C), sledi oktober 2003 (−2,5 °C), za tri desetinke °C toplejši je bil drugi jesenski mesec leta 1972, leta 1964 pa je bila oktobrska povprečna temperatura −1,8 °C. Na sliki 4 sta prikazani povprečna najnižja dnevna in povprečna najvišja dnevna oktobrska temperatura zraka na Kredarici. Po štirih zaporednih nadpovprečno toplih oktobrih na državni ravni, je bil oktober 2021 za 1,1 °C hladnejši od normale. Oktober 2011 je bil primerljivo hladen, občutno hladnejši pa je bil oktober 2010. Od leta 1960 je bil najhladnejši oktober 1974, z odklonom −4,6 °C, naslednji najhladnejši, oktober 2003, je za normalo zaostajal za 2,4 °C. Najtoplejši je bil oktober 1966 s presežkom 3,0 °C, zelo tesno pa mu sledi oktober 2001 (2,9 °C). V tem stoletju je bilo 13 oktobrov s pozitivnim in osem z negativnim odklonom temperature. Linearni trend v obdobju po letu 1961 je za oktober okrog 0,25 °C/desetletje in je statistično značilen. Oktobri so bili pred letom 1981 običajno hladnejši od povprečja, po tem letu pa temperatura v oktobrih vztrajno narašča. 5 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 5. Odklon povprečne oktobrske temperature na državni ravni od oktobrskega povprečja obdobja 1981– 2010 Figure 5. October temperature anomaly at national level, reference period 1981–2010 Za opis toplotnih razmer poleg povprečne temperature uporabljamo tudi število dni nad in pod izbranim temperaturnim pragom. Topli so dnevi z najvišjo dnevno temperaturo vsaj 25 °C; taki dnevi so oktobra redki, na Bizeljskem in v Murski Soboti sta bila dva taka dneva, en topel dan pa je bil v Novem mestu in Črnomlju ter Portorožu. V Ljubljani tokrat toplih dni ni bilo, v preteklosti jih je bilo največ oktobra 2011, ko so jih našteli 6, v oktobrih 1970, 1985 in 2014 sta bila po dva, devet oktobrov pa je bilo s po enim takim dnevom. 10 Število dni 8 Ljubljana Topli Hladni 6 4 2 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 6. Število toplih in hladnih dni v oktobru Figure 6. Number of days with maximum daily temperature at least 25 C and with minimum daily temperature below 0 C in October Hladni so dnevi, ko se najnižja dnevna temperatura spusti pod ledišče. Na Kredarici je bilo 20 hladnih dni. V Ratečah je bilo 16 takih dni, v Kočevju 10, v Celju jih je bilo 6. Na Obali, v Biljah in Ljubljani (slika 6) je mesec minil brez hladnih dni. Od sredine minulega stoletja je bilo v Ljubljani največ hladnih dni v letih 1971 in 1973, in sicer po 8. Slika 7. Lipicanci na paši; Lipica, 24. oktober 2021 (foto: Tanja Cegnar) Figure 7. Lipizzaners on pasture; Lipica, 24 October 2021 (Photo: Tanja Cegnar) 6 Agencija Republike Slovenije za okolje 6 Ljubljana Temperatura ( C) 3 Murska Sobota 0 -3 -6 -9 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 -4 Temperatura ( C) -6 -8 -10 -12 -14 Kredarica -16 -18 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 8. Najnižja oktobrska temperatura Figure 8. Absolute minimum air temperature in October 30 Ljubljana Murska Sobota Temperatura ( C) 27 24 21 18 15 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 16 Temperatura ( C) 13 10 7 Kredarica 4 1 -2 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 9. Najvišja oktobrska temperatura Figure 9. Absolute maximum air temperature in October V oktobru 2021 rekordno visoko ali nizko temperatura ni segla. Najvišjo oktobrsko temperaturo so v Postojni izmerili že drugi dan meseca (20,0 °C), v Celju je bilo najtopleje 5. dne (23,5 °C), na veliki večini merilnih postaj v nižini pa je bilo najtopleje 3. ali 4. oktobra. V Beli krajini in delu Dolenjske ter Posavju je najvišja temperatura dosegla ali celo presegla 26 °C. V Ratečah se je ogrelo na 19,3 °C. V Ljubljani je temperatura dosegla 23,6 °C. V visokogorju je bilo najtopleje 20. oktobra, na Kredarici so izmerili 10,1 °C, v preteklosti je bilo oktobra že večkrat topleje. 7 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 10. Pokrajina v jesenskih barvah; 30. oktober 2021 (foto: Anže Medved) Figure 10. Autumn-colored landscape, 30 October 2021 (Photo: Anže Medved) V alpskem svetu in na Notranjskem je bilo najhladneje 14. oktobra. Na Kredarici so izmerili −9,3 °C, v preteklosti je bila temperatura že večkrat precej nižja. V Ratečah se je ohladilo na −5,1 °C, v Postojni na −1,8 °C in v Kočevju na −4,0 °C. V Portorožu je bilo najhladnejše jutro 24. dne, ko so izmerili 3,9 °C. Večina merilnih postaj je najnižjo temperaturo zapisala 25. oktobra, večinoma se temperatura v nižini ni spustila pod −3 °C. Ljubljana je bila ena izmed redkih merilnih postaj v notranjosti Slovenije, ki je poročala o pozitivni najnižji temperaturi, ohladilo se je le do 0,4 °C. V Biljah je bilo najhladneje 29. dne, ohladilo se je na 0,3 °C, v Celju in Lescah pa je bilo najhladnejše predzadnje jutro v oktobru. Slika 11. Odklon povprečne temperature zraka oktobra 2021 od povprečja obdobja 1981–2010 Figure 11. Mean air temperature anomaly, October 2021 Oktober 2021 je med redkimi meseci, ki so v zadnjih letih hladnejši od normale. Povprečna oktobrska temperatura je bila povsod nižja kot v oktobrskem povprečju obdobja 1981−2010. V pretežnem delu zahodne Slovenije in na severovzhodu bil oktober do 1 °C hladnejši kot normalno, drugod je bil temperaturni odklon večinoma od −1,5 do −1 °C, npr. v Kočevju pa je bil negativni odklon še nekoliko večji (−1,7 °C). Od sredine minulega stoletja je bil daleč najhladnejši oktober 1974. Najtoplejši oktober v tem obdobju je bil v pretežnem delu države leta 2001, na severovzhodu države pa leta 1966. Na Obali je bil enako topel kot leta 2001 tudi oktober 2004. 8 Agencija Republike Slovenije za okolje 15 Ljubljana Temperatura ( C) 13 11 9 7 5 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 15 Murska Sobota Temperatura ( C) 13 11 9 7 5 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 15 Novo mesto Temperatura ( C) 13 11 9 7 5 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 17 Portorož Temperatura ( C) 15 13 11 9 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 6 Temperatura ( C) 4 2 0 -2 -4 Kredarica -6 -8 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 12. Potek povprečne temperature zraka v oktobru Figure 12. Mean air temperature in October Po mesečni statistiki temperature zraka in višine padavin je bil oktober 2021 na državni ravni najbližji oktobrom 1978, 1963 in 1970. Vremenski potek in krajevne razmere so se med omenjenimi meseci seveda razlikovali. 9 Agencija Republike Slovenije za okolje 10 25 Ljubljana Kredarica 20 Temperatura ( C) Temperatura ( C) 5 15 10 0 -5 5 0 -10 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 25 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 28 Portorož Bilje 20 Temperatura ( C) Temperatura ( C) 23 15 18 10 13 5 8 0 3 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 25 Celje 18 Temperatura ( C) Temperatura ( C) Novo mesto 23 20 15 13 10 5 0 8 3 -5 -2 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 25 1 3 5 7 27 Let. ER Maribor Murska Sobota 20 22 Temperatura ( C) Temperatura ( C) 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 15 17 10 12 5 0 7 2 -5 -3 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 13. Najvišja (rdeča črta), povprečna (črna) in najnižja (modra) temperatura zraka, oktober 2021 Figure 13. Maximum (red line), mean (black), minimum (blue), October 2021 10 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 14. Razsevni prikaz odklona temperature in odklona padavin za oktobre v obdobju 19612021; modra barvna lestvica označuje časovno razdaljo, oktober 2021 je označen z rdečo barvo. Figure 14. Temperature and precipitation anomaly for all October in the period 19612021 Kazalnik višine padavin na državni ravni glede na primerjalno obdobje 1981–2010 je bil 66 %, kar uvršča oktober 2021 med dvajset najbolj suhih po letu 1961. V tem obdobju je bil najmanj namočen praktično popolnoma suh oktober 1965, s kazalnikom 0 %, sledil mu je oktober 1995, s kazalnikom 9 %. Najbolj namočen je bil oktober 1992, s kazalnikom 263 %. Do začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja se je količina padavin oktobra v povprečju povečevala, po tem pa se zmanjšuje. V zadnjem stoletju je bilo 13 oktobrov pod in osem s kazalnikom padavin nad vrednostjo dolgoletnega povprečja. Slika 15. Sneg se je oktobra zadrževal le v visokogorju. Vnanje Gorice, 15. oktober 2021 (foto: Iztok Sinjur) Figure 15. In October, snow was only in the high mountains. Vnanje Gorice, 15 October 2021 (Photo: Iztok Sinjur) 11 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 16. Odklon oktobrskih padavin na državni ravni od oktobrskega povprečja obdobja 1981–2010 Figure 16. October precipitation anomaly at national level, reference period 1981–2010 Oktobrske padavine so prikazane na sliki 17. Po pričakovanju jih je bilo največ na območju Julijskih Alp, kjer je mestoma padlo nad 240 mm; v Kneških Ravnah so namerili 257 mm. Med bolj namočena območja spada tudi Trnovska planota, kjer so mesečne padavine ponekod presegle 160 mm. Na večini ozemlja je padlo od 40 do 120 mm dežja. Med merilnimi postajami z najmanj padavin izstopata Rakitovec in Movraž v Slovenski Istri, kjer je padlo manj kot 20 mm dežja. Slika 17. Prikaz porazdelitve padavin oktobra 2021 Figure 17. Precipitation amount, October 2021 Slika 18. Višina padavin oktobra 2021 v primerjavi s povprečjem obdobja 1981–2010 Figure 18. Precipitation in October 2021 compared with the 1981–2010 normals 12 Agencija Republike Slovenije za okolje V primerjavi z oktobrskim povprečjem obdobja 1981–2010 je bil oktober 2021 najbolj sušen v delu jugozahodne Slovenije in v Ljubljanski kotlini, kjer je padlo manj kot dve petini običajnih padavin. V Rakitovcu in Movražu padavine niso dosegle niti 15 % normale. V približno polovici države je padlo od 40 do 70 % običajnih padavin. V Beli krajini in vzhodno od Celja so večinoma presegli 70 % običajnih padavin, na vzhodu Štajerske do reke Mure pa je padlo več dežja kot normalno. V Cirkulanah so dolgoletno povprečje presegli za dve petini, v Ptuju za četrtino, v Veržeju in Žetalah za 30 %, v Podgorju za dobro petino. Slika 19. Za oktober značilna jutranja slana. Grosuplje, 25. oktober 2021 (foto: Iztok Sinjur) Figure 19. Morning frost; Grosuplje, 25 October 2021 (Photo: Iztok Sinjur) Oktobra je v Ljubljani padlo 47 mm padavin, kar je 32 % normale. Odkar potekajo meritve v Ljubljani na sedanji lokaciji, je bilo najmanj padavin oktobra 1965, namerili so le 2 mm, sledijo oktobri 1968 (16 mm), 1995 (17 mm) ter 2006 in 1969 (po 19 mm). Izjemno obilne so bile padavine oktobra 1992 (505 mm), 328 mm je padlo oktobra 1964, 287 mm so namerili oktobra 2004, oktobra 1974 pa 283 mm. Preglednica 1. Mesečni meteorološki podatki, oktober 2021 Table 1. Monthly meteorological data, October 2021 Postaja Letališče JP Zgornje Jezersko Trenta Soča Vojsko Tržič Kneške Ravne Nova vas Sevno Lendava Mačkovci NV 362 876 622 485 1065 526 739 720 501 190 274 Padavine in pojavi RR RP 47 35 110 59 103 41 143 46 87 35 55 38 257 80 106 64 58 44 56 83 48 69 SD 3 8 8 8 5 7 8 8 7 6 6 LEGENDA NV RR RP SD LEGEND: − nadmorska višina (m) − višina padavin (mm) − višina padavin v % od povprečja − število dni s padavinami ≥ 1 mm − altitude − precipitation (mm) − % of the normal amount of precipitation − number of days with precipitation ≥ 1mm V Novem mestu je padlo 67 mm dežja, kar je 57 % dolgoletnega povprečja oktobrskih padavin. Od sredine minulega stoletja je bil na tem merilnem mestu povsem suh oktober 1965, osrednji jesenski mesec pa je bil najbolj namočen leta 1992, ko je padlo 347 mm. Na Kredarici so tokrat zabeležili 127 mm, kar je 53 % normale. Najbolj namočen je bil oktober 1993 (548 mm), brez padavin pa sta bila oktobra 1965 in 1995. Na Obali so namerili 45 mm, kar je dve petini normale. Najbolj obilne so bile padavine oktobra 1980 (284 mm), suha pa sta bila dva oktobra, in sicer v letih 1965 in 1969. V Murski Soboti sta bila suha oktobra 1965 in 1995, najbolj namočen pa je bil oktober 1992 (194 mm). Tokrat je padlo 50 mm, kar je 76 % normale. 13 Agencija Republike Slovenije za okolje 300 Padavine (mm) 250 Portorož 200 150 100 50 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 200 Murska Sobota Padavine (mm) 150 100 50 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 600 Padavine (mm) 500 Ljubljana 400 300 200 100 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 400 350 Novo mesto Padavine (mm) 300 250 200 150 100 50 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 600 Padavine (mm) 500 Kredarica 400 300 200 100 0 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 20. Oktobrske padavine Figure 20. Precipitation in October Dni s padavinami vsaj 1 mm je bilo oktobra 2021 največ v Črnomlju, našteli so 11 takih dni, v Postojni 10. Na Letališču JP Ljubljana in na Obali so bili le trije taki dnevi. 14 Agencija Republike Slovenije za okolje Ilirska Bistrica Bovec Lisca Lesce Velenje Godnje Krn Breginj Portorož Mačkovci Murska Sobota Lendava Ptuj Slovenj Gradec Let. ER Maribor Solčava Luče Celje Črnomelj Novo mesto Bizeljsko Laško Sevno Ljubljana Kočevje Babno Polje Nova vas na Bl. Logatec Razdrto Postojna Rakitovec Kozina Bilje Vedrijan Otlica Vojsko Kneške Ravne Soča Trenta Rateče Kredarica Tržič Zg. Jezersko Železniki Žiri Krvavec Črnivec Povprečje 1981─2010 Oktobra 2021 0 50 100 150 200 250 300 350 Slika 21. Mesečna višina padavin v mm v oktobru 2021 in povprečje obdobja 1981–2010 Figure 21. Monthly precipitation amount in October 2021and the 1981–2010 normals Ker je prostorska porazdelitev padavin bolj spremenljiva kot temperaturna, smo v preglednico 1 vključili podatke nekaterih merilnih postaj, ki niso zajete v preglednici 2, a je tam padavin običajno veliko ali malo. Od leta 1961 je bil na državni ravni najbolj osončen oktober 1971, s kazalnikom 164 %, najmanj pa oktober 1964, s kazalnikom 53 %. V tem stoletju je bilo 11 oktobrov nad in deset s kazalnikom 15 Agencija Republike Slovenije za okolje osončenosti pod vrednostjo dolgoletnega povprečja 1981–2010. V povprečju je osončenost oktobrov do konca prejšnjega tisočletja padala, nato pa ponovno narašča. Slika 22. Odklon oktobrskega trajanja sončnega obsevanja na državni ravni od oktobrskega povprečja obdobja 1981–2010 Figure 22. October sunshine duration anomaly at national level, reference period 1981–2010 Razen v visokogorju je bil oktober 2021 bolj sončen kot normalno. Največji primanjkljaj je bil na Kredarici, kjer je bilo 117 ur sončnega vremena, kar je 17 % manj od oktobrskega dolgoletnega povprečja. V veliki večini države je bilo oktober bolj sončen kot normalno, na severu države in v Ljubljanski kotlini je bil presežek večinoma do desetine, drugod je bilo sončnega vremena od 10 do 20 % več kot normalno. Na posameznih območjih je bil presežek večji, največ časa je sonce sijalo na Obali, kjer je bilo 195 ur sončnega vremena, kar je petina več kot normalno. V Biljah so z 184 urami normalo presegli za 21 %. Med najbolj sončne kraje so se uvrstili tudi Godnje (174 ur), Vedrijan (171 ur) in Sromlje (170 ur). Na Letališču ER Maribor je bilo 169 ur sončnega vremena, kar je 24 % več kot normalno, v Postojni za so z 161 urami normalo presegli za 26 %. Slika 23. Trajanje sončnega obsevanja oktobra 2021 v primerjavi s povprečjem obdobja 1981– 2010 Figure 23. Bright sunshine duration in October 2021 compared with the 1981–2010 normals V Ljubljani je sonce sijalo 119 ur, kar je 3 % nad dolgoletnim povprečjem. Najbolj sončen oktober doslej je bil leta 1971 (204 ure), sledi oktober 2017 (183 ur), nato pa oktobri 1983 in 1989 (po 162 ur) ter 1965 (158 ur), le uro manj sončnega vremena je bilo leta 2006. Najmanj sončnega vremena je bilo oktobra 1964 (61 ur). Med bolj sive spadajo še oktobri 1987 (65 ur), 1974 (72 ur) in 1961 (74 ur). 16 Agencija Republike Slovenije za okolje 24 20 Oblačno Ljubljana Jasno 16 Št. dni 12 8 4 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 24. Število jasnih in oblačnih dni v oktobru Figure 24. Number of clear and cloudy days in October Jasni so dnevi s povprečno oblačnostjo pod petino. V Biljah je bilo 11 takih dni, na Obali 10, v Postojni 6, na Kredarici 5, v Murski Soboti 4. Drugod je bilo jasnih dni manj, ponekod je mesec minil brez jasnega dneva. V Ljubljani je že četrti oktober zapored minil brez jasnega dneva. Oktobra 2017 jih je bilo kar 6, pred tem pa je pet oktobrov minilo brez jasnega dneva. Največ, in sicer 8, jih je bilo oktobra 2011. Oblačni so dnevi s povprečno oblačnostjo nad štiri petine. Jeseni jih je navadno več kot jasnih. Na Obali je bilo 5 oblačnih dni, na Letališču ER Maribor 6, v Biljah 7. Največ oblačnih dni je bilo v Kočevju in Novem mestu, in sicer 12. Po 10 jih je bilo na Kredarici, Bizeljskem in v Ljubljani. Največ oblačnih dni je bilo v prestolnici v oktobru 1987, in sicer 20, le dva pa sta bila oktobra 1971. Povprečna oblačnost je bila na Obali in Goriškem le malo nad 4 desetine, drugod je bilo v povprečju na nebu več oblakov in povprečna oblačnost je bila med 5,5 in 7 desetin. Slika 25. Jutranji slani je kmalu sledila jesenska paša. Grosuplje, 25. oktober 2021 (foto: Iztok Sinjur) Figure 25. The morning frost was soon followed by autumn grazing. Grosuplje, 25 October 2021 (Photo: Iztok Sinjur) 17 Agencija Republike Slovenije za okolje Sončno obsevanje (ura) 250 200 Ljubljana 150 100 50 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Sončno obsevanje (ura) 250 Murska Sobota 200 150 100 50 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Sončno obsevanje (ura) 250 Portorož 200 150 100 50 0 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Sončno obsevanje (ura) 250 Kredarica 200 150 100 50 0 1956 1960 1964 1968 1972 1976 1980 1984 1988 1992 1996 2000 2004 2008 2012 2016 2020 Sončno obsevanje (ura) 250 200 Novo mesto 150 100 50 0 1961 1964 1967 1970 1973 1976 1979 1982 1985 1988 1991 1994 1997 2000 2003 2006 2009 2012 2015 2018 2021 Slika 26. Trajanje sončnega obsevanja v oktobru Figure 26. Sunshine duration in October Na sliki 27 so prikazane dnevne višine padavin in trajanje sončnega obsevanja za osem krajev po Sloveniji. 18 Agencija Republike Slovenije za okolje 90 10 45 72 8 36 8 54 6 27 6 36 4 18 4 18 2 9 2 0 0 10 3 5 7 42 12 3 21 6 14 4 7 2 Padavine (mm) 8 12 7 8 45 6 30 4 2 0 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 24 10 15 0 5 0 1 12 3 5 7 10 8 12 6 8 4 4 2 Padavine (mm) 16 Osončenost (ura) 5 7 8 36 6 24 4 12 2 0 0 3 48 36 0 1 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 12 3 5 7 36 12 Murska Sobota Let. ER Maribor 10 30 10 24 8 24 8 18 6 18 6 12 4 12 4 6 2 6 2 0 0 0 1 3 5 7 Padavine (mm) 30 Osončenost (ura) Padavine (mm) 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 0 1 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Osončenost (ura) Padavine (mm) Celje 10 1 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 60 Novo mesto 20 0 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 60 Osončenost (ura) Padavine (mm) 28 3 7 Bilje 10 1 5 75 Portorož 35 0 Osončenost (ura) 0 1 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Osončenost (ura) 1 Osončenost (ura) 0 Padavine (mm) Ljubljana Osončenost (ura) Padavine (mm) Kredarica 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 27. Dnevne padavine (modri stolpci) in sončno obsevanje (rumeni stolpci) oktobra 2021 (opomba: 24-urno višino padavin merimo vsak dan ob 7. uri po srednjeevropskem času in jo pripišemo dnevu meritve) Figure 27. Daily precipitation (blue) in mm and daily bright sunshine duration (yellow) in hours, October 2021 19 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 2. Mesečni meteorološki podatki – oktober 2021 Table 2. Monthly meteorological data – October 2021 Postaja Kredarica Rateče Bilje Postojna Kočevje Ljubljana Bizeljsko Novo mesto Črnomelj Celje Let. ER Maribor Slovenj Gradec Murska Sobota Portorož Lesce NV TS 2513 0,2 864 6,1 55 11,7 533 8,9 467 7,6 299 9,8 175 9,4 220 9,3 157 9,4 242 8,8 264 9,3 444 8,4 187 9,2 2 12,9 509 8,4 TOD −0,8 −1,2 −1,3 −1,2 −1,7 −1,5 −1,4 −1,3 −1,4 −1,3 −1,0 −0,8 −1,0 −1,1 −0,6 TX 2,5 13,0 18,8 13,9 14,2 14,8 15,9 15,2 15,6 15,4 15,0 14,3 15,6 19,1 13,7 TM −2,1 1,6 6,5 4,9 2,8 6,1 4,5 5,3 4,7 4,2 4,7 3,9 4,6 8,8 4,3 Temperatura TAX DT 10,1 20 19,3 3 24,8 4 20,0 2 23,4 4 23,6 4 26,6 4 26,5 4 26,0 4 23,5 5 24,7 4 23,1 4 25,1 4 25,8 4 21,7 3 LEGENDA: NV − nadmorska višina (m) TS − povprečna temperatura zraka ( C) TOD − temperaturni odklon od povprečja ( C) TX − povprečni temperaturni maksimum ( C) TM − povprečni temperaturni minimum ( C) TAX − absolutni temperaturni maksimum ( C) DT − dan v mesecu TAM − absolutni temperaturni minimum ( C) SM − število dni z minimalno temperaturo < 0 C TAM −9,3 −5,1 0,3 −1,8 −4,0 0,4 −2,2 −0,8 −2,5 −1,5 −2,0 −2,4 −2,1 3,9 −2,2 DT 14 14 29 14 14 25 25 25 25 30 25 25 25 24 30 SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP SM 20 16 0 4 10 0 5 1 5 6 5 5 4 0 5 SX 0 0 0 0 0 0 2 1 1 0 0 0 2 1 0 TD 614 409 200 316 347 266 278 281 290 307 300 344 298 152 330 Sonce OBS RO 117 83 152 105 184 121 161 126 — — 119 103 — — 131 111 — — 141 — 169 124 141 109 138 102 195 120 — — Oblačnost PO SO SJ 5,8 10 5 — — — 4,1 7 11 5,6 9 6 6,9 12 0 6,5 10 0 6,5 10 2 6,2 12 3 6,2 11 3 — — — 5,8 6 2 6,1 8 2 5,4 8 4 4,2 5 10 — — — − število dni z maksimalno temperaturo ≥ 25 C − temperaturni primanjkljaj − število ur sončnega obsevanja − sončno obsevanje v % od povprečja − povprečna oblačnost (v desetinah) − število oblačnih dni − število jasnih dni − višina padavin (mm) − višina padavin v % od povprečja RR 127 88 75 68 92 47 60 67 108 82 85 89 50 45 44 RP 53 54 48 41 59 32 60 57 78 72 97 77 76 40 28 SD SN SG SS SSX P PP Padavine in pojavi SD SN SG SS 8 0 15 25 4 0 — 0 4 1 — 0 10 0 2 0 9 0 17 0 5 0 17 0 8 0 18 0 9 0 — 0 11 0 15 0 5 0 — 0 7 0 9 0 6 0 — 0 6 0 — 0 3 2 0 0 6 0 — 0 SSX 40 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 n  (20 C  TSi ) i 1 če je TSi  12 C 20 Tlak P PP 752,2 4,1 921,4 7,8 1014 10,2 957,9 8,6 — 8,6 986,7 9,8 — 9,8 996,0 10,0 — 10,0 — 9,9 990,3 9,5 — 9,2 999,8 9,8 1019,8 10,8 961,7 8,9 − število dni s padavinami ≥ 1 mm − število dni z nevihtami − število dni z meglo − število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) − maksimalna višina snežne odeje (cm) − povprečni zračni tlak (hPa) − povprečni tlak vodne pare (hPa) Opomba: Temperaturni primanjkljaj (TD) je mesečna vsota dnevnih razlik med temperaturo 20 °C in povprečno dnevno temperaturo, če je ta manjša ali enaka 12 °C (TSi 12 °C). TD  DT 7 — — — — — — — — — — — — — — Agencija Republike Slovenije za okolje Ljubljana Novo mesto Murska Sobota Kredarica Portorož – letališče Bilje Slika 28. Vetrne rože, oktober 2021 21 Figure 28. Wind roses, October 2021 Agencija Republike Slovenije za okolje Vetrne rože za šest krajev (slika 28), ki prikazujejo pogostost vetra po smereh, so izdelane na osnovi polurnih povprečnih hitrosti in prevladujočih smeri vetra, ki so jih izmerili na samodejnih meteoroloških postajah. Na porazdelitev vetra po smereh močno vpliva oblika površja in objekti v okolici, zato se razporeditev od postaje do postaje močno razlikuje. V Ljubljani je jugozahodnik s sosednjima smerema pihal v 19 % terminov, brezvetrja je bilo 21 %. Na Kredarici je severozahodnik s sosednjima smerema pihal v 48 %, jugovzhodnik s sosednjima smerema pa v 29 %. V Novem mestu so bile smeri od južnega vetra do zahodnika zastopane s 55 %, severovzhodnik s sosednjima smerema pa je bil zastopan s 27 %. V Portorožu sta izrazito prevladovala jugovzhodni in vzhodjugovzhodni veter, pripadlo jima je 50 % terminov, severovzhodniku s sosednjima smerema pa 25 %. V Biljah je močno, kar v 64 %, prevladoval vzhodnik s sosednjima smerema. V Murski Soboti je bil veter porazdeljen dokaj enakomerno po smereh. Preglednica 3. Odstopanja desetdnevnih in mesečnih vrednosti povprečne temperature, padavin in trajanja sončnega obsevanja od povprečja 1981–2010, oktober 2021 Table 3. Deviations of decade and monthly values of mean temperature, precipitation and sunshine duration from the average values 1981–2010, October 2021 Postaja Let. JP Ljubljana Ljubljana Let. ER Maribor Portorož Postojna Kočevje Bizeljsko Črnomelj Lesce Novo mesto Rateče Bilje Celje Slovenj Gradec Murska Sobota LEGENDA: Temperatura zraka Padavine Sončne ure I., II., III., M LEGEND: Temperatura zraka Padavine Sončne ure I., II., III., M Temperatura zraka I. II. III. M −0,2 −2,2 −2,0 −1,5 −0,3 −1,9 −1,5 −1,5 0,0 −1,7 −1,3 −1,0 0,3 −2,6 −1,0 −1,1 −1,0 −2,2 −0,6 −1,2 −0,4 −2,8 −1,9 −1,7 −0,1 −2 −1,8 −1,4 −0,4 −2,4 −1,3 −1,4 0,6 −1,5 −1,1 −0,6 −0,5 −2,2 −1,3 −1,3 −0,5 −2,5 −0,6 −1,2 0,2 −2,7 −1,3 −1,3 −0,5 −1,9 −1,4 −1,3 0,1 −1,8 −0,7 −0,8 0,4 −1,6 −1,7 −1,0 I. 61 76 191 113 84 117 115 115 60 88 127 113 150 157 173 Padavine II. III. 3 29 3 8 53 35 0 0 5 27 41 15 60 6 56 57 0 9 67 16 0 1 0 15 32 15 47 6 39 19 M 35 32 97 40 41 59 60 78 28 57 54 48 72 77 76 I. 56 75 106 105 83 — — — — 75 66 91 84 97 95 Sončno obsevanje II. III. M 134 105 98 132 112 105 124 145 124 121 137 120 134 152 121 — — — — — — — — — — — — 147 101 107 120 131 105 131 148 124 130 117 110 123 106 109 107 105 102 − odklon povprečne temperature zraka na višini 2 m od povprečja 1981–2010 ( C) − padavine v primerjavi s povprečjem 1981–2010 (%) − trajanje sončnega obsevanja v primerjavi s povprečjem 1981–2010 (%) − tretjine in mesec − mean temperature anomaly ( C) − precipitation compared to the 1981–2010 normals(%) − bright sunshine duration compared to the 1981–2010 normals (%) − thirds and month Prva tretjina oktobra je bila temperaturno blizu povprečja, odkloni so bili od −1 do 0,5 °C. Padavine se bile v primerjavi z dolgoletnim povprečjem porazdeljene neenakomerno, manj je bilo krajev s primanjkljajem in več s presežkom padavin; na Letališču ER Maribor so normalno presegli kar za 90 %. Na Dravskem polju in na Obali je bilo nekoliko bolj sončno kot normalno, večinoma pa je sončnega vremena primanjkovalo, najbolj na Letališču JP Ljubljana, kjer je osončenost dosegla le 56 % normale. Druga tretjina meseca je bila povsod hladnejša od normale. Odkloni so bili od −1,5 do −3 °C. Padavin je v osrednjem delu oktobra povsod primanjkovalo, ponekod jih sploh ni bilo, ponekod pa sta padli do dve tretjini običajnih padavin. Sončnega vremena je bilo povsod več kot običajno, v Murski Soboti je bil presežek 7 %, v Novem mestu pa kar 47 %. 22 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 29 Sončno z burjo na Kraškem robu, 24. oktober 2021 (foto: Iztok Sinjur) Figure 29. Sunny with the bora on the Karst edge, 25 October 2021 (Photo: Iztok Sinjur) Tudi zadnja tretjina meseca je bila hladnejša kot običajno, vendar je bil odklon od normale manjši. Odkloni so bili od −0,5 do −2 °C. Tudi v zadnji tretjini je padavin glede na dolgoletno povprečje primanjkovalo. Ponekod je bilo padavin le za slab vzorec, ponekod pa so se približale trem petinam normale. V Novem mestu je bilo toliko sončnega vremena kot običajno, drugod so normalo presegli, v Biljah, Mariboru in Postojni je sonce sijalo za polovico več časa kot normalno. 35 Kredarica Št. dni s snežno odejo 30 25 20 15 10 5 0 1956 1960 1964 1968 1972 1976 1980 1984 1988 1992 1996 2000 2004 2008 2012 2016 2020 Slika 30. Število dni s snežno odejo v oktobru na Kredarici Figure 30. Number of days with snow cover in October Na Kredarici je debelina snežne odeje od 7. do 19. oktobra 2021 dosegla 40 cm. Od sredine minulega stoletja so bili na Kredarici brez snega v oktobru 1965, po 5 cm so namerili v oktobrih 1963, 1988 in 1997, 6 cm oktobra 2014, 8 cm oktobra 1995, 11 cm pa oktobra 2006. Največ snega je bilo oktobra 1964, namerili so ga 198 cm, sledijo mu oktobri 1974 (197 cm), 1956 (127 cm) in 1993 (100 cm). 50 Debelina snežne odeje (cm) Kredarica 40 Slika 31. Debelina snežne odeje na Kredarici oktobra 2021 Figure 31. Snow cover depth on Kredarica in October 2021 30 20 10 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 23 Agencija Republike Slovenije za okolje Tokrat je oktobra sneg Kredarico prekrival 25 dni. Po ves mesec je sneg obležal v letih 1972, 1974, 1978, 1989, 1996, 2002 in 2007 ter 2020, dan manj v oktobrih 1973 in 1992, 29 dni leta 1960. Niti en dan ni snežna odeja prekrivala tal oktobra leta 1965, le en dan leta 1985, po dva dneva v oktobrih 1958, 1977, 1995 in 1997, po 3 dni pa v oktobrih 1962 in 2014. Po nižinah oktobra 2021 ni bilo snega. Število dni z nevihto doseže vrh junija in julija; avgusta se običajno ozračje že nekoliko umirja, septembra in oktobra pa so nevihte že redke. 210 Maks. višina snega (cm) 180 Kredarica 150 120 90 60 30 0 1956 1960 1964 1968 1972 1976 1980 1984 1988 1992 1996 2000 2004 2008 2012 2016 2020 Slika 32. Najvišja oktobrska snežna odeja Figure 32. Maximum snow cover depth in October Oktobra 2021 so v Biljah poročali o enem dnevu z nevihto, drugod neviht ali grmenja niso opazili. V Novem mestu in Ljubljani je bilo od sredine minulega stoletja največ nevihtnih dni v oktobru 1992, in sicer v Ljubljani 11, v Novem mestu pa 13. V Murski Soboti so imeli največ takih dni, in sicer 6, v oktobru 1982. V Ratečah so jih največ zabeležili leta 1993 (7). Št. dni z nevihto 12 10 8 Ljubljana 6 4 2 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 33. Število dni z zabeleženim grmenjem ali nevihto v oktobru Figure 33. Number of days with thunderstorms in October Na Kredarici so zabeležili 15 dni z meglo, tudi po nekaterih kotlinah je bil pojav megle pogost. Na Bizeljskem so poročali o 18 takih dnevih, v Kočevju so jih našteli 17, v Črnomlju 15. Žal samodejne meteorološke postaje ne zagotavljajo podatka o pojavu megle. Na meteorološki postaji Ljubljana Bežigrad so v začetku osemdesetih let minulega stoletja skrajšali opazovalni čas, kar prav gotovo skupaj s širjenjem mesta, spremembami v izrabi zemljišč, spremenljivi zastopanosti različnih vremenskih tipov in spremembami v onesnaženosti zraka prispeva k manjšemu številu dni z opaženo meglo. V Ljubljani je bilo oktobra 2021 opaženih 17 dni z meglo, kar je šest dni več od povprečja obdobja 1981–2010, ki je 11 dni. Od sredine minulega stoletja ni bilo oktobra brez megle, 5 dni z meglo je bilo oktobra 2011, po 6 dni z meglo pa so zabeležili v oktobrih 1987 in 1993, največ, kar 30, pa oktobra 1969. 24 Agencija Republike Slovenije za okolje 35 Št. dni z meglo 30 Ljubljana 25 20 15 10 5 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 34. Število dni z meglo v oktobru Figure 34. Number of foggy days in October Slika 35. V višjih legah je bilo ob koncu meseca sončno in toplo. Grmada nad Ortnekom (887 m), 30. oktober 2021 (foto: Iztok Sinjur) Figure 35. It was sunny and warm at the end of October. Grmada (887 m), 30 October 2021 (Photo: Iztok Sinjur) Na sliki 36 levo je prikazan potek povprečnega dnevnega zračnega tlaka v Ljubljani, ni preračunan na nivo morske gladine, zato je nižji od tistega, ki ga objavljamo v medijih. Prvi dan meseca je bilo dnevno povprečje 989,9 mb, do 5. dne se je znižal na 980,3 mb. Sledilo je naraščanje na 990,4 mb 9. oktobra. Po nekaj nihanja je 19. dne povprečni zračni tlak dosegel 992,4 mb. Sledilo je hitro znižanje in 21. oktobra je bila z 978,4 mb dosežena najnižja povprečna dnevna vrednost meseca. Po hitrem naraščanju je bila z 995,8 mb 24. dne dosežena najvišja vrednost meseca, ki ji je sledilo večinoma upadanje zračnega tlaka vse do konca meseca. Na sliki 36 desno je prikazan potek povprečnega dnevnega delnega tlaka vodne pare v Ljubljani. V začetku meseca je vsebnost vodne pare v zraku naraščala in 5. oktobra je bila z dnevnim povprečjem 15,1 mb dosežena najvišja vrednost meseca. Dokaj malo vodne pare je bilo v zraku v osrednjem delu meseca, 10. in 15. dne je bilo dnevno povprečje le 7,6 mb. V začetku zadnje tretjine meseca se je vsebnost vodne pare ponovno povečala, 22. oktobra je bila 13,4 mb, sledilo je hitro znižanje na 7,1 mb 25. dne, najnižje pa je bilo dnevno povprečje 30. oktobra s 6,8 mb. 25 Agencija Republike Slovenije za okolje 1000 16 Ljubljana Delni tlak vodne pare (mb) Zračni tlak (mb) 995 990 985 980 14 Ljubljana 12 10 8 6 975 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 36. Potek povprečnega zračnega tlaka in povprečnega dnevnega delnega tlaka vodne pare oktobra 2021 Figure 36. Mean daily air pressure and the mean daily vapour pressure in October 2021 SUMMARY At the national level, October 2021 was 1,1 C colder than normal, precipitation was 66 % of the normal and sunny weather exceeded the normal by 12 %. The mean monthly temperature was below the normal everywhere. In the northeast and in most of western Slovenia it was up to 1 C colder than normal, elsewhere the temperature anomaly was mostly from −1 to −1.5 C. The most abundant precipitation was in the Julian Alps, with precipitation exceeding 240 mm in some places. The Trnovo plateau is also one of the wetter areas, where monthly precipitation exceeded 160 mm in some places. 40 to 120 mm of rain fell in most of the territory, less than 20 mm of rain fell in part of Slovenian Istria. October was the driest in the part of southwestern Slovenia and in the Ljubljana Basin, where precipitation did not exceed two-fifths of normal precipitation. In parts of Slovenian Istria fell less than 15 % of the normal. In about half of the country, 40 to 70 % of normal precipitation fell, while in Bela krajina and in the region east of Celje it mostly exceeded 70 %. In the eastern part of Štajerska up to the Mura River, more rain fell than normal, in some places exceeding the long-term average by two fifths. Except in the highlands, October 2021 was sunnier than normal. The biggest deficit was on Kredarica, where they observed 17 % less sunny weather than normal. Elsewhere, October was sunnier than normal, in the north of the country and in the Ljubljana Basin, the surplus was mostly up to a tenth, elsewhere sunny weather was 10 to 20 % more than normal. In some areas, the surplus even exceeded 20 %. On Kredarica, the snow cover was present for 25 days; on 7 October it reached 40 cm. Abbreviations in the Table 2: NV TS TOD TX TM TAX DT TAM SM SX TD OBS RO − altitude above the mean sea level (m) − mean monthly air temperature ( C) − temperature anomaly ( C) − mean daily temperature maximum for a month ( C) − mean daily temperature minimum for a month ( C) − absolute monthly temperature maximum ( C) − day in the month − absolute monthly temperature minimum ( C) − number of days with min. air temperature < 0 C − number of days with max. air temperature ≥ 25 C − number of heating degree days − bright sunshine duration in hours − % of the normal bright sunshine duration 26 PO SO SJ RR RP SD SN SG SS SSX P PP − mean cloud amount (in tenth) − number of cloudy days − number of clear days − total amount of precipitation (mm) − % of the normal amount of precipitation − number of days with precipitation ≥ 1 mm − number of days with thunderstorm and thunder − number of days with fog − number of days with snow cover at 7 a. m. − maximum snow cover depth (cm) − average pressure (hPa) − average vapor pressure (hPa) RAZVOJ VREMENA V OKTOBRU 2021 Weather development in October 2021 Janez Markošek 1.–2. oktober Na zahodu pretežno jasno, drugod več oblačnosti, zjutraj in dopoldne ponekod megla, sprva burja Nad severozahodno Evropo je bilo obsežno ciklonsko območje, nad vzhodno Evropo pa območje visokega zračnega tlaka. V višinah je pihal veter zahodnih smeri, v spodnjih plasteh ozračja pa je od jugovzhoda pritekal vlažen zrak. Prvi dan zjutraj in dopoldne je bilo pretežno jasno, po nekaterih nižinah je bila megla. Sredi dneva se je v notranjosti Slovenije pooblačilo, na zahodu je ostalo pretežno jasno. Na Primorskem je pihala šibka burja, ki je popoldne ponehala. Tudi drugi dan je bilo v zahodni Sloveniji pretežno jasno, drugod sprva oblačno, popoldne so se oblaki trgali. Najvišje dnevne temperature so bile od 15 do 20, na Primorskem do 23 °C. 3.–4. oktober Na vzhodu pretežno jasno, drugod pretežno oblačno, krajevne padavine, jugozahodnik Nad zahodno in delom srednje Evrope je bilo obsežno ciklonsko območje, sekundarno ciklonsko območje je nastalo tudi nad zahodnim in severnim Sredozemljem. Vremenska fronta se je zadrževala na Alpah, pred njo je k nam z močnim jugozahodnim vetrom pritekal topel in vlažen zrak. V vzhodni polovici Slovenije je prevladovalo sončno vreme. Drugod je bilo spremenljivo do pretežno oblačno. Prvi dan je občasno deževalo ponekod v zahodni in osrednji Sloveniji, ponoči in drugi dan povečini le v severozahodnih krajih. Pihal je jugozahodni veter, ob morju jugo. Toplo je bilo, drugi dan so bile najvišje dnevne temperature od 21 do 26 °C, nekoliko hladneje je bilo v severozahodni Sloveniji. 5.–6. oktober Prehod hladne fronte – pretežno oblačno s padavinami in nevihtami, jugozahodnik, burja Nad zahodno in srednjo Evropo je bilo ciklonsko območje, hladna fronta je drugi dan dopoldne ob jugozahodnem višinskem vetru prešla Slovenijo (slike 1–3). Prvi dan je bilo spremenljivo do pretežno oblačno. Sprva so bile krajevne padavine v zahodni polovici Slovenije, popoldne, zvečer in ponoči tudi drugod. Vmes so bile posamezne nevihte. Pihal je južni do jugozahodni veter. Drugi dan dopoldne se je dež na zahodu okrepil in se širil proti vzhodu. Krajevno so bili tudi močnejši nalivi. Popoldne je zapihal severni do severovzhodni veter, zvečer na Primorskem burja. Ohladilo se je, drugi dan so bile najvišje dnevne temperature od 11 do 17, na Primorskem do 21 °C. 7.–8. oktober Oblačno s padavinami, ki drugi dan popoldne ponehajo, zmerna do močna burja Nad Italijo in Jadranom je bilo ciklonsko območje, v višinah pa je tam nastalo jedro hladnega zraka. Z vetrom vzhodnih smeri je nad naše kraje pritekal precej hladen in vlažen zrak (slike 4–6). Oblačno je bilo s padavinami, ki so drugi dan sredi dneva in popoldne povsod ponehale, najpozneje v Posočju. Pihal je veter vzhodnih smeri, na Primorskem zmerna do močna burja, ki je drugi dan nekoliko oslabela. Hladno je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 9 do 14, na Primorskem do 19 °C. 9. oktober Na Primorskem jasno, burja, drugod delno jasno, na jugovzhodu pretežno oblačno, severovzhodnik Nad severovzhodno in srednjo Evropo je bilo območje visokega zračnega tlaka. V višinah je z vetrom vzhodnih smeri pritekal postopno bolj suh zrak. Na Primorskem je bilo jasno, pihala je zmerna burja. 27 Agencija Republike Slovenije za okolje Drugod je bilo delno jasno z zmerno oblačnostjo, na jugovzhodu pretežno oblačno. Najvišje dnevne temperature so bile od 10 do 15, na Primorskem do 19 °C. 10. oktober Na zahodu delno jasno, drugod oblačno, popoldne v vzhodni polovici Slovenije rahel dež, vetrovno Naši kraji so bili na južnem obrobju območja visokega zračnega tlaka, v višinah pa je bilo nad vzhodnimi Alpami, Italijo in Jadranom jedro hladnega in vlažnega zraka. Na zahodu je bilo delno jasno. Drugod je prevladovalo oblačno vreme, popoldne se je rahel dež iznad vzhodne Slovenije pomikal proti osrednji Sloveniji. Ponoči je dež ponehal. Pihal je severovzhodni veter, na Primorskem zmerna burja. Hladno je bilo, popoldanske temperature so bile od 5 do 12, na Primorskem do 15 °C. 11. oktober Zjutraj na jugu rahel dež, čez dan od severozahoda delne razjasnitve, vetrovno Višinsko jedro hladnega in vlažnega zraka se je počasi pomikalo proti južnemu Jadranu. Od severozahoda se je proti Alpam širilo območje visokega zračnega tlaka. Sprva je bilo oblačno, ponekod v južni Sloveniji je rahlo deževalo. Čez dan se je od severozahoda jasnilo, na vzhodu je oblačnost vztrajala do večera. Na Primorskem je pihala šibka do zmerna burja, ki je slabela, veter v notranjosti Slovenije je popoldne ponehal. Najvišje dnevne temperature so bile od 8 do 14, na Primorskem do 18 °C. 12. oktober Sprva pretežno jasno z meglo po nižinah, čez dan od severozahoda zmerna pooblačitev Območje visokega zračnega tlaka je nad Alpami oslabelo, v severozahodnem zračnem toku se je od severozahoda Alpam in tudi našim krajem bližala oslabljena vremenska motnja (slike 7–9). Sprva je bilo pretežno jasno, zjutraj je bila po nekaterih nižinah megla. Čez dan je od severozahoda oblačnost naraščala in popoldne je bilo zmerno do pretežno oblačno. Najvišje dnevne temperature so bile od 10 do 15, na Primorskem do 18 °C. 13. oktober Sprva pretežno oblačno, ponekod rahel dež, popoldne delno jasno, krajevne plohe, šibka burja Nad zahodno in delom srednje Evrope je bilo območje visokega zračnega tlaka. V višinah pa je bila nad vzhodnimi Alpami in zahodnim Balkanom dolina s hladnim zrakom. Zjutraj je bilo pretežno oblačno, ponekod v južni in vzhodni Sloveniji je rahlo deževalo. Čez dan so se oblaki trgali in popoldne je bilo na Primorskem pretežno jasno, pihala je šibka burja. Drugod je bilo spremenljivo oblačno, v vzhodni polovici Slovenije so bile kratkotrajne krajevne plohe. Najvišje dnevne temperature so bile od 10 do 13, na Primorskem do 17 °C. 14.–16. oktober Pretežno jasno, v vzhodni polovici Slovenije občasno zmerno do pretežno oblačno, šibka burja Nad južno Italijo in južnim Balkanom je bilo ciklonsko območje, od vzhoda je nad naše kraje pritekal občasno bolj vlažen zrak. Pretežno jasno je bilo, predvsem v vzhodni polovici Slovenije pa občasno zmerno do pretežno oblačno. Na Primorskem je pihala šibka burja. Postopno je bilo topleje, zadnji dan so bile najvišje dnevne temperature od 13 do 17, na Primorskem do 20 °C, jutranje temperature pa so bile ponekod pod lediščem, najhladneje, do −7 °C, je bilo v mraziščih na Notranjskem. 17. oktober Pretežno jasno, zjutraj po nekaterih nižinah megla V območju visokega zračnega tlaka se je nad našimi kraji ob šibkem severnem vetru zadrževal topel in suh zrak (slike 10–12). Pretežno jasno je bilo, zjutraj je bila ponekod po nižinah megla. Najvišje dnevne temperature so bile od 13 do 17, na Primorskem okoli 20 °C. 28 Agencija Republike Slovenije za okolje 18.–19. oktober Pretežno jasno z občasno povečano oblačnostjo, zjutraj in dopoldne po nižinah megla V območju visokega zračnega tlaka je v višinah s severozahodnim vetrom pritekal občasno bolj vlažen zrak. Pretežno jasno je bilo, občasno ponekod zmerno oblačno. Zjutraj in dopoldne je bila po nekaterih nižinah megla. Najvišje dnevne temperature so bile od 14 do 18, na Primorskem do okoli 20 °C, jutranje temperature pa so bile prvi dan ponekod v znanih mraziščih pod lediščem. 20. oktober Pretežno jasno, zjutraj megla, čez dan na zahodu pooblačitve in zvečer rahel dež, jugozahodnik Nad zahodno in srednjo Evropo se je poglobilo ciklonsko območje, hladna fronta se je od zahoda bližala Alpam. V višinah se je nad nami krepil jugozahodni veter. Sprva je bilo pretežno jasno, čez dan se je v zahodni Sloveniji pooblačilo. Zvečer in v prvem delu noči je ponekod v hribovitem svetu zahodne Slovenije rahlo deževalo. Zapihal je jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature od 15 do 19, na vzhodu do 21 °C. 21. oktober Pretežno oblačno s krajevnimi padavinami, okrepljen jugozahodnik, jugo Nad severno, zahodno in srednjo Evropo je bilo ciklonsko območje, vremenska fronta je ponoči prešla Slovenijo. Pred njo je z jugozahodnim vetrom pritekal topel in vlažen zrak (slike 13–15). V vzhodni Sloveniji je bilo še delno jasno, drugod pretežno oblačno. V zahodni in osrednji Sloveniji so bile krajevne padavine, ki so se zvečer in ponoči okrepile in prehodno zajele vso Slovenijo. Pihal je okrepljen, predvsem v severovzhodni Sloveniji tudi močan jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature od 12 do 19 °C. 22. oktober Spremenljivo do pretežno oblačno, krajevne plohe Nad severno in delom srednje Evrope je bilo ciklonsko območje, v višinah pa je dolina s hladnim zrakom od severa segala prek Alp v zahodno Sredozemlje. Spremenljivo do pretežno oblačno je bilo, pojavljale so se krajevne plohe. Najvišje dnevne temperature so bile od 13 do 16, na Goriškem in ob morju okoli 18 °C. 23. oktober Na Primorskem pretežno jasno, burja, drugod sprva oblačno in ponekod rahel dež, nato razjasnitve Iznad zahodne Evrope se je nad srednjo Evropo in zahodni Balkan širilo območje visokega zračnega tlaka. Veter v višinah se je popoldne obračal na severozahodno smer. Na Primorskem je bilo pretežno jasno, pihala je šibka do zmerna burja. Drugod je bilo sprva pretežno oblačno s kratkotrajnimi krajevnimi plohami, popoldne se je počasi jasnilo. Najvišje dnevne temperature od 11 do 14, na Primorskem do 19 °C. 24.–25. oktober Pretežno jasno, zjutraj in dopoldne marsikje po nižinah megla ali nizka oblačnost, burja Nad srednjo in vzhodno Evropo ter Balkanom je bilo območje visokega zračnega tlaka, v višinah se je nad nami ob šibkem vetru krepila dvignjena temperaturna inverzija. Drugi dan zjutraj je bila temperatura zraka na 1200 m nadmorske višine 1 °C, na 1900 m pa 10 °C. Pretežno jasno je bilo, zjutraj in dopoldne je bila po nižinah v notranjosti megla ali nizka oblačnost, ki se je prvi dan na Gorenjskem in Koroškem zadržala tudi del popoldneva. Na Primorskem je pihala šibka do zmerna burja, ki je drugi dan popoldne ponehala. Drugi dan zjutraj se je temperatura ponekod spustila pod ledišče, najvišje dnevne temperature pa so bile od 9 do 13, na Primorskem do 18 °C. 29 Agencija Republike Slovenije za okolje 26. oktober Pretežno oblačno, v zahodni in osrednji Sloveniji občasno rahel dež, zvečer burja Območje visokega zračnega tlaka je nad srednjo Evropo prehodno oslabelo, oslabljena vremenska fronta se je ob zahodnem do jugozahodnem višinskem vetru pomikala prek naših krajev (slike 16–18). Pretežno oblačno je bilo, ozek pas padavin se je dopoldne pomikal prek zahodne, popoldne pa tudi osrednje Slovenije. Na Primorskem je zvečer zapihala šibka burja. Najvišje dnevne temperature so bile od 7 do 11, na Primorskem do 15 °C. 27.–28. oktober Pretežno jasno, zjutraj in dopoldne po nižinah megla, šibka burja V območju visokega zračnega tlaka se je v višinah nad nami zadrževal topel in suh zrak. Pretežno jasno je bilo, zjutraj in dopoldne je bila po nekaterih nižinah megla. Najvišje dnevne temperature so bile od 10 do 15, na Primorskem do 19 °C. 29. oktober Pretežno jasno, v notranjosti nizka oblačnost, ponekod ves dan Nad vzhodno Evropo je bilo območje visokega zračnega tlaka, v spodnjih plasteh ozračja je nad naše kraje pritekal hladen in vlažen zrak. Nad nami je bila močna dvignjena temperaturna inverzija, zjutraj je bilo na 1200 m nadmorske višine 0 °C, na 1700 m pa 12 °C. Na Primorskem in v gorah je bilo pretežno jasno, šibka burja na Primorskem je čez dan ponehala. Drugod je bila zjutraj in dopoldne nizka oblačnost, ki je segala do okoli 1200 m nadmorske višine in se ponekod zadržala ves dan. Najvišje dnevne temperature so bile od 8 do 13, na Primorskem do 18 °C. 30. oktober Pretežno jasno, predvsem zjutraj in dopoldne po nižinah megla, na zahodu popoldne pooblačitve Območje visokega zračnega tlaka je nad srednjo Evropo oslabelo, nad zahodno Evropo se je poglobilo ciklonsko območje. Veter v višinah se je obračal na jugozahodno smer. Pretežno jasno je bilo, zjutraj in dopoldne je bila po nižinah megla, ki se je do popoldneva v večjem delu Slovenije razkrojila. Popoldne se je na Primorskem oblačnost povečala. V mraziščih na Notranjskem je bilo zjutraj do −6 °C, najvišje dnevne temperature pa so bile v krajih z dolgotrajno meglo od 4 do 8, drugod od 12 do 18 °C. 31. oktober Na jugozahodu pretežno oblačno, drugod delno jasno in po nižinah megleno, zapiha jugozahodnik Nad zahodno in delom srednje Evrope je bilo ciklonsko območje, v višinah je z jugozahodnim vetrom pritekal topel in vlažen zrak. V jugozahodni Sloveniji je bilo pretežno oblačno. Drugod je bilo še delno jasno, po nekaterih nižinah pa je bila zjutraj in dopoldne megla ali nizka oblačnost. Popoldne je ponekod zapihal jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 10 do 18 °C. 30 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 1. Polje tlaka na nivoju morske gladine 5. 10. 2021 Slika 2. Satelitska slika 5. 10. 2021 ob 14. uri ob 14. uri Figure 2. Satellite image on 5 October 2021 at 12 GMT Figure 1. Mean sea level pressure on 5 October 2021 at 12 GMT Slika 3. Topografija 500 mb ploskve 5. 10. 2021 ob 14. uri Figure 3. 500 mb topography on 5 October 2021 at 12 GMT Slika 4. Polje tlaka na nivoju morske gladine 8. 10. 2021 Slika 5. Satelitska slika 8. 10. 2021 ob 14. uri ob 14. uri Figure 5. Satellite image on 8 October 2021 at 12 GMT Figure 4. Mean sea level pressure on 8 October 2021 at 12 GMT Slika 6. Topografija 500 mb ploskve 8. 10. 2021 ob 14. uri Figure 6. 500 mb topography on 8 October 2021 at 12 GMT 31 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 7. Polje tlaka na nivoju morske gladine 12. 10. 2021 Slika 8. Satelitska slika 12. 10. 2021 ob 14. uri ob 14. uri Figure 8. Satellite image on 12 October 2021 at 12 GMT Figure 7. Mean sea level pressure on 12 October 2021 at 12 GMT Slika 9. Topografija 500 mb ploskve 12. 10. 2021 ob 14. uri Figure 9. 500 mb topography on 12 October 2021 at 12 GMT Slika 10. Polje tlaka na nivoju morske gladine 17. 10. 2021 Slika 11. Satelitska slika 17. 10. 2021 ob 14. uri ob 14. uri Figure 11. Satellite image on 17 October 2021 at 12 GMT Figure 10. Mean sea level pressure on 17 October 2021 at 12 GMT Slika 12. Topografija 500 mb ploskve 17. 10. 2021 ob 14. uri Figure 12. 500 mb topography on 17 October 2021 at 12 GMT 32 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 13. Polje tlaka na nivoju morske gladine 21. 10. 2021 Slika 14. Satelitska slika 21. 10. 2021 ob 14. uri ob 14. uri Figure 14. Satellite image on 21 October 2021 at 12 GMT Figure 13. Mean sea level pressure on 21 October 2021 at 12 GMT Slika 15. Topografija 500 mb ploskve 21. 10. 2021 ob 14. uri Figure 15. 500 mb topography on 21 October 2021 at 12 GMT Slika 16. Polje tlaka na nivoju morske gladine 26. 10. 2021 Slika 17. Satelitska slika 26. 10. 2021 ob 14. uri ob 14. uri Figure 17. Satellite image on 26 October 2021 at 12 GMT Figure 16. Mean sea level pressure on 26 October 2021 at 12 GMT Slika 18. Topografija 500 mb ploskve 26. 10. 2021 ob 14. uri Figure 18. 500 mb topography on 26 October 2021 at 12 GMT 33 PODNEBNE RAZMERE V EVROPI IN SVETU V OKTOBRU 2021 TER OZONSKA LUKNJA Climate in the World and Europe in October 2021 and ozone hole Tanja Cegnar N a kratko povzemamo podatke o podnebnih razmerah v oktobru 2021 v svetu in Evropi, kot jih je objavil Evropski center za srednjeročno napoved vremena v okviru projekta Copernicus – storitve na temo podnebnih sprememb. Za primerjavo uporabljamo zadnje tridesetletno povprečje, to je obdobje 1991–2020. Slika 1. Odklon temperature oktobra 2021 od oktobrskega povprečja obdobja 1991–2020 (vir: Copernicus, Climate Change Service/ECMWF) Figure 1. Surface air temperature anomaly for October 2021 relative to the October average for the period 1991– 2020. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Slika 2. Odklon povprečne evropske mesečne temperature od januarja 1979 do oktobra 2021 od povprečja obdobja 1991–2020, oktobrski odkloni so obarvani temneje (vir: Copernicus, ECMWF). Figure 2. Monthly European-mean surface air temperature anomalies relative to 1991–2020, from January 1979 to October 2021. The darker coloured bars denote the October values. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF 34 Agencija Republike Slovenije za okolje Oktobra 2021 je bila (slika 1) razlika v temperaturnem odklonu med severno in jugovzhodno Evropo velika. Na severu je bilo večinoma topleje od povprečja 1991–2020. Na Norveškem je bil oktober 2021 osmi najtoplejši oktober v 120-letem nizu podatkov. Tudi v Združenem kraljestvu je bil oktober 1,4 °C toplejši od normale. Nasprotno pa je bilo v jugovzhodni Evropi hladneje kot v povprečju obdobja 1991– 2020, omenimo le Grčijo in države ob Črnem morju, ki so poročale o oktobru hladnejšem od normale. Tudi v Franciji, Italiji in v nekaterih delih Nemčije je bila povprečna mesečna temperatura pod normalo. Nadpovprečno topel je bil oktober v vzhodni Severni Ameriki in zlasti v severni Kanadi, kjer so bili doseženi najvišji dnevni temperaturni rekordi v oktobru. Nadpovprečno je bila temperatura tudi v severni Rusiji, vzhodni Antarktiki in na Tibetanski planoti. Območje z negativnim odklonom se je iznad Evrope raztezalo nad Kaspijsko morje in segalo nad zahod Kitajske. Hladen je bil oktober tudi na jugozahodu ZDA, v južni Afriki, južni in zahodni Avstraliji ter zahodni Antarktiki. Nadpovprečna je bila temperatura zraka nad večino severnega Atlantika in nad številnimi deli severnega in južnega Tihega oceana zmerne geografske širine. Tropski in subtropski vzhodni Tihi ocean je bil še naprej hladnejši od normale, z možnostjo ponovnega pojava razmer la niña; Aljaški zaliv in oceansko območje ob vzhodni Antarktiki sta tudi bila hladnejša od normale. Slika 3. Odklon povprečne svetovne mesečne temperature od januarja 1979 do oktobra 2021 od povprečja obdobja 1991–2020, oktobrski odkloni so obarvani temneje (vir: Copernicus, ECMWF). Figure 3. Monthly global-mean surface air temperature anomalies relative to 1991–2020, from January 1979 to October 2021. The darker coloured bars denote the October values. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Povprečna evropska temperatura je bolj spremenljiva od svetovne povprečne temperature (slika 2). V Evropi je bila povprečna oktobrska temperatura blizu normale (odklon 0,11 °C) in najnižja po oktobru 2016. Na svetovni ravni je bil oktober 2021:  0,42 °C toplejši od oktobrskega povprečja obdobja 1991–2020;  tretji najtoplejši oktober in le nekoliko hladnejši od oktobrov 2015 in 2019. 35 Agencija Republike Slovenije za okolje Dvanajstmesečno povprečje Slika 4. Odklon povprečne dvanajstmesečne temperature glede na povprečje obdobja 1991–2020 v obdobju od novembra 2020 do oktobra 2021. Vir: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Figure 4. Surface air temperature anomaly for November 2020 to October 2021 relative to the average for 1991– 2020. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Povprečna svetovna temperatura v dvanajstih mesecih od novembra 2020 do oktobra 2021 je bila:  0,28 °C nad normalo;  nadpovprečna na večini kopenskih površin in večini oceanske površine;  izrazito nad normalo v severni Sibiriji in sosednjih arktičnih morjih, na severovzhodu Kanade, Grenlandiji, severozahodu Afrike, Bližnjem vzhodu, Tibetanski planoti, skrajnem jugu Južne Amerike in Antarktičnem polotoku;  nadpovprečna v večjem delu Evrope, vendar nekoliko podpovprečna v Nemčiji, severni Španiji in severno od Črnega morja;  pod povprečjem na več območjih, najbolj nad Zahodno Antarktiko;  podpovprečna nad vzhodnim tropskim Tihim oceanom, kjer je la niña dosegla vrhunec v zadnjih mesecih leta 2020, z možnostjo ponovne la niñe;  podpovprečna nad severnim Atlantikom zahodno od Irske in ponekod nad oceani južne poloble. Če želimo razmere primerjati s predindustrijsko dobo, moramo po zadnjih ugotovitvah odklonu od obdobja 1991–2020 prišteti 0,88 °C. Zadnje dvanajstmesečno povprečje svetovne temperature je približno 1,1 do 1,2 ºC višje od povprečja predindustrijske dobe. Najtoplejše koledarsko leto je 2016 z odklonom 0,44 °C nad povprečjem obdobja 1991–2020. Leto 2020 je bilo podobno toplo kot leto 2016, saj je bilo hladnejše za manj kot 0,01 °C, kar je precej pod razponom med različnimi nabori podatkov o povprečni svetovni temperaturi. Tretje najtoplejše koledarsko leto je 2019; bilo je 0,40 °C toplejše od normale. Povprečje dvanajstmesečnih obdobjih izravnava kratkoročne odmike v regionalni in svetovni povprečni temperaturi. Najtoplejše dvanajstmesečno povprečje doslej je normalo preseglo za 0,46 °C, zaključilo se je septembra 2016. Evropska povprečna temperatura je bolj spremenljiva od svetovne, a je zanesljivost večja zaradi boljše pokritosti ozemlja z meritvami. Povprečna temperatura v zadnjih dvanajstih mesecih v Evropi je 0,39 °C nad normalo. Leto 2020 je bilo najtoplejše koledarsko leto v Evropi, odklon je bil 1,2 °C. 36 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 5. Drseče dvanajstmesečno povprečje odklona svetovne (zgoraj) in evropske (spodaj) temperature v primerjavi s povprečjem obdobja 1991–2020. Temneje so obarvana povprečja za koledarsko leto (vir: Copernicus, ECMWF). Figure 5. Running twelve-month averages of global-mean and European-mean surface air temperature anomalies relative to 1991–2020, based on monthly values from January 1979 to October 2021. The darker coloured bars are the averages for each of the calendar years from 1979 to 2020. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Padavine Oktober 2021 je bil bolj suh kot normalno v večjem delu srednje in vzhodne Evrope, bolj moker kot običajno pa na severu in severozahodu ter marsikje v južni Evropi. Bolj mokro kot običajno je bilo v delih Bližnjega vzhoda, južno od Tibetanske planote, na vzhodu Kitajske in Filipinih. Bolj moker kot normalno je bil oktober tudi na severozahodu in jugovzhodu Severne Amerike, na vzhodu Južne Amerike, v delih Avstralije in večini južne Afrike. V preostalih območjih izven tropskega pasu je bilo večinoma bolj suho od povprečja. Neurja z obilnimi padavinami so v več delih sveta povzročila škodo. V Evropi je 'medican' Apollo prizadel južno Italijo, v Severni Ameriki so zahod prizadele tihooceanske nevihte, v Aziji je ciklon Shaheen prizadel Iran in Oman, tajfun Kompasu je prizadel Kitajsko in Filipine. 37 Agencija Republike Slovenije za okolje Morski led Oktobra je ledeni arktični pokrov v povprečju prekrival 7,33 milijona km2, kar je 0,5 milijona km2 (ali 7 %) pod normalo. Oktobra se začenja rastna sezona arktičnega morskega ledu in absolutni odklon oktobra je podoben septembrskemu. V razpoložljivem nizu satelitskih podatkov, ki sega v leto 1979, je to deveta najmanjša površina in precej nad rekordno majhno površino iz oktobra 2020. Slika 6. Levo: povprečni ledeni pokrov oktobra 2021. Oranžna črta označuje rob povprečnega oktobrskega območja ledu v obdobju 1991–2020. Desno: odklon arktičnega morskega ledu glede na oktobrsko povprečje obdobja 1991– 2020 (vir: ERA5, Copernicus, ECMWF) Figure 6. Left: Average Arctic sea ice concentration for October 2021. The thick orange line denotes the climatological sea ice edge for October for the period 1991–2020. Right: Arctic sea ice concentration anomalies for October 2021 relative to the October average for the period 1991–2020. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Slika 7. Odklon z morskim ledom pokritega arktičnega območja za oktobre od leta 1979 do 2021 v primerjavi z oktobrskim povprečjem obdobja 1991–2020 v % (vir: ERA5, Copernicus, ECMWF) Figure 7. Time series of monthly mean Arctic sea ice extent anomalies for all October months from 1979 to 2021. The anomalies are expressed as a percentage of the October average for period 1991–2020. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF 38 Agencija Republike Slovenije za okolje Karta odklonov koncentracije arktičnega morskega ledu oktobra 2021 kaže, da se je morski led začel širiti porti jugu iznad osrednje Arktike zlasti nad morje vzdolž severovzhodne obale Sibirije, kjer je morski led vse bolj razširjen in prekriva morje, ki je bilo septembra še večinoma brez ledu. Veliki negativni odkloni so opazni v vseh obalnih sektorjih Arktičnega oceana, zlasti v Kanadskem otočju, v severnem Karskem in Laptevskem morju. Izjema so deli Čukotskega in Vzhodnosibirskega morja, kjer so bile koncentracije morskega ledu nekoliko nadpovprečne. Razen v Vzhodnosibirskem morju vzorec odklonov koncentracije morskega ledu za Arktiko oktobra natančno odraža (z nasprotnimi predznaki) vzorec temperaturnih odklonov. Slika 8. Odklon z morskim ledom pokritega območja Antarktike za oktobre od leta 1979 do leta 2021 v primerjavi z oktobrskim povprečjem obdobja 1991–2020 v % (vir: ERA5, Copernicus, ECMWF) Figure 8. Time series of monthly mean Antarctic sea ice extent anomalies for all October months from 1979 to 2021. The anomalies are expressed as a percentage of the October average for the period 1991–2020. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Slika 9. Antarktični ledeni morski pokrov oktobra 2021, oranžna črta označuje povprečno lego roba morskega ledu v oktobrskem povprečju obdobja 1991–2020. Desno: odklon arktičnega morskega ledu od oktobrskega povprečja obdobja 1991–2020. Vir: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Figure 9. Left: Average Antarctic sea ice concentration for October 2021. The thick orange line denotes the climatological ice edge for October for the period 1991–2020. Right: Antarctic sea ice concentration anomalies for October 2021 relative to the October average for the period 1991–2020. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF 39 Agencija Republike Slovenije za okolje Nad Antarktiko je bilo oktobra v povprečju 18,1 milijona km2 morskega ledu, kar je le 0,5 milijona km2 manj od normale, to je 3 % pod normalo in skupaj z oktobrom 2018 šesta najmanjša oktobrska površina v 43-letnem satelitskem nizu podatkov. Razsežnost morskega ledu je hitro upadala po doseženem letnem maksimumu konec avgusta in začetku septembra. Dnevne vrednosti konec oktobra so med štirimi najnižjimi oktobrskimi v nizu podatkov. Odkloni koncentracije morskega ledu na antarktičnem območju oktobra 2021 kažejo štiri večja območja nad in podpovprečnih odklonov. Koncentracije morskega ledu je bila podpovprečna v vzhodnem Bellingshausnovem morju in v atlantskem sektorju ter vzdolž vzhodnega dela vzhodne Antarktike (približno 75 °E–160 °E). V preostalih dveh sektorjih, v Amundsenovem in Rossovem morju ter sektorju zahodnega Indijskega oceana (0 °–75 °E) je bila koncentracija morskega ledu večinoma nadpovprečna. Ozonska luknja Ozonska luknja nad Antarktiko se je začela razvijati avgusta, septembra se je krepila in širila. Oktobra je bil polarni vrtinec nad južnim polom dobro razvit in homogen, kar je pripomoglo k dobro razviti ozonski luknji nad Antarktiko. Slika 10. Zgornja vrstica: celoten ozon nad Antarktiko v stolpcu zraka v DU; levo 10. oktobra in desno 20. oktobra 2021. Spodnja vrstica: odklon celotnega ozona v stolpcu zraka od normale v %, levo 10. oktobra in desno 20. oktobra. Vir: Environment and Climate Change Canada Figure 10. Upper row: total ozone in DU; left on 10 October and right on 20 October 2021. Lower row: ozone deviation; left on 10 October and right on 20 October 2021. Source: Environment and Climate Change Canada 40 AGROMETEOROLOGIJA AGROMETEOROLOGY AGROMETEOROLOŠKE RAZMERE V OKTOBRU 2021 Agrometeorological conditions in October 2021 Marko Puškarić oličina mesečnih padavin v oktobru je bila manjša kot običajno, podpovprečne pa so bile tudi temperature. Temperatura zraka na ravni države je bila za okoli 1 °C nižja od dolgoletnega povprečja. Temperaturni odklon je bil največji v jugovzhodni Sloveniji, kjer je znašal do −2 °C. Na zahodnem delu države in na Štajerskem pa je bil odklon manjši. Povprečna mesečna temperatura v Mariboru je znašala 9,3 °C, kar je 0,9 °C manj od dolgoletnega povprečja. K Preglednica 1. Dekadna in mesečna povprečna, maksimalna in skupna potencialna evapotranspiracija (ETP), izračunana je po Penman-Monteithovi enačbi, oktober 2021 Table 1. Ten-days and monthly average, maximum and total potential evapotranspiration (ETP) according to Penman-Monteith's equation, October 2021 Postaja pov. Bilje Celje Cerklje - let. Črnomelj Gačnik Godnje Ilirska Bistrica Kočevje Lendava Lesce - let. Maribor – let. Ljubljana – let. Ljubljana Malkovec Murska Sobota Novo mesto Podčetrtek Podnanos Portorož - let. Postojna Ptuj Rateče Ravne na Koroškem Rogaška Slatina Šmartno /Sl.Gradec Tolmin Velike Lašče Vrhnika 2,2 1,3 1,5 1,2 1,5 2,0 1,7 1,2 1,4 1,5 1,9 1,3 1,4 1,4 1,7 1,4 1,3 2,5 2,8 1,5 1,5 1,1 1,3 1,4 1,6 2,0 1,3 1,2 I. dekada max.  2,7 22 1,8 13 2,7 15 2,6 12 2,6 15 2,8 20 2,2 12 2,4 12 2,5 14 2,2 15 3,5 19 2,2 13 1,9 14 2,4 14 2,8 17 2,7 14 1,9 13 4,1 25 3,7 28 2,3 16 2,6 15 1,9 11 2,2 13 2,1 14 2,5 16 3,7 20 2,1 13 1,7 12 II. dekada max. 1,6 2,4 1,2 1,7 1,2 1,5 1,0 1,3 1,1 1,5 1,8 2,2 1,5 2,0 1,1 1,6 1,1 1,6 1,2 1,5 1,4 2,4 1,1 1,4 1,1 1,3 1,2 1,5 1,3 1,9 1,2 1,4 1,2 1,3 2,3 3,9 2,2 2,8 1,6 1,9 1,2 2,0 1,1 1,2 1,1 1,4 1,2 1,8 1,2 1,4 1,3 1,7 1,2 1,6 1,2 1,5 pov.  16 12 12 10 11 18 15 11 11 12 14 11 11 12 13 12 12 23 22 16 12 11 11 12 12 13 12 12 III. dekada pov. max. 1,4 2,2 0,9 1,9 0,9 2,2 0,8 2,3 0,8 1,6 1,4 1,8 1,0 1,3 0,9 1,6 0,9 1,9 0,7 1,2 1,0 2,2 0,7 1,1 0,8 1,0 0,9 1,7 0,9 2,3 1,0 2,4 0,8 1,2 2,1 3,6 1,6 2,1 1,2 1,5 0,9 1,8 0,8 1,5 0,8 1,8 0,8 1,4 0,8 1,6 1,1 1,8 0,8 1,1 0,8 1,1  16 10 10 9 8 15 11 10 9 8 11 8 9 10 10 11 9 23 18 13 10 9 9 9 9 12 9 9 mesec (M) pov. max. 1,7 2,7 1,1 1,9 1,2 2,7 1,0 2,6 1,1 2,6 1,7 2,8 1,4 2,2 1,1 2,4 1,1 2,5 1,1 2,2 1,4 3,5 1,0 2,2 1,1 1,9 1,2 2,4 1,3 2,8 1,2 2,7 1,1 1,9 2,3 4,1 2,2 3,7 1,4 2,3 1,2 2,6 1,0 1,9 1,1 2,2 1,1 2,1 1,2 2,5 1,5 3,7 1,1 2,1 1,1 1,7  54 34 38 31 34 53 38 33 35 34 44 32 33 35 39 37 34 72 68 44 37 31 34 35 37 45 33 32 Mesec oktober so zaznamovala temperaturna nihanja z dvema izrazitima toplima obdobjema, ko se je povprečna dnevna temperatura zraka ponekod povzpela 7 °C nad dolgoletnim povprečjem. V Murski 41 Agencija Republike Slovenije za okolje Soboti je v sredini prve dekade povprečna dnevna temperatura zraka znašala okoli 18 °C, najvišje dnevne temperature pa so se takrat v posameznih dneh povzpele na 25 °C. Sledila je hladna druga dekada, ko se je ohladilo na okoli 6 °C. V prehodu iz druge v tretjo dekado je zopet sledila nenadna in kratkotrajna otoplitev, takrat se je zrak segrel na 16 °C, najvišje dnevne vrednosti pa so dosegle 21 °C. Ob koncu meseca se je ponovno ohladilo, najnižje dnevne vrednosti pa so se v posameznih dneh spustile tudi pod ledišče. Nizke temperature so se odražale tudi v vsoti efektivne temperature zraka, ki so bile za več deset stopinj pod dolgoletnim povprečjem. Nekoliko manjša so bila odstopanja od povprečja nad temperaturnim pragom 10 °C (preglednica 4). V letošnjem oktobru je v povprečju izhlapelo 1 do 1,4 mm, na Obali in Goriškem pa med 1,7 in 2,3 mm vode na dan. V Podravju, Obali in Goriškem je v posameznih dneh izhlapevanje preseglo 3 mm vode na dan (preglednica 1). Skupna mesečna količina izhlapele vode je bila običajna za mesec oktober in je v povprečju znašala okoli 40 mm. Preglednica 2. Dekadna in mesečna meteorološka vodna bilanca za oktober 2021 in za obdobje mirovanja (od 1. oktobra do 31. oktobra 2021) Table 2. Ten days and monthly climatological water balance in October 2021 and for the dormation period (from October 1 to October 31, 2021) Opazovalna postaja Vodna bilanca [mm] v oktobru 2021 I. dekada II. dekada Vodna bilanca [mm] III. dekada mesec (1. 10. 2021–31. 10. 2021) Bilje 42,3 −16,4 −6,4 19,5 19,5 Ljubljana 24,3 −10,2 −5,1 9,0 9,0 Novo mesto 22,2 7,8 −4,6 25,4 25,4 Celje 52,8 −1,4 −4,0 47,5 47,5 Šmartno / Sl.Gradec 55,1 0,8 −6,1 49,8 49,8 Maribor – let. 41,0 −0,9 −0,6 39,5 39,5 Murska Sobota 17,1 −5,9 −5,3 5,9 5,9 Portorož - let. 18,1 −20,9 −18,0 −20,9 −20,9 Količina mesečnih padavin je bila po večjem delu države manjša kot običajno, razen deloma na severovzhodnem in skrajno jugovzhodnem delu države, kjer je padla nadpovprečna količina padavin. V Ljubljani je padlo 47 mm padavin, kar je približno 100 mm manj kot običajno. Mesečna meteorološka vodna bilanca je bila povsod pozitivna, z največjim presežkom okoli 50 mm na slovenjegraškem območju. Izjema je bil skrajni jugozahod države, kjer smo zabeležili okoli 21 mm primanjkljaja (preglednica 2). Povprečne temperature površinskega sloja tal so se v mesecu oktobru po večjem delu države gibale med 10 in 13 °C, na Obali okoli 16 °C (preglednica 3). V najbolj toplih dneh prve dekade meseca so se tla na globini 5 cm čez dan ponekod ogrela blizu 23 °C (Bilje, Maribor, Novo mesto). V začetku oktobra so oljkarji pričeli z obiranjem oljk. Zaradi spremenljivih vremenskih razmer in odpadanja plodov je bilo olja manj. V prvi dekadi meseca so ponekod, kjer so to dopuščale vremenske razmere, pričeli z žetvijo koruze za zrnje. Čas žetve je bil za okoli 10 dni kasnejši kot običajno. Kljub slabim rastnim pogojem ob začetku rastne dobe je bila letošnja letina blizu povprečne. Na prostih njivskih površinah se je začela priprava tal za jesensko setev ječmena, sledila je setev tritikale, rži in pšenice. V sredini meseca smo zabeležili prvo jesensko slano. Nizke jutranje temperature so lahko poškodovale pridelke, ki so bili na vrtovih in niso bili pravočasno zaščiteni. Ob koncu meseca so na najbolj izpostavljenih legah tla pomrznila, vendar ne za dolgo, saj je kmalu sledila otoplitev. 42 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 3. Dekadne in mesečne temperature tal v globini 5 in 10 cm, oktober 2021 Table 3. Dekade nad monthly soil temperatures recorded at 5 and 10 cm depths, October 2021 Postaja I. dekada Tz5 Tz10 Tz5 max Tz10 max Bilje 15,9 16,3 23,1 Bovec - let. 14,9 15,1 19,2 Celje 15,4 15,8 Črnomelj 16,2 Gačnik 14,1 Ilirska Bistrica Lesce - let. II. dekada III. dekada mesec (M) Tz5 min Tz10 min Tz5 Tz10 Tz5 max Tz10 max Tz5 min Tz10 min Tz5 Tz10 Tz5 max Tz10 max Tz5 min Tz10 min Tz5 Tz10 21,9 9,5 10,7 12,2 12,6 19,0 17,6 7,3 8,7 11,3 11,5 18,8 17,5 5,4 6,6 13,1 13,0 18,9 10,8 11,4 10,7 11,0 13,9 13,7 7,9 8,6 10,0 10,3 13,9 13,6 6,4 7,1 11,8 12,0 18,1 17,7 12,2 12,9 12,2 12,5 14,2 14,1 10,2 11,1 11,0 11,4 13,6 13,5 8,1 9,0 12,8 13,0 16,6 19,1 18,8 12,6 13,2 12,7 13,0 14,2 14,1 11,0 11,7 11,8 12,2 14,5 14,5 9,9 10,5 13,6 13,0 14,7 21,7 18,7 9,6 10,9 10,9 11,4 18,4 14,8 5,8 8,2 8,7 9,5 17,3 14,2 3,2 5,9 11,2 11,0 14,5 14,8 18,1 17,6 11,0 11,9 10,2 10,7 12,7 12,7 7,9 8,8 9,5 9,9 13,9 13,6 6,5 7,4 11,1 11,0 14,4 14,6 16,7 16,7 11,2 11,4 10,9 11,1 13,0 13,0 9,1 9,4 10,0 10,1 13,0 13,0 7,3 7,5 11,7 11,0 Maribor – let. 13,8 14,4 22,4 19,9 8,1 0,0 10,1 10,7 17,4 13,9 2,6 7,5 8,7 9,5 14,6 13,6 2,6 5,1 10,8 11,0 Ljubljana – let. 14,5 14,7 21,1 19,4 8,9 10,0 10,8 11,0 16,4 14,3 5,5 7,0 9,2 9,5 15,1 14,3 4,7 5,7 11,4 11,0 Maribor - Vrbanski Plato 13,0 13,6 22,8 19,8 7,6 9,2 9,9 10,4 19,2 15,6 4,4 6,6 8,3 8,9 17,2 13,8 1,8 4,0 10,3 10,0 Murska Sobota 14,5 14,8 20,2 19,2 9,8 10,4 10,8 11,0 15,1 14,3 7,3 8,4 9,3 9,6 14,2 13,6 6,0 6,6 11,5 11,0 Novo mesto 14,3 14,9 22,5 19,6 9,0 10,3 10,2 10,8 17,4 14,4 4,8 7,2 9,5 10,2 17,7 14,6 4,8 6,5 11,2 11,0 Portorož - let. 18,7 18,9 20,6 20,7 16,0 16,4 15,1 15,4 16,5 16,8 14,0 14,4 14,6 14,8 16,5 16,5 13,0 13,3 16,1 16,0 Postojna 12,7 13,0 19,2 17,6 6,8 8,0 8,6 8,8 13,2 11,4 4,5 6,1 8,6 8,8 14,8 13,5 4,7 5,6 9,9 10,0 Šmartno/Sl. Gradec 13,0 13,4 20,6 18,8 7,4 8,2 9,7 10,0 15,6 13,9 5,4 6,6 8,5 8,9 15,2 13,5 4,0 5,4 10,3 10,0 LEGENDA: Tz5 −povprečna temperatura tal v globini 5 cm ( C) Tz5 max Tz10 −povprečna temperatura tal v globini 10 cm ( C) Tz10 max −maksimalna temperatura tal v globini 10 cm ( C) −maksimalna temperatura tal v globini 5 cm ( C) * −ni podatka Tz5 min Tz10 min −minimalna temperatura tal v globini 5 cm ( C) −minimalna temperatura tal v globini 10 cm ( C) Dnevna temperatura tal je izmerjena na samodejnih meteoroloških postajah. Podatki so eksperimentalne narave, zato so možna odstopanja. 43 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 4. Dekadne, mesečne in letne vsote efektivnih temperatur zraka na višini 2 m, oktober 2021 Table 4. Decade, monthly and yearly sums of effective air temperatures at 2 m height, October 2021 Tef > 0 °C Postaja Tef > 5 °C Tef > 10 °C Tef od 1. 1. 2021 I. II. III. M Vm I. II. III. M Vm I. II. III. M Vm > 0 °C > 5 °C Portorož - let. > 10 °C 162 114 125 401 −48 112 64 70 246 −48 62 14 18 95 −49 4555 3101 1868 Bilje 152 100 110 362 −35 102 50 55 207 −36 52 7 13 72 −28 4365 2945 1773 Postojna 111 77 85 273 −34 61 27 30 119 −40 20 1 5 26 −19 3439 2134 1137 Kočevje 109 62 62 234 −57 60 16 17 93 −55 19 3 5 27 −17 3261 2008 1054 Rateče 89 48 52 189 −34 40 7 10 57 −32 9 0 2 10 −3 2698 1607 800 Lesce 120 74 67 261 −20 70 24 19 113 −23 24 2 5 30 −2 3397 2131 1175 Slovenj Gradec 116 72 71 260 −24 66 22 22 111 −28 23 1 5 29 −9 3294 2067 1137 Brnik 117 73 62 251 −50 67 23 18 107 −46 22 2 5 28 −14 3404 2152 1202 Ljubljana 130 89 83 302 −41 80 39 31 149 −42 32 3 7 43 −24 3994 2641 1550 Novo mesto 124 82 83 290 −41 74 32 30 136 −44 29 3 9 42 −20 3897 2566 1495 Črnomelj 128 82 86 296 −45 78 32 32 142 −49 32 5 11 48 −23 4014 2656 1560 Celje 118 80 75 273 −48 68 30 24 122 −49 25 3 7 35 −20 3646 2340 1308 Maribor – let. 128 84 79 292 −27 78 34 26 138 −31 32 4 7 43 −11 3756 2438 1407 Murska Sobota 129 83 72 284 −31 79 33 22 134 −32 34 4 7 45 −8 3741 2425 1401 LEGENDA: I., II., III., M Vm * − dekade in mesec − odstopanje od mesečnega povprečja (1981–2010) − ni podatka Tef > 0 C Tef > 5 C Tef > 10 C 44 − vsote efektivnih temperatur zraka na 2 m, nad temperaturnimi pragovi 0, 5 in 10 C Agencija Republike Slovenije za okolje Potrebe ozimnih žit po vodi, od setve do vstopa v zimo, so relativno majhne in tudi suša se pri nas v tem obdobju pojavi redko. Na jesensko sušo sta najbolj občutljiva rž in ječmen, ker pretežno razraščata v tem obdobju. Največje potrebe po vodi imajo žita v obdobju od kolenčenja do klasenja, ko je prirast suhe snovi največji. Zaradi suše v tem obdobju je lahko izpad pridelka tudi do 80 %. Vpliv suše lahko v precejšni meri omilimo s pravilnim izborom vrst in sort ter ustreznimi agrotehničnimi ukrepi. Temelj uspešnega pridelovanja žit je tudi uporaba certificiranega semena, ki zagotavlja sortno pristnost, ustrezno zdravstveno stanje, visoko kalivost, natančno setev in enakomeren vznik. Pri setvi pa je potrebno upoštevati tudi tip tal. Na težkih tleh in tam, kjer obstaja nevarnost za zadrževanje vode, je priporočljivo narediti ozke jarke, ki bodo omogočali odvajanje odvečne površinske vode. Vznikli posevki ozimnih žit so namreč zelo občutljivi na zadrževanje vode in lahko propadejo, če se voda zadržuje na površini tal več kot 3 dni. Prevelika razmočenost tal otežuje tudi spomladansko oskrbo posevkov. Če sejemo na zelo peščenih in prodnatih tleh je med ozimnimi žiti najboljša izbira ječmen, ki ima krajšo rastno dobo ter običajno zaključi z rastjo predno nastopi suša in visoke temperature. Če se klub temu odločimo na peščenih tleh sejati pšenico, pa se priporoča setev zgodnjih sort. Pomembna je tudi izbira časa setve. Pri prezgodnji setvi se namreč posevki preveč razvijejo in razrastejo ter so zato manj odporni na zimsko zmrzal in bolezni. Pri prepozni setvi pa se posevki običajno slabo razvijejo in slabše kljubujejo zimskemu mrazu. RAZLAGA POJMOV TEMPERATURA TAL Dekadno in mesečno povprečje povprečnih dnevnih temperatur tal v globini 5 in 10 cm; povprečna dnevna temperatura tal je izračunana po formuli: vrednosti meritev ob (7h + 14h + 21h)/3; absolutne maksimalne in minimalne terminske temperature tal v globini 5 in 10 cm so najnižje oziroma najvišje dekadne vrednosti meritev ob 7h, 14h in 21h. VSOTA EFEKTIVNIH TEMPERATUR ZRAKA NAD PRAGOVI 0, 5 in 10 °C: (Td – Tp) Td – average daily air temperature; Tp – temperature treshold 0 C, 5 C, 10 C Tef > 0, 5, 10 °C – sums of effective air temperatures above 0, 5, 10 C ABBREVIATIONS Tz5 soil temperature at 5 cm depth ( C) Tz10 soil temperature at 10 cm depth ( C) Tz5 max maximum soil temperature at 5 cm depth ( C) Tz10 max maximum soil temperature at 10 cm depth ( C) Tz5 min minimum soil temperature at 5 cm depth ( C) Tz10 min minimum soil temperature at 10 cm depth ( C) od 1. 1. sum in the period from 1 January to the end of the current month Vm declines of monthly values from the average I, II, III, M decade, month SUMMARY Mean air tempertures in October was 1 C below average. The amount of monthly precipitation was also lower than usual. Mean monthly potential evapotranspiration was about 40 mm. Climatological water balance was positive all over the country. The exception was the southwest of the country, where we recorded a deficit of about 21 mm. Harvesting corn for grain began in the first decade of October. Harvest time was about 10 days later than usual. 45 HIDROLOGIJA HYDROLOGY PRETOKI REK V OKTOBRU 2021 Discharges of Slovenian rivers in October 2021 Igor Strojan ovečanje pretokov rek je 6. oktobra prehodno prekinilo nizkovodno stanje rek iz septembra. Reke so po porastu po nekaj dneh ponovno upadle in majhna vodnatost rek se je večinoma ohranila vse do konca meseca. V celoti je bila vodnatost rek tako ponovno podpovprečna, po rekah je oktobra v povprečju preteklo le nekaj več kot 40 odstotkov običajne količine vode. Visokovodne konice ob porastu so bile polovico manjše od dolgoletnega povprečja. Polovico manjši so bili tudi najmanjši oktobrski pretoki rek. P Kraške reke so bile podobno kot septembra tudi oktobra izredno malo vodnate. Po reki Reki je preteklo najmanj vode, le dobrih deset odstotkov običajne količine. Vodnatost Ljubljanice je bila podobno kot v septembru petkrat manjša kot je običajno za ta čas (slika 1). Najbolj vodnati reki sta bili oktobra Dravinja in Kolpa, ki sta imeli okoli 30 in 40 odstotkov manjši srednji mesečni pretok kot v dolgoletnem obdobju 1981–2010. Med najbolj vodnatimi so bile večje reke, katerih srednji mesečni pretoki so bili okoli polovico manjši od dolgoletnih povprečij (slika 1). Kraška polja so bila suha. Od rek z večjim hidroenergetskim potencialom sta imeli Drava v Dravogradu in Soča v Solkanu okoli polovico povprečnega pretoka, Sava v Hrastniku je preteklo okoli 40 odstotkov dolgoletnega povprečja vode (slika 4). GORNJA RADGONA 0,49 DRAVOGRAD 0,53 VIDEM RADOVLJICA 0,73 0,53 SUHA 0,34 ŠENTJAKOB HRASTNIK 0,45 0,39 VELIKO ŠIRJE 0,45 SOLKAN 0,53 PODROTEJA DOLENJE 0,43 RAKOVEC 0,34 MOSTE 0,21 59 PODBOČJE 0,46 ČATEŽ 0,41 0,30 CERKVENIKOV MLIN 0,12 METLIKA 0,60 Slika 1. Razmerja med srednjimi pretoki rek v oktobru 2021 in povprečnimi srednjimi oktobrskimi pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju Figure 1. Ratio of the October 2021 mean discharges of Slovenian rivers compared to the October mean discharges of the long-term period 46 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 2. Pretoki slovenskih rek v oktobru 2021 Figure 2. The discharges of Slovenian rivers in October 2021 47 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 3. Mali (Qnp), srednji (Qs) in veliki (Qvk) pretoki oktobra 2021 v primerjavi z malimi, srednjimi in velikimi oktobrskimi pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Pretoki so podani relativno glede na povprečja pripadajočih pretokov v dolgoletnem obdobju 1981–2010 (sQnp, sQs, sQvk) Figure 3. Small (Qnp), medium (Qs) and large (Qvk) discharges in October 2021 in comparison with characteristic discharges in the long-term period. The given values are relative with regard to the mean values of small, medium and large discharges in the long-term period 1981–2010 (sQnp, sQs, sQvk) 48 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 1. Pretoki rek oktobra 2021 in značilni pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju 1981–2010 Table 1. River discharges in October 2021 and characteristic discharges in the long-term period 1981–2010 REKA/ RIVER POSTAJA/ STATION MURA DRAVA DRAVINJA SAVINJA SOTLA SAVA SAVA SAVA SAVA SORA KRKA KOLPA LJUBLJANICA SOČA VIPAVA IDRIJCA REKA G. RADGONA DRAVOGRAD VIDEM VELIKO ŠIRJE RAKOVEC RADOVLJICA ŠENTJAKOB HRASTNIK* ČATEŽ SUHA PODBOČJE METLIKA MOSTE SOLKAN DOLENJE* PODROTEJA C. MLIN MURA DRAVA DRAVINJA SAVINJA SOTLA SAVA SAVA SAVA SAVA SORA KRKA KOLPA LJUBLJANICA SOČA VIPAVA IDRIJCA REKA G. RADGONA DRAVOGRAD VIDEM VELIKO ŠIRJE RAKOVEC RADOVLJICA ŠENTJAKOB HRASTNIK* ČATEŽ SUHA PODBOČJE METLIKA MOSTE SOLKAN DOLENJE* PODROTEJA C. MLIN MURA DRAVA DRAVINJA SAVINJA SOTLA SAVA SAVA SAVA SAVA SORA KRKA KOLPA LJUBLJANICA SOČA VIPAVA IDRIJCA REKA G. RADGONA DRAVOGRAD VIDEM VELIKO ŠIRJE RAKOVEC RADOVLJICA ŠENTJAKOB HRASTNIK* ČATEŽ SUHA PODBOČJE METLIKA MOSTE SOLKAN DOLENJE* PODROTEJA C. MLIN Oktober 2021 m3/s dan Qnp 58,8 31 26,3 2 1,7 5 11,9 21 0,9 6 16,5 2 29,7 31 51,8 5 68,1 6 4,3 3 7,8 6 8,9 5 6,7 5 23,7 3 1,7 2 1,6 19 0,6 3 Qs 73,7 138 6,9 20,8 2,9 29,8 46,5 77,1 125 7,9 26,2 47,9 12,9 59,9 4,5 4,3 1,1 Qvk 164 8 438 11 41,4 8 92,8 8 17,2 8 146 7 201 7 256 7 607 8 64,7 6 108 9 291 8 57,1 7 321 6 28,1 6 68,5 6 6,5 6 Oktober 1981–2010 m3/s m3/s m3/s nQnp sQnp vQnp 60,9 99,7 222 88,4 157 247 1,2 3,9 8,5 7,6 16,1 34,1 0,6 1,8 5,8 6,8 20,7 67,5 21,1 44,0 128 39,9 91,7 254 60,7 123,1 356 2,9 7,3 21,1 4,6 17,8 57,7 5,9 18,4 55,2 4,1 21,2 83,7 9,6 35,1 110 1,6 3,8 10,8 0,8 2,2 5,0 0,3 1,7 8,5 nQs sQs vQs 81,1 149 325 129 262 666 4,1 9,5 17,1 10,4 46,3 115 1,2 8,6 25,4 10,0 56,0 144 27,1 102 279 52,6 199 482 68,3 308 746 3,5 23,0 67,7 8,0 57,5 144 6,2 79,8 214 5,9 62,6 155 19,5 112 347 2,4 14,7 42,5 1,0 10,0 30,6 0,6 8,9 37,6 nQvk sQvk vQvk 95,0 344 1113 189 649 1672 9,2 54,3 164 14,8 328 771 1,7 65,7 190 35,7 228 481 63,1 436 1054 162 631 1534 86,4 977 2367 11,7 146 472 10,1 190 377 6,5 444 993 17,0 165 313 77,0 741 2015 7,2 70,2 175 2,9 79,4 304 1,4 66,6 245 49 Legenda: Explanations: Qn najmanjši dnevni pretok v mesecu Qn the smallest monthly discharge nQnp najmanjši mali pretok v obdobju nQnp the minimum small discharge in a period sQnp srednji mali pretok v obdobju sQnp mean small discharge in a period vQnp največji mali pretok v obdobju vQnp Qs the maximum small discharge in a period srednji mesečni pretok Qs mean monthly discharge nQs najmanjši srednji pretok v obdobju nQs the minimum mean discharge in a period sQs srednji pretok v obdobju sQs mean discharge in a period vQs največji srednji pretok v obdobju vQs the maximum mean discharge in a period Qvk največji pretok v mesecu (UTC+1) Qvk the highest monthly discharge nQvk najmanjši veliki pretok v obdobju nQvk the minimum high discharge in a period sQvk srednji veliki pretok v obdobju sQvk mean high discharge in a period vQvk največji veliki pretok v obdobju vQvk the maximum high discharge in a period * Obdobje 1991–2010 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 4. Srednji dnevni (Qs) in srednji mesečni pretoki rek (sQs) v oktobru leta 2021 ter povprečni mesečni oktobrskimi pretoki rek v dolgoletnem obdobju 1981–2010 na rekah z večjim hidroenergetskim potencialom. Figure 4. Daily (Qs) and mean monthly flows (sQs) of the rivers Drava, Sava and Soča in October 2021 and mean flows in the long term period 1981–2010. SUMMARY The increase in river flows on October 6 temporarily interrupted the low-water state of the September rivers. After rising, the rivers receded again after a few days and the low water content of the rivers was mostly maintained until the end of the month. Overall, the water content of the rivers was again below average, with only a little more than 40 percent of the normal amount of water flowing along the rivers in October. High water peaks at the time of the increase were half lower than the long-term average. The smallest October river flows were also halved. 50 TEMPERATURE REK IN JEZER V OKTOBRU 2021 Temperatures of Slovenian rivers and lakes in October 2021 Mojca Sušnik emperatura izbranih opazovanih rek je bila oktobra 2021 v povprečju enaka kot so srednje oktobrske temperature 30 letnega primerjalnega obdobja, 1991–2020. Bohinjsko jezero je imelo 0,7 °C višjo, Blejsko jezero pa 0,1 °C nižjo srednjo mesečno temperaturo kot je primerjalno obdobno mesečno povprečje. Povprečna razlika med najvišjo in najnižjo srednjo dnevno temperaturo izbranih opazovanih rek je bila v letošnjem oktobru 6,5 °C. T Temperatura izbranih opazovanih slovenskih rek se je od začetka, do konca oktobra znižala za približno 6 °C. Najvišje temperature v letošnjem oktobru so imele reke v Sloveniji med 1. in 6. oktobrom. Najnižje temperature pa je imela večina slovenskih rek 30. in 31. oktobra. V vmesnem času so se reke sprva hitro ohladile, nato pa po 20. oktobru za kratek čas ponovno nekoliko segrele. Do konca meseca pa so se spet počasi ohlajale. Tako Bohinjsko, kot Blejsko jezero sta imela najvišjo temperaturo 1. oktobra, najnižjo pa konec oktobra. Srednja dnevna temperatura Blejskega jezera se ves mesec počasi nižala. Tudi Bohinjsko jezero se je ves mesec ohlajalo. Med 6. in 9. oktobrom se je ohladilo za dobre 3 °C, nato pa do konca meseca le še dobro stopinjo Celzija. Preglednica 1. Povprečna mesečna temperatura vode v C, v oktobru 2021 in v obdobju 1991–2020 Table 1. Average October 2021 and long-term 1991–2020 temperature in C postaja / location Mura - Gornja Radgona Velika Krka - Hodoš * Drava - Ptuj * Sava Bohinjka - Sveti Janez * Sava - Radovljica Sava - Šentjakob Sava - Jesenice na Dolenjskem * Kolpa - Metlika Ljubljanica - Moste Savinja - Laško Krka - Podbočje Soča - Solkan Vipava - Dolenje * Nadiža - Potoki * Reka - Cerkvenikov mlin Bohinjsko jezero Blejsko jezero OKTOBER 2021 11,7 10,5 11,4 11,8 9,3 10,6 14,8 11,8 11,4 11,9 12,6 10,8 10,0 11,8 10,6 12,0 15,5 obdobje / period 1991–2020 11,1 11,1 11,9 12,0 9,1 10,5 13,3 11,9 11,7 11,5 12,0 10,6 10,3 12,2 11,5 11,3 15,6 * obdobje, krajše od 30 let / period shorter than 30 years 51 razlika / difference 0,6 −0,6 −0,5 −0,2 0,2 0,1 1,5 −0,1 −0,3 0,4 0,6 0,2 −0,3 −0,4 −0,9 0,7 −0,1 20 20 18 18 16 16 14 14 Temperatura (°C) Temperatura (°C) Agencija Republike Slovenije za okolje 12 10 8 6 12 10 8 6 4 4 2 2 0 0 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. oktober V. Krka Hodoš Drava Ptuj Sava Radovljica 20 20 18 18 16 16 14 14 Temperatura (°C) Temperatura (°C) Mura G. Radgona 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. oktober 12 10 8 6 10 8 6 4 2 2 0 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. oktober Savinja Laško Ljubljanica Moste 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. oktober Krka Podbočje Soča Log Čezsoški 20 20 18 18 16 16 14 14 Temperatura (°C) Temperatura (°C) Sava Jesenice na Dol. 12 4 0 Sava Šentjakob 12 10 8 6 Reka Cerkvenikov mlin 12 10 8 6 4 4 2 2 0 Vipava Dolenje 0 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. oktober Nadiža Potoki 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. oktober Bohinjsko jezero Kolpa Metlika Blejsko jezero Slika 1. Povprečne dnevne temperature nekaterih slovenskih rek in jezer v oktobru 2021, v C Figure 1. Average daily temperatures of some Slovenian rivers and lakes in October 2021 in C 52 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 2. Povprečna mesečna temperatura rek in jezer v oktobru 2021, v C Figure 2. Average monthly temperature of rivers and lakes in October 2021 in C SUMMARY The average differences between the maximum and the minimum daily temperatures of the selected Slovenian rivers in October 2021 was 6.5 C. The average observed river’s temperature was similar as a long-term average 1991–2020. The average monthly temperature of the Bohinj Lake was 0.7 C higher and the Bled Lake was 0.1 C lower as a long-term average. 53 DINAMIKA IN TEMPERATURA MORJA V OKTOBRU 2021 Sea dynamics and temperature in October 2021 Igor Strojan O ktobra se je morje samo v enem primeru nekoliko razlilo po najbolj izpostavljenih delih obale. Srednja mesečna višina gladine morja je bila 4 cm višja od dolgoletnega primerjalnega povprečja. Morje je bilo z 18,2 °C za 1 °C hladnejše kot v primerjalnem obdobju. Podatki o valovanju so izostali zaradi težav na merilnem mestu. Slika 1. Hitrost (Vv) in smer (Vs) vetra na mareografski postaji Koper ter odklon zračnega tlaka dP na meteorološki postaji Portorož v oktobru 2021 Figure 1. Wind velocity (Vv), wind direction (Vs) and air pressure deviations (dP) in October 2021 at coastal stations Koper and Portorož Slika 2. Srednja dnevna temperatura zraka na mareografski postaji Koper in sončno sevanje na meteorološki postaji Portorož v oktobru 2021 Figure 2. Mean daily air temperature at Koper and sun radiation at Portorož in October 2021 54 Agencija Republike Slovenije za okolje Višina morja Oktobra se je morje samo v enem primeru dotaknilo poplavne linije obale. Ob jugu do 5 m/s, nekaj mb znižane zračnem tlaku in residualni višini do 40 cm je gladina morja 5. novembra dopoldne ob 9.10 na merilni postaji v Kopru dosegla najvišji nivo v oktobru 300,6 cm. Ob tem se je morje razlilo po najbolj izpostavljenih delih obale. Slika 3. Merjene (Hmer), prognozirane astronomske (Ha) in residualne višine morja (Hres) v oktobru 2021. Residualne višine (odstopanja merjenih višin morja od prognoziranih astronomskih višin morja) pripisujemo vremenskim vplivom in lastnemu nihanju morja. Izhodišče izmerjenih višin morja je ničelna vrednost na mareografski postaji v Kopru. Figure 3. Measured (Hmer), astronomic (Ha) and residual (Hres) sea levels in October 2021 Slika 4. Odkloni srednjih dnevnih višin morja na mareografski postaji Koper in srednjih dnevnih zračnih tlakov na meteorološki postaji Portorož od dolgoletnih povprečij v oktobru 2021 Figure 4. Declination of daily sea levels at Koper and mean daily pressures at Portorož in October 2021 55 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 5. Prognozirano astronomsko plimovanje morja v decembru 2021. Prognozirano astronomsko plimovanje morja za celotno leto 2021 in več drugih informacij je dostopno na spletnem naslovu http://www.arso.gov. si/vode/morje. Figure 5. Prognostic sea levels in December 2021. More data are available on http://www.arso.gov.si/ vode/morje. 56 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 1. Značilne mesečne vrednosti višin morja v oktobru 2021 in obdobju 1961–1990 Table 1. Characteristical sea levels in October 2021 and the reference period 1961–1990 Mareografska postaja/Tide gauge: Koper Oktober/October Oktober/October 1961–1990 2021 Min Sr Max cm cm cm cm SMV NVVV NNNV A 224 301 158 143 206 274 131 143 220 303 147 156 238 370 166 204 Legenda/Explanations: SMV NVVV NNNV A srednja mesečna višina morja je aritmetična sredina urnih višin morja v mesecu / Mean Monthly Water is the aritmetic average of mean daily water heights in month najvišja višja visoka voda je najvišja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Highest Higher High Water is the highest height water in month. najnižja nižja nizka voda je najnižja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Lowest Lower Low Water is the lowest low water in month amplitude / the amplitude Valovanje morja Podatki o valovanju morja za oktober so izostali zaradi težav na merilnem mestu. Temperatura morja Oktobra se je morje ohladilo za 5,6 °C. Temperatura je najhitreje padla v začetku oktobra, ko se je zrak ohladil za okoli 6 °C, morje pa za nekaj več kot 3 °C. Morje je bilo najbolj toplo v začetku oktobra 21,6 °C in najbolj hladno na koncu oktobra 16 °C. Srednja mesečna temperatura morja je bila oktobra 18,2 °C in 1 °C nižja kot v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Slika 6. Srednje dnevne temperature morja v oktobru 2021 in dolgoletnem obdobju 1981–2010. Podatki so rezultat meritev na merilnih mestih Kapitanija in Luka Koper v Kopru. Figure 6. Mean daily sea temperatures in October 2021 and in the period 1981–2010 at Koper 57 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 2. Najnižja, srednja in najvišja temperatura morja v oktobru 2021 (Tvnk, Ts, Tvvk) ter najnižja, povprečna in najvišja (Min, Sr, Max) pripadajoča temperatura morja v 30-letnem obdobju 1981–2010. Dolgoletni niz podatkov temperature morja je rezultat meritev na merilnih mestih Koper-Kapitanija (obdobje 1981–1991, 2006– 2010) ter Koper-Luka Koper (obdobje 1992–2005) in ni v celoti homogen. Table 2. Sea temperatures in October 2021 (Tvnk, Ts, Tvvk) and sea temperatures in 30-year period 1981–2010. Long-term period of sea temperature data is not homogeneous in whole. TEMPERATURA MORJA / SEA SURFACE TEMPERATURE Merilna postaja / Measurement station: Koper October October 1981–2010 2021 Min Sr Max C C C C Tvnk Ts Tvvk 16,0 18,2 21,6 15,6 18,5 20,2 16,9 19,2 21,3 18,0 19,9 22,9 SUMMARY In October, in only one case, the sea spilled slightly over the most exposed parts of the coast. The mean monthly sea level was 4 cm higher than the long-term comparative average. At 18.2 C, the sea was 1 C colder than in the comparative period. Wave data was missing due to measurement site problems. 58 KOLIČINE PODZEMNE VODE V OKTOBRU 2021 Groundwater quantity in October 2021 Urška Pavlič ladine podzemne vode so se oktobra v globljih medzrnskih vodonosnikih zniževale, na območju plitvih medzrnskih vodonosnikov in na območju krasa pa je bil v tem mesecu prevladujoč trend zniževanja gladin občasno prehodno prekinjen s kratkoročnim dvigom vodnih gladin. Izjemno nizke povprečne oktobrske gladine v medzrnskih vodonosnikih so v primerjavi z dolgoletnim referenčnim obdobjem prevladovale na območju Vipave in Ajdovščine, Kranjskega, Sorškega, Vodiškega in Čateškega polja, zelo nizke vodne gladine pa smo spremljali v spodnjem delu Vipavske doline, na Braslovškem in delu Spodnjesavinjskega in Ptujskega polja (slika 6). Dolgoletnih povprečnih gladin oktobra niso dosegli tudi vodonosniki prodnega zasipa Kamniške Bistrice, Krškega polja ter deli Dravske in Murske kotline. Podzemna voda v kraških vodonosnikih se je v času padavin nekoliko obnovila in mestoma dvignila nad dolgoletno povprečno raven, sicer pa je oktobra tudi v teh vodonosnikih prevladovalo podpovprečno količinsko stanje podzemnih voda (slika 3). G Slika 1. Divje jezero 1. oktobra 2021 (Foto: Urška Pavlič) Figure 1. Wild lake 1st of October 2021 (Photo: Urška Pavlič) Napajanje vodonosnikov z vertikalno infiltracijo padavin je bilo oktobra nižje ali primerljivo z običajnimi količinami tega meseca. Najmanj vode so z vertikalnim dotokom iz padavin prejeli medzrnski vodonosniki Ljubljanske kotline in Vipavsko Soške doline, kjer je padlo med eno tretjino in eno polovico običajnih količin tega meseca. Mesečno napajanje podzemne vode se je približalo dolgoletnemu oktobrskemu povprečju na območju medzrnskih vodonosnikov Dravske kotline in kraških vodonosnikov Kamniških Alp in Bele Krajine. Največ padavin je padlo med 6. in 10. oktobrom, mestoma pa so bile izmerjene tudi v prvih dneh zadnje dekade meseca. 59 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 2. Izviri Podroteje 1. oktobra 2021 (Foto: Urška Pavlič) Figure 2. Podroteja springa on 1st of October 2021 (Photo: Urška Pavlič) Kraški vodonosniki so bili v prvih dneh oktobra izrazito osiromašeni s podzemno vodo (slika 3). Med 6. in 10. oktobrom, ko smo v večjem delu države beležili padavine, se je količinsko stanje teh vodonosnikov prehodno izboljšalo. V večini vodonosnikov je kratkotrajnemu obdobju obnavljanja podzemne vode ponovno sledilo obdobje zmanjševanja vodnih količin, vendar le-te niso dosegle izrazito nizkih vrednosti iz prvih dni meseca. Izjemo je predstavljal izvir Kamniške Bistrice, katerega izdatnost se je povečala tudi ob padavinah v začetku zadnje dekade oktobra. Nenavadno nihanje vodnih količin na območju izvira Krupe, ki ga je izkazoval hidrogram v drugi polovici septembra in v prvi polovici oktobra, je bilo posledica manipulacije z vodno zaporo na območju zajezitve v bližini merilne postaje. Temperatura vode na območju izvirov se je na večini merilnih postaj oktobra postopoma zniževala kot posledica zniževanja temperature ozračja. Specifična električna prevodnost vode (SEP) je imela na večini kraških izvirov do nastopa padavin tendenco zviševanja vrednosti, sledilo pa je obdobje nižjih vrednosti tega parametra. Podzemne vode so se oktobra v globljih medzrnskih vodonosnikih že več mesecev zapored zmanjševale, saj so odtoki vode še naprej prevladovali nad njihovimi dotoki. Na območju plitvih medzrnskih vodonosnikov in na območju krasa smo v tem mesecu spremljali prevladujoč trend zniževanja vodnih gladin, ki je bil v času intenzivnejših padavin predvsem v prvih dneh meseca prehodno prekinjen s kratkoročnim dvigom vodnih količin. Z vodo so bili oktobra najbolj osiromašeni plitvi vodonosniki na območju Vipave in Ajdovščine in Čateškega polja ter globlji medzrnski vodonosniki Kranjskega, Sorškega in Vodiškega polja, nekoliko manj pa tudi vodonosniki Braslovškega, Spodnjesavinjskega in Ptujskega polja ter deli spodnje Vipavske doline (slika 6). V primerjavi z dolgoletnimi oktobrskimi vrednostmi je bilo količinsko stanje podzemne vode oktobra letos v medzrnskih vodonosnikih neugodno (slika 4). Največja odstopanja od normale smo spremljali medzrnskih vodonosnikih Kranjskega, Braslovškega in Spodnjesavinjskega polja ter prodnega zasipa Kamniške Bistrice. 60 Agencija Republike Slovenije za okolje SUMMARY Low groundwater quantitative status prevailed in alluvial aquifers in October. Extremely low groundwater levels prevailed in aquifers of Vipava valley, Kranjsko, Sorško, Vodiško and Čateško polje while in lower Vipava valley, Braslovško, Spodnjesavinjsko and Ptujsko polje prevailed very low groundwater quantity. Karstic aquifers indicated low discharges that temporarily rose above longterm average during rainfall. Slika 3. Nihanje vodne gladine (modro), temperature (rdeče) in specifične električne prevodnosti (zeleno) na izbranih merilnih mestih kraških izvirov med avgustom in oktobrom 2021 Figure 3. Water level (blue), temperature (red) and specific electric conductivity (green) oscillation on selected measuring stations of karstic springs between August and October 2021 61 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 4. Odklon povprečne oktobrske gladine podzemne vode od mediane dolgoletnih oktobrskih gladin v obdobju 1981–2010, izražene v percentilnih vrednostih Figure 4. Deviation of average October groundwater level in relation from median of long term October groundwater level in period 1981–2010, expressed in percentile values 62 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 5. Srednje dnevne gladine podzemnih voda (m.n.v.) v preteklem letu v primerjavi z značilnimi percentilnimi vrednostmi gladin primerjalnega obdobja 1981–2010, zglajenimi s 7 dnevnim drsečim povprečjem in dnevno vsoto padavin območja vodonosnika Figure 5. Daily mean groundwater level (m a.s.l.) in previous year in relation to percentile values for the comparative period 1981–2010, smoothed with 7 days moving average and daily precipitation amount in the aquifer area 63 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 6. Uvrstitev povprečnih mesečnih gladin podzemne vode v medzrnskih vodonosnikih v percentilne razrede gladin (P) referenčnega obdobja 1981–2010; oktober 2021 Figure 6. Average monthly groundwater level in alluvial aquifer classified in percentile values (P) of reference period 1981–2010; October 2021 64 ONESNAŽENOST ZRAKA AIR POLLUTION ONESNAŽENOST ZRAKA V OKTOBRU 2021 Air pollution in October 2021 Tanja Koleša akovost zraka je bila v oktobru glede na prejšnje mesece slabša. Zaradi večje potrebe po ogrevanju in vremenske situacije s temperaturnim obratom, ki onemogoča razredčevanje izpustov, so bile občasno povišane ravni delcev PM10 in PM2.5. Na tretjini merilnih mest je prišlo do preseganja mejne dnevne vrednosti za delce PM10. Največ, sedemkrat, na prometnem merilnem mestu v Ljubljani, kjer se izpustom iz malih kurilnih naprav pridružijo še izpusti iz prometa. Vsota prekoračitev mejne dnevne vrednosti za delce PM10 od začetka leta do konca meseca oktobra še na nobenem merilnem mestu ni presegla števila 35, ki je dovoljeno za celo leto. Največ, 27 preseganj, je zabeleženih na prometnem merilnem mestu Ljubljana Center. K V drugi polovici oktobra se je v višinah nad Evropo razširil oblak žveplovega dioksida iz vulkana na La Palmi. Ta je ostal visoko v ozračju, nad 3500 m, v nižinah pa so vrednosti žveplovega dioksida ostale običajne in daleč pod vrednostmi, ki bi škodovale zdravju. Onesnaženost zraka z ozonom, dušikovimi oksidi, ogljikovim monoksidom, žveplovim dioksidom in benzenom je bila v oktobru nizka in nikjer ni presegla dovoljenih mejnih vrednosti. Najvišja urna raven dušikovega dioksida je bila izmerjena v Novi Gorici. Merilna mreža Podatke posredoval in odgovarja za meritve DMKZ EIS TEŠ, EIS TEB, TE-TOL, OMS Ljubljana, MO Celje, Občina Medvode MO Maribor, Občina Miklavž na Dravskem polju, Občina Ruše, MO Ptuj, Občina Grosuplje, MO Slovenj Gradec EIS Anhovo Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) Elektroinštitut Milan Vidmar Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano Služba za ekologijo podjetja Anhovo LEGENDA: DMKZ EIS TEŠ EIS TEB MO Maribor EIS Anhovo OMS Ljubljana TE-TOL MO Celje MO Ptuj Državna merilna mreža za spremljanje kakovosti zraka Ekološko informacijski sistem Termoelektrarne Šoštanj Ekološko informacijski sistem Termoelektrarne Brestanica Merilna mreža Mestne občine Maribor Ekološko informacijski sistem podjetja Anhovo Okoljski merilni sistem Mestne občine Ljubljana Okoljski merilni sistem Termoelektrarne Toplarne Ljubljana Merilna mreža Mestne občine Celje Merilna mreža Mestne občine Ptuj 65 Agencija Republike Slovenije za okolje Merilne mreže: DMKZ, EIS TEŠ, EIS TEB, TE-TOL, MO Maribor, MO Celje, OMS Ljubljana, Občina Medvode, EIS Anhovo, Občina Miklavž na Dravskem polju, Občina Ruše, MO Ptuj, Občina Grosuplje in MO Slovenj Gradec Delci PM10 in PM2,5 Ravni delcev PM10 so se v oktobru glede na september zvišale. Zaradi več dni trajajoče inverzije v zadnjih oktobrskih dnevih so se povišale ravni delcev predvsem v celinski Sloveniji. Do preseganj je prišlo na 11 merilnih mestih, največ (7-krat) na prometnem merilnem mestu v Ljubljani, kjer je bila zabeležena tudi najvišja dnevna vrednost 98 µg/m3. Topel zrak v višinah in hladen ter vlažen zrak v nižinah sta bila vzrok za nastanek megle, ki je ponekod vztrajala tudi čez dan. Marsikje so se sicer podnevi pojavila kratka obdobja sončnega vremena s povišanimi temperaturami zraka, vendar se dnevne ravni delcev niso bistveno znižale. Glavni razlog je bila izrazita inverzija v višinah (slika 1), ki je onemogočala mešanje zračne mase po višini. Radiosondaža z dne 29. oktobra kaže, da je bilo na 1200 m nadmorske višine okoli 0 °C, na 1400 m pa kar 10 °C (slika 2). 31. oktobra je ob postopni krepitvi jugozahodnika v višinah ponekod prevetrilo tudi nižine osrednje Slovenije, medtem ko so visoke ravni delcev v severovzhodni Sloveniji še vztrajale. Tam je prišlo do padca dnevnih ravni delcev šele naslednji dan. Slika 1. Slika iz kamere na Krvavcu (29. oktober dopoldne) prikazuje jezero hladnega zraka v ljubljanski kotlini, ki je ujet pod višino inverzije (1200m). Figure 1. Picture from the camera on Krvavec (October 29 in the morning) shows a lake of cold air in Ljubljana basin, trapped below the height of temperature inversion (1200m). Na Primorskem so bile ravni delcev cel mesec nižje od mejnih vrednosti. Vsota prekoračitev mejne dnevne vrednosti za delce PM10 od začetka leta do konca meseca oktobra še na nobenem merilnem mestu ni presegla števila 35, ki je dovoljeno za celo leto. Največ, 27 preseganj, je zabeleženih na prometnem merilnem mestu Ljubljana Center. Tako kot delci PM10 so se tudi ravni PM2.5 v oktobru občasno povišale. Najvišja povprečna mesečna vrednost delcev PM2,5 21 µg/m3 je bila zabeležena v Rakičanu pri Murski Soboti. Prav tako je bila na tem merilnem mestu 30. oktobra zabeležena najvišja dnevna raven PM2,5 65 µg/m3. Predpisana mejna letna vrednost za PM2,5 je 20 µg/m3. Onesnaženost zraka z delci PM10 in PM2,5 je prikazana v preglednicah 1 in 2 ter na slikah 5, 6 in 7. 66 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 2. Radiosondaža 29. oktobra, 2021 Figure 2. Radiosonde data on October 29, 2021 Ozon Onesnaženost zraka z ozonom je bila v oktobru zaradi nižjih temperatur in manjšega sončnega obsevanja nizka. Na nobenem merilnem mestu po Sloveniji ni prišlo do prekoračitve ciljne 8-urne vrednosti. Dovoljeno število preseganj 8-urne ciljne vrednosti je 25-krat v enem letu. Od začetka leta pa do konca oktobra je bilo to število preseženo na osmih merilnih mestih, na Primorskem in na višje ležečih merilnih mestih ter v Ljubljani. Največ, 43 preseganj, je zabeleženih na Krvavcu. Vrednosti ozona so prikazane v preglednici 3 in na sliki 8. Dušikovi oksidi Na vseh merilnih mestih so bile ravni NO2 pod zakonsko dovoljenimi vrednostmi. Najvišja urna vrednost NO2 je bila izmerjena na merilnem mestu Nova Gorica Grčna (88 µg/m3). Mejna urna vrednost je 200 µg/m3. Raven NOx na merilnih mestih, ki so reprezentativna za oceno vpliva na vegetacijo, je bila nizka. Vrednosti dušikovih oksidov so prikazane v preglednici 4 in na sliki 9. Žveplov dioksid Najvišja urna vrednost SO2 v oktobru, 31 µg/m3, je bila izmerjena na Velikem vrhu. Mejna urna vrednost je 350 µg/m3. Ravni SO2 prikazujeta preglednica 5 in slika 10. V drugi polovici oktobra se je v višinah nad Evropo razširil oblak SO2 iz vulkana na La Palmi (slika 3). Ta je ostal visoko v ozračju, nad 3500 m, v nižinah pa so vrednosti SO2 ostale običajne in daleč pod vrednostmi, ki bi škodovale zdravju. Na sliki 4 je prikazan vzdolžni prerez urnih ravni SO2 v času, ko 67 Agencija Republike Slovenije za okolje je oblak prešel območje Slovenije (20. oktober). Najvišje ravni, do 80 µg/m3, so bile ne višini okrog 4500 m. Takoj naslednji dan je obsežna hladna fronta, ki je potovala preko Evrope, potisnila oblak pred seboj proti vzhodu. Nad Slovenijo zato do izpiranja s padavinami in težav s kislim dežjem ni prišlo. Slika 3. CAMS modelska napoved onesnaženosti zraka z SO2 nad Evropo za sredo dne 20. oktobra ob 12 UTC. Prikazane so urne vrednosti pri tleh (levo) in na višini 5000 m nad tlemi (desno). Figure 3. CAMS air pollution forecast for SO2 over Europe, on October 20th at 12 UTC. Figure shows hourly concentrations at ground level (left) and 5000 m above ground level (right). Slika 4. Vertikalni presek modelskih rezultatov onesnaženosti zraka z SO 2 nad različnimi mesti v Sloveniji dne 20. oktobra ob 20h, ko je v višinah opazen prehod oblaka iz La Palme. Figure 4. Vertical cross-section of model results of air pollution with SO2 over various cities in Slovenia on October 20th at 10 pm clearly shows the passage from La Palma. Ogljikov monoksid V Sloveniji je bila v zadnjem desetletju onesnaženost zraka z ogljikovim monoksidom zelo nizka. Ravni ogljikovega monoksida so na edinem merilnem mestu, kjer še potekajo meritve, v oktobru nizke in precej pod mejno 8-urno vrednostjo. Prikazane so v preglednici 6. Ogljikovodiki Najvišja povprečna vrednost benzena 1,4 µg/m3 je bila v oktobru izmerjena na prometnem merilnem mestu v Ljubljani (mejna letna vrednost je 5 µg/m3). Na ostalih treh merilnih mestih v Mariboru, v 68 Agencija Republike Slovenije za okolje Desklah in Medvodah so bile povprečne ravni benzena v oktobru še nekoliko nižje. V Ljubljani Bežigrad zaradi okvare merilnika do13.oktobra ni podatkov. Povprečne mesečne ravni so prikazane v preglednici 7. Preglednica 1. Ravni delcev PM10 v µg/m3 v oktobru 2021 Table 1. Pollution level of PM10 in µg/m3 in October 2021 MERILNA MREŽA /MEASURNIG NETWORK Mesec / Month Postaja/ Station CE bolnica CE Ljubljanska Deskle Hrastnik Iskrba Koper Kranj LJ Bežigrad LJ Celovška LJ Vič MB Titova DMKZ MB Vrbanski MS Cankarjeva MS Rakičan NG Grčna NG Vojkova Novo mesto Ptuj Trbovlje Velenje Zagorje Žerjav OMS Ljubljana LJ Center Občina Medvode Medvode Pesje EIS TEŠ Škale Šoštanj MO Celje AMP Gaji MO Maribor Tezno Občina Miklavž na Miklavž na Dravskem Dravskem polju polju MO Ptuj Spuhlja Občina Ruše Ruše Občina Grosuplje Grosuplje MO Slovenj Gradec Slovenj Gradec Morsko Salonit Gorenje Polje Dan / 24 hours Podr UB UT RI UB RB UB UB UB UT UB UT UB UT RB UT UT UB UB SB UB UT RI UT SB SB SB SI UB UB % pod 97 100 100 100 100 100 100 100 97 100 100 100 100 100 100 94 100 100 100 100 100 100 96 100 100 100 100 84 100 Cp 24 23 12 21 10 14 20 23 24 24 23 18 28 24 16 17 21 24 21 17 22 18 38 20 17 18 20 20 23 Cmax 49 48 31 47 31 45 50 53 52 56 48 40 63 58 40 35 52 56 50 38 49 31 98 50 40 46 41 45 50 >MV 0 0 0 0 0 0 0 1 1 1 0 0 4 1 0 0 1 2 0 0 0 0 7 0 0 0 0 0 0 >MV ∑od 1.jan. 12 2* 4 5 1 6 3 7 10 4* 11 4 22 12 5 10 3 11 5 5 12 5 27 7 4 4 2 3 10 TB 100 25 51 1 13 SB RB UB UB RB RB 90 100 100 100 100 100 26 17 28 17 12 14 56 38 53 46 35 37 2 0 1 0 0 0 13 3 16 4 4 7 * Informativni podatek, ker meritve ne potekajo od začetka leta (Lj Vič od 19. 3. 2021 in CE Ljubljanska od 10. 3. 2021) 69 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 2. Ravni delcev PM2,5 v µg/m3 v oktobru 2021 Table 2. Pollution level of PM2,5 in µg/m3 in October 2021 MERILNA MREŽA/ Postaja/Station MEASURING NETWORK CE bolnica Deskle Iskrba Kranj LJ Bežigrad LJ Celovška DKMZ MB Titova MB Vrbanski MS Rakičan NG Grčna Novo mesto Ptuj Zagorje OMS Ljubljana LJ Center Pesje EIS TEŠ Škale Šoštanj Podr. UB RB RB UB UB UT UT UB RB UT UB UB UT UT SB SB SI % pod Cp Cmax 24 ur 100 94 100 100 100 100 100 97 100 100 100 100 100 98 100 100 100 17 10 8 18 17 19 15 14 21 12 20 19 20 19 10 11 17 39 30 28 51 42 49 44 35 65 35 56 53 51 47 31 35 35 Preglednica 3. Ravni O3 v µg/m3 v oktobru 2021 Table 3. Pollution level of O3 in µg/m3 in October 2021 MERILNA MREŽA/ MEASURING NETWORK DKMZ EIS TEŠ EIS TEB MO Maribor Postaja/ Station CE bolnica Deskle Iskrba Koper Krvavec LJ Bežigrad Vrbanski plato MS Rakičan NG Grčna Otlica Zagorje Zavodnje Velenje Sv. Mohor Pohorje Tezno Podr. UB RB RB UB RB UB UB RB UT RB UT RI UB RB RB UB Mesec/ month 1 ura / 1 hour 8 ur / 8 hours % pod Cp Cmax >OV >AV Cmax >CV 100 96 100 100 99 100 100 82 100 98 100 100 100 96 95 95 26 38 39 64 82 26 40 36 41 76 25 61 31 51 64 37 101 99 99 103 122 101 107 98 106 113 97 94 96 119 93 108 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 98 78 97 101 117 98 99 95 88 106 96 90 92 97 90 99 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 70 >CV ∑od 1. jan. 5 26 6 40 43 31 11 5 35 42 3 28 7 39 11 20 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 4. Ravni NO2 in NOx v µg/m3 v oktobru 2021 Table 4. Pollution level of NO2 and NOx in µg/m3 in October 2021 NO2 MERILNA MREŽA/ MEASURNIG Postaja/ Station NETWORK DMKZ OMS Ljubljana EIS TEŠ EIS TEB MO Celje MO Maribor Podr CE bolnica Deskle Koper LJ Bežigrad LJ Celovška MB Titova MS Rakičan NG Grčna Zagorje LJ Center Šoštanj Zavodnje Škale Sv. Mohor AMP Gaji Tezno UB RB UB UB UT UT RB UT UT UT SI RI SB RB UB UB Mesec / Month NOx 1 ura / 1 hour % pod Cp Cmax 100 96 100 100 100 100 97 100 100 92 100 100 100 99 96 95 22 9 12 25 33 26 9 27 17 29 9 4 7 7 10 19 73 51 69 79 82 84 56 88 59 70 36 26 35 24 41 75 >MV >MV ∑od 1. jan. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3 ure / 3 hours Mesec / Month >AV Cp 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 43 14 14 48 82 61 16 53 39 91 12 6 8 7 24 39 Preglednica 5. Ravni SO2 v µg/m3 v oktobru 2021 Table 5. Pollution level of SO2 in µg/m3 in October 2021 MERILNA MREŽA/ MEASURNIG Postaja/ NETWORK Station CE bolnica DMKZ Deskle Zagorje OMS Ljubljana LJ Center Šoštanj Topolšica Zavodnje EIS TEŠ Veliki vrh Graška gora Velenje Pesje Škale EIS TEB Sv. Mohor MO Celje AMP Gaji Mesec / Month 3 ure / 3 hours 1 ura / 1 hour Podr % pod Cp Cmax >MV >MV ∑od 1. jan. UB RB UT UT SI SB RI RI RI UB SB SB RB UB 100 96 100 99 100 100 99 100 100 100 100 100 99 100 3 3 3 1 3 2 4 4 5 5 6 4 2 2 23 14 16 3 30 12 22 31 17 17 17 20 21 16 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 Dan / 24 hours >AV Cmax >MV >MV ∑od 1. jan. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 6 7 5 2 8 3 12 8 11 7 9 7 7 4 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Preglednica 6. Ravni CO v mg/m3 v oktobru 2021 Table 6. Pollution level of CO (mg/m3) in October 2021 MERILNA MREŽA/ Postaja/ Station MEASURNIG NETWORK Deskle Podr RB Mesec / Month %pod Cp 96 0,2 71 8 ur / 8 hours Cmax >MV 0,6 0 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 7. Ravni nekaterih ogljikovodikov v µg/m3 v oktobru 2021 Table 7. Pollution level of some Hydrocarbons in µg/m3 in October 2021 MERILNA MREŽA/ MEASURNIG NETWORK DKMZ OMS Ljubljana Občina Medvode Postaja/ Station Podr. %pod Benzen Toluen Ljubljana* Maribor Deskle LJ Center Medvode UB UT RB UT SB 50 98 96 99 96 1,7 1,3 0,7 1,4 0,5 3,1 2,1 0,6 3,1 3,9 Etil-benzen 0,6 0,5 0,2 0,6 1,4 M,p-ksilen o-ksilen 1,8 1,5 0,5 2,0 0,3 0,6 0,5 0,2 — 0,1 * Informativni podatek, ker je bil merilnik v okvari do 13. oktobra. Slika 5. Povprečne mesečne ravni delcev PM10 v oktobru 2021 in število prekoračitev mejne dnevne vrednosti od začetka leta 2021 Figure 5. Mean PM10 pollution level in October 2021 and the number of 24-hrs limit value exceedances from the beginning 2021 72 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 6. Povprečne dnevne ravni delcev PM2,5 (g/m3) v oktobru 2021 Figure 6. Mean daily pollution level of PM2,5 (g/m3) in October 2021 Slika 7. Povprečne dnevne ravni delcev PM10 (g/m3) in padavine v oktobru 2021 Figure 7. Mean daily pollution level of PM10 (g/m3) and precipitation in October 2021 73 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 8. Število prekoračitev opozorilne urne ravni v oktobru 2021 in število prekoračitev ciljne osemurne ravni O3 od začetka leta 2021. Figure 8. The number of exceedances of 1-hr information threshold in October 2021 and the number of exceedances of 8-hrs target O3 pollution level from the beginning of 2021. Slika 9. Povprečne mesečne in najvišje urne ravni NO2 ter število prekoračitev mejne urne ravni v oktobru 2021 Figure 9. Mean NO2 pollution level and 1-hr maximums in October 2021 with the number of 1-hr limit value exceedences 74 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 10. Povprečne mesečne, najvišje dnevne in najvišje urne ravni SO2 v oktobru 2021 Figure 10. Mean SO2 pollution level, 24-hrs maximums, and 1-hour maximums in October 2021 Preglednice in slike Oznake pri preglednicah/Legend to tables: % pod Cp Cmax >MV >AV >OV >CV AOT40 podr * odstotek veljavnih urnih podatkov, ki ne vključuje izgube podatkov zaradi rednega umerjanja/ percentage of valid hourly data not including losses due to regular calibrations povprečna mesečna reven / average monthly pollution level maksimalna raven / maximal pollution level število primerov s prekoračeno mejno vrednostjo / number of limit value exceedances število primerov s prekoračeno alarmno vrednostjo / number of alert threshold exceedances število primerov s prekoračeno opozorilno vrednostjo / number of information threshold exceedances število primerov s prekoračeno ciljno vrednostjo / number of target value exceedances vsota [µg/m3.ure] razlik med urnimi vrednostmi, ki presegajo 80 µg/m3 in vrednostjo 80 µg/m3 in so izmerjene med 8.00 in 20.00 po srednjeevropskem zimskem času. Po Uredbi o kakovosti zunanjega zraka (Ur.l.RS 9/2011) se vsota računa od 5. do 7. meseca. Mejna vrednost za varstvo rastlin je 18.000 µg/m3.h. področje: U–mestno, S–primestno, B–ozadje, T–prometno, R–podeželsko, I–industrijsko / area: U–urban, S– suburban, B–background, T–traffic, R–rural, I–industrial premalo veljavnih meritev; informativni podatek / less than required data; for information only 75 Agencija Republike Slovenije za okolje Mejne, alarmne in ciljne vrednosti v µg/m3: Limit values, alert thresholds, and target values of pollution levels in µg/m3: Onesnaževalo SO2 NO2 NOx 1 ura / 1 hour 350 (MV) 1 200 (MV)2 3 ure / 3 hours 8 ur / 8 hours 500 (AV) 400 (AV) Dan / 24 hours Leto / Year 125 (MV) 3 20 (MV) 40 (MV) 30 (MV) 10 (MV) (mg/m3) CO 5 (MV) Benzen O3 180(OV), 240(AV), AOT40 120 (CV) 40 (CV) 50 (MV)4 Delci PM10 Delci PM2,5 1 2 5 5 40 (MV) 20 (MV) – vrednost je lahko presežena 24-krat v enem letu 3 – vrednost je lahko presežena 3-krat v enem letu – vrednost je lahko presežena 18-krat v enem letu 4 – vrednost je lahko presežena 35-krat v enem letu – vrednost je lahko presežena 25-krat v enem letu Krepki rdeči tisk v tabelah označuje preseganje števila dovoljenih prekoračitev mejne vrednosti v koledarskem letu. Bold red print in the following tables indicates the exceeded number of the annually allowed exceedences of limit value. SUMMARY Air pollution (except ozone) in October has further increased. Weather was quite changeable and it was rather cold, so the heating season started, which caused additional emission of particulate matter from biomass burning. In the end of the month the pollution level of PM10 increased at almoust all monitoring sites in the continental Slovenia. The measured daily pollution levels of PM10 were above the daily limit value at ten monitoring sites, maximum 7-times in Ljubljana Center. In the first ten months the allowed yearly number of exceedances has not been exceeded at any monitoring site. The mean level of PM2,5 was low at all monitoring sites. Pollution level of ozone in October was low. Levels will again increase next spring when solar radiation will be more intense. NO2, NOx, SO2, CO, and benzene concentrations were below the limit value at all stations. The station with highest nitrogen oxides and benzene pollution levels was Nova Gorica Grčna. 76 POTRESI EARTHQUAKES POTRESI V SLOVENIJI V OKTOBRU 2021 Earthquakes in Slovenia in October 2021 Tamara Jesenko eizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so oktobra 2021 zapisali 132 lokalnih potresov. Za lokalne potrese štejemo tiste, ki so nastali v Sloveniji ali v njeni bližnji okolici. Za določitev žarišča potresa potrebujemo podatke najmanj treh opazovalnic. V preglednici smo podali preliminarne opredelitve osnovnih parametrov za 33 potresov, ki smo jim lahko določili žarišče in lokalno magnitudo večjo ali enako 1,0, ter za dva šibkejša, ki so ju prebivalci Slovenije čutili. Parametri so preliminarni, ker pri izračunu niso upoštevani vsi podatki opazovalnic iz sosednjih držav. S Čas UTC je univerzalni svetovni čas, ki ga uporabljamo v seizmologiji. Od našega lokalnega, srednjeevropskega poletnega časa se razlikuje za dve uri (da bi dobili naš čas, mu je treba prišteti dve uri), od 31. oktobra pa za eno uro (prehod na srednjeevropski čas). ML je lokalna magnituda potresa, ki jo izračunamo iz amplitude valovanja na vertikalni komponenti seizmografa. Za vrednotenje intenzitet, to je učinkov potresa na ljudi, predmete, zgradbe in naravo v nekem kraju, uporabljamo evropsko potresno lestvico ali z okrajšavo EMS-98. Na sliki 1 so narisani vsi dogodki z žarišči v Sloveniji in okolici, ki jih je oktobra 2021 zabeležila državna mreža potresnih opazovalnic in jim je bilo možno izračunati lokacijo žarišča. Slika 1. Potresi v Sloveniji in bližnji okolici, oktober 2021 Figure 1. Earthquakes in Slovenia and its neighbourhood, October 2021 77 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 1. Potresi v Sloveniji in bližnji okolici, oktober 2021 Table 1. Earthquakes in Slovenia and its neighbourhood, October 2021 Leto Mesec Dan Žariščni čas Zemljepisna Zemljepisna Globina Intenziteta Magnituda Področje (UTC) širina dolžina ura minuta N E km EMS-98 MLV 2021 10 1 3 22 45,69 15,62 8 1,0 Malunje, Hrvaška 2021 10 1 7 26 46,82 15,25 0 1,2 Deutschlandsberg (Lonč), Avstrija 2021 10 1 22 34 45,64 15,55 8 1,2 Krašič, Hrvaška 2021 10 5 10 20 45,63 14,33 13 1,0 Koritnice 2021 10 7 5 8 45,98 15,60 5 1,0 Curnovec 2021 10 9 13 10 46,27 14,67 20 2,5 Krivčevo 2021 10 9 13 16 46,27 14,67 16 1,2 Krivčevo 2021 10 11 1 8 45,92 15,07 14 IV 2,5 Stara Gora 2021 10 11 11 39 45,66 15,54 10 III–IV* 2,8 Krašič, Hrvaška 2021 10 11 12 32 45,65 15,57 7 1,0 Krašič, Hrvaška 2021 10 11 12 51 45,66 15,56 8 1,8 Krašič, Hrvaška 2021 10 11 12 51 45,66 15,54 10 1,5 Krašič, Hrvaška 2021 10 11 12 54 45,66 15,56 6 1,3 Krašič, Hrvaška 2021 10 11 15 6 45,65 15,15 12 IV 2,2 Sela pri Vrčicah 2021 10 11 16 13 45,50 15,35 5 III 1,3 Miliči 2021 10 14 19 40 45,86 14,71 12 IV–V 2,3 Zdenska vas 2021 10 17 13 44 45,37 15,37 4 1,0 Erdelj, Hrvaška 2021 10 17 14 47 45,69 14,21 14 1,1 Petelinje 2021 10 19 15 58 46,08 14,18 4 1,0 Zadobje 2021 10 20 15 33 46,17 15,34 6 čutili 1,5 Mala Breza 2021 10 21 17 17 45,92 15,53 4 čutili 0,8 Vihre 2021 10 23 1 31 45,93 16,05 10 1,3 Zagreb, Hrvaška 2021 10 23 5 7 45,71 15,63 10 1,4 Gornja Reka, Hrvaška 2021 10 24 6 45 45,54 15,27 2 čutili 1,1 Bedenj 2021 10 25 0 14 45,84 15,26 8 čutili 0,8 Dolenje Mokro Polje 2021 10 25 17 27 45,73 15,77 16 1,7 Galgovo, Hrvaška 2021 10 25 21 52 46,06 16,07 11 1,9 Zlatar-Bistrica, Hrvaška 2021 10 26 10 4 46,09 14,31 10 1,0 Setnica 2021 10 26 10 27 46,40 14,99 12 1,2 Florjan 2021 10 27 7 39 46,38 15,06 11 1,0 Šoštanj 2021 10 28 15 39 46,18 14,69 12 čutili 1,1 Čeplje 2021 10 31 1 4 46,47 14,33 17 IV* 1,9 Zell-Oberwinkel (Sele Zvrhnji Kot), Avstrija 2021 10 31 1 18 45,41 14,44 14 1,1 Kukuljani, Hrvaška 2021 10 31 14 56 45,67 15,55 6 1,2 Pribić, Zagrebška županija, Hrvaška 2021 10 31 20 47 46,09 14,37 11 1,2 Brezovica pri Medvodah III–IV čutili IV Opomba: Intenzitete potresov, katerih učinki niso dosegli stopnje V po evropski potresni lestvici (EMS-98), so pridobljene s samodejnim algoritmom. *: največja intenziteta v Sloveniji 78 Agencija Republike Slovenije za okolje Oktobra 2021 so prebivalci Slovenije čutili 14 potresov z žariščem v Sloveniji oz. njeni bližnji okolici ter tri bolj oddaljene. Dva potresa, z žariščem v Sloveniji, sta imela lokalno magnitudo 2,5. Prvi se je zgodil 9. oktobra ob 13.10 po UTC (15.10 po lokalnem času) v bližini Kamnika, in drugi dva dni pozneje, 11. oktobra, ob 1.08 po UTC (ob 3.08 po lokalnem času) v bližini Stare Gore. Največja preliminarno ocenjena intenziteta potresa pri Kamniku je bila III EMS-98, tistega pri Stari Gori pa IV EMS-98. Za slednjega smo na ARSO prejeli 274 izpolnjenih vprašalnikov, v katerih so opazovalci omenjali bobnenje in tresenje tal, ki jih je prebudilo iz sna. Najmočneje (IV–V EMS-98) so oktobra čutili prebivalci Slovenije potres, ki se je zgodil 14. oktobra ob 19.40 po UTC (ob 21.40 po lokalnem času) pri Velikih Laščah. Njegova lokalna magnituda je bila 2,3, zanj pa smo na ARSO prejeli 504 izpolnjene vprašalnike. Tudi tokrat so opazovalci omenjali predvsem tresenje tal in zamolklo bobnenje, tisti bližje žarišču pa tudi škripanje stropa in pohištva, žvenketanje stekla, nihanje luči … Posamezni prebivalci Slovenije so čutili tudi tri potrese z žariščem v Italiji. Dvakrat se je 21. oktobra zatreslo v bližini Tolmeča (Tolmezzo), v italijanski deželi Furlaniji – Julijski krajini. Prvi potres ob 0.28 po UTC (ob 2.28 po lokalnem času) je imel lokalno magnitudo 3,7, drugi ob 2.30 po UTC (4.30 po lokalnem času) pa 2,1 (vir: INGV – Instituto Nazionale di Geofisica e Vulcanologia). V Sloveniji sta dosegla intenziteto IV oz. III EMS-98. Nekaj izpolnjenih vprašalnikov smo na ARSO prejeli tudi za potres, ki se je 29. oktobra zgodil južno od kraja Pesaro, v itajlijanski regiji Marche. Magnituda potresa je bila 4,1 (vir: INGV), v Sloveniji pa je dosegel intenziteto IV EMS-98. 79 SVETOVNI POTRESI V OKTOBRU 2021 World earthquakes in October 2021 Tamara Jesenko Preglednica 1. Najmočnejši svetovni potresi, oktober 2021 Table 1. The world strongest earthquakes, October 2021 Datum Čas (UTC) Koordinati Magnituda Globina ura.min širina ( ) dolžina ( ) Mw (km) 2. 10. 6.29 21,13 S 174,89 E 7,3 527 6. 10. 22.01 30,19 N 67,99 E 5,9 9 Št. žrtev Območje pod morskim dnom, območje Vanuatov 27 Beludžistan, Pakistan 9. 10. 10.58 21,19 S 174,52 E 6,9 535 pod morskim dnom, območje Vanuatov 11. 10. 9.10 56,26 N 156,55 W 6,9 69 pod morskim dnom, ob obali Aljaske 12. 10. 9.24 35,17 N 26,22 E 6,4 20 Itanos, Kreta, Grčija 15. 10. 20.18 8,33 S 115,46 E 5,1 10 19. 10. 5.32 34,57 N 28,30 E 5,9 45 3 Bali, Indonezija Pod Sredozemskim morjem, V od Krete, Grčija Vir: USGS – U. S. Geological Survey V preglednici so podatki o najmočnejših potresih v oktobru 2021. Našteti so le tisti, ki so dosegli ali presegli navorno magnitudo 6,5 (5,5 za evropsko-sredozemsko območje), in tisti, ki so povzročili večjo gmotno škodo ali zahtevali človeška življenja (Mw – navorna magnituda). E (East) = Vzhod; N (North) = Sever; S (South) = Jug; W (West) = Zahod; Slika 1. Najmočnejši svetovni potresi, oktober 2021 Figure 1. The world strongest earthquakes, October 2021 80 FOTOGRAFIJA MESECA PHOTO OF THE MONTH Iztok Sinjur Jesenske barve ob zahajajočem soncu; Ljubljanski grad, 23. oktober 2021