/vMERIKANSKI SLOVENEC PRVI SLOVENSKI UST V AMERIKI« Geslo: Za vero in narod—za pravico in resnico—od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU.—S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGL ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovene Organizations,- NajstarejSi in najbolj priljubljen slovenski list v Združenih Državah Ameriških. The Oldest and Most Popular Slovene Newspaper in United States of America. .. , , .............»i—- 11 j1 ■■r-==- , :..............■ „, "■............. ... 1 ŠTEV. (No.) 6 CHICAGO, ILL., SOBOTA, 9. JANUARJA — SATURDAY, JANUARY 9, 1932 ____LETNIK (VOL.) XL! Nemciia pritiska na«- Zapravljanje v Washingtonu ■ i _ ftALAŠČ ZA TO IMENOVANI KOMISAR ZA ZNIŽEVA- J ; NJE CEN, DIKTIRA POSAMEZNIM MESTOM, ZA j 1 KOLIKO MORAJO ITI S CENAMI DOLI. — KONFE- j j RENCA MED BRUENINGOM IN HITLERJEM. j Berlin, Nemčija. — Nemški ^ državni kancler Bruening je imenoval posebnega komisarja, kateremu je poveril nalogo, da ima na vsak način spra- y viti cene raznim potrebščinam, življenjskim in drugim, na primerno nižino. In ta novi ko-mjsar se je s pravo diktatorsko! oblastjo spravil na svoje delo.. I Pustil je svoje službeno mestc i V Leipzigu, kjer je bil mestni j' župan, in se preselil v Berlin, j Tukaj iz svojega urada eno-j' stavno diktira, brzojavno alii' telefonično, županom posa-! rrreznih mest, za koliko se mo-J rajo znižati cene raznim pro- j duktom. Kakor se je sam pohvalno; Izrazil, je do zdaj šlo njegovo; 'delo gladko izpod rok. Prebi-j yalstvo, kakor tudi trgovci so, zadovoljni s tem, da se spravi-1 tjo cene na primerno nižino, j kajti do zdaj da so bile skraj-. no previsoke. Nemčiji namreč gre za to, da bo mogla v ino-zemstvu konkurirati s svojim , blagom', kar ji pa bo mogoče le, ako ga bo ponudila za primerno nižjo ceno Nižje ceno produktom pa se bodo dosegle j( le, ako se bodo znižali stroški produkciji. To delo je napol / že dovršeno s tem, ko so se zni-'' Žale delavske plače. Druga po- ,1 lovica dela se zdaj izvaja Z zniževanjem cen. i Komisar za zniževanje cen,!u' dr. Gordeler, je dalje povdar-' ^ jal, da bo morala prihodnja le-1 ta Nemčija skrajno varčevati., . da bo mogla popraviti divje, zapravljanje, kateremu se je>^ ydala v času inflacije. ^ Med tem ima Berlin zazna- j1 movati nenavaden političen c dogodek. V četrtek sta se nam-1 ^ reč sestala dva najhujša poli-,z • ' TI tična nasprotnika, Bruening, kancler sedanje vlade, in Hit- v ler, vodja fašistov. Bruening je 15 zadnjega povabil na konfe-' renco, da prideta do sporazu-'" ma glede predsedniških voli- 11 tev, ki se bodo vršile 13. mar- 11 ca. Negotovo je, se-li bosta ze-dinila. Gre namreč za to, ali j naj se pridrži v uradu še seda- c nji predsednik Hindenburg, za \ katerega izvolitev bi bili po- c trebni dve tretjini glasov v državni zbornici. I -o- UČITELJSKE PLAČE POD NOŽEM i Chicago, 111. — Ravnatelj ' tukajšnjih javnih šol, Bogan, : je v sredo predložil šolskemu jsvetu načrt, po katerem se bo prihranilo mestu na stroških za šole okrog tri in pol milijo-ha dolarjev letno. Da pa bo proračun prišel v ravnotežje, Jjo potrebno znižati stroške še j Za kake štiri milijone. Boga-1 nov načrt, ki je bil sprejet, bo j znižal plače takozvanemu uči- j teljstvu na bonus, dalje se bo-. do nekatere moči sploh odpu-j stile, omejil se bo pouk na ve-, černih šolah in ukinila se boj plača za bolniške počitnice.— Istočasno pa je predstojnik nadzornikov sporočil, da bržkone ne bo mogoče plačati u- MILIJONI \ lA 'ŠUM': - \ Vladna tiskarna izdaja vsak f dan cele tone tiskovin, ki se 1 bavijo z raznimi traparija- \ j mi in malenkostmi. j -o- ! i Washington, D. C. — Ne- j! j davno je bilo na tem mestu i! j poročano, kake ogromne stro- i ! ške pripravlja federalna via- \ j da ameriškim davkoplačevalcem. Mnogo je seveda stro-j škov, ki so neizogibni, veliko j i več je pa takih, pri katei'ih sej | denar v pravem pomenu bese-' ! de enostavno razmetava, j Med zadnje stroške spadajo j v prvi vrsti tisti, ki jih povzroča federalni publikacijski u-Irad in vladna tiskarna. Iz te j tiskarne, ki se lahko prišteva 'največjim na svetu, izide vsak ' dan za cele tone raznih tiskovin in brošur. Po večini pa so 'te brošure popolnom^i brez vsake vrednosti in se mnogokrat bavijo s takimi malen-, kostmi, da naravnost sramoto ,' delajo vladi. S kako nemogočimi stvarmi se ta vladna literatura bavi, je pojasnil preteklo sredo v senatu P. Harrison, senator iz Mississippi. Naštel je nekaj brošur, ki so izšle preteklo le-; to. Za pouk, kako skrbeti za j] 'otroke, so n. pr. izšle sledeče: ] l"Kako pripraviti srnjakovo < meso," "Kako speči bravino," i | "Uporaba metričnega sistema j' i pri hranenju otroka," "Otro-I ške hlačice," v katerem je po-j vedano, da ne smejo biti pre-' tesne. "Kako obleči otroka za solnčno kopel." Dalje "Kako I živi in se obnašaj doma" pove ( I natančno, v kak smoter je k vsaka posamezna soba v hiš: r pripravljena. j t Vse to bi še nekako šlo, av'j ! nekaterih brošurah je že toli- 1 ko nesmisla, da jih ni za ome-j njati. Tako se v eni izmed njih opisuje ljubezensko živ- _ ljenje med ameriškimi krasta-! čami. In za vso tako traparijojj plačujejo ameriški davkopla-'] čevalci težke milijone. Jf --o--j, DEKLETA, TAKO SE PRIDE, DO MOŽA Birmingham, Ala. —v "Ali me poročiš, ali pa te ustrelim.". i Tako je 24. decembra rekla , 231etna Lovie Teel svojemu iz-i voljencu, ko je prišla k njemu ) s samokresom v roki. Izvolje-i nec, John Rigdon, jo je rajši - poročil, kakor pa umrl, in ta-a ko sta šla do sodnika, katere-, ga je energično dekle enako s e samokresom prisilila, da ju je -1 takoj poročil. Zakonska sreča o i pa ni trajala dolgo, kajti pre- ' i- teklo sredo je prisiljeni ženin »- vložil tožbo za razporoko. — i-j"Mrs." pa je postala kljub te-5-1 mu. o j - čiteljstva in drugih uslužben-k cev še nadaljnjih šest mesecev, s- Že zdaj pa jim mesto dolguje i-'na plačah 24 milijonov dol. Še o razumevanju pomena slov. katol. dnevnika v Ameriki ; Včeraj smo na tem mestu omenili, kako nekateri razumevajo pomen slovenske- , ga katol. dnevnika v Ameriki. Prvo je bilo dr. sv. Jeronima, št. 153, K. S. K. J. v | Canonsburg, Pa., ki se je odzvalo, kakor smo poročali včeraj. Pa jih imamo še več. i Iz Pueble, Colorado, sta se odzvala dva društva: Cerkveno dr. sv. Ane in društvo j Krščanskih žena in mater ter je vsako prispevalo po $5. listu v podporo. Iz India- j napolisa, Ind. se je odzvalo društvo Najsvetejšega Imena in je dalo listu v podporo $3. j Društvo Najsvetejšega Imena iz South Chicage, 111. je naročilo v listu oglas za $5. Dr. i sv. Vida, štev. 25, KSKJ. v Clevelandu, O. ima stalen mesečen oglas v našem listu za j $10. Vsem iskrena hvala, oast in priznanje za njihovo razumevanje pomena slov. " katoliškega dnevnika med nami! Nihče naj ne misli, da navajamo ta imena društev zato, da bi dajali pobudo za j kako prosjaštvo. Ne! Pač pa iz vzroka, da vidimo, kako razumevajo pomen slov. j katol. dnevnika med nami nekateri in kako drugi. Pribito dejstvo je in ostane, da kakor močno je naše katoliško časopisje, tako močni siho mi slov. katoličani v Ameriki. Katoliški dnevnik reprezentira našo moč in našo zavednost. Ukinimo katoliški dnevnik, bomo ukinili naše najjačje reklamno sredstvo, za naše župnije, za naše katol. društva in organizacije in za vse naše slovensko katoliško življenje v Ameriki sploh. Postali bi zopet igrača v rokah verskih nasprotnikov in predmet zasmehovanja. Zato pa, dokler bomo katoliški Slovenci, v Ameriki sposobni vzdržavati katoliški dnevnik, toliko časa bo naše narodno in versko življenje čvrsto in močno. Z neha-njem dnevnika bo začelo pojemati naše narodno in versko življenje. Katoliški Slovenci v Ameriki premišljujmo. to in storimo vsi po vseh naselbinah kar moremo, da pomagamo ohraniti Ameriški Sloveniji katoliški dnevnik "Amen-kanski Slovenec"! Iz Jugoslav!)«. SKORO POL MILIJONA DINARJEV ZA POMOČ BEDNIM RUDARSKIM OTROKOM. — GROZNA SMRT KOMAJ DVELETNEGA OTROKA. — STARA KORENINA. — SMRTNA KOSA IN DRUGE NOVICE. REVŠČINA V , ILLINOISU i -- ] Illinois potrebuje federalne 1 pomoči. —o— i Washington, D. C. — Več : | kakor 1,100,000 oseb, takih, ki so delazmožne in od dela odvisne, je danes v državi Illinois brez vsakega zaslužka, j To je povedal neki delegat jchicaške komisije za podporo : reVežev senatskemu pododbo- p ru, ko je zahteval, da mora fe-i deralna vlada kaj storiti za I i chicaške brezposelne. Preko s i /leta se bo potrebovalo več ka- 1 5 kor 26 milijonov za podporo i : revnih družin in niti polovice 'tega zneska ni zdaj na rokah; š ' preveč pa bi bilo zahtevati to- ' liko od privatnega dobrodelja. i -o--1 SAMO UNIJSKE KARE ZA v ; POGREBE i j Chicago, 111. — V sredo je1 'imela unija šoferjev in vozni-J kov svojo sejo, na kateri soj 'sklenili, da od prihodnjega po- ir I nedeljka naprej ne bodo pri-' z i vatni avtomobili več dobrodo- j i •šli pri pogrebih, marveč naj se s pogrebci vozijo v avtomobilih, r ;ki jih bodo preskrbeli pogreb- )g ' niki in katere bodo vozili unij- t ski šoferji. Privatni avtomobili ( bi morali iti naravnost na po- ^ kopališče in ne za krsto. Po-slan je bil apel na pogrebnike,1 naj v tem smislu sodelujejo z i unijo šoferjev. : -o- ZA OBLEKO MU JE, ZA ŽE-': NO NIČ t .; Charleston, W. Va. — S. C. i A d kins je vložil tožbo proti ( • svojemu gostu L. Klingu, češ, ^ .'da mu je ukradel obleko, vred-, !no $40. Mimogrede je pricta- j 'vil, da mu je omenjeni lumpi -' ukradel tudi ženo in zbežal z .'njo v Ohio. Vendar njo lahko' 5' obdrži, le da mu vrne obleko1 ali pa denar. KRIŽEM SVETAL — Berlin, Nemčija..— V več j nemških mestih so v sredo \ vprizorili brezposelni demon- . stracije, pri katerih je prišlo do spopada s policijo. V tukaj- ( šnjem mestu je bilo ob enaki priliki aretiranih 176 oseb. ! — Lima, Peru. — V sredo , zjutraj je tukajšnje mesto pre- : tresel močen potresni sunek. Povzročil ni nikake materijal- ; ne škode, pač pa je spravil j prebivalstvo v velik strah. — Stockholm, Švedska. — Dva vodilna tukajšnja časopisa, od katerih je eden že 108 let star, drugi pa 42 let, sta se; i združila v enega. — Atepe, Grčija. — Tukaj-; šnji poslanik Zed. držav, R. P. - Skinner, je bil prestavljen na . novo službeno mesto v Rigo,1 Latvijo, kamor se je odpravil v četrtek. p , -o--n e' SMRT ZNAMENITEGA TR- z GOVCA I j Chicago, 111. — V sredo po- \> jptJ.drie je umrl predsednik ( ! znane tvrdke, Sears, Roebuck S j& Co., Julius Rosenwald. Med > svojo uspešno trgovsko karije- ] ' ro si je pridobil ogromno boga-'stvo, a je izdal tudi velike svo-te za dobrodelja. -o- ARMADA BREZPOSELNIH V WASHINGTONU ! Washington, D. C. — V sredo je prispelo v tukajšnjo pre-' stolico kakih 15,000 mož iz Pittsburgha, Pa., pod vodstvom duhovnika Rev. J. R. Coxa. Brezposelni vsi, so prišli semkaj, da dosežejo od kongresa, da kaj stori za nje, kakor tudi za druge milijone • j brezposelnih v deželi. Obnašajo se popolnoma mirno in ni-> (oo dali policiji povoda, da bi : nastopila proti njim, -o- i1 Najzanimivejše vesti so v IAmeV. Slovencu; čitaite Ka! JAPONCI NADALJUJEJO;k I — . Ir Japonska armada zavzela se'§ eno kitajsko mesto. jš Tientsin, Kitajska. — Kakor se razvidi iz počenjanja i japonske armade, bi ne bilo ] - nič čudnega, ako bi.se zvede- j . lo, da so Japonci, zdaj ko sc ( - se polastili cele Mandžurije, i 1 j pričeli vdirati še v pravo Ki- i tajsko. Poročila namreč govo- j - re, da so zavzeli mesto Šan- j - haikwan, ki leži ravno na me- rs •S ji med Kitajsko in Mandžuri- >n s jo tam, kjer se veliki kitajski "s< j zid končava proti morju. Do 1 - zda j je bilo to mesto še v ro-! '. kah kitajske armade. a -o--'c 1 SMRTNA KOSA g Chicago, 111. — V sredo je g preminul v 64. letu starosti v naši slovenski naselbini dobro ji znani češki grocerist Frank Barta. Truplo leži v mrtvaški v kapeli pogrebnega zavoda A, c ; Glavach & Co., 1916 W. 22nd x : Street, od koder se bo pod r l vodstvom istega zavoda vršil ] - pogreb v soboto. |< -o----s DRZNI LETALEC NAŠEL KONEC Miami, Fla. — Resničnost : pregovora "Kdor nevarnost ljubi, se v njej pogubi" se je jasno pokazala nad letalcem Dale Jacksonom, ki je užival slavo po celi deželi vsled svojih skrajno drznih in vratolomnih poletov. Iste je poskusil tudi preteklo sredo, in sicer z modelom neke nove vrste ae-roplanov. Prekucoval se je v zraku, da je gledalcem zapira-, lo sapo in končno pričel leteti z glavo navzdol. Tedaj pa hi-ipoma odleti od aeroplana eno ! krilo, nato rep in končno še drugo krilo, na kar letalo trešči na zemljo, pri čemer je bil slavno letalec na mestu mrtev. Bedni rudarski deci za Božič i Ljubljana, 23. dec. — Veli- i ko pomanjkanje trpi posebno rudai-ska mladina. V raznih premogokopnih revirjih je od 7000 do 8000 rudarskih otrok in niti enemu izmed teh se ne godi dobro. Združili so se zato možje v revirjih skupaj, odbrali deputacijo petih mož II. rudarske skupine, ki se je podala v Ljubljano na ravnatelj stvo TPD. Deputacijo'je vodil predsednik Ilriberšek. Depu-tacija je prosila družbo za primeren nabavni prispevek, ki; bi vsaj za praznike olajšal be-' ' do otrokom v rudarskih revir-' , jih. Ravnatelj jim je odgovoril, j, da kar se tiče nabavnega prill spevka ni ničesar določeno, pač |'je pa zatrdil deputaciji, da je I [določenih 400.000 Din za bo-Ijžičnico rudarskim otrokom v ■ :vseh revirjih, to je v Trbovljah, i Zagorju, Hrastniku, Kočevju, ■ Rajhenburgu, Senovem, Hudi i ami, Laškem in drugod. Na ta način bo vsaka rudarska druži- g h na dobila za vsakega obroka o- 0 "ikoli 50 Din. Ni veliko, pa bo ^ [rudarska deca na ta način pri- n 'šla vsaj do majhnega pribolj- g jška za božične praznike. o -o- j Žrtev splašenih konj l Iz Št. Jerneja na Dolenjskem i poročajo, da je hotel Luzar- j jev hlapec z Ostroga z gospo- s darjevimi konji v gozd po dr- re va. Iskri konjiči so se splašili j« in začeli divjati, Jdapec jih pa pi nikakor ni mogel pomiriti. V j silnem diru je padel z voza na- j ravnost med kolesa in dobil j nevarne poškodbe. Prepeljali!, so ga v bolnico v Brežice. 11 si -o- Žalostna smrt ptroka ^ Na Tržaški cesti v bližini ^ Gline se je 12. dcc. pripetila ^ grozna nesreča, ki je v dno du- ^ še pretresla bližnje prebivalce p in jim izvabila solze v oči. na Mihaela Cerneta, ki je za-1^ 'poslen v Golobovi kemični tovarni in stanuje na Tržaški c.! 38, je okoli poldne odšla iz sta-) novanja v trgovino po nekate- j re stvari. Doma je pustila štiri- c ,letnega fantka in malo nad g 'dve leti staro Mihaelo. Otroka ( sta se v kuhinji igrala naprej. 1 'Med igro je pa fantek odprl'] vratca štedilnika, iz katerega ) ■ je planil ogenj in vnel de-" kletcu obleko, ki je pričela ta-Ji : lcoj goreti. Na krik otrok so i f prihiteli sosedje in mati, ki se I je vračala iz trgovine, je prav - tedaj stopila v hišo. Pograbila - je hitro dekletce in je zavila v 1 posteljco in pokrila z odejo. 5 V zmedenosti ni niti pogasila - goreče oblekce in otrok je kar v naprej gorel pri živem telesu - V tem se je vrnil tudi oče iz to-;i varne, ki je takoj poklical re- - Sevalno postajo, ki je z avto-o mobilom prepeljala otroka do t. |mestne bolnice v Ljubljani, - kjer je otrok izdihnil. Otrol< il je bil stpašno obžgan po vsem j. 'telesu, obraz pa mu je bil po- vsem zogljenel. Nosek — košček oglja, enako lica, vse . . . Drugega ni bilo mogoče razbrati z obraza, kakor poteze groznih bolečin, ki jih je otrok prestal. -— V zmedi, ki je nastala, je mati pograbila fantka, ki je po naključju ostal nepoškodovan, in pobegnila neznano kam in ljudje se boje zanjo. ---o- Lepa starost Dne 21. dec. na praznik sv. iTomaža je na svojem slikovitem gradiču Okroglem prazno-val 921etnico svojega rojstvi, • in obenem svoj god apostolski , prOtonotar msgr. Tomo Zupan. • Sivolasi mož je kljub svojim i letom še krepak in zdrav. Za i ta svoj visoki god ovni in roj si. - ni dan je prejel nešteto častitk / iz vseh krajev. Lep vzrok nesreče ' Kakor imajo nekateri nava-1 do, take je tudi Alojz Podpe-" čan, mali posestnik v Brdcih, " občina Dobrna, sušil lan kar v ) kuhinji. Lan je bil postavljen " na lesene droge pod strop počez. Mirno je v peči zakuril in odšel v sosedno sobo. Med tem je skočila iskra iz peči ter vnela lan, ki je začel seveda z velikim plamenom goreti. Ker je bila hiša popolnoma lesena, se je užgala in popolnoma zgorela. Podpečan trpi škode do 12,000 Din, zavarovan je bil pa le za 200. i --0- ; Smrtna kosa V Mariboru je umrla Marija Domicelj, roj. Lovrencu-, stara 85 let. — V Novem mestu je umrla Marija Ogoreutz. roj. Seifert, stara 83 let. — V Ljubljani je umrl Matko Ko-renčan, uradnik drž. žel. V celjski javni bolnici je umrla Frančiška Krevseli, delavka ? i Malega vrha, občina Šmartno ob Paki, stara 53 let. | -o-- Ljubljana napreduje I Koncem novembra je bil« otvorjena tramvajska proga v Št. Vid nad Ljubljano. Vožnja od Ljubljane do Št. Vida traja le 6 in pol minute. Ljudstvo oh progi, kakor meščanstvo ljubljansko in občani občine Št. ■jVid, so veseljem pozdravljali ■'otvoritfev nove proge, ki bo za > 'razvoj Ljubljane velikega po-» mena. r --o-- i Izpite sta napravila i Izpit za uradnika finančne . kontrole je napravil Antov x Kolenc, preglednik finančne r kontrole v Cerknici, in Kar Patern, preglednik finančn« - kontrole v Vinici, > -—O---- i- Odlikovanje o V Ptuju je bil odlikovan i, redom Jugoslov. krone V. ra? k reda PYanc Stiplovšek, prof t n sor drž. realne gimnazij* >- Ptuju. Stran i AMERlKANSKI SLOVENEC 9'. januarja 1932 AMERlKANSKI SLOVENEC Prvi in najstarejši slovenski Che first and the Oldest Slovenei1 list v Ameriki. Newspaper in America. Ustanovljen leta 1891. JTT7 ,om ! .__Established 1891. , Izhaja vsak dan razun nedelj, pone- Issued daily, except Sunday, Mon- deljkov in dnevov po praznikih. day and the day after holidays. EDINOST'PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. 1849 W. 22nd St., Chicago, Ih. Telefon CANAL 0098 Phone: CANAL 0098 ] Naročnina: Subscription: Za celo leto........................................$5-0° For one year......................................$5.00 Za pol leta............................................ 2.50 For half a year................................ 2.00 Za četrt leta........................................ l.J)0 For three months.............................. 1-50 Za Chicago, Kanado in Evropo: Chicago, Canada and Europe: Za celo leto..........................................$6.00 For one year......................................$6.00 j Za pol leta............................................ 3.00 For half a year.................................... 3.00 j '.-d četrt leta........................................ 1.75 For three months.............................. 1.75! Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredili-j štvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu i je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov; uredništvo ne vrača. ______! ,—__—---------*—-— ■ — POZOR. — Številka poleg vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker1 s tem veliko pomagate listu. ______ Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office ?t Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879._________ J. M. Trunk: Mir — vojna čaju spora z Macintoshem, si država prilastuje pravico, da i lahko vsakega državljana prisili, da zgrabi za orožje, naj je j država na pravem, v opravičenem spopadu, ali na krivem, torej v spopada, kjer vest državljanu ne dovoljuje, da se spopada udeležuje dejansko. Amerika in z njo skoroda vse moderne države so se oprijele pri pojmovanju države poganskega naziranja, in to je krivo, nenormalno, in odtod ne najdejo izhoda, ako pride do konflikta. Mir je mogoč le, ako države zapustijo to pagansko nazi-ranje o državi. Kakor posamezniki, more tudi država zapustiti smernice normalnega in etičnega reda, in v tem slučaju ne more nikogar moralno prisiliti, da ji sledi, če je krivica povsem očitna. Mir je nemogoč, in posledica je — vojna. Tu je korenina. MU V Mandžuriji je prišlo do spopada med Japonsko in Ki- ! tajsko. Ni ravno vojne tam, kakor je svet vsaj dozdaj vojno pojmoval, ker izrecno vojna ni bila napovedana, miru pa je 1 še manj, ko se vršijo vojaške operacije že dalj časa. V prejšnjih dobah je bil kak spopad navadno omejen na ozemlje spopada in stranki pri spopadu. Moderni čas je toliko izpre- j menil, da zadene vsako vojno vznemirjenje še druge stranke,; dasi niso neposredno pri spopadu udeležene. Tako je tudi pri spopadu v Mandžuriji. Poleg tega imamo še Ligo narodov, novo ustanovo, in prav ta ustanova se je napravila iz namena, da bi se vsaka vojna onemogočila in morebitni prepiri poravnali brez orožja. Na papirju se je namen Lige narodov prav izborno podal, ker je teorija imenitna. Praktično pa se prav vsaka teorija prikaže v drugi luči, in Liga narodov izgleda povsem drugačna v praksi, pri spopadu, kakršnega imamo zdaj v Mandžuriji, kakor je izgledala, ko še ni bilo resnejšega spora med narodi. Tudi pri samoodločevanju narodov je bilo tako. Teorija je bila sijajna, ko je pa prišlo do uresničevanja teorije, je pa precej teorije splavalo po vodi. Slovani so to! razliko najbolj občutili, kakor je vsakemu dobro znano iz dogodkov po zadnji svetovni vojni. Amerika je igrala vrlo čudilo vlogo. Teorija o samoodločevanju narodov je prišla iz Amerike. Ko pa je bilo na Iters?, da se teorija uresniči, se je Amerika postavila v ozadje, zapustila torišče, kakor jasno kaže Wilsonov umik iz Evrope po vojni. Tudi pri Ligi narodov Amerika ni niti redna članica, ampak prav ta Amerika naj bi igrala prvo vlogo, ako se pojavi kaka težkoča. Tudi pri spopadu v Mandžuriji je tako. Nekaj časa je izgledalo, da bo morala iti Amerika po kostanj v ogenj. Morda je bila le toliko previdna, da se hi dala potisniti v ospredje po Ligi narodov, a vsa nevarnost še ni popolnoma minila. Razumljivo pa je, da se popolnoma ne more odtegniti od konflikta, ker konflikt pač ni lokalen in zadene vse večje sile na ta ali drugi način. Naš prejšnji državni tajnik, Frank D. Kellogg, je prišel •i nekim nasvetom v slučaju, da se Japonska in Kitajska ne morete sami poravnati med seboj. Nasvetoval je, da naj vse velesile, ki so podpisale pakt v Parizu, pošljejo obema strankama, Japonski in Kitajski, skupno noto, v kateri naj ju opominjajo, da "sta z drugimi silami prevzeli obveznost, da se odpovesta vojni kot sredstvu narodne politike, in da hočete težkoče poravnati potom mirovnih sredstev". Kellogg je pristavil, da bi to "mobiliziralo javno mnenje vsega sveta." Dalje je še dostavil, da se noben narod ne more čutiti užaljenega, "ako se ga opominja, da ruši pogodbe ali jih skuša rušiti", ko "vojna ni več zasebna zadeva vojskujočih strank". Diplomatje prihajajo v rokavicah. Dvomimo pa, da bi Kelloggov nasvet* zamogel na svet učinkovati. Morda bi učinkoval, ako bi bil svet pri normalni mentaliteti. Računati se pa mora z neko nenormalno menta-liteto, ki ni noben patriotizem, pač pa grd naroden šovinizem, ko prav vsaka stranka smatra spor za popolnoma opravičen ih tudi pravičen. Mr. F. D. Kellogg se postavi v imenu Amerike. Ali je opravičen do tega? Ali je Amerika normalna ali nenormalna v svojem pojmovanju? Gre za pojmovanje moderne države Kakor je razvidno iz znanega odloka najvišjega sodišča v slu- TARZAN IN NJEGOVE ZVERI Napisal: EDGAR RICE BURROUGHS (41) (Metropolitan Newspaper Service) KAKO JE V DETROITU Detroit, Mich. Vremenski bogovi nas še precej dobro "tritajo". Še sedaj, ko to pišem, imamo skoro spomladansko vreme. Ne bom vam poročal, kako smo se imeli o božiču ker to je bilo poro-čano od drugih poročevalcev. Začel Bom pa blizu tam, namreč pri prazniku sv. Štefana Ta dan je bil namreč moj god in sem bil povabljen k nam vsem dobro poznani družini ■ Math Gorshe. Kako se mi je | tam godilo, vam ne bom popisoval, in si lahko sami mislite, saj ste prav gotovo že kedaj imeli čast uživati njihovo gostoljubnost. Tudi zalivali smo si z robo — čujte in berite — devet let staro. Boy, o boy! Še na smrtni postelji bi se take kapljice ne branil. — Tudi Mi- \ klavž me ni pozabil in se za njegovo radodarnost prav lepo zahvalim mojim prijateljem. Iker v teh slabih časih tudi starejši v Miklavža verujemo. Na starega leta večer smo se pa vsi f a rani zbrali v prostorih sv. Janeza Vianej^i, kjer smo imeli veselico. Naše skrbne in dobre ženice so preskrbele samo dobrote, katerih si le more človek poželeti. Možje so pa prinesli dobre kapljice iz spodnjega štuka. Seveda le tisti. ki so še tako srečni, da so si pripravili in jim tam spodaj še kaj teče.. Tako veselih obrazov že dolgo nisem videl na zabavi. Zabavali smo se do pozne dvanajste ure in takrat je šele pričelo biti luštno, ko smo eden'drugemu stiskali roke in si voščili veselo novo leto. Kmalu nato nam č. g. Avguštin Svete pove, da je na novega leta dan god našega župnika Rev. Father Odilo Hajnše-ka. Tedaj par krepkih rok vzdigne Fathra Odila na rame. Že sem se bal, da ga bodo previsoko, ker če jo namreč človek od zgoraj doli po glavi dobi, se že še prenese, če jo pa od spodaj gori, pa ni tako prijetno; to pač tisti znajo, ki so že kedaj delali v rudnikih. V rfedeljo, dne 3. jan. so pristopili člani društva Najsv. Imena k skupnemu sv. obhajilu, po sv. obhajilu smo pa imeli zajuterk. Hvala ženam oltarnega društva, ki so nam' ta- ko dobro postregle. Želeti b; bilo, da bi ne bilo katoliškega! moža in mladeniča, ki bi ne bil j Član društva Najsv. Imena. Na j delo torej možje in fantje. — \ Vsak naj pripelje enega ali dva nova člana in kmalu nas bo lepo število. Kateri naročniki Amer. Slovenca še niste prejeli koledarja A. S., jih dobite v župnišču in pri. zastopniku, ki vam je dobro znan. Delujmo še sedaj in vedno na to, da pridobimo | čim več novih naročnikov za naš katoliški dnevnik Amer. . Slovenec, katerega moramo za vsako ceno obdržati na povr-' šju. Vsem voščim v novem letu i konec te depresije,-katere smo , že vsi do grla siti. Steve Potočnik. j VELIK POGREB Ottawa, 111. Stotine ljudstva se je zbralo j v ponedeljek, 28. dec. 1931 v j cei'kvi sv. Frančiška ob if. uri, j ki so prisostvovali pogrebni, sv. maši, ki se je darovala za j pokojno vdovo Katarino Vidic, j ki je bila n#,Sveti dan zjutraj i umorjena v Harrison hotelu,; katerega je vodila po smrti j svojega moža. Pogreb pokojne Katarine Vidic je bil eden največjih, kar se jih je vršilo iz cerkve sv. Frančiška v Ottawa. Veliko prijateljev in sosedov je prišlo, da spremijo pokojno na njeni zadnji poti in, ji izkažejo zadnjo čast. Veliko j jih je prišlo tudi zato, ker so čustvovali z ubogimi sirotami, i katere je pokojna zapustila. Domači župnik Rev. Andrew . Miller, ki je poznal pokojno, • da je bila dobra članica cer- - kve in skrbna mati svojim o- - trokom, je daroval za njo črno - peto sv. mašo. Po sv. maši je : bilo truplo pokojne položeno • k večnemu počitku na Calvary i pokopališču, kjer poleg svoje- • ga prezgodaj umrlega moža i čaka večnega vstajenja. Po-i grebci so bili John Lubschino, • George Vancena, Steve Bel-> chic, Frank Polančič ml., John Polančič in Joe Lenac. Pokoj-i na zapušča dva sinova, Jose-, pha ,ki je star 6 let, in Antona, . ki je star šele 3 leta. Naj ji . sveti večna luč in naj ji bo lah-. ka ameriška gruda. J. Bradish. PO NOVEM LETU IN PO ji VOLITVAH t Strabane, Pa. Ker ravno pošiljam naročnino za naš list, se naj tudi nekoliko oglasim iz naše naselbine. — Ko smo stopili v novo leto, smo eden drugemu voščili veselo-, srečno in zadovoljno novo leto, kar se meni zdi, ka-. kor kaka resolucija, ko eden drugemu najboljše želimo. To je po mojem bilo in bo. Ampak take resolucije, kakor so jo ne-1 kateri napravili meni pri zad- j njih volitvah, ko so mi pred volitvami stiskali roko in mi voščili srečo, nazadnje me pa pustili na cedilu, niso prav pripo-j ročljive in človeka varajo. Po-J prej obljubljajo, da mi bodo pomagali in mi oddali glas, po-^ tem se pa zadnjo minuto pre-, 'j mislijo in gredo volit za druge-' t j ga. — Kakor, da bi nobenemu j M ne pomagal do kakega zasluž- \ i i ka in kakor bi ne šli roko v ro-' I % i ki. Sest let sem vam pomagal, i kolikor je bilo v moji moči. • Dragi rojaki, s tem, da ste me- j ni vzeli od ust kos kruha, ga - niste vzeli samo meni, ste ga še ^ - marsikateremu drugemu. Ne ' i i mislite pa dragi rojaki, da mi(t J je res tako hudo žal za delo, 1 j žal mi je pač za principe. Nek 1 3 j kandidat se je proti meni tudi ] x izrazil, da njemu ni toliko za .' delo, kakor mu je za ime, ki je i tako imenitno. Meni pa,boste , i ] i lahko vsi potrdili, ni bilo toli- j i ko za ime, ampak mi je bilo j ,več za to, da sem pokazal Slo- i { vencem, da se lahko veliko ko-J, listi slovenski naselbini. Tako j ] sem se potrudil tudi delati, tru- j. dil sem se zato, da bi bilo do-,, bro tebi dragi rojak in meni. ^ , Po šestih letih, niste hoteli me-j ,! ni enkrat pomagati, jaz sem pa 1 mnogim v teku šestih let poma- ' '.gal, sedaj ste me pa pustili, v j Tudi prav in bom morda še kaj j' [napisal, kako me je sovražnik' 'Iv "Prosveti" napadel. Še vsej! I se bomo lahko pogoVorili, saj | smo še zmožni. Ce bi pa ne bi-:( /,li, bomo dali pa našim kontrak-; tor jem čez, bo že on preštudi-! ral, kako koristno, da se bomo1 teh katoličanov iznebili iz ka-| kega urada, potem bomo vsi' naprednega mišljenja in bomo vzorno delovali v procvit organi nizacije, ker v današnjih časih 'je potrebno, da smo dobro or-! ganizirani. Ako pa nočeš na-' praviti organizacije v domači naselbini, pa pojdimo "mar-: fat" z Rev. Father Cox v Wa-' shington, D. C. in jaz se bom. tudi udeležil "marčanja" in ko' } pridem nazaj se bom pa spet kaj oglasil in povedal, kako ^ smo se imeli. ! r M. Fr. Tomšič, zastopnik.' -o- ČLANOM DR; NAJSV. IMENA Sheboygan, Wis. Na zadnji seji meseca de-1 cembra, je društvo sklenilo, da . imamo za naprej skupno sv.' . obhajilo vsfako drugo nedeljo v , mesecu. Kakor je bilo ozna-i I njeno v cerkvi, imamo skupno j sv. obhajilo v nedeljo dne 10.! jan. Vabljeni ste vsi člani, daj se v kolikor mogoče velikem [številu udeležite, da nas ne .samo nekaj, ker nas je vendar h lepo število pri tem društvu. O-'j pominja in prosi se vse člane, j i ki bodo šli k sv. obhajilu, da č pridejo pred sv. mašo v dvorano. Tudi tisti, ki tako radi osta- c jate bolj v zadnjih klopeh pri- 1 dite ta dan v sprednje klopi, i ker izgleda, če ostajate zadaj, i kot bi se sramovali, da ste v j tem društvu, kar se za prak-:l Učnega katoličana ne spodobi.'] I Ker ni bilo na zadnji seji na- J1 ! vzočih vseh članov, naj tukaj i omenim, da je bil do sedaj me-1' sečni asesment na vsakega čla-j na po 10c na mesec. Ker se je j nekaterim zdelo še to preveč, < J se je na zadnji seji sklenilo, da ] .bomo od sedaj naprej plačeva- ] |li po 50c na leto. To svoto bo ] , prav gotovo vsak lahko plačal. ' Neki asesment mora biti, ker je | tudi nekaj stroškov in ker edi-| ,no na ta način nam je mogoče,: vedeti, koliko članov šteje dru-.,; štvo. Sedaj, ko je tako nizek : asesment je želeti, da se pri-j družite vsi tisti, ki ste že kedaj ; bili v društvu in tudi drugi, ki . še niste bili, mladina in od-rastli, zlasti pa starši, pripeljite s seboj svoje sinove, da nas bo večja armada. Saj je častno biti član društva Najsvetejšega i Imena. -o- NEDELJA NAJSV. IMENA PRI SV. ROKU. La Salle, 111. II | Prihodnja nedelja je posve-'jčena praznovanju Najsvetejše-!ga Imena in nastopom mož in: M fantov, ki se združujejo v svo-j 'iji prelepi organizaciji pod tem " i imenom. Tudi pri nas mislimo 'jtisti dan prav lepo praznovati. Zjutraj med prvo sveto ma-1 šo bodo možje in fanje, ki soj že vstopili v to društvo ali pa: ^mislijo sedaj pristopiti, skupno 1 j prejeli svete obhajilo. Obe dru-^štvi, mlajše in starejše, bosta ;;to nedeljo skupno nastopili. 3 Pri tem bo tako urejeno, da bodo sinovi s svojimi očeti in na-" j robe, ne tako, da bi šli starejši i zase in mlajši zopet zase. Zbirališče je v šoli 15 minut po 'jsedmi uri zjutraj in od tam bo-1 do v sprevodu odkorakali v ' cerkev. Reditelj bo Mr. Jože ' Stukel. :; Po sveti maši bo v spodnji ':šolski dvorani skupen zajterk ] in skupna seja obeh društev. I Pomenili se bomo zlasti glede ■slovesnosti tisto nedeljo zvečer. j Ob sedmih zvečer bo namreč v cerkvi slovesen'sprejem mlajših in starejših članov v društvo Najsv. Imena. Pri nas i obe društvi že precej dolgo ob-stojita, cerkvenega sprejema pa še nismo imeli. Je lepše, da smo to prihranili do sedaj, ko sta obe društvi že na trdni podlagi in nam ni treba članov šele okoli loviti za cerkveni sprejem. Imamo namreč že po-1 oisanih veliko število. Za slovesni sprejem imamo torej vse ; pripravljeno. Saj smo imeli te j dni celo dvodnevne prav lepe j duhovne vaje ali "Retreat" za j fante in mlajše može. Vodil je duhovne vaje z veliko .vnemo AischaJj OFM. Kakih 40 [pridnih Holynamovcev se jih' |je udeleževalo. Bil je to prvi I poizkus pri nas in moramo reči, da smo bili zadovoljni. Pri večerni slovesnosti bo vodil obrede Rt. Rev. Opat iz St. Bede College. Asistiral bo Very Rev. Wencel Sholar, OSB. 'in drugi. Vsi člani bodo dobili jako lepe znake ali regalije, s : katerimi bodo zanaprej skup« 'no nastopali kot društveniki. j Razume se, da bo pri tej slovesnosti igral važno vlogo naš I "ta veliki" cerkveni zbor, ki bo , prepeval, da bo veselje. Ne smem pozabiti povedati, da bo po cerkveni slovesnosti nadaljevanje v šolski dvorani. Naši mlajši člani bodo pokazali zanimivo igro v angleškem jeziku, katere bo vsak vesel; kdor jo bo videl. Vstopnice se [prodajajo po 35c. Po igri I bo pa prosta zabava ob igranju harmonike. Torej vseskozi zanimiv in privlačen program. Da bi nas bilo veliko, veliko skupaj — zjutraj in zvečer! Rev. B. Ambrožič, OFM. -o- ČLANICAM DR. KRALJICA ; MAJNIKA KSKJ. i Sheboygan, Wis. i Poslužujem se lista Amer. Slovenec, ker mogoče katere ne berete Glasila KSKJ., da boste potom teh vrstic vedele, da se vrši glavna seja društva Kraljica Majnika v nedeljo, dne 10. jan. ob 2. uri popoldan v cerkveni dvorani. Drage članice, prijazno ste vse vabljene, i da se seje udeležite, nasprotno I zapadete kazni, ako od seje lizostanete, kakor to določajo društvena pravila. Po seji bomo imele mali prigrizek in po-kusile, kakšno kapljico nam je Inaprešala Mrs. Eržen. Matere : in gospodinje ste naprosine, da že opoldne napravite večerjo, da se vam po seji ne bo takoj mudilo domov. Tajnica. -o- DOMA BO DOVOLJ ZABAVE IN VESELJA Chicago, III. Dolgi zimski večeri so spet , nastopili in knez Zimovnik je spet zavladal v naši sredini, čeravno mu zapiramo vrata, celo v obraz sili. Pa čemu bi se ' ga tako ogibali, ko nam nosi toliko lepih zabav? | Komaj smo dobro pozdravili Novo leto s prošnjo in upanjem, naj ne bo tako trdosrč-;no kot je bilo minulo, že pri-{ haja po cesti nagajivček z raz« r cefedranimi hlačicami, ki kar J vihrajo v vetru in s Čepico na ' glavi. O da, to je letošnji pust, t oni nori pustni čas, katerega ( se ne veseli samo brezskrbna ) mladina, temveč tudi starejši. . Vsi ugibljemo, kaj bi poizkušali, kaj bi uganili, da bi bilo . bolj pustu podobnega. Neki ptiček mi je zašepetal na uho, I da se pripravljajo slamnati ; I možje za nekatera dekleta v ; j naši fari. Kaj mislite? — De-; kfeta, nikar se jih ne ustraši« | mo. Saj je še čas in ako ne verujete, se boste prepričali na > (Dalje na 3. strani.) ifiifiijTviffcaiiiitiiiiiiiC3iiiiiiiiiiiii:3iiiiiitiiiiic2if iiifiiiiiicaiitiiiiiiviicaiiiiriiiiiiiaiviiiiiiiviiraiiiviiiinifcair ^ VAŽNO I za naročnike g "AMERIKANSKEGA SLOVENCA"! I Naročniki, katerim naročnina poteče i so prošeni, da jo po možnosti obnove. || Oni, naročniki, ki so prizadeti vsled § slabih fazmer, pa želijo prejemati S list naprej, naj gotovo obvestijo o tem I upravo lista ali naše zastopnike, da se g jih za naročnino počaka in da se jim i lista ne ustavi. Oni, ki pa morejo 1 naj poravnajo naročnino točno, kajti 1 izdajanje lista je v zvezi z velikimi S stroški. Naročnike prosimo, da bi to g blagovolili upoštevati. UPRAVA "AM. SLOVENCA", j K6 je' v otroku pojemalo življenje, je čarovnica vrgla košček žareče žerjavice na obrazek otroka. Bila je to zamorska navada dotičnega rodu. Ako' je bilo v bolniku še življenje je to pokazal, ko ga je spekla žerjavica. Otrok se ni ganil več, znamenje, da je prešel v večno spanje. V tem momentu Ivana dvigne svoje oči in ko je pogledala proti durmi tam zagleda pošastni obraz zlokobnega Rokoffa, ki je zijal skozi vrata. Vedela je, da je zopet ujetnica v rokah tega zlobneža. . . -• • ------: —-ni^r- Zanicrka je poslala po čarovnico zamorko, It. je znala variti razna zdravila. Bilo je okrog polnoči leo je dospela. Čarovnica je zanetila ogenj in dala kuhati zebrin rep in nad loncefti je mrmrala čudne besede. Ivana jo je začudeno opazovala. Medtem pa je zaslišala Ivana zunaj kolibe stopinje in govorenje, katerega glas se ji je znal znan. Čarovnica, ki je sedela poleg ognja je uganjala svoje čarovnije naprej. Otroče pa je že bilo v nezavesti in vse je kazalo, da se mu bliža konec. * Ko je dospela v vaš so jo domačini zamorci z velikim začudenjem sprejeli. Saj take veliko-mestne bele dame še videli nikdar niso. Vse je zijalo v njo staro in mlado. Kazala je na otro. čiča in pripovedovala, da ima otrok vročico, toda zamorci so le zijali, ker je razumeli niso. Končno je mlada zamorka spoznala iz kazanja Ivane na. otroka, da mora biti nekaj napačnega z otrokom in odvedli so jo v zamorsko kolibo, kakoršne so imeli domačini dotične kolonije. C«p?r;tIM, Ei!;nr Hire Uurroufllw, l.i,', AH Kfclil. n-nr-rvwl. Vsa prestrašena, od mučnih slučajev, ki jih je doživela odkar jo je zlikovec Rokoff ujel v la. dijo Kinci&d, je sedaj stala sama sredi, neznane džungle. Loteval sejo je strah, zato je pospešila svoj korak po stezi, ki jo vodila v neznani kraj. Kmalu pa je zaslišala za seboj v daljavi krik moških in streljanje. Takoj je vedela, da je Šveda najbrže moral zalotiti zasledovalec zloglasni Rokoff. V dobri pol ure je dospela v neznano zamorsko kolonijo. v dolgosti 17 milj, in je cestne j električne kare nadomestila busi. S tem, pravi, se znižajo > stroški za obrat, obenem pa sej daje občinstvu tudi boljša po-1 strežba. -o--j PROTISALUNSKA LIGA "SUHA" j Westerville, O. — Suhaška organizacija protisalunska li-j ga ni zdaj suha samo glede pi-1 jač, marveč tudi v blagajni. Poslala je apel na svoje somišljenike, naj takoj prispevajo, "i ker drugače bo prišla organizacija v krizo, kar bi bilo u-jsodno za prohibicijo ravno! zdaj pred volilno kampanjo. -o- NAPRAVA PROTI MORSKI BOLEZNI V Trstu bodo splavili v morje nov parnik, ki bo lahko prevažal 3000 oseb in ki bo o-premljen s posebno modernimi napravami. Med drugim bo imel tako zvan "stabilizator", ki naj bi potnike varoval morske bolezni, ker se z njim o-premljena ladja ne ziblje niti v hudih valovih. Ta stabiliza- • tor se je baje zelo dobro ob-nesel za manjše vojne ladje in za privatne jahte. -o- V "Am. Slovencu" izhajajo najzanimivejše ptjur^-r"-.....—■ ■■■ jflBHjSBBg MBSCfiKS TEMELJITO vzamete v poštev vse okoliščine, boste prišli do zaključka, da je vaš denar ^ resnici siguren pri KASPAR AMERICAN STATE BANK sioujiy 'OSHDJUQ '*3ay pu«i«l »»Mg 0061 NAROČITE naš letošnji stenski koledar ZA LETO 1932 SVOJIM DOMAČIM V STARI KRAJ! Posamezen komad stane samo | 15 centov S POŠTNINO Ker smo jih letos^zdali le omejeno število je važno, da po koledarje pišete takoj, oz. jih naročite, dokler so na roki. Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. ŠEST DNI PREKO OCEANA najkrajša in najbolj ugodna pot za potovanje na ogromnih parnikih: ILE DE FRANCE, 30. jan. (12.05 zjut.) ; 17. febr. (12.05 zjut.) PARIS, 15. jan. (10 zveč.) ; Najkrajša pot po železnici, vsakdo je v posebni kabini z vsemi modernimi udobnostmi. — Pijača in slavna francoska kuhinja. Izredno nizke cene. — Vprašajte kateregakoli pooblaščenega agenta ali SKSeOšjiejk PRVi SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI B Louis J. Zefran 1941 W. 22nd STREET, CHICAGO, ILL. Phone Roosevelt 3408 Na razpolago noč in dan! — Najboljši automobili za pogrebe, krste in ženitova-nja.— Mrtvaška kapela na razpolago brezplačno. — Cene zmerne. 213 N. Michigan Avenue, Chicago, 111, Sobota, 9. januarja 1932 ^ ______ AMERIKANSKI SLOVENEC .. ___^ - SW S ^ OBČNI ZBOR BARAGOVE ji ZVEZE |š II Ob rojstvu Baragove Zveze | ( v lanskem letu smo s skrbjo j. gledali v bodočnost, kaj bo s ^ tem novorojencem. Ali bo Ba-j( ragova Zveza mogla uresničiti svoje vzvišene cilje ali ne? Ali ( bo sojenica napravila križ čez , njeno delo z mrko sodbo: lezi g in nikoli več ne vstani, lezi v '. grob, ne da bi videla uresničen j namen, za katerega si se za-vzela? Ali bo naša zgodovina ; res morala pisati to, kar je v ^ bojazni napisal v Glasilu Pa- , ter Hugo Bren: Ameriški Slo- ; venci so odgovorni, ker niso | hoteli ali mogli izvesti započe- j to delo? Vprašanja, ki so se ( rodila ob rojstvu Zveze in so tekom leta strašila naša srca. Toda leto poskušnje je šlo mimo nas, Baragova Zveza je j prestala novicijat in dne 28. \ decembra je ob navzočnosti j številnih duhovnikov in roja- \ kov napravila slovesno oblju- ] bo. Obljubo, da bo delala za [ Baragovo stvar tako dolgo, do- j kler ne doseže namena. j ( Leto novincijata Baragove Zveze , Kakor vsak novinci j at je tu- i di Baragovi Zvezi leto poskušnje potekalo bolj v tihem delu. ; Toda to delo ni bilo majhno. V s prvih mesecih je bilo vse delo g bolj propagandno delo. BZ. je z zainteresovala društva in po- |s sameznike, da so zvedeli za š njene namene, skušala je pri- j v dobiti kolikor mogoče veliko 1 članstva, glavnj njen namen j pa je bil, da je tudi domovino z vnela za naš veliki vzor. Vse 's njeno delo je bilo kronano z'] uspehi. Ti uspehi niso sicer j 2 kričali v svet, a vesela jih je 'i lahko bila tako Baragova Zve- [j za kakor tudi širna ameriška Slovenija, zakaj s tem delom je utirala pot k še lepšemu in lepšemu razmahu. Na zunaj bi j bil človek mislil, da res BZ. životari, kakor da iskra Barago- j ve zadeve v pepelu tli in bo u- ] gasnila, če ne pride kaj izred-j nega. Tako vsaj so nas svarili1, razni članki izpod peresa Ba-1 ragovih entuzijastov. Toda vse to "životarenje" je bilo menda le pričakovanje nečesa večjega. Baragova Zveza ni bila na mrtvi točki, gledala je le za večjimi in boljšimi sredstvi, teh sredstev ni mogla čez noč osvojiti, čakala je občnega zbora v decembru, čakala ga je kakor odrešilnega dne, ki bi ji odprl pot v novi svet in novih moči. Kar je pričakovala, je učakala. 28. december — praznik Ba- ! ragove Zveze I Zbralo se je v dvorani cerkve sv. Štefana premnogo odličnih src, ki so soglasno soza-zvenela s pesmijo Baragove Zveze: Barago na altar. Navzoči so bili na tem: zborovanju najodličnejši naših Jednot. KSKJ. je bila zastopana po svojem duhovnem vodji Rev, J. Plevniku, predsedniku F. O-peka, tajniku J. Zalarju in Mr. Gospodarichu. Družba sv. Družine je bila zastopana po j predsedniku G. Stonichu, Žen-' j ska Zveza po glavni uradnici! i Mrs. Erjavec, da ne omenim še j i drugih delegatov raznih dru- ;' •štev, društev ne samo bližnjih'' j sosednih naselbin, temveč tu- ! Jdi bolj oddaljenih. Vsi so bili j: ene misli, vsi so bili ene želje: j1 daj Bog, da bi se nam uresni-j1 čila težnja in glasna prošnja! slovenskega naroda. Ta želja 1 je izzvenela še bolj, ko je taj- ; nik Rev. Bernard Ambrožich i pokazal zavitek pisem in po-1 zdravov od slovenskih duhovnikov, društev in naselbin, ki! so pozdravljali občni zbor in zborovavce in jim želeli blagoslova za veliko delo. Ta pisma • bodo po vrsti priobčena v Sve- : tilniku BZ., v Amer. Slovencu. Poročilo predsednika BZ. Anton Grdina, predsednik, ji je povzel prvi besedo in je v ( kratkih potezah začrtal delo | Zveze v lanskem letu. Tiho je | bilo delo, samo enkrat, dva-krat je bolj glasno odmevalo, ^ to je na Brezjah v domovini, ko je odlično zastopstvo naše-ga naroda v Ameriki izrazilo ( slovenskemu škofu Dr. Rožma-nu veliko željo in prošnjo vseh Slovencev, in pa v Lemontu na takozvanem1 indijanskem bazarju, drugače so pa delali posamezni odborniki, vsak na svojem polju, eni na pro pa- j » gandističnem, drugi so stikali, ; .za raznimi dokumenti, tretji f ■ so zopet s korespondenco sku- ■ i šali zajeti v Baragove vode | • |vse, ki so važni faktorji pri de-1 iJ ) jlu za Baragovo stvar. Poročilo I ) predsednika so vsi vzeli na;'J ) .znanje z velikim zadovolj- ^ 1 ,stvom. Podpredsednik je pred- V! lagal, da se sprejme poročilo jz f [z aplavzom, nakar so vsi zbo- 11 2 'rovavci z odobravanjem pritr- -! jevali. v i l Poročilo podpredsednika Mr. Joseph Gregorieh je o-risal svoje delo: Njegovo delo je bilo skrito po ameriških n knjižnicah. Stikal je za deli, z ki govore o našem apostolu. v j Pri tem je naletel na zanimivo 2 'dejstvo, da zgodovina in svet 11 !ne vesta, kdo in kaj je Baraga t bil. Eni ga nazivajo Nemca, ^ drugi Bavarca, tretji Slavonca, s četrti Kranjca, Avstrijca in ne ' vem še kako, samo o Baragi- 2 Slovencu ni duha ne sluha. — ( Prišel je podpredsednik na mi- * sel,da je naloga Baragove Zve- • ze predvsem določiti, kako se ' zove naše ime v angleščini, ali 1 se zove "Slovene" za prilastek 1 in samostalnik, ali je treba zai1 pridevnik rabiti besedo "Slo- j: ,venian". Podpredsednik se je obrnil na razne faktorje in spoznal, da je prvo edino pravilno. Povzel je tudi korake, da to reč pravilnimi potom uredi in popravi.Najvažnejše delo je vršil podpredsednik s tem, ko je pripravljal Baragov življenjepis v angleškem jeziku. Knjiga je pripravljena, da gre j v tisk. Ob koncu poročila je posegel vmes tajnik P. Bernard in je pojasnil stališče Gregoričeve knjige. Od vseh strani baje dežujejo pohvalna pisma, od vseh strani povpra-i šu je jo o njej, znamenje, da jo 'j Poročilo zgodovinarja :f i Pater Hugo Bren je iskal za / !originalnimi deli Barage, do-/ j čim je podpredsednik J. Gre-, gorich gledal za Baragovimi j življenjepisi. Predsednik zgo-jdovinskega odseka, pater Hu-i !gon, nam je obširno povedal, j j kako se vrši proces kanoniza-; cije. Važno je predvsem, da se i zadosti zahtevi Rima: vse i j knjige, ki jih je blaženec na-j i pisal, morajo biti prevedene v; latinski jezik. Baragovo slo- j j vensko literaturo imamo. Te i ne bo težko najti, dobimo jo j lahko v frančiškanski in licej- -ski knjižnici v Ljubljani. Težje ' Jje stikanje za deli, ki jih je Baraga spisal v tujih jezikih, .kakor v indijanščini, nemščini. Baraga je napisal šest indijan-jskih knjig, eno knjigo v nem- 1 ščini, napisal je mnogo pisem , j v slovenskem, francoskem, , .nemškem, latinskem in angle- j( . škem jeziku. Vsa ta pisma je t 'treba dobiti. 40 slovenskih pi- sem imamo. Imamo tudi Bara- ^ . j gov dnevnik, ki je nad vse va- g ) .žen dokument iz prvih let Ba- ', . ragovega življenja. Važna so I t pisma, ki so bila shranjena v'g a arhivu Noterdamske univerze i . v Indijani U. S. A., ker kažejo . njegov odnos do višjih pred- iQ a stojnikov in cerkvenih oblasti'v _ iter kot očeta Indijancev. Mno- ^ |j!go teh pisem je shi-anjenih v jj!arhivih misijonskih družb v h .Lyonu, Monakovem, v držav- jl ejnem arhivu v Washingtonu in j j. I pa v arhivih verske propagan-0 | de v Rimiu. Vse te vire bo tre- , aiba odpreti, mnogo dela bo še ^ treba, toda s sodelovanjem j [_ vseh in vsakega bomo delo ^ , zmogli, naše delo bo kronano z c ! uspehom. . Poročilo je bilo sprejeto z s veseljem. c Misijonarjevo poročilo 1 . \ P. Odilo Hajnšek je na mi- j 3 sij onih propagiral Baragovo ( ! misel s posebno molitveno uro ( za Baragovo beatifikaeijo. Pri j vseh teh molitvenih urah se je ( 3 zbrala velika množica, ki so , t navdušeno molili k Bogu, da a bi jim dal slovenskega vzorni- . ka na altarju. Predlaga, da bi se dali v tisk posebni listki, ki bi naj na eni strani vsebovali življenjepis Baragov, kratek opis njegovih del in njegovo heroično čednost, na drugi strani naj bi imeli posebno molitev na namen Baragove ka-nonizacije. Na naslovni strani naj bi nosili doprsno sliko Ba-jragovo. Duhovniki naj bi sc .(zavzeli za stvar; s svojo vpliv-, no besedo bodo dosegli več , kakor bi drugače kaj dosegli. . Najlepše bi bilo, da bi se ob štirideseturnih pobožnostih vpeljala posebna ura molitve 5 v ta namen. Propagande je bilo že dovolj, zdaj bo treba še . molitve. Poročilo je izzvalo burno ni ploskanje zborovavcev. ( Zatem je poklical tajnik ji Zveze duhovnega vodjo K.S. 1 K.J. Johna Plevnika, k besedi. 1 Duhovni vodja govori | j V lepih besedah nam je opi-jsal lepo proslavo, ki so ji bili 'priča izletniki KSKJ. na Brez-^jah. Ogromna množica, lepota Islavnosti je vžigala srca vseh. da so jim izzvenela v glasni iodjek: Bog, usliši naše proš-'nje in nam daj slovenskega priprošnjika v nebesih. Oseb- i no je bil duhovni vodja vedno , zavzet za Baragovo stvar. Kar r ,so obljubili domovini, to hoče- b i jo tudi držati: da bodo delali h 'z vsemi silami na to, da se u- d ! I jresniči želja naroda. Treba P .nam je se pomoči božje. Da jo g ,|dobimo, bo treba molitve. Naj- P ■ lepše delo v tem oziru bodo h , j storili duhovniki, če priporo- v i j čaj o ljudem, naj s povzdignje- ti Inimi rokami prosijo, prosijo, ti prosijo Boga, da uresniči naše h , želje. Zagotavlja vse navzoče, da bo delal v tem smislu on in da bo zastavil svojo besedo ^ pri vseh soduhovnikih. Predsednik in tajnik KSKJ. ^ i govorita Frank Opeka, predsednik 1< Jednote, in J. Zalar, nje tai- š nik, sta oba povdarjala, da ho- i: Če Jednota delati z Baragovo t Zvezo roka v roki za najlepšo z .Baragovo stvar. Edino želeti bi s j bilo treba, da si stopita obe t !sestri v tesnejšo kooperacijo, j Sporazuma ni bilo doslej med ] j obema, volje je bilo na obeh 1 j straneh dovolj, samo še nekaj i ognja in sporazumnega sodelo- : vanja, pa bo stvar šla naprej brez' težav. Govornikoma so vsi nazdrav- , Ijali. Poročilo tajnika in blagajnika Tajnik, pater Bernard Am-brožič, je najprej dražil zahvalo pomožnemu tajniku, J. Kobalu, ki je tako vestno in točno vršil službo korespon denta. Doslej ima Zveza 70 članov. Tajnik je delal v tem smislu, da je vodil korespondenco z vodilnimi krogi pri delu za beatifikaeijo Baragovo, kakor s škofom Nussbau-mom, s škofom iz Dulutha in drugimi. Razposlali so poslanice na vsa društva in na vse duhovnike, ki so se še kolikor toliko rade volje odzvali. Tajnik predlaga, da se pošlje pozdrav škofom v Duluthu, Cle-velandu, Chicagi, Grand Rapids. Blagajnik je prebral spisek dohodkov in stroškov Baragove Zveze v pretočenem letu. Blagajna se sicer ni mogla po- našati z bogve kako visokimi i dohodki, a je vendar zadovo- i ljiva. Zlasti nekatera društva ] i so bila zelo radodarna in veli- i kodušna. Poročilo obeh uradnikov je bilo sprejeto z navdušenjem. (Konec, prih.) TO IN ONO CELOLETNI PLEN ROPARJEV Chicago, 111. — Po ravnokar izdanem policijskem poročilu, je znašala skupna vrednost1 plena, ki so ga v Chicagi ugra-: bili roparji tekom preteklega leta, okrog šest in pol milijona dolarjev. Od tega je bilo uro-panega okrog štiri milijone v gotovini, dva in pol milijona pa v blagu. Številke zadnjega leto so višje kakor leta prej, vendar pa trdi poročilo, da je to prišlo vsled tega, ker so preteklo leto natančnejše računali in vknjiževali. -o- HOOVER PROTI ZNIŽANJU PLAČ Washington, D. C. — Predsednik Hoover je odločno proti temu, da bi se vladnim u-službencem znižale plače. Tako govore poročila iz Bele hiše. Po njegovem mnenju bi prihranek na nižjih plačah ne od- ^ tehtal moralne izgube, ki bi jo i znižanje povzročilo. Pred ča-i som je predsednik tudi pozival ■ trgovska in industrijska pod-. jet j a, naj ohranijo plače na I prejšnjih višinah, in to je tudi i vzrok, da je zdaj proti zniža-j nju, češ, da bi s tem vlada sa-- ma delala to, kar je on skusil i preprečiti pri privatnih podjetjih. -o- LONDON ODPRAVLJA CESTNO ŽELEZNICO London, Anglija.. — Tekom zadnjega časa je družba cestnih železnic v tukajšnjem mestu vzela več prog iz prometa, ČUDOVITA NARAVNA ZDRAVILA i Mnogo jih.je do zdaj ozdravilo, ker !,;o poslušali nas svet. Tako boste tinli vi ozdravili — brez ozira na to, kako 1 dolgo vas kaka bolezen muči in koliko zdravnikov in zdravil ste že poskusili. Kaša naravna zdravila zanesljivo pomagajo, ker so sestavljena iz zdravil-I nih zelišč,, koreninic in rož —tlala vam bodo ravno tisto, kar vodi do popolnega zdravlja. Opišite nam svoje bolezni in pošljite 10c za znamke in zavoj in r mi vam bomo poslali na poskušnio ZELIŠČNO ZDRAVILO za vaš slučaj. Dnevno dobivamo zahvalna pisma " o našem NARAVNEM ZELIŠČNEM - ZDRAVILU — ALI HERB TONIC — ]fK>005 'A j, III PISftNO POLJE I T i, Šooooo t j, XI. Trunk ' '^&0'* jj/^ J WALTER SCOTT I VANHOE — ZGODOVINSKI ROMAN — Prevedel Vladimir Levstik NAJNOVEJŠA PLOŠČA "Front de Boeuf!" je odgovorila Židinja; •'njegovi ljudje mu hite na pomoč, ošabni templovec jih vodi — njih združena moč je ustavila črnega borca — evo, potegnili so Front de Boeufa za obzidje." 'Napadalci so zavzeli ogrado, jeli?" je Vprašal Ivanhoe. "Da, vzeli so jo!" je vzkliknila Rebeka, "in zdaj trdo pritiskajo oblegane na vnanjem nasipu; nekateri postavljajo lestvice, drugi roje nalik čebelam in stopajo tovarišem na ramena, da bi se vzpeli na vrh. — Kamenje, bruna in hlode jim mečejo na glave, a sveži borci zavzemajo mesta ranjencev pri naskoku, kakor hitro odneso katerega v ozadje. — O veliki Bog, mar si zato dal človeku svojo podobo, da jo bra.t bratu tako okrutno izmr-cvarja ?" ' Ne beli si s tem glave," je rekel Ivanhoe; "zdaj ni časa za take misli! — Kdo se.umi-če in kdo prodira?" "Prevrnili so jim lestvice," je drgetaje odgovorila Rebeka, 'in vojniki se zvijajo pod njimi kakor pohojena golazen! — Oblegani nadvladujejo." "Sveti Jurij, udari za nas!" je vzkliknil vitez. "Mar se umikajo, vražji svobodnjaki?" "Ne!" je viknila Rebeka, "drže se prav po svobodnjaško. — Črni vitez se bliža zadnjim vratom s svojo ogromno sekiro — grmeči u-darci, ki jih zadaja, se slišijo vzlic bojnemu trušču in vpitju. . . Kamenja in brun kar dežuje na drznega viteza — on pa se meni zanje toliko, kakor da je perje ali osatov puh!" 'Tako mi svetega Ivana Akrskega," je rekel Wilfred, veselo se vzravnava! na svojem ležišču, "mislil sem, da premore Anglija samo enega moža, ki je zmožen takega dejanja!" "Zadnja vrata se majejo," je nadaljevala Rebeka, 'pokajo — cepijo se pod njegovimi udarci — svobodnjaki so prodrli — mostišče je zavzeto . . . O Bog, zdaj pehajo branilce z obzidja — v jarek jih mečejo! — O ljudje, če ste res ljudje, prizanesite vsaj tistim, ki se ne morejo več braniti!" "A most — most, ki drži v grad — ali so se polastili tega prehoda?" je vzkliknil Ivanhoe. "Ne," je odvrnila Rebeka, 'templovec je porušil brv, po kateri so imeli prehod. Le malo braniteljev je ušlo z njim vred v grad — vpitje in kričanje, ki ga slišite, vam oznanja usodo ostalih. . . Joj,, zdaj vdim, da je še strašnejše gledati zmago nego boj." "Kaj delajo zdaj, dekle?" je vprašal Ivanhoe; 'daj, poglej še enkrat —- trenutek ni tak, da bi smela omedlevati nad krvolitjem." "Za zdaj je minilo," je odgovorila Rebeka ; "naši prijatelji se zdaj ukrepljujejo v vnanji utrdbi, ki so jo dobili v svojo oblast; tako dobro jih zaslanja pred sovražnimi streli, da jim pošlje posadka le kedaj pa kedaj kako puščico, bolj da bi jih vznemirjala, nego da bi jim v resnici upala škoditi." 'Naši prijatelji se gotovo ne odreko pod-' jet j a, ki so ga začeli tako slavno in uspešno," je rekel Wilfred. "O ne! Zanesem se na vrlega viteza, čigar sekira je lomila hrastove grče in železne drogove. — Čudno," je spet zamrmral sam pri sebi; "ali je mogoče, da živita dva, ki sta zmožna toli vratolomnega dejanja? — Žabica in železo na črnem polju —- koga naj to pomeni? — Ali ne vidiš na črnem vitezu nikake druge posebnosti, Rebeka?" 'Nikake," je dejala Židinja; "vse na njem je črno kakor perje nočnega vrana. Ničesar ne morem opaziti, kar bi ga še bolj razlikovalo; zdaj, ko sem ga videla v bitki kazati moč, bi ga menda spoznala izmed tisoč voj-nikov. Saj hiti v metež, kakor da so ga povabili na gostijo. To ni samo sila: zdi se, da je vse vitezovo srce in vsa njegova duša v slehernem udarcu, ki ga zada sovražnikom. Bog mu odpusti greh lcrvoprelitja! Strašno in veličastno je gledati, kako slavita moč in hrabrost poedinca zmago nad stotinami nasprotnikov." "Rebeka," je dejal Ivanhoe, "naslikala si junaka; gotovo se hočejo le spočiti, da si o-svežijo moči, ali pa da dobe priprave, s katerimi prekoračijo jarek. Pod vodjo, kakršen je ta vitez po tvojem opisu, ni ne strahopetne bojazni ne hladnokrvnega oklevanja ne opuščanja junaških del, zakaj ovire, ki o-težujejo nalogo,' jo tudi venčajo s slavo. Na čast svojega doma in na ime svoje zorne obo-ževanke ti prisežem, da bi rad prebil deset let jetnik, če bi se smel le en dan boriti ob boku vrlega viteza v boju, kakršen je današnji boj!" 'Joj," je vzkliknila Rebeka, ki je zapustila svoje mesto pri oknu in stopila k postelji ranjenega mladeniča, "to nestrpno hlepenje po dejanjih, ta borba z vašo sedanjo slabostjo in to obžalovanje nemoči, ki vas tare — vse to je kvarno vašemu ozdravljenju. Kako morete upati, da boste zadajali drugim rane, preden se zacelijo te, ki ste jih sami dobili?" "Rebeka," je odgovoril, "ti ne veš, da je tistemu, kdor je vajen viteških dejanj, neznosno držati roke navskriž kakor šibka ženščina, kadar se gode okoli nje slavni čini. Ljubezen do bitve je hi-ana, ki nas živi — prah meteža je zrak, ki ga sopejo naše nosnice ! Mi ne živimo in nočemo živeti delj nego dotelj, dokler smo zmagoviti in slavni. Takšne, dekle, so zapovedi viteštva; zakleti smo nanje in žrtvujemo jim vse, kar nam je milega na svetu." "Oh," je rekla krasna Židinja, "ta žrtev, hrabri vitez, gori le besu ničemurnega častihlepja in vaše življenje je zgolj pot skozi Molohove plamene! — Kaj vam ostane v nagrado za vso prelito kri, za vse prebite muke in napore in za vse solze, ki so jih povzročila vaša dejanja -— kaj vam ostane, kadar zlomi smrt junakovo kopje in prehiti njegovega konja brzi dir?" "Kaj Ostane?" je vzkliknil Ivanhoe. "Slava, dekle; slava, ki zlati naše grobove in o-vekovečuje naše ime!" "Slava?" je povzela Rebeka. "Joj, ali je mar zarjaveli oklep, ki visi kot mrtvaško znamenje nad mrkim in razpadajočim vitezovim grobom, in zabrisani napis, ki ga nevedni menih le s težavo bere zvedavemu popotniku — ali je mar to dvoje dovolj nadomestila za žr-j tev vsakaterega milega čuvstva in in za živ-_ ljenje, ki ga bedno zapravljate s tem, da str-moglavljate druge v nesrečo? Ali je v okornih pesmih potujočega pevca res takšen čar, da vam je vredno toli slepo zametavati domačo ljubav, nežno vdanost srca, mir in srečo, samo da bi postali junaki balad, ki jih pojo skitajoči se minstreli pijanim kmetom pri večernem pivu ?" Enciklika in brblanje (Konec.) Marx ali Proudhon, francoski ali angleški anarhist, princip ali izrek ... to je stranskega pomena, ker bistvo se trditi, da papež zagovarja kapitalistični sistem', jaz pa itak ničesar ne pomenim. Konfuzi-ja, da ji ni para. " 'Kritik' Trunk je prebrskal pregled Onealove kritike v Prosveti le tu in tam; samo to je vzel, kar je lahko zavil lin kjer je lahko iztresel nekaj 'svojih starih neslanosti", meni 'g. Molek. Ahil je imel le peto ■ranljivo, in odtod je nastala jrečanica o "Ahilovi peti". Ali !je Ahil tudi tako jamral radi j te pete, kakor jamra g. Molek, ni zapisano. i Vse drugo bi bilo golo po-1 navijanje tega, kar sem že za-!pisal. Oneal je zapisal in g. [Molek je to "pregledal" in zo-Ipet zapisal in zapisuje iznova 'in je mnenja, da mora biti go-jla resnica, ako je že trikrat [zapisano. Upam, da spoznajo 'čitatelji prav na obeh straneh, !da bi bilo tako početje res le jza neke — tepce, s katerimi je 'g. Molek tako radodaren vsaj na moji strani. Ponovno imenuje encikliko "papeška jokava socialna misija ironija". Zopet vprašam: Ako je enciklika le gola "ironija", čemu toliko zaletavanja v tako ironijo?" S kako resnično ironijo se nihče ne bo pečal. Ako pa se peča s tako vnemo, kakor se peča z njo Oneal in g. Molek in ves socializem, potem' mora za to "ironijo" nekaj tičati. Pravi trn v peti mora biti enciklika socializmu, in i to je, naj socializem encikliko ■ še tako — ironizira. i O moji — hudobiji in mo-! jem zavijanju govori g. Mo-i lek. "Materialističen simulant . —-materializem" ... to je pl*a-- vi cvet:— zavijanja. Končno pride, na — slovenščino. Jej, jej . . . kakšne hdo-i te ima. Nekaj ob priliki, spada i nekam drugam. -o- | Širom Jugoslavije i _ Kapela ljubljanske bolnice Kapela ljubljanske bolnice ".je popolnoma na novo prenov-jljena in preslikana v svoji no-trajosti. Sedaj veliko bolj u-streza svojemu namenu in dela čast vsem ljubljanskim cerkvam. Slikal jo je slikar Sta-; rič. -o- Ni se mu posrečilo Naveličal se je že tega življenja neki 341etni kaznjenec moške kaznilnice v Mai-iboru Anton Andi-elhuha in v namenu da umre, je požrl debel žrebelj. Hude bolečine so ga prisilile, da je bil poslan v bolnico, kjer so ga ohranili pri življenju. -o- Tisoč kazenskih razprav več Statistika mariborskega sodišča kaže, da je bilo v letu 1931 do konca meseca novembra skoraj za tisoč kazenskih razprav več, kakor v istem času leta 1930. -o- Vlom Iz Dolenjskih Toplic poročajo, da je bilo vlomljeno v zidanico Ivane Medic iz Pocltur-na. Neznani storilci so razbili vrata zidanice in odnesli kakih 400 1. vina. -o- Kap Dne 15. dec. je zadela kap v Mariboru 731etnega prevžit-karja Franca Kavčiča. ——o—- Električna napeljava Pred kratkim' je bila slovesno otvorjena in blagoslovljena električna napeljava v Knezo-dol in Planisko vas v trboveljski okolici. Cerkvene obrede jje izvršil duh. svetnik Gašpa-rič ob asistenci kaplana Goro-igranca. » TISKARNA Amerikanski Slovenec izvršuje vsa tiskarska dela točno in po najzmernejsih cenah. Mnogi so se o tem prepričali in so naši stalni odjemalci. Društva — Trgovci — Posamezniki C, dobijo v naši tiskarni vedno solidno in točn* postrežbo. Priporočamo, da pred-no oddate naročilo drugam, da pišete nam po cene. Izvršujemo prestave na angleško in obratno. Za nas ni nobeno naročilo preveliko, nobeno premalo. Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. RAVNOKAR IZŠLE! r Srcu, poje g. J. Germ 1 25174—Planinec, ...............................................................75c jj DRUGE SLOVENSKE PLOŠČE n 25000-F—Ribniška korajža, petje, duet \ Kranjski piknik, petje, duet..................................75c . 25001-F—Na of četi z Juhu polka, harmonika ..........................................75c 25002-F—Juhu valček ] Domžalska polka, harmonika ................................75c ^ 25005-F—Kaj ne bila bi vesela f Sirotek, ženski duet................................................75c 25011-F—Pokšotiš Zapeljivka, valček, harmonika, Lovšin ..................75c I 25014-F—Planinsko veselje j Čevljarska polka, kmetska banda ........................75c ij 25016-F—Koračnica otroških pesni Na povelje, koračnica, instrumentalni kvartet....75c < 25017-F—Zapoj mi ptičica glasno, petje z orkestr. Ptička, petje z orkestr...........................................75c • 25019-F—Stiglic, valček Gorica, polka, slov. tercet......................................75c J 25020-F—Stari kranjski valček ' Štajerska, harmonika ............................................75c : 25027-F—Sobotni večer, valček Nedelja, polka, harmonika in ksilofon ................75c < 25031-F—Na sveti večer pri Hošlink Pred volitvami, komična prizora ...u.....................-75c 25033-F—Gor čez Izaro Oj tam za goro, moški kvartet ..............................75c 25035-F—Slovenska polka Slovenski lendler, tamburice ................................75c 25036-F—Slovenski valček Radostna, polka, harmonika, kvartet ..................75c 25037-F—Stoji, stoji Ljubljanca Sinoči je pela, slovenski kvartet, petje ................75c 25039-F—Na poti v stari kraj, 1. in 2. del Ti si moja, valček, Hojer trio................................75c 25040-F—kojer valček Pečlarska polka, instrument, trio ........................75c 25041-F—Veseli rudarji, koračnica Sladki spomini, valček, Hojer trio ...................-.75c 25042-F—Daleč v gozdu, valček Večerni valček, orkester ........................................75c 25043-F—Polka štaparjev Burja, koračnica, orkester ....................................75c 25044-F—Coklarska koračnica Triglavski valček, Hojer trio ................................75c 25045-F—Mazulinka Ptičja ohcet, šotiš, Hojer trio ................................75c 25046-F—Ljubezen in pomlad Slovensko dekle, petje, moški kvartet..................75c 25047-F—En starček je živel Sijaj soinčice, moški kvartet..................................75c 25048-F—Na kranjskih gorah, polka J Gospodarstvo, lendler, instrument, trio ..............75c 25049-F—Zadovoljni Kranjec Prišla bo pomlad, moški kvartet ..........................75c i 25051—Vzajemnost, šotiš I Kukavica, valček, Columbia kvintet ........................75c 25052—Na Adriatskem bregu, valček Na veseli svatbi, polka, harmonika duet..................75c 25053—Hribčki ponižajte se i Jaz bi rad rudečih rož, moški kvartet......................75c , 25054—Bodimo veseli, polka . Na jadranski obali, valček, inštr. trio ......................75c 25055—Vigred se povrne ( Oj dober dan, moški kvartet......................................75c 25056—O mraku " i Dolenjska, moški kvartet ..........................................75c 1 25057—Slovenec sem j Perice, moški kvartet ................................................75c i 25058—Janez Čuk in Milka Sova, I. del ( Janez Čuk in Milka Sova, II. del...............................75c j 25059—Jaka na St. Clairu, polka Clevelandski valček, inštr. trio..................................75c 25060—Ziben šrit za ples Šuštar polka, harmonika .................................v-.......75c ( 25061—Žužemberk polka Zadnji poljub, valček, harmonika duet ..................75c 25062—Povšter tanc , Ribenška polka, harmonika in kitare .....................75c 25063—Ančka pojd plesat, valček , Tromplan za ples, harmonika in inštr.....................75c 25064—Ribenška, I. del Ribenška, II. del, moški kvartet ..............................75c Manj, kakor TRI plošče ne razpošiljamo. 1 ' t i Naročilom priložite potrebni znesek. Pri naročilih manj kakor 5 plošč, računamo od vsake plošče po 5c za poštnino. Ako naročite;,6 ali več plošč, plačamo poštnino mi. — Pošiljamo tudi po C. O. D. (poštnem povzetju), za kar računamo za stroške 20c od pošiljatve. — Naročila blagovolite poslati narav o oet na v« i;parna Amerikanski Slovenec 1849 West 22nd Street, Chicago, lil. Stran 4 AMERIKANSKI SLOVENEC ar j a 1932 kjiw^w x " — - —--------— vrti okoli vprašanja opraviče- Iv nosti ali neopravičenosti oseb- 't ne lastnine. Ko gre pri prepi- ji rih za naziranja med socialisti 's in komunisti, socialisti sami 'g priznavajo, da je Marx več- !r krat izpremenil svoja nazira- jr nja, in je to povsem umljivo, j ako je socializem ekonomski t determinizem, in se ekonomija 'r izpreminja, in tu tiči navide- i zna razlika v definiciji. Jaz i prav mirno vtaknem v žep lekov očitek, da ničesar ne ra-'] zumem o socializmu, saj ga'] mora vtakniti v žep tudi papež i Pij XI. in papež Leon XIII. ji Zapiše na visokem konju: i: "Kritik Oneal citira Pija, ki j< . v svoji encikliki podtika socia-m 'listom, da so nekako v strahu,]: . da s socializacijo človek izgu-'i bi svojo digniteto in postane . suženj države. One^l to zanika, toda vsevedni Trunk se . brž pridruži Piju, da: je to res Socialisti sicer ne bodo pri-f znali tega — piše — ampak res je, da socializem poniža : človeka na sužnja države! — r To je kapitalistično stališče in i : pij in Trunk sta se poslužila 1 starega kapitalističnega argu-; menta. Za kapitalista in vse t visoke — in nizke pa domiš- 1 c ljave — gospode bi kajpada i bilo ponižanje, če bi morali iti I c 'doli' med delavce in prvič v s svojem* življenju opravljati c koristno delo. Ti visoki trotje . imajo digniteto ali ponos in ! c Joni ne marajo biti sužnji drža- -ve! Oni so rajši vladarji drža- ' c ve, ki ukazujejo in delijo 'pravico' in miloščino 1" i c. Izrazi "trotje", "koristno ' delo" ... so zopet iz arene na c kakem pašniku. Kdor zmirja, je izgubil. Človeška digniteta c obsega nekaj, o če.mur g. Mo-j lek očividno nima pojma. \ c Ako pa socialisti tako hrepenijo po "suženjstvu: drža-c ve", jim bo pa težko kdo mogel pomagati. i c i Zadnjič sem nekaj zapisal o "Država — mati?" iz nekega pretresavanja med Bertran-• dom Russellom in Sherwoo-dom Andersonom, kjer list C ("The Record" imenuje državo l"a collection of politicians and c job-hunters". Ali je v Rusiji i "država" kaj boljšega? In ali c'je res g. Molek tako naiven, | da bodo socialistični državni-c ki, ko bodo vodili socialistično državo, sami angelčki in ne c bodo prav enaki "politicians (and job-hunters"? Pa idite c pod take kot državni sužnji, ako hočete. Papež Pij pa je c dobro vedel, kaj je zapisal o "človeški digniteti". c J Zopet hoče g. Molek papežu in Trunku hudo zasoliti, ko c ! piše: J "Kje pa je digniteta delav-c ca v kapitalistični deželi? Kje Ijo ima, da jo izgubi? Kje je cjdanes digniteta delavca, ki | mora ponižno prositi za delo c in če ga ne dobi, mora prositi !kruha? Ali je za delavca sra->c mota in suženjstvo, če bo o-pravljal stalno delo za družbo, ic . toliko in toliko ur na dan, ves .ostali čas pa bo svoboden, dv> ic lahko počne kar hoče? Mislim, da je za vsakega sposobnega človeka bolj častno in digni-(tarno, . če stalno dela in ima ij vse, kar potrebuje, kakor pa, j. če postopa brez dela in se po-i- niža na berača, a ' Papež argumentira s kapita-t- ljstičnega stališča, Trunk mu pa kima. That's aH." i Nix, g. Molek. Na kapita- j (listično stališče postavlja argu-j nikakor pa ne papež, ali moja j mnlpnlfrisf- am' sp tip ho linnl I