Izliajajo 1. in 15, vsacega meseca. Cena jim je za celo I gld., za pol leta 50 kr. — Naročnino sprejema J. Krajec v Novem mestu, dopise (la uredništvo.
Kdor želi kako oznanilo v „Dolenjske Novice" natisniti dati, plača za dvostopno petit-vrsto 8 kr. za enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 15 kr.
Gospodarske stvari.
Korist in poraba tnivuiške brane.
Na niivo naž kmet Še dosti pazi, na travnik pa navadno premalo ; i» vendar vé vsak posestnik, da nudi travnik primeroma mno^ro veí dobička, neffo njiva. Vsaj vidimo, da bolje in unineji kmetovalci opuščajo sejanje rži iii plenice, da si pridobe več prostorn za krmila. Prav tako. Toda pazite tudi, da bolje skrbite za travnike. (Jas za to je pa ravno aedaj spomladi najbolj pripraven. Marsikaj o tem so Vam vže prinesle „Dolenjske Novice" ali preveĚ iii premno^okrat se v tej reSi nikdar ne govori. Gifjte, da travnike lepo osiia-žite, (iii raig'rnete krtine; n;imnkajte travnik, ako je mogoèe — in pa, da ga prevleèete z travniiko brano,
S travniško Itrano naj ga prevleèem, kje je pa imam. Knpi si jo sam, ali če ti ni lahko, zdruiite se dva, trije, štirje, ali cela soseska; korist je tako velika, da se vam troski vŽe v prvem
fmmja.
Slepec.
Pred nekoliko leti je živel v nekem IVancos-kem mestu slepec, ki je živel le o miloščini, kojo 80 mu dan na dan delili dobri ljudje pri cerkvenih Vratih. Posebno dobra pa mu je bila hČi aoaed-nega gostilničarja. Zjutraj in zvečer je donaiala svojemu „ubogemu Petru", kakor ga je imenovala, kakovo jed, ter mu govorila prijazne tolažilne besede. Peter jej je bil prav hvaležen ter jej je vselej obljubil, da bode molil za-njo.
Neki dan je priSel v dotično gostilno tuj gospod, ki je bil videti jako potrt in žalosten. Imel je kacih 30 do 35 let. Vsel se je k mizi, a niti besedice ni spregovoril, Ko eo bili vže vsi gosti odšli, je se sedel ter nemo zrl predsé. Go-stilničarica se ni mogla premagovati, tako jo je zanimal žalosten tujec. „Velika težaya vas tare. gospod?" ga slednjič vpraša.
„Da, da, velik križ nosim; ali križ, kojega mi niliče ne more odvzeti,"
letu povrnejo. Tu vam podamo o tem spis ix „Kmetovalca".
Mnogo se je vže govorilo in pisalo o travniških branah; toda naši kmetovalci se ne rabijo dosti tega prekoristnega poljedelskega orodja. Bodi mi dovoljeno, da iz svoje izkušinje nekoliko povem o koristi in porabi travniške brane,
Ker imam precej travnikov, omislil sem si brano in sicer dvouprežno. Stala me je 40 gld., a ti trojki so ňe mi povrnili v enem letu.
Kakor je vsako poljedelsko raíítlino treba primerno oskrbovati, tako je ludi s travo na travnikih, ktere smo v svojo škodo vže tako predolgo zanemarjali.
Poglejmo neopleto gredo, na kateri raste kuhinjska zelenjava; kako na njej v rasti zaostajajo rastline. Kako se pa potem bujno razvijejo, ako gredo opleveoio, pregoste rastline pa porujemo.
Ravno lako je pri koruii, krompirju iid., pa tudi pri travi na našili travnikih. Zaio ji je treba spomladi zemljo zrahljati in jo osnažiti plevela, t, j. mahu. Travo je tako rekoČ treba okopavati,
„I^anpajte v Boga, ljubi gospod; on vselej lahko pomaga; vsaj zlajža Vam križ, ako Vam ga ne odvzame."
„Križ sem si, Žal, naložil sam. Nesrečen sem po lastili krivdi, in nesrečen ostanem vse žive dni. Na zemlji je zame ni tolažbe."
„Gotovo nimamo pravice mešati se v Vaie reči", pravi gostilničar, vsedSi se zraven tujca, ali dobro krščansko srce imamo; ako bi Vam mogli kaj zlajšati Vaso nadlogo, bi to gotovo radi storili. Bolečina manj peiSe, ako se drugim razodene."
„Morda ne mislite popolnoma napačno, ljubi gospod. Naj pa bode! Povem Vam svojo osodo, potlej pa povejte, mi je-li mogoče pomagati. Videli bodete, da je za-me ni veČ vesele ure."
„Pred dvajsetimi leti sem bil pri svojem očetu v Alansonu, ki je imel službo v neki suknjami. Hodil sem v šolo; ker sem bil raater izgubil, ne da bi jih kedaj poznal, oče pa niso imeli časa name paziti, sem bil prav navihan — izpodili so me iz šole. Moj oče ao me a svojim malim zaslužkom vendar-le spravili v neki zavod.
tako, da more zrak do korenin, kar je vsaki rast-	razven tef^a tudi svojo livarno s parno moíjo,
iini za dobro rast neobhodno potrebno.	brane lahko ueneje prodaja, kakor vsaka druga
Vse to pa se najbolje izvrši z dobro travni.?ko	tvornica.
brano. Pravim, da z dobro, kajti ni vse eno, že	Kar se tiáe vpraSaiija, ali naj si narořamo
vlaÈim z navadno trdno brano, ktera mi travnik	eno- ali dyouprezne brane, priporoža! bi veŽjim
ali preveé raztrga, ali pa ne doseže tal, ker se ne	posestnikom in celim ohèiiiam le drugo, kajti prva
prilega povržju zemlje, ali pa, ie to delam z nalašž	telita bli^u (lO/i^ in vetja 26 gld , druga pa tehta
za Í0 pripravljeno brano, ktera sestoji iz mnogih	blizu 83% in velja le 6 gld. vei, t.^j. 32 gld.
posameznih, kakor veriga sklopljenih delov, tako	-
da se tudi neravnemu travniku popolnoma prileže.	irmAti»
Da dobro povlečen travnik daje po tretjino,	«elokrnuiski kilict SVuH knietc.
da po polovico več in boljše krme kakor iiepo-	1. Kmetje, ne hoJite po trgih in semnjih
vleien, je dokazano, in lahko potrdi vsak gospodar,	h same navade. Nekateri mora dobiti goved ali
Meri je to iikuail	svinj6e, da gre z njim na vsaki trg. Mesto, da
Poleg tega glavnega dobižka, kterega nam	bt doma delal, pa Bogu řas krade; ako ima kaj
donaša lirananje travnikov, imamo pa tudi še dru-	dobička, ga zapravi v gostilni, pa še druzega
gega, postranskega, in to je mah.	nekaj doda — konec je, da se mu proda zem
Na prostranem travniku sem minulo pomlad	IjiŠče.
dobil šest velikih voz mahu, in če raíunim voz	2. Kmet, ne lotuj se vo/mje od mesta do
po 5 gld., vredna je stelja !e s tega travnika	mesta, od vasi do vasi! Dosti je tacib, ki jim to
blizu toliko, kolikor me je stala hrana.	bolj diši nego kmetsko delo. Pa koliko je „fur-
Da je pa uspeh brananja popolen, treba je	manov" bogatih, Kar konj zasluži, požre gostilna.
vedeti, kako se vlaži. Videl sem, da nekteri via-	Kola se ra^drapajo, konji se zdelajo, da kažejo
čijo v krogu, in sicer v podobi polževe črte; drugi	gola rebra kakor ciganske mrhe. Konec je naj-
Tlaèijo po eni strani tja, po drugi nazaj in se	večkrat biricev boben 1
drugače. Po svoji izkušinji pa lahko trdim, da	3. Ne lotuj se. kmet, mesarije ali gostilni-
je najbolj, ako se vlaèi po eni strani tja in po	čarije. Tudi tako večinoma slabo izhajajo. SkuSnja
isti strani zopei nazaj. Prvo pot se mah zrahlja,	uči. Vino ae jemlje brez denarja, denar se jemlje
drugo pot pa se izruje. Mah se potem z navad-	na posodo, včasih celo za visoke ohresti; kmet
nimi grabljami pograbi in spravi na kupe.	se navadi kaj boljega jesti in piti — kako bi bil
Končno bodi mi še dovoljeno, da v nakup	dober konec? travniških bran najtoplije priporočam nago domačo 4. Kedar ti je treba denarja iskati, ne iz-
tvrdko: Josip Lorher v Žalcu. Ta tvrdka iz-	posojuj si pri oderuhih, ki zahtevajo od siromaka
deluje brane kot posebnost, in je njena delavnica	velikih obresti; ako moras, i.íči si pri posojilnici,
v lo svrbo prav pripravno uravnana. Ker ima	ki ti pomore za male obresti!
ki je bil na dobrem glasu. Ali tudi tú sem počel	svoje nekdanje krivice! PraŠam, kako bi moglo tako. da so mi po preteku enega meseca pokazali biti na zemlji za-me še kako veselje?" vrata. OČe so bili neizmerno Žalostni ; britko so S solznimi očmi .so skušali, kolikor so mogli,
mi očitali iiudohijo in iiehvaležuost ter me slednjič	oče, mati in hČi tolažiti potrtega tujca ter ga pro-
nevoljno samega pustili v iiiši."	sili, naj nekaj dni pri njih o.'^tane, ne kot tujec, Pa kaj sem storil? Me^to, da bi bil sklenil, ampak kot hišni prijatelj. Odkazali so mu najlepšo da se poboljšam ter očetu povrnem Jjubezen in sobo v gostilni.
ekrb, kojo so mi kazali v tako obilni meri, sem	Skoro vedno jp odslej slonel gospod iz Ame-
nekako obupa! ter bežal z doma. Z malo cbHco rike na oknu, gledaje proti cerkvi, zatopljen v ža-obleke sem prišel, sam ne vem kako, do morja, lostne misli. Kmalu je zapazil, da donaša domača Ne maram pripovedovati, kaj sem dalje poČel. hčerka slepemu možu dvakrat v dnevu gorke jedi, Rečem !e, da od očeta nisem nikdar nič več zvedel, ter da se vselej nekoliko zadržuje pri njem, da Bil sem 20 let v Ameriki ter si pridobil lepo pre- mu kaj tolažljivega pove. Taka ljubezen in skrb moženje. Nekaterikrat sem pisal v Alansou na za siromaka je tujca močno ganila, svojega očeta, ali nikdar ni bilo odgovora. Prišel	Nedelja je prišla. Gospod spremlja družino
sem sam v svoje rojstno mesto, toda zastonj sem gostil ni čarj evo v cerkev. Ko gredó mimo slepca, popraševal po očetu. Zvedel sem samo, da so vže mu vrže Amerikanec 5 frankov v klobuk. To za-zdavnaj bolni in siromašni zapu.stili mesto. Oh, gledati, poskoči gostil niča rjeva hčerka polna srČ* moj oče so umrli v uboštvu in jaz sem temu kriv. nega veselja ter brž opomni slepcu: „Ubogi Peter, Jaz sem očeta v grob spravili lîogat sem, pa tuj gospod, ki je pri nas. Vam je da! tu 5 frankov, jim pomagati ne morem! Ne morem več popraviti Molite zanj, da najde svojega očeta."
• 5. Kmet, iielaj raje pridno doma, nego da bi hodil v Ameiiko trpet pri trdem delu. Tamo marsikedo težko zasiuM denar; pošilja ga žeiii domu; ali ta g-a veselo sapravtja za vince, obleko in dru^e neumnosti; odvadi se dela — ni 7/a nobeno rabo. Ali ni tacib na Doleiijskem dovolj 'i
(> Neki kmetje so tudi tako nespameiiii, da si hoáejo ponioíi a tiliotaps;vom (ěvercanjem). Zaèeli so ta posel zadnji cas posebno a svinjami, katere je prepovedano spravljati iz Hrvatskega na Kranjsko. Zandarji p.izijo na tako trženje. Zasačili so hrvatdk« svinje na DragoSah, v Tribuřu in Fučkovcu, v Vioici, Metliki in drug-od. Bodite vendar pametni, ne postopajte se v nevarnost in nesrečo I
Vsakdo naj ostane pri svojem opravilu — kmet pri pridnem delu. Trda je istinito dandanes za kmeta, ali pridno delo in stanoviten trud vendar le nekaj opravita. Gotovo veè nego taka pota, katera sem zgoraj omenil.
PortaIjňnn,je dolenjske želczuice.
Poslanec dolenjskih mest g. Vi sni k ar je spregovoril v državnem zlorii prav krepko besedo, naj se dolenjska železnica podaljša na Belokranjsko do Metlike in Črnomlja. Nekoliko lioíemo tu podati iz njegovega govora.
Gospod je otiienil, da je njegov prednik g. prol'. Siiklje vže 1. ]8íí4,'on sum z g. Pťei-ferjem pa I. 181)5 predlagal, naj se vendar podaljšanje dolenjske železnice vvrsti med tjste lokalne železnice, ki se imajo graditi I. 189(5. Žal, da se to ni zgodilo. Kriv v tem je morda največ deželni odbor, ker ni pravočasno dovršil, kar se
„Da najde svojega oŽeta!" odvrne slepec počasno, kar prestrašeno.
„ Da, ljubi Peter, " odvrn« deklica, „ pred dvajsetimi leti je v Alansonu zapustil svojega očeta; sedaj ga išče."
„Pred dvajsetimi leti v Alansonu? Oh, kako se zove tuji gospod?"
„Pravi se mu gospod Durand 1" „Durand! Durand!" zaupije slepec ter spusti iz rok palico in klobuk. „Moj sin Artur, si li ti?" Oče in sin se objameta Tri tedne potem so Ili svatje iz gostilne v cerkev. Ženin je bil bogati gospod h Amerike, nevesta pa gostilni čarjeva hči. Peter, sedaj gospod Peter, se ni mogel zdržati solz, ko je korakal v cerkev mimo kraja, kamur mu je dobra hčerka tolikokrat prinesla kakovo křepčilo, „Vidiš, dete" )e dejal, „ljubi Bog blagoslavlja miloščino boga-tinovo in uslišuje molitev siromakovo".
mu je bilo naročilo glede na to reč. Ako se ta železnica, ki bode nekako 60 kilometrov dolga, dovrši, se vstreže željam, katere goji Kranjska vže nad i:iO let. Po njej bi se zvezal z glavnim mestom in drugimi železnicami lep rodoviten kos naše Dolenjske, ki šteje kacib 30.000 dus.
Ta pokrajina je radi topie itsge južno gor-janskega pogorja jako pripravna za sadje- in vuio-rejo — morda bolj, nego katera druga na Kranjskem Doslej se vendar obrača bolj proti Karlovcu. ker jo loci od druzega Kranjskega strmi Gorjanec. Železnica je za Beiokranjce življenskega pomena. Kopanje premoga pri Črnomlju, plavž v Gradacu se je moral cpusiiti, ker radi oddaljenosti od železnice ne more konkurirati z drugimi ena-cimi podjetji. Zaradi tega se zahteva železnica vže yO let, in tako zvano meščansko ministerstvo jo je I. 18(iy vže vsprejelo v svoj program, ali denarni polom I, 1873 je reČ izjalovil.
Ko se je 1. 1894 odprla železnica do Novega mesta in Straže se je sestavil konsorcij, ki je napravil splo.ien načrt in proračun.
Ako bi se delala žrleznica koi glavna druge vrste do Metlike in Črnomlja, bi biia dolga 5G kilometrov, imela dva predora IGOO metrov dolga ter bi stala 4,512.000 goldinarjev.
Navadiiotirna lokabia železnica bi bila dva kilometra daljša, ali stala bi le 3,111.000 gld.
Ako bi se pa taka ne mugla izvesti ter dovolila le ozkotirna, bi bila dolga (ÎO'/a kilometrov, ali stala bi samo 2,081.000 gld. Pri tej bi bili troski, dasi je dalja, za 2,431.000 maiyi.
Gospod vendar take ne priporoča, ampak normalnotirno, kakoršuo imamo do Novega mesta in Straže, ker ima bili ta železnica le nadaljevanje
Ihîlo 7M vsaki rtiiu
V nekem samostanu je živel menih, ki je bil vsaki večer jako truden. Opat ga je nekdaj prasal, kje je temu vzrok. „Ob," odgovori menih, „vsaki dan imam toliko dela, da bi ga nikakor ne zmagal s svojimi moČmi, ako bi mi ne pomagala milost božja. Imam pa dva sokola krotiti, dva zajeca zadrževati, dva kragulja uČiti, zmaja premagovati, leva krotiti in bolniku streči."
„E," odvrne opat, „to so nespametne tožbe; nobenemu človeku se ne ukazuje, da bi moral toliko reči ob enem delati; da bi pa imeli bratje take dolžnosti, nisem Še nikdar čull"
„In vendar častiti oče," odvrne menih, „nisem govoril neresnice. Sokola so moje oči; na te moram paziti prav skrbno, da jim ne dopada kaj tacega, kar bi lahko Škodovalo mojemu izveličanju. Zajeca so moje noge, katere moram vedno zdr-žavati, da ne hodijo po grešnih potih. Kragulja so moje roke ; te moram učiti dela, da morem
sedanje dolenjske, in je važna tudi za celo državo ÎÏ vojaSkih in druzih vzrokov, kakor je to pov-darjalo ministemLvo samo, ko je predlagalo, naj 86 gradi dolenjska Železnica do Novega mesta. Gospod poslanec je razpravljal dalje, kaj in kako se je TŽe govorilo in delalo la to železnico zadnjih 30 let, povdarja koliko korist bi imela za Belokranjsko, pa tudi za celokupno državo, ker bi jako skražala pot do Hrvatske, Bosne in Dalmacije ter predlaga, naj si vendar visoka vlada to tako potrebno stvar vzame k srcu, ter prej ko prej omogoči, da se ta železnica zafiie graditi.
Kuj je novega po avstrijskem cesarstvu?
Državni zbor dela precej — leno. Dostikrat 80 gospodje, ki dobivajo po 10 gld. dnine iz davkov krvavih Žuljev, tako čudno pridni, da posamezni odseki ne morejo posvetovati se, ker ne pride skupaj radostno âtevilo poslancev. Postava, po kateri se bode volilna pravica ra/sirila tudi na večino delavcev, hlapcev — je dovršena v volilnem odseku. Vse kaže, da bode potrjena tudi v zbornici. 72 novih poslancev bomo dobili več. Vsi gotovo ne bodo po naših željah, ali eno je gotovo, da dobodo po njih judovski liberalci velik udarec, kajti njihovega mišljenja novi izvoljenci ne bodo. Zal, da dobi naSa Kranjska samo enega poslanca, ko bi po razmerju z drugimi morala imeti dva.
Ministerstvo je predložilo državnemu zboru postavo, po kateri se bodo uradnikom plače prpcej povišale, ravno tako tudi zboljšale plaČe duhovnikom. Zato bode treba veliko milijonov. Dobili se bodo iz davka na žganje, pivo — in klinčkel
skrbeti zase in za potrebne sobrate. Zmaj je moj jezik; tega moram neprenehoma brzdati, da ne govori hudobnega. í^ev je moje srce; z njim se moram neprenehoma vojskovati, da ga ne napolni nečimernost in lastna ljubezen, da marveč stanuje in dela v njem božji duh. Holnik je moje lastno telo, ki samovoljno zahteva sedaj to, sedaj ono, pa ne prasa. jeli tudi dobro za pravo zdravje in večno življenje. To vse me dan na dan jako utrudi."
v
Čude se je poslušal opat raenihovo razlaganje ter slednjič odgovoril: „Brat rnoj, ti delaš v vinogradu Gospodovemu; on ti bode poplačal prizadevanje ter to utrujenost poplačal z večno večerjo."
Kristijan, gotovo se z opatom vred čudiž tudi ti tej razlagi menihovi. Toda vedi, da imaá ravno to delo tudi ti. Da, ako je že tako krotil svoje počutke menih, ako je dalo to toliko truda menilui, ki je bil vendar pred svetom zaprt v samostanu, koliko bolj pa je treba čuti nad počutki, koliko bolj brzdati počutke svojega telesa tebi, ki
Dunajski mestni zastop bode volil župana 8. aprila. Da bodo antisemitje volili dr. Lue-gerja, jo pač gotovo. Vprašanje pa je, bode-li potrjen ali ne. Če se ne potrdi, volili ga bodo Dunajčanje vdrugič, tretjič — desetič — Kaj pa potlej ? Gotovo je zaiel minister grof Badeni v zagato, iz katere si ne bode laliko pomagal. Pri-voScimo mu zadrego, kaj pa tako streie liberalnim judom I
Na Dunaju se posvetujejo o novi pogodbi z Ogrsko, kar pa je prav trnjevo delo. Naši ljubi Mažarji so nas imeli doslej prav za molzne krave — oni dobiček, mi plačevanje. Tako na priliko, so plačevali za skupne stroske doslej Mažarji 30 mi pa 70 odstotkov. Pa vendar hočejo ti naši prijatelji, n«j ostane vse pri starem. Nasi odposlanci bodo baje zahtevali, da naj odslej dalje plačujejo Mažarji 42, mi pa 58 odstotkov. Rada se Ogrska ne bode udala.
KíiJ je novega po širokem svetu?
Italijani poskušajo mir skleniti z Âbesinskim kraljem Menelikom, ki jih je 1. marca prav pošteno naseekal. Prav ima kralj, da zahteva 25 milijonov vojne odškodnine od grabežljivih Lahov in pa, da naj niegove dežele odslej lepo pri miru pusté 1er se zadovole z IVlasavo in malim obližjem. Ijalii pravijo, da hočejo skleniti le častni mir. Dobro. Ali mi pa mislimo, da bode častni mir pred vsem tisti zahteval, ki je nasprotnika ita tla vrgel, ne pa tisti, ki pod njim leži.
Bivši italijanski minister Crispi je človek — popolnoma sprijen. Vže doslej se je odkrilo od njega mnogo sleparij. Kaže se, da je bil tudi on kriv, da so bili Italijani v Afriki tepeni — on
živiš med svetom in imaš veliko več prilike grešiti 1
Koliko skušnjav je za tvoje oČi, da gledaš, kar te raztresa in zapeljuje v greli ; m tvoje noge^ da te ne vedč na napačna pota. Koliko je potreba truda, da bridal svoj jezik, da ne greši z lažjo, opravljanjem, obrekovanjem, grajanjem druzih ljudi, da ne podpihuje, se ne jezi, ne golfi nesramnih, dvoumnih, slavolilepnih, nepotrebnih besedi! Kako malo je ljudi, ki brzdajo jezik! In vendar irdi sv. apostelj: „Kdor meni, da služi Boga, pa ne brzda jezika, tega pobožnost je prazna." 1 srce, kakov studenec hudobije je! — kako potrebno, pa tudi kako težko je čuti nad njim ! h srca, pravi naš Izveličar, prihajajo hudobne misli in želje, nečistost, umori, uboji.
Mislim, dragi moj, ako hočeš svoje počutke prav varovati, da imaš vsaki dan dosti dela.
Srce, «Bta, ulifi iu okň Vaalío uro vftruj yrav skrtuó; Ako vrapi jilt odpiraš, Pot do zmage si podiraj.
namreč je zapovedoval jifeiieralu Baratieri, da naj prodira dalje. Ali sedaj je stari lisjak skril vsa dotiÈua pisma, da bi mu ne mogli do živega.
Angleži so sklenili iti h Egipta proti Sudanu, baje da pomorejo Lahom. V resnici pa hoSejo le Sudan zopet dobiti, katerega so izgubili pred leti T roke znanemu Makdiju. Za krščanstvo bode pa6 koristno, ako se dežela vzame fanatičnim mosle-minom.
Bolgarski knez odpadnik, je šel v Carigrad k sultanu, kjer je bi! posebno slovesno sprejet. Mislimo, da bode mulo časa žel tako veselo plačo za svojo nezvestobo in verolomstvo. Šiba ne izostane
- Španjci na Kuhi še vedno ne morejo zatrdi upora. Kaj laiiko se zgodi, da izgube lepi, bogati otok.
Piše Sli nam:
Iz Novega mesta. — Oil 25. marca do 1. aprila flmo ohliajali tukaj sv. misijon. Kedor ima še katoliško srce, lahko reče: „To so tlnevi vzveličanja," Gospodje jeziiviti kažejo, da so — pravi Jezusovi učenci. Kako klićejo in proaijo, skrbite xa eno potrebo — sv. nebesa. V slovenskem in eden gospod v uemàkem jeziku razlagajo sv. resnico tako, da se mora prijeti vaacega, ki ima dobro voljo.
Vspeh je pa tndi jako lep. Cerkev je bila pri slovenskih pridigah natlačena, spovednice oblegane. Stotine ljudi se je spravilo z Bogom, ki sedaj srečno vzdihujejo. Bog plati gospodom misijonarjem!
Oj, da l)i se bili vsi vdeležili I Večina se je, ali nekterij ki sami sebi nočejo dobro, kojim ni mar, da imajo neumrjočo dušo, se niso brigali za milost, kojo im je G-ospod ponujal. Gospod, pridobi je pri drugejjiriliki,
' Culi smo besede: „Čemu v Novem mestu nemške pridige? Saj ni Nemcev!" Res jili je malo, ki bi slo-ven.ski ne umeli; ali nemški ne nmejo vsi. To je vzrok, da 80 mil. g. proňt zahtevali nemške pridige. K slovenskim prihaja vse, naj ume ali ne. Gospoda ne bi imela prostora ter govorila: „babe" vse zastopijo, ne morem v cerkev." Pri nemških ni izgovora. Le tisti ni dobil prostora, ki ga najti ni hotel. Prepričan sem, da BO dobri izobraženi hvaležni za nemške govore.
Iz Kandije 24. marcii. — Zadnje dni smo imeli tu preč. gg. provincijala in prijorja usmiljenih bratov iz Gradca. Kakor čujemo, je bil poglavitni vzrok, da sta prišla, povečanje naše bolnišnice, kar je istinito jako potrebno. Prostora vedno pomanjkuje. Ta teden je prišlo vže tako daleč, da so morali gospodje dve postelji za bolnike namestiti na hodišču. Sedajje to mogoče, ker je vreme nenavadno gorko; po zimi bi se nikakor ne dalo.
Cast in hvala slavni hranilnici kranjski, da se je tako velikodnáno jeseni spomnila dolenjskih trpinov bolnikov, da je odločila 15000 gld. za povečanje bol-iiišnice v Kandiji. Upamo, da se bodo našli še drugi blagodušni dobrotniki. — Načrti za podaljšanje bolnišnice so gotovi; odposlali ao se vŽe v Ljubljano. Ako bodo potrjeni, se začne kar letos z zidanjem. Bog daj srečo!
Domafie vestL
(Gosp. dr, Ivan Vanpotič), c. kr. okrajni zdravnik v Novem mestu, imenovan je c. kr. okrajnim zdravnikom I. reda,
(Učiteljske preraembe.) G.Janez Kodič, učitelj v Št. Jnrji pod Kumom je imenovan za učitelja
Y	Stopičah; g. Anton PavČic v Št. Rnpartu, za nadnčitelja v Kostanjevici; gdč. Olga Gašperin v Starem trgu pri Ložu za četrto učno mesto v Kostanjevici; g. Karol Simon v Lescah, za nadnčitelja v Velikih Laščah; gdč. Ernestina Clar i ci v Žužemberku, za nadučiteljico na štirirazrednici v Kočevju.
(Pri občinski volitvi v Št. Petru) bili 80 voljeni županom Franc Bojane iz Št, Pétra, svetovalcem pa Franc Gorenc iz CeŠence, Anton Be-rus iz Ždine Vasi, Anton Beeele iz Gor .vrha, Tomaž Kos iz Žalove in Janez Kifelj iz Lešence.
(V Šempetru) pri Novem mestn bodo letos podaljšali cerkev. Stavbo je prevzel zidarski mojster Bertoli iz Kostanjevice.
(„Centralna posojilnica slovenska") T Krškem je imela 5. t. m. občni zbor. Zastopanih je bilo 21 deležev (po 100 gld.) in pet posojilnic (3 s pismeni pooblastili). K tej denarni zadrugi je pristopilo še 10 posojilnic, katerim je ona dala že nekaj hranilnih vlog in poaojU. V kratkem izdA svoje drugo „Izvestje" in stopi potem v zvezo z večjimi denarnimi zavodi, osobito s češkimi. Račun za preteklo leto (4 mesece) se je odobril in izvolilo prejšnje načelstvo.
V	nadzorstvo so bili pa izvoljeni: gg, A. Le vak in L. Schwentner (zastopnika brežke posojilnice), g. Jakob Rižuar (zastopnik radežke posojilnice), gg. J. Roh rman in Jern. Ravnikar (zastopnika posojilnice v Mokronogu),
. (Ubil se je) mlad mož Franc Mrvar z Bo-ričevega pri Novem mestu. Vozil je slamo. Voz se je prevrn 1 tako nesrečno nanj, da ga je zadela ročica na sence. Bil je takoj mrtev.
(Za bolnišnico Usmiljenih bratov v Kandiji) pri Novem mestu so dale za leto 1895 sledeče občine : Novo mesto 100 gld. ; okrajni distrikt novomeški 100 gld,; občina Hmihel-Stopiče 100 gld.; St Jernej 20 gld.; Trebelno 20 gld.; Prečina 20 gld. ; Toplice 20 gld.; Semič 20 gld. ; Radovica 10 gld. — Za leto 1896 so dale doslej: Novo mesto 100 gld.; Šmihel-Stopiče 200 gld.; Sent-Jernej 20 gld. ; Trebelno 20 gld. ; DoberniČe 20 gld. ; Velika Loka 20 gld. ; Bela cerkev 10 gld. ; Mokronog 20 gld. — Občine, ki so lani dale, gotovo še doneso svoj denar in upamo, tudi druge se jim še pridružijo. Vsaj bi bilo vendar grdo, ko ne bi hotele spoznati dobrote zlasti bližnje občine, ki dajo pač veliko bolnikov. — Tega ne piše kak usmiljen brat, ampak radovednež, ki je dostikrat pri njih in marsikaj popraša, da ljudem pové. Kje si ti Mirna peč? Pravijo, da si medna, ali za bolne vendar nič ne daš, dasi pošiljaš primeroma prav veliko — morda največ bolnikov? Možje, MirnopeČani, pokažite, da poznate hvaležnost! — In res je podpora jako potrebna. Bolnikov je vedno polno — prihodkov pa ni. Ne samo, da imajo usmiljeni bratje postelje celo na hodišču, morajo celo vsak večer misliti, katere bolnike bi mogli zjutraj brez nevarnosti odpustiti, da sprejmejo druge. Zlasti se boje ponedeljka, ker jim tržni dan navadno prinese novih bolnikov. Nekateri Ijndje, kakor čnjemo, živé, ki bi bili brez naše bolnišnic pod ruáo, in bodo se živeli, ako Bog dá. Torej ne pozabite usmiljenih bratov, zlasti, ko pride k Vam prosit — ne zase, ampak za trpina — bolnike I
.(Letošnja zgodnja pomlad) je omogoSila, da se je jelo v Noveiu mestu prav zgodaj zidati. V mestnem poslopju, ki je namenjeno za davkarijo in druge ïirade, se je zgodilo vže toliko, da se je kar čuditi. Tudi drugod se zaSenja ali nadaljuje zidanje. Bog daj, da bode yse v prospeh mestu in okolici!
Pri tem nam nehoté hodi nekaj na misel. Kaj je z vodovodom novomeškim? Da je potreben kakor ribi Toda, vé vsakdo; ali vendar ... Da se nič ne zgodi, je menda res krivo, ker mesto nima prave glave. Pred tremi meseci vže je bila volitev novega zastopa mestnega. — Bil je nekov rekurz ali celo dva — in sedaj od deželnega odbora ni nikacega odgovora, Zakaj vendar? Odgovorite vendar! Gr. Tavèar vsaj ste naš poslanec, pomagajte, da dobimo glavo. Sedaj stara ne upa ali ne arae, nove pa niniaaio. Novo mesto vendar ni Dunaj. Kecite da ali ne — nam je jedoo. Ker mi stari konservativci, ki bi pa radi marsikaj pienaredili, prav radovedni in z veseljem čakamo, da „mlade moči" kaj boljSega naredé in trpeiini mesianom pomagajo. Menda vendar ne bode res, kar čivkajo vrabci, da isti gospodje sami reč zadržujejo? Mogoče je dandanes marsikaj. Vodovod je pa res potreben; ali vsaj zagotovilo, da kmalu pride. Gg, usmiljeni bratje bodo najbrž vže letos zidali. Kako drugače je treba liiso vrediti, ako bode vodovod, ali če ga ne bode. Isto velja tudi o družili stavbali, Glava, glava nam je potrebna. Zida se še zida, kar se je preje sklenilo. Kako težko mora biti pač voditev gospodom, ki ne vejo, bodo li v odboru ali ne? Torej odgovor!
(Stoletnica skladatelja G-regorija Ri-liarja.) Pretečene dni je preteklo 100 let, odkar je bil v Polhovem gradcu rojen slovit skladatelj slovenskih nabožnih, zlasti Marijinih pesem. Koran niso znani ljubeznivi napevi vsiikovrstiiili spevov v čast Materi Božji, ki so se pred nekaterimi Jeti popevali po vseh slovenskih cerkvah in sploh kriŽHii domovine po poljih, travnikih in logih. Kako blagodejno je vplivalo to petje na versko življenje nagega naroda, koliko svetih čustev je v srcu zbudilo! Sedaj se njegovi napevi ftnjejo le se redko v kateri cerkvi na Kranjskem in zato tudi izginevajo iz spomina ljudskega; namesto teh lepih pesmic pa se, žalibog, širijo veduo bolj nespodobne kvante. Pesmi z napevi Kiharjevimi so sle od ust do ust čez slovensko zemjo, sedanjih umetniških skladeb pa se celo cerkveni pevci komaj nauče. Ti moderni cerkveni skladatelji pojo za učena ušesa, Rihar je pel pa za narod; zato se je ta ljudstvu takoj priljubil, kar se vsem sedanjim skupaj menda ne bo nikoli poBiečilol Vrlemu zaslužnemu možu blag spomin!
(Vinogradi) se letos jako pridno in dobro po Dolenjskem obdelujejo. Pa tudi ne zastonj. Zadnja leta je nesla „ljuba vinska trta" več nego vse drugo. Pravil mi je posestnik: Dobil sem za vino 1600 gld., md^ (iče niso dobili nikdar nad 1000 gld. Pa tudi niso nikdar gnojili. Jaz pa škropim in gnojim in delam, kar le morem. — Sicer pa je okoli Novega mesta veliko posestnikov, ki so dobili zadnja leta (5—6 let) 2, 3, ,1, 6 tisuč goldinarjev. Trta torej ni zadnja! — Opomnil bi k temu le to-le: Pazite, da Vam vinograd še dalje nosi novce! To se bode pa zgodilo, ako skrbite, da bodete pripravili svoje trtnice tako, da bodo zasajene z ameriškimi cepljenimi trtami. Ni-fcar ne mislite, da bode Bog pogledal na Vas skozi veliko okno. Trtna uš in strupena rosa bode tudi naše vinograde končala prej ali slej. V tem se nikar ne motite. Polagoma gre dalje, ali vendar le gre, —
torej pravi čas skrbeti". Nasadite si sedaj ameriških trt. Potem pa rigolajte in pridno gnojite. Potlej Vas ne bode zadela nesreča kakor Kostanjevičane, Leskov-čane itd., ki sedaj sadé in glodajo, kedaj jim rodi prvi plod. — Pomagate si tem laglje, ker Vam pomaga naša kmetijska podružnica. Ravno te dneve razpošilja vsakemu, ki je hotel, po 100 ameriških trt, ako je njen ud. Sicer pa dobite trte ali \saj ključe na Grmu in jiH različnih posestnikih. Le prave ure ne zamudite.
(Majka u radu za Roga i Hrvatsku.) (Mati pri delu za Boga in Hrvatsko) ili dar hrvatskim ženama poklanja Ivan Nepom, Jemersič^ župnik grubišnopoljski. Cena 60 kr. — Pod tem naslovom je izšlo že tretje izdanje te znamenite knjige v kratki dobi poldrugega leta. Tretji natis je že predelan v zmislu dobrohotne kritike od veljavnih stranij, — V tretji izdaji so na prvtin mestu častitke mnogih škofov, namreč: S t r oss m ayer j a, dr, Aloj. Mat. Zorna v Gorici, dr. Jak, Missie v Ljubljani, o. Šimuna Mili no vi ča, nadbiskupa glagoljaša v Baru (Ornagora), Marijana Markoviča v Banjaluki, Ivana Flappa v Poreču, Julija Dr o h o beczkega v Kri-ževcili, Pavla Guglerja iz Zagreba in Marceliča iz Dubrovnika.
Najbrže ni še bilo na slovanskem jugu knjige, ki bi dobila toliko in takih priznanj, kakor ta. In zares: ako se bodo matere ravnale po njenih bisernih naukih, bodo vzgajale svoje otroke takó, da bo dobi-o poskrbljeno za njtli dušni blagor v večnosti, na tem svetu pa bodo tudi vredni delavci za blaginjo ljubljene domovine.
V slovenskih časopisih se je bila izprožila misel, naj bi se presadila ta krasna knjiga na slovenska tla. V istem času je imela „Goriška tiskarna" A. Gabrsček v Gorici pripravljen že dober slovenski prevod; ali ker je bila med tem naznanjena tretja predelana izdaja izvirnika, je tiskarna še počakala s tiskom, a prelagatelj je popravil prevod po tretji izdaji, ki je došla pred nekaj tedni iz Scbolzeve tiskarne zagrebške. — Opozarjamo, da to je edini slovenski prevod, Icateri je dovolil pisatelj, veleč, g. župnik Jemerâié. Prevod ima naslov; „Materino delo za Boga in domovino". Hrvaški spisal Iv. Nep, Jenieršič. S pisateljevim dovoljenjem po 3. izdavi poslovenil Simon Pomolov.
Slovenski prevod izide tekom poletja v lično tiskani knjigi, obsegajoči lii do 13 tisk. pol. Cena v razprodaji bo 60 kr., po pošti 70 kr., kolikor stane izvirnik, — Za tiste rodoljube pa, ki se naprej naroéé in pošljejo denar do konca maja t. 1., znaša cena le 60 k r. s poštnino vred. Knjiga se bo tiskala najmanj v 1000 iztisih, — Izdajatelj želi, da bi se oglasilo mnogo nnročnikov, ki pošljejo 60 kr. do konca maja; tako bo vedel po priliki, koliko iztiaov mu je narediti, da ne bo na škodi.
(Nove Šmarnice za 1. 1 896) se tiskajo. Spisal jih je znani nabožni pisatelj g. župnik Jožef Kerčon, in sicer Bogu v zahvala, da nm je dal doživeti petdeseto leto niašnistva, in v spomin zlate maše, katero misli letos obhajati. V tej knjigi obravnava ^g. pisatelj življenje Marijino od njenega brezmadežnega spočetja do vnebovzetja,
(Dana3njemuiistu)je priložena priloga znane Kathreinerjeve tovarne za izdelovanje Kneippove kave.
Razne vesti.
*	(Pridelalo) se je lani v Avstriji 10,926.&86 meterskîL centov pšenice, 16,459.650 met. centov rži, 13,291.583 met centov ječmena, 18,180.049 metersk. centov ovsa in 4,769.600 met. centov koruze.
*	(General Baldissera), kateri je prevzel povelje čez vojIČake generala Baratieri-ja, ki je tako slabo in nesrečno vodil iaSko vojsko v Afriki, je kot avstrijski stotnik pred 1. 1866, v Novem mestu stanoval v Grmovi (Stenovčevi) hiši, kot nadporocnik pa
v Ljubljani.
*	(Krojačem in brivcem!) Kralj na Koreji je dal l.jan. t. 1. ukaz: „Jaz vaš kralj, sem si dal danes lase striči po evropski navadi in sera oblekel evropejskega kroja obleko. Jaz zapovedujem, da moje ljudstvo brez godrnjanja ravno to stori. Brivcem in krojačem se torej obeta čez glavo dela in lep zaslužek.
*	(Zamorcev) v zjedinjenili državah ameriških je 2,673.977, ki so raztroaeni po vseb deželah.
*	(Grozen prizor.) V St. Louisu bil je dné 20. februarija morilec James Fitzgerald radi 24. sept. 1894. leta izvršenega umora svoje ljubimke Ane Nac-sena, obešen in sicer dvakrat obešen. —Ko seje ob 10 uri predpoldne v jetnišnid pričflo obešanje in je zagrinjalo padlo, utrgala se je vrv in k smrti obsojeni je padel na tla. „Moj Bog, moj Biig, moj vrat!" vpil je nesrečni v jednonier in se vzdignil kvišku. Evo ga, tnkaj je stal z glavo, povito v črno kapo, imajoč pretrgano vrv krog vratu. — Prosil je, naj hitro ž njim konec naredijo. — Sramotno je pa bilo še mnogo bolj to, ker niso imeli nobene druge vrvi pri rokah ter so jo sli ditleč iskat; mej tem čaaom pa je preteklo pol ure, katero je prebil obsojenec na neki mramornati ploâèi i.v mrtvašnici. Duhovnik stal je poleg ležišča Fitzgeralda, molil je zanj in tolažil ga je, kar naenkrat vzdigne Fitzgerald roko in pritisne duhovnikovo glavo na svoja U-íta ter mn na tihem govori pol minute na ušesa. — Kar je obsojeni Fitzgerald pravil duhovnik«, ostane skrivnost do poslednjega dne, — na veke. — Blřdo obličje duhovnika pa je v tem kratkem Času oblila rudećica, v očeh so se mu zalesketale solze. Na to se je sodba liitro dovršila. Ravno ta prizor usmrčenja zdi se nam posebnega premisleka vreden ne pa za to, ker se je pretrgala vrv, kar se je v Amei'iki že čestokrat zgodilo, pač pa, ker je hudodelnik pri tej nesreči tako nepoškodovan in pri polni pameti ostal. Dozdeva se nam, da je v oni polovici minute izpovedal kak greh, katerega je popřed zamolčal, in od katerega je zavisela večna sreča, ter prejel za to odvezo. —
Darovi za dijaško kuhinjo v Novem Mestu:
NeimenoTELiirt gospodifiiEi 60 kr. ; Norameška ol>£ma 50 gli. Novomeški dobrotniki 25 gld. 56 kr. ; Visoki deželni zbor 50 gld. g. Kos Joain, Žujmik 2 gld,; g. B, B. 5 kUI.; g, A. Peierliu, žnp 2 glil; g. dekan T. Kajdiž 5 g!d.; g, žap. Job. Qeríar lOglđ.: Slavua posojilnica t Mokronogu 10 g1, ; g. znpn. Mili. Saje 1 gl.; g. dr. Jak. Sohegala za II. polletje 14 gld. ; gospa Bcliiebl 5 gli.
Loterijske àtevilke.
Trst 14. marca Gradec 21. „ Trat 28, „
86 1 88 53 76 78 89 53 44 85 47 87 16 42 86
Povodom tiioje loiîtve is llreiienava, hliirm vstm TjuJňm prijatetjem in znancem
Z Bogonif fc^s-
i srčno íeí;o, da me blagovolijo v prijaznem sfominit ohruniti.
Iz j il Vil.
Tem potom preklicem vse, ftesar sem dolžil g. kateheta Ka rola Ôik-a in obžalujem korak, ki sem ga pri aodniji proti njemu zavoljo svojega sina Ludovika Klavžarja storil, ker sem se i sam osebno prepričal o njegovi nedolžnosti i se je ta tudi sodnijsko dognala.
Radeče pri Zid. Mostu, dné 21. marca 1896.
JaiLcz Kliivžar,
(8'i)	krûmar.
Nq nnnro û 7 rlono t oa z obokano kletjo, d |JI UUdJ Jb Z Ud d I 6d ^^tom in zidanim
«viiijRkom blizo cerkve na Dol. Straži. Več pove Martin Vidgaj, posestnik na Dolenji Straži št. 52.
V Novo Mesto vračujoča se pisma: V februvarjiu Gorše Franz, Gotnavas — Popovič Gabriel, Kuzeiikirclien — Saje Johann Kof-lach (dva) — Pleskovič Marija, POrtschach — Gašper Franz, Vonjevec — Krištof Frančiška, Vrhnika — Grubačevič Georg, Chicago — Zupančič Franz, Sušak — Draginc Frank, Frasno — Ovec Jože, Lead-ville — Jerman Franc, Verginia ~ Stapsak JuUa, Pijsvee — Mary Kircheustenge, St Peterstrasse — Mih. Barbič, Pirano — Mai'ko Kambič, Preloge — Ursala Makše, Ljubljana (rec ) — Joh. Krese, Mlako-bernja — Janez Govednik, Badeii — JoderI Dermota, Ljubljana — Anton Kosman, Kočevje — Heribert ^alland, Bihač — Janez Petrič, Zagreb — Janez ^uklje, Ledville — P. Luzar, Gaberje — Mica PavelČ, Mokronog — Ana SeŠina, Raški vrii
v Črnomlji z lepimi vrti in vodnjakom. — Ponudbe sprejemam vsaki čas,
(74-'j)	Anton JcrŘiiioviíí.

stil v Novem mestu pri kapiteljnu hîâ. 154 takoj za oddati.
Mn^ '^AYj^Amxj.o.
Podpisani vsojam si slavnemu občinstvu naznaniti, da sprejemam vsa k
Ef niizarsteiiifl otirtii spajajoča Jela, S
katera dobrB in točno ter po najnižji ceni izvršujem, za kar tudi eno leto jamčim.
Jernej ^tar,
^83—1)	v Šmilieln pti Nuvcin mestu št 18.
ji.itii „pri iage^.
Kovem meatii
Simon Slaiovic-a dI Slađoevid
Javljam alavnemu p. n. občinstvu, đa sem V svoji lekarni uredil veliko zalogo vseh izdelkov iz gumija in gutaperiie, razntii kirur-gičnih priprav, kakor: eprice, raznotere obveze, pasi za kile (Briidibuiid), irrigateuri, aparati za inhalacijo itd. Siiloh se dobijo vse v to stroko spadajoće reći, po najnižjih cenah.
__(77-B)
TTV	kateri je zmožen slovenskega in saj ne-
I Pj koliko nemškega jezika, sprejme v luj jc	Anton Rajmer, trg^ovec z meša-
"	nim blagom v Metliki na Dolenjskem, v
Bvojo prodajalnico.	(60—8)
«
za 6 mernikov posetve, ktera se nahaja v obližju mestnega pila, je na prodaj ali pa tudi v najem oddati. — Več pové opravnistvo „Dol. Novic",
iz Semiča
štev. 177
daje v najem UOVO kovjicuico z vsim novim orodjem in sicer za 6 ali 10 Ibt. Opravila je vedno za trt ljudi dosti.
láňe tuđi za svojo prodajalno s Špecerijskim fclagom in usnjem za to sposobnega mladega človeka ali uĎenca.	(64—2)
0=1

Cajpste Mače p 110 h i. t. L
krojaški mojster, zaloga manufakturnega blaga in storjenih oblek v Novem mestu,
se priporoéa si, občinstvu, soaebno preč. duhovščini in gg. uradnikom v izdelovanje oblek in uniform, katere vestno po najnovejšem kroju in nizki ceni izdeluje. Nadalje priporoča svojo bogato zalogo posebno lepega suknja (štofov) in storjenih oblek po prav nizki ceni. Gg. dijakom izdeloje obleke fino ter jim daje popust. 76-íí)
Cajpste Maže po 1 ěM. 10 Ir. í. 1.1
poleg okrožnega sodišča v Novem mestu
priporočata slav. občinstvu v ineaiu Íii okolici špecerijsko blago kakor: moko, kavo, sladkor, olje, riž itd.; vsakovrstno blago za obleke, izgotovljene srajce in lepe kravate. Železnin-sko blago: žage, ključavnice, verige, žeblje, lopate, sekire itd.
Kupujeva tudi vse deželne pridelke n. pr.; konoplje, kimel, jajca, maslo, tudi staro železo, kufer, mesing, svine in kosti.
»cželiiii kmetijska ňolu nu Grmu
ima na proda]
RI
Qreïja
ill sicer Jablana po 20 do 30 kr. in orehe po '20 kr.	(85-1)
OK^umlSSumi
^ ^^ iek»l	G
primes k Lof) ovi kavi
edino zdrava kavina pijača.
Dobi ae povsod, jjol kile iLa 'ib kr.
Svat Slo: Znrnifi mivrojnih pn-Mrfijenih iidolkov jo trnlm pftuiti nn iivirne Kuvojo z imoiiotn:
ICafhreiner
t=all

kateri mora biti pošten in dobro izurjen ter
dva hlapca k konjem
vapréjiue proti dobrem plačilu Janez Zurc na Dvoru pri Žužemperku.
>aziiaiiilo.
Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem prevzel poleg DrganČeve gostilne v Kandiji tudi tako zvano
Drakslerjovo gostilno
v Novem mestu poleg Narodnega doma. V obeh gostilnah točil bom več vrst ietrijanska in tudi najbolja domača vina. Tudi z dobro kuhinjo bom s), občinstvu fino postregel ter se priporočam v obilni obisk,
Í88-1)	Anton Jakac.
NoTomorto ; OdgoTorni urednik Joalp Benkovlfi. ~ ladtgate^, naloimk in tiskar ]. Kr>l«o ,