štev. 7 — Leto VI. PTUJ, 13. februarja 1953 GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA PTUJSKI OKRAJ UREDNIŠTVO IK UPRAVA PTUJ, MLO, II. NADSTROPJE — TELEFON ST, 156 ČEKOVNI RAČUN PRI NARODNI BANKI. PODRUŽNICA PTUJ. STEV. 643-T-206 UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR — ODGOVORNI UREDNIK VRABL J02E ROKOPISOV NB VRAČAMO — TISKA MARIBORSKA TISKARNA LETNA NAROČNINA 400 DIN, POLLETNA 200 dtn, ČETRTLETNA 100 DIN Cena din 8.— Izvršni odbor Okrajnega odbora OF se strinja s predlogom statuta Socialistične zveze Ptuj, 11. febr. Danes so člani Izvršnega odbora Okrajnega odbora OF na seji pretresali predlog statuta bodoče Sociali- stične zveze delovnih ljudi, ki bo predložen na IV. kongresu l-]udske fronte Jugoslavije. Po uvodnih razčlenitvah bistvenih postav novega statu- ta, ki jih je podal sekretar Okrajnega odbora OF tov. Frangež, so se člani izvršnega odbora zadržali predvsem na tolmačenju tistih členov statu- ta, iz katerih Izhaja, da bo bo- doča Socialistična zveza osred- nja politična organizacija, kjer tudi Zveza komunistov ne bo imela več, kot je bilo v starem statutu, predpisane, od zgoraj dekretirane vodilne vloge, tem- več si jo bodo morali komuni- sti izbojevati od enega do dru- gega konkretnega problema z najaktivnejšim sodelovanjem v konkretni politični borbi v okvi- ru nove organizacije Socialistič- ne zveze. Je Izvršni odbor OF po daljši debati sklenil opozoriti na ne- katere slabosti, ki se vlečejo skozi delo zadružnih občnih zborov. Debata je potrdila, da mnoge naše organizacije OF ne vodijo nobenega računa o pri- pravah za te zbore ter se nji- hova »pomoč« v glavnem za- čenja s tem, da pošljejo svoje- ga predstavnika na občni zbor ali pa v »boljšem« primeru še na sejo upravnega odbora pred občnim zborom. Zato ni čud- no, da člani OF, ki so tudi člani KZ, marsikje pridejo na zbor popolnoma nepripravljeni, da niso niti pripravljeni pred- logi za novi odbor. Tako je omogočeno, da se uveljavijo razni špekulanti, ki pa pridejo navadno zelo dobro priprav- ljeni. Kolektivno članstvo Zveze ie novost Dalje so se zadržali pri tol- mačenju kolektivnega članstva v Zvezi, kar predvideva pred- log kot novost, ki je do sedaj nismo poznali. Diskusija je po- kazala, da so si posamezni člani to različno tolmačili. Ne- kateri so celo smatrali, da bi se Zveza komunistov ne mogla kolektivno včlaniti, češ, to bi bilo za njo korak nazaj in pod- rejanje Socialistični zvezi itd. Razčlenitev takega pojmovanja je pokazala na birokratske konzervativne usedline. Člani Izvršnega odbora so se zedinili v tolmačenju, da se bodo v Zvezo lahko kolektivno vklju- čile vse politične, ekonomske, gospodarske in druge družbene organizacije, ki hočejo konkret- no dejavnost svojega področja razvijati po načelih programa Socialistične zveze, ne glede na to, ali so njihovi posamezni člani — člani Socialistične zve- ze ali ne. Popolnoma so se stri- njali tudi s predlogom, da osta- ne kljub temu za posameznega državljana članstvo individual- no (osebno), Ce je torej, recimo njegova gasilska organizacija pristopila v članstvo Zveze, še on zaradi tega ne postane član Socialistične zveze. Okrajni odbor Zveze bo moral biti številčno ožji kot ie sedaj Dalje se je diskusija zadržala pri predvideni organizaciji okrajnega odbora. Predlog sta- tuta sicer ne predvideva bistve- nih sprememb, omogoča pa, da stvari organiziramo nekoliko drugače. Iz izkušenj vemo, da je bil sedanji Okrajni odbor preohlapen in neokreten, zato ga bo treba v bodoče številčno zožiti. Prav tako kaže, da je Izvršni odbor preširok. Izkušnje potrjujejo, da bo moral v bo- doče v glavnem stvari, ki jih je do sedaj opravljal lO OOF, opravljati nekoliko elastičnejši okrajni odbor, dočim bi moral biti izvršni odbor to, kar pravi samo ime . izvrševalec sklepov okrajnega odbora. V novem statutu je poudar- jena samostojnost vseh organi- zacij (vaških in občinskih) bo- doče Soc. zveze na svojem pod- ročju. Ista samostojnost velja tudi za osnovno organizacijo, ki vodi politiko Zveze na svo- jem področju popolnoma samo- stojno kot socialistična organi- zacija delovnih ljudi dotičnega kraja. Višjim vodilnim organom Zveze nalaga dolžnost, pomagati nižjim organom in osnovnim organizacijam, da do te samo- stojnosti čimprej pridejo. Pri tej diskusiji so bili člani tudi mnenja, da bi bilo pravil- no z ozirom na gornje razdeliti nekatere prevelike osnovne or- ganizacije bodoče Zveze v Ptuju na manjše. Razumljivo je nam- reč, da 600—700-članska orga- nizacija ne more dobro delati, ker se skupno niti sestati ne more. Izvršni odbor je mnenja, da bodo naše vaške organizacije lahko v glavnem ostale kot so sedaj. Tu pa tam bo treba ločiti kakšne vasi, ki so bile doslej povezane v eno organizacijo, če so za to tam terenski in kadrov- ski pogoji. Mesečna članarina Zveze bo znašala 5 din za člana Člani izvršnega odbora so se posebej zadržali pri določilu predloga, po katerem naj bo v bodoče obvezna članarina za člana po 5 din mesečno. Neka- teri so bili mnenja, da tega v pasivnih predelih Haloz ne bo- mo dosegli, vendar je končno izvršni odbor sklenil sprejeti ^^di to postavko, ki bo pač za- htevala, da se v pasivnejših J^r^jih organizira mesečno po- biranje članarine. Končno je izvršni odbor po daljši debati sklenil poslati Iz- vršnemu odboru OF Slovenije svoj sklep, da se s predloženim statutom strinja. Prav tako je sklenil, da se opozorijo vse ob- činske in osnovne organizacije okraja, da pristopijo k pro- učitvi statuta, v kolikor še to niso storile. V ta namen bo »Ptujski tednik« tudi v nasled- njih številkah postopoma ob- javljal predlog statuta. V Zvezo naj bodo izvoljeni res socialistični politiki Na tej seji je razpravljal Iz- vršni odbor tudi o pripravah na bodoče volitve v organe Socialistične zveze delovnih ljudi, ki bodo predvidoma po republiškem kongresu OF ter jo sklenil, da moramo glede na veliko važnost, ki jo bo v bo- doče imela OF oziroma Socia- listična zveza, že sedaj misliti in pripravljati kadre za naše bodoče odbore po vaseh in ob- činah kakor tudi za Okrajni odbor Zveze. Potrebno je, da se predvsem Okrajni odbor OF in občinski odbori OF takoj spravijo k si- stematičnemu spoznavanju or- ganizacij in sedanjih odborov, tako da bodo na bodoče volit- ve šli res pripravljeni tako, da končno dobimo v odbore naj- boljše, kar se da dobiti na vasi in v občini, da vnaprej zago- tovimo, da bodo člani volili res tiste kandidate, ki so pravi socialistični politiki. Izvršni odbor je sklenil, da se naj o teh stvareh razprav- lja tudi na bodočih sejah ob- činskih odborov OF. Razveseljivo je veliko zanimanje kmetov za KZ Končno je Izvršni odbor raz- pravljal .še o poteku ob- čnih zborov kmetijskih za- drug, ki so začeli. Pri tem je ugotovil, da je zanimanje na- ših kmečkih množic za poslo- vanje KZ neverjetno naraslo, kar dokazuje obilna udeležba članov na občnih zborih, ki so se ponekod zavlekli pozno v noč. Kljub temu vztrajajo kmetje pozno v noč in ne od- hajajo, kakor je to bilo včasih. Dalje je bilo z zadovoljstvom ugotovljeno, da so se skoraj vse kmetijske zadruge izmo- tale iz dolgov prejšnjih let, kar se bo gotovo še bolj pozi- tivno odrazilo pri njihovem na- daljnjem delu. Poleg dobrih in pozitivnih stvari sedanjih občnih zborov Zakaj pristajate na javno s^lasovanje? Izvršni odbor smatra, da je javno glasovanje prav voda na mlin teh špekulantov, ne glede na to, da skoraj povsod člani sami zahtevajo javno glasova- nje. To delajo iz strahu pred dolgovezno proceduro, ki je na- vadno povezana s tajnim gla- sovanjem. Ce bi pa ta proce- dura bila tako skrbno priprav- ljena, da niti malo ne bi zavla- čevala dela zbora, bi bili goto- vo kmetje desetkrat rajši tajno glasovali. Nepreštudirana spreieta pravila bodo delale težave Sprejemanje novih pravil je marsikje popolnoma nepriprav- ljeno. Imamo primer, da jih po- nekod sprejmejo, a da jih ni- majo časa niti prebrati, zato ne vedo, kaj sprejemajo, a kaj šele, da bi kmetje poznali vse- bino novih pravil KZ, ki naj da delu KZ tudi novo vsebino v korist razvoja socializma na naši vasi. Izvršni odbor je mne- nja, da bi lahko osnovna orga- nizacija OF seznanila svoje člane s tem osnutkom po va- seh pred občnim zborom. Zaradi nepoznavanja in pod- cenjevanja pravil in dela KZ, kar je še pojav pri starih od- borih, ima večina naših zborov to osnovno slabost, da se raz- prava suče samo okoli trgo- vinskih zadev (takšna so tudi poročila upravnih odborov) in razdeljevanja dobička, in to celo zelo neperspektivno. O tem, kako naj KZ pomaga kmetu dvigniti in poceniti pro- izvodnjo v sadovnjaku, vino- gradu, živinoreji, poljedelstvu, torej o vsem tem, kar edino lahko kmetu resnično pomaga izboljšati položaj, pa je v naj- boljšem slučaju govora le na splošno, brez vsakih konkret- nih načrtov. Organizacije OF so dolžne zadržati izvedbo občnih zborov, dokler takšni načrti niso izde- lani. Za njih izvedbo bi morali dati iniciativo. Tako bi lahko "kmetom predložili obilo načr- tov iz posameznih kmetijskih panog, ki bodo konkretno dolo- čali, kaj je KZ v stanju v te- kočem letu na določenem pod- ročju napraviti, kako daleč lahko pridemo in kakšna je konkretna naloga posameznega i.meta v tej zvezi, kakšna pa naloga zadruge. Pomanjkanje takšnih načrtov smatra Izvršni odbor Osvobodilne fronte za glavno slabost naših letošnjih občnih zborov. Ni vse eno. kako se razdeli dobiček KZ Izvršni odbor OF je opozoril tudi na nepravilno, v bistvu re- akcionarno razdeljevanje pri- dobljenega dobičlia KZ zato, da se z njim krijejo kmetove potrebe po potrošnem blagu (n. pr. za škropivo, za galico itd.). Tu je mišljen tisti del dobička, ki ostane po odbitku tistih 20%, ki jih KZ lahko razdeli med člane. Izvršni odbor OF smatra, da je pametna in so- cialistična tista razdelitev, ki bo krepila zadružno lastnino na proizvajalnih sredstvih. Po- trošna sredstva, ki jih kmet potrebuje v proizvodnji, pa naj KZ kmetu kreditira tako, da ga istočasno obveže na prodajo pridelkov KZ. Na ta način se pomaga kmetu, neposredno pa se krepi tudi zadruga. To je le nekaj najvažnejših stvari, o katerih je razpravljal Izvršni odbor OF in sklenil, da se naj o njih takoj razpravlja tudi na občnih odborih in v osnovnih vaških organizacijah. KDAJ BO NA VRSTI POPRA- VILO CESTE TURŠKI VRH— ZAVRC? Cirkulane, 11. febr. (CJ). Ko v Halozah razmišljamo o mož- nostih zaposlitve vsaj manjšega števila ljudi, ki v tem času ni- majo dela v vinogradih, se nam vsiljuje misel na nedovr- Ormoški obrtnilai v gospodarskem in stanovanj- skem poslopju Alojza Janže S o- viča v Stojncih št 89 in uničil stanovanjsko ter gospodar-!vO poslopje. Do požara je prišlo po ugotovitvah preiskovalnih orPia- nov zaradi kratkega stika. Ga- silska društva se v kritičnem času niso pravočasno znašla in je prišlo do zmede. Prvo je pri- šlo na požarišče PGD Muretinci. katerega motorna brizgalna pa ni delovala, tako da so bili ga- silci prisiljeni oprijeti se ro<'^ne brizgalne. Domače gasilsko dru- štvo pa je precej pozneje pri- spelo na fjožarišče Pri gašenju tudi ni bilo pravega reda, 'ter so gasilci kričali drug čez dru gega in s tem ovirali hitrejše delovanje. Grajati je treba tudi radovedneže iz Stojnc m okoli- ških vasi, ki so ovirali delo .ga- silcev, namesto da bi poma;5'iii pri gašenju. Požar je povzročil 500.000 din škode, oškodovanec pa je imel zavarovano le za 160.000 din. Osemčlanska druži- na je ostala brez streho in vse- ga potrebnega, ker je požar uničil tudi ves inventar in zalo- go živil PGD Muretinci je ra- zumelo to nesrečo in se odloči- lo, da bo začelo nabiralno akci- jo za nesrečno družino. VREMENSKA NAPOVED V dnevih med 14, in 16. fe- bruarjem pričakujemo sneg in mrzel veter, med 17. in 22. pa lepo vreme čaju potrebe zopet vlačili s traktorjem. Na občnih zborih PGD Mala vas in Muretinci bi bilo treba razpravljati o nediscipliniranosti in neubogljivosti članstva. Občni zbori se ne sklicujejo zato, da bi se na teb posamezniki na vse kriplje smejali, kot je bilo to nnnziti med mladinci in mla- dinkami v Mali vasi in Muve- tincih ampak zato. da se ugo- lovi uspeh ali neuspeh dela v preteklem letu in da se naoravi načrt za bodoče leto. Na občnem /boru v Muretincih je bilo grsje vredno da so nekateri člani ob nriliki r^iznravliania igrali 'ah in se krohotali. nipo se pa zani- mali za orobl-^me o katerih je raznrav^iaV občni zbor. PGD Mala vas, ki si le sijij- no in le z malenkostno podporo DOZ zf2,radilo lep gasilski dom z dvorano, ie nujno potrebna moloma ali ročna brizgalna, ker sedaj sploh nobene nima. Temu kakor tudi drugim društvom je nujno treba vsaj nekaj najpo- trebnejšega orodja in opreme, da bodo kos dnevnim nalogam O tem bi pa moral razmišljati tudi občinski LO ter organiza- cije v kraju. V Trnovski vasi smo imeli sadjarsko predavanje Trnovska vas, 8. febr, (FA) Danes je bilo v tukajšnji šoli gospodarsko predavanje inž. Milana Strakla iz Ptuja o obno- vi našega sadjarstva in borbi proti ameriškemu kaparju, v kolikor še ta ni uničil našega sadnega drevja. Udeležba na predavanju je bila številna. Diskutanti so predlagali, da bi Kmetijska zadruga pomagala s svojimi sredstvi pri škropilni akciji. Z resno akcijo bi lahko vsaj na višjih legah ohranili sadno drevje, ki je v dolini po večini že uničeno. Predavanje je bilo koristno, saj je dalo sad- jarjem k številnim dosedanjim izkušnjam vrsto novih pobud v skrbi za bodočnost našega sad- jarstva in trgovine s sadjem, ki nam je dalo svojčas milijonske dohodke. Takega predavanja si še želimo. Občinski odbor Gorišnica bo zopet seja! Gorišnica, 12. febr. (DF). V torek, 17. febr. t. 1. dopoldne ob 8. uri se bo »tretjič sestal ob- činski odbor Gorišnica in bo na seji razpravljal o raznih pred- logih v cvezi z odmero dohod- nine za lansko leto, o pripravah za popis prebivalstva in pred- logih s socialno-zdravstvenega področja. Izk ŠDje m doi^nanja gkde rnUčnos i krav Najugodnejši čas za telitev Po izkušnjah svetovnoznanih živmoft-jcev (ZDA) je na pod- lagi raziskovanj v 120.000 pri- merih krav dognano, da je naj- boljša jesenska telitev krav in da se dobi od krav, ki so telile v tem letnem času, največ mle- ka Tudi zimska telitev ima večje prednosti kot poletna, ki je najslabša. Krave, ki telijo poleti, dajo v začetku poletja veliko količi- no mleka, pozneje pa njihova mlečnost znatno popušča zaradi vročine, žeje, muh in obadov ter kratke paše. Njihovo mleč- nost je težko povečati v jeseni in pozimi, ko je živinska krma dražja, koristi pa kljub temu niso zadovoljive. Vsak živino- rejec mora vedeti, kako se gib- ljejo tržne cene masla in mle- ka v kraju, kjer on prodaja mleko in mlečne izdelke. Jesenska telitev ima svoje velike prednosti. Maslo je v je- sen in pozimi dražje. Na raz- polago je več časa za negova- je teličkov in predelavo večjih količin mleka. Jesenski telički se bolj redijo in so manj bolani kot telički drugih letnih časov. Krava, ki je otelila v jeseni, je ob dobri negi in hrani dobra mlekarica čez zimo in se ji mlečnost zmanjšuje komaj v za- četku spomladi. Paša potem zo- pet pospeši mlečnost. Krave dajo najmanj mleka julija ali avgusta, ki so največkrat dokaj slabi pogoji za mlečnost. V krajih, kjer je dolga paš- na sezona in kjer je bujna trava za pašo, je bolj ekono- mično, da krave telijo spomladi, ker jim je lahko paša kot glav- na hrana za produkcijo mleka. Živinorejec, ki prodaja mleko v mesto, bi si moral telitve tako razporediti, da bi mu v vsakem letnem času telila ena izmed krav, kar bi mu omogo- čilo reden dotok mleka. To vprašanje ni tako važno za ži- vinorejce, ki snemajo smetano s posnemalnikom in jo prodaja- jo, posneto mleko pa uporablja- jo za živinsko hrano. Kaj pa govore izkušnje naših živinorejcev? (Op. ur. Vabimo izkušene živinorejce iz okraja, da odgovorijo na gornje trditve iz svojih izkušenj). Dominik Glušič: Padli so ob sončnem zatonu Kmeta Alojza Sireca iz Slapov pri Ptujski gori so aretirali ge- stapovci na podlagi anonimne ovadbe. Obtožen je bil, da je nudil partizanom pomoč in da so imeli na njegovem domu v Slapah sestanke. V zaporih se ni dalo prikri- vati, da je bilo zasliševanje za Sireca zelo mučno. Izdajale so ga bunke in podplutbe po obrazu in telesu. Dejstvo je, da je za- sliševanje trajalo dva dni in eno noč. Ko je bilo končano, je Sire- ca privedel nazaj v zapore ge- stapovski krvnik Edvard Križa- nec in rekel, da je zelo izmu- čen zaradi Širečeve trmoglavosti, da pa ima gestapo kljub njego- vemu zanikanju točne podatke o njegovem protinemškem delu. Sirec pa da noče ničesar prizna- ti, da pa bodo že naslednji dan nekaj ugotovili in da se bo iz- kazalo, da je kriv in da ga bo- do potem tudi brez priznanja likvidirali. Sicer je držalo pra- vilo gestapovcev, da se osumi "e- nec, če ne prizna osumljenih de- janj ne sodi na smrt, razen, če dejanje potrdijo vsaj tri priče. Koncentracijsko taborišče je bi- lo določeno le za tiste, katerim kaznivih dejanj zoper varnost tretjega rajha ni bilo mogoče dokazati, je pa obstajal kakršen koli sum. Da bi gestapovci koga spustili na svobodo kot nedolžnega, kar je bilo silno redko, je bila po- trebna velika spretnost zagovo- ra, ali pa podkupovanje s po- močjo velikih denarnih ali ma- terialnih sredstev. Gestapovci so včasih še kakemu posamezniku, ki so mu namenili posebno na- logo, spregledali prekrške, če je postal izdajalec in če je vstopil v njihovo službo. Sirecu je bilo vse to tuje. Od- ločno je vztrajal pri svojem »ne« in »nič ne vem«. 3. aprila 1945 ob 17. uri je bilo končano zanj tako krvavo zasliš^-vanje Cim je prišel v celico k že pri- prtemu tov. Sumenjaku iz Po- len<'aka. je pri vhodu v /--^.orf^ že klical zvonec. Bili so Via- sovci, ki so pod poveljstvom ne- kega madžarskega gestapovca, ki so ga nazivali »oberstvt, pri- vedli pet ljudi. To so bili: Vik- tor Krznar iz Razkrižja pri Lju- tomeru, Franc Ztbek iz Uobadja, Lenart Purger z MedMmurja, Mirko Dolenc iz H astnika in 1x30 Vogrinec iz Cakovea. V zapornih poveljin natančnejših podatkov ni bilo, zato si jih ni- Fem mogel zaonle.^iti. Bili so m)adi ljudje in njih zuna. jost le kazala, da so že preživeli tež- ke čase. Imeli sj blede in izsu- šene obraze, pa tuii njii^ova te- lesa so kazala na pre.<;.tano trp- ljenje. Globoko udrte oči in plašni pogledi so dopolnjevali sliko njihovih leles-skeletov. Oblečeni so bili v r.ekakšne cu- nje, ki so razodevale, da niso bile za nje krojene. Dva sta imela angleške vojaške bluze, kakršne so nosili partizani. Uši so razjedale njihova telesa, da so imeli vso kožo brazgotin;isto S seboj niso ničesar prme.sli in zdelo se mi je, da je to še po- večalo njihovo veliko bedo. Ko so njihovi dosedanji go- spodarji zapustili pisarno zapo- rov, sem začel poizvedovati o njihovi dosedanji usodi. Nobe- nemu ni bilo do govorjenja, vendar so mi kratko povedali, da so bili dotlej zaorti v č?.- kovškem gradu. Kolikor se spo- minjam, so povedali, da so bili ujeti kot partizani ali pa za- prti zaradi tega, ker se niso odzvali madžarski mobilizaciji. V čakovškem gradu je bilo mnogo zaprtih. Slabo hrano, krompirjevo ali repino vodo, so dobivali, odkar pa so slišali de- tonacije s fronte, ki se je bli- žala Cakovcu, pa še tega ne. Kruha niso dobili že nekaj tednov. Istega jutra so jih lo- čili od ostalih zapornikov, ki so jih večinoma pobili. Njim so zvezali z žico roke, jih spravili na kamion ter pripeljali v Ptuj. Uvidel sem, da so nujno po- trebni počitka in miru, pred- vsem pa hrane in sem jim vse to nudil, za kar sem imel slu- čajno priliko, ker sem nadome- stoval zbolelega poveljnika za- porov. Po dolgem času so se re- veži najedli in mirno preživeli noč. Nisem vedel, da je bila to zadnjo noč v njihovem življe- nju. Naslednjega dne. 4. aprila 1945 se je okrog 8. ure ustavil pred zapori v Prešernovi ulici 35 lep osebni avto. Izstopili so: šturmfirer Buchwald. zadnji šef ptujskega gestapa in dva ele- gantna moška, eden približno tridesetih, drugi pa štiridesetih let. Buchv/ald je. prišc^dši v pisar- no, naročil, naj izpustim Sire- lauiiirsle iprsne u ziiiisničii n\m Ptuj, 13. februarja 1953 PTUJSKI TEDNIK Stran 3 ^/tSE-i^srsks upodabl|a|cči yrr.stniki v Ptulu Mariborski upodabljajoči umetniki se bado Ptujčanom predstavili v dvorani LOMO v nedeljo 2. februarja s svojimi deli: olji in plastikami. Poleg domačinov Oeltjena in prof. Mežana bodo zastopani z 2 do 3 deli Bratož, Kores, Kavčič, Trstenjak, Pandur, Polanjko, Polak, Vidic, Kos, Primožič, Zinauer ter kiparji Blatnik, Je- zovšek, Kolbič, Vojsk. Poudarek razstave bo ležal na kvaliteti. Razstavljenih bo pri- bližno 20 platen in 10 plastik. Apeliramo na delovne kolek- tive podjetij v Ptuju, na odku- pijo kako delo bodisi zase, bo- disi za ptujsko umetnostno ga- lerijo ter tako podpro naše li- kovne ustvarjalce pri njihovem plemenitem delu, ki predstav- lja del neprestano snujoče se kulturne zavesti slovenskega naroda ob severni meji. Ivan Kos: Maribor pozimi (olje) Ante Trstenjak: Hvar (olje) Prešernova proslava v Ha d ni Krajevni odbor LU je za ne- deljo 8. februarja 1953 pripravil prav lep spored za proslavo slovenskega kulturnega dneva, ki je bil posvečen tudi slovenski knjigi v splošnem. Predavalnico so tokrat napol- nili hajdinski dijaki in dijakinje ter kmečka mladina — tečajnice RK. Zal je bil obisk odraslih ljudi zelo zelo šibek. Življenje in delo našega veli- kega pesnika in misleca dr. Fr. Prešerna je v uvodnem preda- vanju prikazala učiteljica. Člana mladinskega aktiva Gojkovičevu in Ošlovnik sta v dvogovoru re- citirala pesnitev »O železni ce- sti«. Lepo in doživeto sta pred- našala Prešernove stihe tudi učiteljica Silvestra Košir in njen soprog Vladimir Košir. Drugi del te kulturne prire- ditve je bil posvečen slovenski knjigi. Profesor Kovač iz ptuj- sko študijske knjižnice je mla- dini govoril o velikih kulturno- političnih in gospodarskih teža- vah, v katerih se je porajala prva slovenska tiskana beseda. Govoril je o naših velikih slo- venskih možeh, ki so se borili za kulturni dvig in duhovno rast svojega naroda in našo ma- terinščino dvignili iz jezika hlapcev in dekel v jezik, v ka- terem sta govorila in pisala n:i- ša velikana Prešeren in Cankar ne le njunemu rodu, ampak vsem ljudstvom sveta. Razvoj naše pisane besede je profesor Kovač med predava- njem ilustriral tudi s slikami, fotografijami, z ogledom naših originalnih, dragocenih literarno- zgodovinskih spomenikov (knjig) in s Čitanjem tekstov iz raznih razvojnih dob našega jezika. Skoda, da se hajdinski pevci že niso nekoliko prej zbudili. Lahko bi bili že spored te pri- reditve obogatili z lepo domačo pesmijo. Sele 2. februarja so imeli prvo pevsko vajo. Orga- nizacijski vodja pevskega zbora je načelnik gasilske čete, agilni Jurij Cestnik, ki mu je uspelo pridobiti za pevovodjo ptujske- ga profesorja Gregorca, Mlade- mu pevskemu zboru želimo pri delu uporne vztrajnosti pri go- jitvi domačega narodnega petja, ki ga bo profesor-strokovnjak, v veselje in zadoščenje pevcem samim in v čast Hajdini, goto- vo uspel oplemenititi z občut- kom, mehkobo in razumeva- njem! RI V Juršmcih je uspel gospodinjski tečaj Sesti kongres ZKJ je posebno poudaril važnost dela z žena- mi na vasi, skrb za njihov vse- stranski napredek in dvig sploš- ne zdravstvene in strokovne sposobnosti. Zato so tudi sekci- je AF2 v ptujskem okraju skupno z Ljudsko prosveto organizirale več gospodinjsko- izobraževalnih tečajev. V nedeljo 8. februarja t. 1. je uspešno končal tak tečaj v Juršincih. Tri tedne ga je ob- iskovalo 17 deklet, ki so se z veliko vnemo učile kuhanja, šivanja in krojenja, prav tako pa so sodelovale tudi pri pouku slovenskega jezika, računstva, vzgojeslovja, zgodovine, higiene itd. Tovarišici Valnerjeva in Brataničeva, ki sta vodili in učili praktične predmete, sta bili zadovoljni z njihovim na- predkom, učitelj stvo osnovne šole pa pri splošno izobraže- valnih predmetih. Razveseljivo je pri tem te- čaju, da so krajevni faktorji pokazali mnogo razumevanja za potrebe takega tečaja. So- šlaričevi (pd. Antoličevi) v Dra- goviču št. 2 so odstopili kuhi- njo in potrebne prostore, KZ Juršinci je prispevala 1000 din k stroškom, v šoli pa so pri- pravili px'ostor za učiteljici iz Ptuja. Predsednica AFZ v Jur- šincih tov. Cučkova in tov. Gla- zerjeva sta skrbno pripravili tečaj, tako da je bil začetek in tudi konec res uspešen. Še nekaj besed o gospodinjskem tečaju v Stcpercah v letošnji 3. številki Ptujske- ga tednika je pod naslovom: »Iz Stopero pišejo« v tretjem od- lomku članka govora o gospo- dinjskem tečaju, ki ga je v Sto- percah organizirala in vodila do svoje bolezni tov. Vrabičeva. V članku je glede predčasnega za- ključka tečaja izražen sum, da je to zakrivila tov. Vrabičeva. Iz izjavo deklet-tečajnic, ki so jo poslale našemu uredništvu pa izhaja, da je tov. Vrabičeva dekletom svetovala, naj nada- ljujejo s tečajem. Dekleta pa da so to odklonila, ker je bila za ^^-^daljevanje tečaja določena kot Voditeljica nestrokovna moč. Uredništvo Ob koncu tečaja so dekleta pripravila okusno razstavo raz- nega peciva, ki si jo je ogle- dalo mnogo domačinov. Za- ključka tečaja se je na pova- bilo udeležil tudi zastopnik sveta za prosveto inšpektor tov. Sepec, tov. Kanclerjeva pa je zastopala okrajno tajništvo AFŽ Prišli so tudi mnogi starši de- klet-tečajnic in se prepričali o splošnem in gospodinjskem na- predku svojih hčera. Takemu tečaju in zaključku bo gotovo sledilo še več tečajev v večjih šolskih središčih, kar bo vsekakor mnogo pripomoglo k splošnemu napredku na vaseh Breška organizacija OF je na Prešernovi proslavi obdarila sedem učencev in 1 dijakinjo Breg, 9. febr. (VJ). Breške Prešernove proslave v soboto, 7 t. m. zvečer v zadružnih pro- storih se je udeležilo lepo šte- vilo breških prebivalcev in mladine iz Hajdine. Program proslave je pripravil odbor OF ob pomoči breške šole in mladi- ne. Sodelovali so tudi odborniki in odbornice OF. Spomini na Prešerna in dobo njegovega življenja, recitacije in deklamacije ter petje njego- vih pesmi so bili jedro prosla- ve. Značilno za breško organi- zacijo OF je zraven dobro obi- skane proslave še to, da je le- tos že drugič obdarila sedem odličnih učencev osnovne šole Breg in dijaka gimnazije z le- pimi in dragocenimi knjigami, kar pomeni dosledno izvajanje sklepa te organizacije, da bo vsako leto ob Prešernovi pro- slavi obdarila s knjigami učen- ce in dijake z odličnimi in naj- boljšimi učnimi uspehi. NEURJE NAD SEVERNO SUMATRO Džakarta. 11. febr. Po nepo- polnih vesteh s Sumatre je pri poplavah in neurjih, ki so zaje- la severne predele otoka, izgu- bilo življenje 82 oseb, medtem ko jih 32 pogrešajo. Tečaj RK pri Veliki Nedelji obiskujejo dekleta 100 odst. Zdravstveno vzgojni tečaj RK pri Veliki Nedelji se je uvrstil med tečaje v ptujskem okraju, ki potekajo ob 100 ^/n udeležbi vseh deklet. Po uspešno konča- nem tečaju bo v okolišu Velike Nedelje 38 mladih, v zdravstvu dobro poučenih in praktično iz- kušenih zdravstvenih aktivistk, ki bodo v veliko pomoč ljudstvu pri vsakdanjih zdravstvenih problemih in težavah. Njihova želja po izpopolnitvi splošne iz- obrazbe pa se odraža tudi z ve- likim zanimanjem za predava- nja o slovenščini, nalogah PLZ in drugih premetih. Z dvigom 38 deklet na višjo stopnjo splošne in zdravstvene izobrazbe se bo še bolj čutila potreba po izobrazbi tudi ostale kmečke mladine, da bo laže in preje doumela socialistične cilje naše družbe in jih tudi podpirala s svojim delom in izobraževa- njem. Se mnogo se bomo učili, ker se zavedamo neprecenljivih vrednosti izobrazbe za ljudstvo in besed tovariša Tita, ki je že neštetokrat svetoval mladini, naj se uči in celo mnogo uči. Letos bi le radi mlatili s pomočjo elektromotorja Na področju občine Tomaž— Kostanj so v teku priprave na elektrifikacijo, Nabavili so že opeko za transformatorje, ki bodo stali v Bradavcih, pri Tomažu in na Desnjaku. Navo- ženi so tudi že drogovi. Do 15. marca bodo interesenti spravili skupaj najmanj 600.000 dinar- jev. Nekaj denarja je že zbra- nega. 500.000 din bo prispeval okraj Ljutomer. Z delom bodo pričeli, čim bo ugodnejše vre- me za zidanje in kopanje jam za postavljanje drogov. Ma1e- rial za omrežje bo dobavil DES Maribor. Za elektrifikacijo je veliko zanimanje, saj se vsi interesen- ti veselijo časa, ko bodo svetili z elektriko in si pomagali pri delu z električno pogonsko si- lo. Zanimivo je, da med inte- resenti ni posameznikov, ki bi se protivili obveznostim v zve- zi z elektrifikacijo naših vasi. Najraje bi imeli, da bi že le- tos mlatili s pomočjo elektro- motorjev. Letna skupščina Lackovih strelcev v Ptuju Mladinsko strelsko družino »Jože Lacko« pri mestnem ko- miteju mladine sestavljajo mla- di delavci in nameščenci iz osnovne mladinske organizacije »Jože Lacko« in »Ivo Lola-Ri- bar« na Bregu, Mladi strelci so na svoji letni skupščini sprejeli važne sklepe za nadaljnje delo svoje strelske družine. Redno tedensko so pričeli s predavanji. Najprej se bodo se- znanili z vsem orožjem, nato pa se bodo sestajali na strelišču, kjer bodo v praktičnih vežbah preizkusili svoje znanje, V čast V, kongresa slovenske mladine, ki bo v tem letu v Ma- riboru, bodo sporazumno z okrajnim strelskim odborom imeli okrajno mladinsko strel- sko tekmovanje vseh mladih strelcev ptujskega okraja. Ob V. kongresu mladine Jugoslavi- je pa se bodo pomerili z borci JLA. Na spomlad bodo obiskali mlade strelce v Radgoni, Ljuto- meru in Murski Soboti. Novo izvoljeni odbor strelske družine s predsednikom tov. Skok Jo- žetom na čelu bo prav gotovo častno izpolnil vse sklepe. Bagar Feliks Začetek priprav na mladinske festivale Mladina v ptujskem okraju bo v letošnjem letu v vseh svo- jih občinah priredila mladinske festivale. V posameznih občinah so že pričele priprave in raz- prave med mladino, kar bo prav gotovo močno razgibalo delo mladinske organizacije ptujskega okraja. Občinski komite mladine Le- šje bo skupno z občinskim' ko- mitejem v Makolah priredil fe- stival. O tem so se že pogovo- rili s kulturno-umetniškim dru- štvom, fizkulturnim društvom in pionirji. Prepričan sem, da bo po zgledu mladine v Lešju sledila mladina v vseh ostalih občinah. Mladina v vsaki občini pa se naj bori in tekmuje, da bo pri- redila čimbolj uspešen mladin- ski praznik, ki bo v začetku polletja tega leta. Mladina v Lešju pridno štu- dira material VI. kongresa ZKJ. Za V. kongres LMJ pa pripravljajo darilo in na pred- večer kongresa 5. marca bodo po bregovih zagoreli kresovi. Pripravljajo tudi svečano aka- demijo v čast kongresa. Kulturna sramota v Ruiu Letos je Prešernov teden po- tekal v znamenju Tedna sloven- ske kulture, ki naj bi bil ogle- dalo našega celotnega kulturno- prosvetnega in kulturno-umet- niškega udejstvovanja. Zdaj je za nami in ne bo napačno, če bi nekoliko pretresli vprašanje, ali je uspel in kako je uspel v na- šem mestu? Ali je bil podoba dosedanjega prosvetnega življe- nja in spodbuda za vse letošnje leto? Mislim, da je pri nas kaj lahek odgovor, ki nam pove, da ni uspel. In kje so vzroki, da je tudi to pot obveljal grenak oči- tek, ki ga čujemo neprestano: »V Ptuju vlada kulturno mrt- vilo!«? Ali imamo v našem mestu razloge za to? Prav gotovo ne. Mislim, da neuspehov v Prešer- novem tednu to pot ne smemo očitati pripravljalnemu odboru, saj je izvedel dobro agitacijo preko časopisov, plakatov, pis- menih, telefonskih in osebnih vabil. In kljub temu udeležba na prireditvah v Tednu sloven- ske kulture ni bila zadovoljiva. Komaj majhna izjema je bil Prešernov večer v četrtek, ki so se ga udeležili ptujski me- ščani v večjem številu. — Po- sebno razočarani pa so bili v soboto zvečer ptujski gimnazijci. Toliko truda so vložili v vaje za prireditev, ki naj bi ljudem pri- kazala razvoj slovenske književ- nosti in slovenske besede od Trubarja do današnjih dni. Kajti sadove svojih naporov so mogli pokazati le gimnazijski mladini, med katero je bilo ie nekaj staršev nastopajočih štu- dentov in prav neznatno število ostalih meščanov. Tudi pred- stavnikov oblasti ni bilo na tej prireditvi. Ali nismo s tem upravičeno odvzeli mladini veselja za bo- doče javne nastope in priredit- ve? In ne očitajmo potem več, da so dijaki ptujske gimnazije pasivni za kulturno-prosvetno udejstvovanje. Cevsaj malo ra- zumemo psiho mladostnika, po- tem bomo uvideli, kaj more napraviti v mladih ljudeh taka- le, zaradi slabega obiska ne- uspela prireditev v pomembnem Tednu slovenske kulture. Mislim, da bi morali skupno pristopiti k vprašanju nezainte- resiranosti ljudi v našem mestu za kulturno-prosvetne prireditve in udejstvovanje v kulturno- prosvetnem življenju sploh. O tem bi morale začeti razprav- ljati partijske in frontne orga- nizacije. Bodimo prepričani, da bi s skupnimi napori odgovor- nih forumov odstranili najbolj perečo pasivnost in desinteresi- ranost za prosvetno življenje v Ptuju. Razmislimo in poizkusi- mo, pa bomo našli vzroke ne- uspehov, obenem pa tudi pot k izboljšanju osnovnih vprašanj v naši provinci. u. O korentiti in nus!ni!i ora^li Ob pustu bodo zopet oživele naše vasi. Pisane šeme bodo norele okoli kmečkih domov in plesale za debelo repo in dober pridelek v prihodnji letini. — Ali sto kdaj pomislili ob zvonč- ki j an ju kurentov in oranju pust- nih oračev na globok in pra- davni pomen pustnih pojav, ki ustvarjajo v tem delu slovenske zemlje posebno barvitost v pi- sanih in do danes očuvanih ljudskih običajih? Pustni običaji in navade pri nas na Ptujskem polju so nam ohranili mnogo tistih prvin iz duhovnega življenja naših pred- nikov, ki so se drugje že popol- noma izgubili. Zato je prav in potrebno, če posebno v zadnjih letih gojimo in oživljamo obho- de naših pristnih pustnih šem. Pust je sicer praznik, ki ozna- čuje v cerkvenem letu nekak prag v cerkveni post. Ker pa je v prehodnem času iz zime v pomlad, je prevzel vse tiste obrede, ki so jih v davnih časih opravljali naši pradedje ob iz- ganjanju zime in klicanju po- mladi. Naši predniki so se čutili ne- primerno bolj povezani z nara- vo in spremembami v njej. Da- nes se vsak otrok veseli po dol- gočasnih zimskih dnevih pomla- di, saj ve, da bo prišla gotovo in kmalu. Nekdaj pa niso ljudje poznali prirodnih zakonov, ki uravnavajo neprestano spremi- njanje letnih časov. Bali so .se. da se pomlad ne bi vrnila ali da bo zakasnila, zato so oili prepričani, da jo treba Izgnati zimo in priklicati pomlad. Ta- krat so verovali v demone nI i zle duhove, ki lebdijo v zim- skem zraku In ki so pripravlieni človeku povzročiti škodo. Pre- gnati pa jih je mogel človek, ki si je nadel lastnosti demona, v podobi Kurenta, ki je bil oble- čen v debel ovčji kožuh. Kravji zvonci za pasom naj bi z zvonč- kljanjem izganjali hudobne du- hove zime. Tudi zavozlani rob- ci, ki mu bingljajo navzdol, ima- jo obrambni namen, dasiravm ljudje danes tega ne vedo več popolnoma jasno In po niiho- vem številu merijo le moč In veljavo Kurenta. Kurent pa je tudi znanilec prebujajoče se pomladi, na pragu katere je Pust kot pra.^- nik. Zato bomo razumeli Ku- rentovo teptanje po njivi in raz- kopavanje po snežni odeji, ki ob pustu še navadno pokriva polja in travnike. Pod njo je zemlja, iz katere pa bo s pri- hodom bližnje pomladi kmalu vzklilo novo življenje. Od tega si človek obeta rodo- vitnost in dobro letino. Zato je bil velik del pustnih običajev povezan s čaranjem rodovitno- sti. Njeni znanilci so pustni ora- či, ki nas spominjajo na nekda- nje čarodejno oranje, obred, ki ga je v davnini opravljal sam kmet. Zaoral je v krogu brazde in pri tem zaželel srečo na po- lju v prihodnjem letu. Plug je imel namreč tudi v drugih obi- čajih čarodejni pomen (n. pr. pri čaranju dežja v času su.še, ki se je dolgo časa ohranilo v Slovenskih goricah). — Pozneje se je tako kmetovo čarodejno opravilo preneslo na pustne orače, ki so pri tem »sejali« v zaorane brazde repo kot simbol zadnjega gospodarjevega pozno- jesenskega pridelka. Prej so ljudje poznali še več pustnih obredov, ki naj bi izga- njali zimske demone, na primer pustni ogenj, ki ima v običajih in navadah sploh očiščevalno moč in na katerem so simbolič- no sežigali Pusta kot predstav- nika zime. Poznali pa so tudi druge številne obrede, ki naj bi pričarali rodovitnost, n. pr. pust- no guganje na »juhancah«, ka- kor so ga poznali okoli Ljuto- mera, stresanje drevesa In vla- Čenje ploha ali klade, ki naj bi neporočenim dekletom pričaralo ženina In rodovitnost v zakonu. Zdaj so se taka čarodejna opra- vila razen pokanja z bičem, ki naj bi preganjalo po nekdanjem ljudskem verovanju coprnice, izgubila. Brez dvoma pa so ostale pristne pustne šeme v podobi kurentov in oračev pri nas na Ptujskem polju. Ce jih danes, ko iščemo In izbiramo v naši folklori tiste drobce, ki so nam skoraj že popolnoma pro- padli, ponovno oživljamo, ?e moramo v polni meri zavedati tudi njihovega pomena. Saj nas spominjajo na našo pradomovi- no in na življenje naših prade- dov v njej pred sto in tisoč k>ii. u. C i na dvorišče. Sirec pa se ni hotel izprehajati, temveč je od- šel v kot, kjer je sijalo sonce m se naslonil na drvarnico. Mrko je gledal okoli sebe, oni trije pa so čakali, da bi ga sko- zi zastrto okno neopazno lahko opazovali. Buchwald je nato po- zval Sireca, nai stopi k vodni- ku, kjer sta si ga Buchvvaldo- va tovariša skozi spuščeno za- temnitveno zaveso nekaj časa ogledovala .Ugotavlianie S'-'"-- v? identitete pa je bila za njiju kočljiva zadeva, ker Sirec za- radi posledic zasliševanja sam sebi skoro ni bil več podoben. Izjavila sta Buchwaldu, da je po obleki in postavi, zlasti pa po klobuku sklepati, da je »pra- vi< Sirec. Po tej ugotovitvi so s" »kameradje« molče odpravili iz pisarne, iz pogledov teh dveh rnoških pa sem sklenal, da ni- sem bil zaželena priča njunega »opravka«. Nisem se motil, ko sem sumil, da sta bila imenovana neznanca odločilen faktor v Sirčevi usodi, čc že nista bila ovaduha. Prej ju nisem nikdar videl, pač en- krat pozneje v i«;ti celici ^ v kateri je svoječasno Sirec Preživel zadnje ure svojega živ- ljenja. Pozneje je bil dan — bil je šo vedr.o 4. april — precej mi- i"en. Sele ob petih popoldne se je pojavilo v pisarni šest močno oboroženih gestapovcev ptujske enote. Bili so: Alojz Emeršič iz Osluševec, Oto Smergott, ko- čevski Nemec, Weiser iz Grad- ca, Heister iz Dunaja, Josip Hcld ter Edvard Križanec iz Rogatca, Slednji je irnel v ro- kah nekaj metrov zvite žice ter klešče. Emeršič mi je dal se- znam, ki je vseboval imena privedenih zapornikov iz Ca- kovca. »Kam pa nameravate odvesti te ljudi,« sem ga vprašal, ker pred stavbo ni bilo nobenega vozila, »v Maribor!« je bil od- govor, ki mu pa ni.sem verjel. Jetniki so hitro stopili na hodnik pred pisarno, kjer so jih čakale gestapovske zveri. Ko so gestapovci jetnikom zvezali z žico roke na hrbet in ko sem na svojo vprašanje, če je treba izstaviti odpustnice, dobil negativen odgovor, sem uvidel, da jih nameravajo v bližini pobiti. Preden pa so odšli, se je Emer- šič spomnil še Sireca »Prive- dite še Sireca, da ga izpustimo, preden odvedemo te bandite v Maribor!« Nikdar pozneje ni- sem mogel odpustiti tej svoji naivnosti, da sem mu v tistem t^-enutku verjel. Vesel sem sko- čil v celico in Sirecu nam^^-l svobodo. Ta je bil tako vesel, da se tega ne da popisati. Raz- delil je svoj kruh. se s tovariši prisrčno rokoval ter stopil na hodnik. Njegovo veliko veselje pa se je kmalu spremenilo v smrtno razočaranje. Nasproti prihajajoči Križanec se je za- dri nad Sircem: »Prokleti ban- dit, sedaj boš prejel svoje pla- čilo.« Strahotno presenečenje je prevzelo Sireca pa tudi mene. Gestapovca sta ga zgrabila. Križanec pa mu je zvezal roke na hrbtu, kakor ostalim. V štirih letih sem bil priča v okupacijskih zaporih mnogim krvavim dejanjem, vendar sem vse laže prenesel kakor te tre- nutke. Zagabilo se mi je življe- nje, da bi skoraj izgubil razsod- nost, Sirec je bil zvezan in postav- ljen v vrsto ostalih, ki so bili že pripravljeni za odhod. V zadnjem trenutku sem se toli- ko otresel silnega vtisa, da sem zahteval predpisani formular za odpust iz zaporov in sem ob tej priliki Križancu in Emeršiču v slovenščini očital njuno hinav- ščino. Sirec je, — čudil sem se njfegovi hladnokrvnosti in pri- sebnosti — rekel gestapovcema- domačinoma, da bodo (mislil je gestapovce) tudi oni kmalu pri- šli k obračunu, še prej, kakor mislijo. Sireca pa je eden zmed njih udaril po obrazu in ga opsoval s »prekletim komuni- stom«. Emeršič pa je mene opomnil, da naj pazim, kaj go- vorim. Gestapovec Weiser je nato zapovedal odhod. Jetnike so vo- dili po dva skupaj po Prešer- novi ulici ter zavili proti po- kopališču. Sklenil sem opazova- ti, kam jih vodijo, zato sem skočil po daljnogled ter odšel na podstrešje. Snel sem nekaj strešnikov ter opazoval most čez Dravo, do katerega so med tem prikorakali gestapovci s svojimi žrtvami. Eskorto sem spremljal z dalj- nogledom vse do mesta zločina. Krenili so namreč, ko so prišli čez Dravo, levo ob reki na- vzdol in se ustavili šele malo pred vojaško barako tik ob Dravi. Žrtve so postavili v vr- sto s hrbti obrnjenimi prot: rečni strugi, da je pozno po- poldansko sonce ožarelo njiho- ve obraze. Vsi niso istočasno padli na kolena, kakor jim je menda nekdo zapovedal. Takoj nato so se oglasile strojnice. Trupla so obstopili gestapovci in v tem trenutku je zahajalo sonce. Nekaj trenutkov pozneje so valovi sprejeli šest najno- vejših žrtev gestapovskih krvo- lokov. Stran 4 PTUJSKI TEDNIK Ptuj, 13. februaria 1953 An res pogrešamo lepo obnašanje? (1. nadaljevanje) ŠE O POZDRAVLJANJU Ko gre moški z dekletom ali ženo pod roko, dvigne pokri- valo v pozdrav z levico. Z ro- ko in pokrivalom si pri po- zdravljanju ne smemo nikdar zakrivati obraza. Ce nam pride znanec naproti po naši levi, se odkrijemo z desno in obratno. Moški, ki je prišel naproti pa- ru, ali ga je prehitel, prvi po- zdravi, čeprav obeh ne pozna Nikdar se prvi ne odkrije mo- ški, ki je v ženski družbi, če- prav je mlajši od moškega, ki prihaja naproti. Četudi moški ne pozna osebe, ki je pozdra- vila njegovo spremljevalko, se odkrije v pozdrav. KO SMO POVABLJENI Kdor je povabljen, naj bo točen. Zelo je razširjeno mne- nje, da pridejo »boljši ljudje^ z zamudo. Kakšno veselje bi le imela gostiteljica, če bi se držali tega načela vsi gostje, ki so povabljeni na razne družinsko slavnosti in bi prišli uro po določenem času. Skrbi z za- mudniki slabijo gostiteljem živ- ce in jim kvarijo razpoloženje Kdor si je povabil goste, je tudi poskrbel, da bo vse pravočasno. Enako pomilovanje zaslužijo družabni gostitelji, ki imajo med povabljenimi gosti zamud- nike. Malenkostni zopet ne smemo biti. Cetrturna zamuda še ni nikaka nesreča. Je umestna. Smešno bi zopet bilo priti ob minuti, ki je napovedana. To načelo pa nikakor ne velja za prihajanje v službo. Tu ne gre za povabilo v goste, temveč prihod na službeno dolžnost. Sedežni red pri mizi pripravi gospodinja. Na kartice napiše imena povabljenih gostov in jih razpodeli po mizi. Gospodar imenuje vsakemu gostu dekle ali ženo, ki mu bo pri mizi so- seda, da jo potem povede k mi- zi. Ponekod pripravijo kartice, iz katerih je gostu razvidno, kdo bo njegova soseda pri mi- zi. Vedno vodi gospodinja naj- uglednejšega gosta k mizi, go- spodar pa najuglednejšo ženo ali dekle. Pri manjših priredit- vah povabi gospodinja goste, naj posedejo v jedilnici na svoja mesta. Kako oblečeni naj pridejo gostje, pokažejo okoliščine sa- me. Vedno se je treba potruditi in priti dostojno oblečen, ostri- žen in obrit in se tako oddol- žiti časti, ki je bila gostu izka- zana s povabilom. DRUŽABNI VEČER SVOBODE V soboto, 7. t. m. zvečer je imela ptujska »Svoboda« v Za- družnem domu v Rogoznici svoj prvi družabni večer, ki pa ni uspel, kakor se je pričakovalo. Zastopane so bile skoraj vse sekcije, toda ne dovolj številno, dasiravno je bilo vozilo brez- plačno na razpolago. Iz tehničnih razlogov je od- povedala tamburaška sekcija, kar je povzročilo negodovanje mladine. Godba na pihala je prišla, a je morala vsled napo- vedanega gostovanja naslednji dan predčasno oditi. Tudi na- stop mešanega in moškega pev- skega zbora je žel odobravanje. Želeti je, da se v prihodnje izvrše priprave tako, da bo ob priliki družabnega večera prišlo do izraza res prava družabnost in tovarištvo po zgledu nekda- njih Svobodašev. -i- Mestni kino Ptuj B A M B l od 13. do 16. februarja 19=53 V velikem starem gozdu se je rodil princ, srnjaček Bambi. Vsi so ga občudo- vali. Toda kako je bil ne- umen spočetka. Ni znal go- voriti, vsega se je bal, še hoditi ni znal. Prijateljice živali so mu razkazale vse gozdne skrivnosti in ga se- znanile z vsemi lepotami. Lepo je bilo, dokler ni pri- šel človek. Počilo je in ži- vali so morale bežati pred ognjeno strelo, ki prinaša smrt. Pozimi je tako izgu- bil svojo mater. Ostal je sam. Sneg je izginil, vsa narava se je zbudila iz zim- skega spanja, življenje je začelo kipeti. Tudi Bambi je zaživel. S srnico Falino, mladostno prijateljico si je ustvaril svojo družino. Je- seni je bil Bambi že močen in spoštovan srnjak Neke- ga dne, ravno ko se je po- govarjal z očetom, je začul divji lajež psov in močno streljanje Bližal se je so- vražnik: lovec in pes. Ko je Bambi reševal svojo ženko, je bil ranjen in bi padel v roke človeku, da ga ni Ve- liki jelen ohrabril in mu po- magal pobegniti na olok sredi reke. Prišla je pomlad, čas lju- bezni. Srnica Falina je po- vrgla dva mladiča dva ljubka princa, Bambi pa je postal Veliki knez gozda. Rojstva, poroke in smrti MATIČNI OKOLIŠ LESKOVEC Januarja 1953 Rojstva: Krajnc Marija, roj. Kmetec, iz Skorošnjaka 4, rodi- la 1. I. 1953 sina; Zavec Rozali- ja, roj. Zavec, iz Velike Varnice 57, 4. I. 1953 sina; Hvaleč Eliza- beta, roj. Krajnc, iz Skorošnja- ka 4, 23. I. 1953 sina. Smrti: Mere Jožef (1935) umrl 1. I. 1953 v Strmcu 58;, Dreven- šek Ernest (1883) umrl 10.1. 1953 v Veliki Varnici 84; Mere Juli- jana (1886) umrla 20. I. 1953 v Strmcu 47; Topolovec Jurij (1887) umrl 27. I. 1953 v Veliki Varnici 3. Poroke: Kuhar Kari, roj. 20. 10. 1922, šofer, Maribor, in Šmi- goc Antonija, roj. 7. 4. 1929. pos. hči. Mala Varnica 7; Milošič Ja- kob, roj. 5. 7. 1927. pos. sin. Ma- la Varnica 17, in Hriberšek Ma- rija, roj. 26. 9. 1931, pos. hči, Vel. Varnica 94; Petrovič .Janez, roj. 11. 1. 1916. pos. sin. Strmec 33, in Vidovič Jožefa, roj. 12. 2. 1925, pos. hči. Strmec 20. SREDIŠČE Rojstva: Žerjav Julijana iz Središča 87 je rodila sina. Smrti: Krajnc Stanislav iz Sa- lovec 38, star 20 let, vpis smrti iz vojne dobe; Krajnc Jakob iz Salovec 38, star 47 let, vpis smrti iz vojne dobe; Sever An- ton iz Salovec 47, star 27 let, vpis smrti iz vojne dobe; Glav- nik Ivan iz Središča 82. star 27 let. proglašen za mrtvega. Poroke: Curin Stanko iz Vo- dranec 13 in Lukman Marija iz Godeninec 1; Krničai- Stanislav iz Grab 3 in Spešič Terezlia iz Obreža 77. Lukman Bogomir iz Maribora in Kocjan Marija iz Godeninec 5. Mlinarič Jožef iz Ro.gatca 160 in Jakolič Ivanka iz Središča 111 a. JURŠINCI Rojstva: 2 dečka in 4 deklice. Poroke: Žižek Franc, kmečki sin ,Zupetinci in Šegula Pavla, kmečka hči. Slavšina; Kranjc Vinko, kmečki sin, Lasigovci in Jurhan Marija, kmetica, Lasi- govci; Klemenčič Ferdinand, delavec, Ločki vrh in Šalamun Antonija, delavka, Gibina, Fer- dinand Plohi, mali kmet,' Bod- kovci in Filipič Elizabeta, de- lavka, Zagorci, Križan Ciril, sin kmeta. Kukava in Cuč Marija, delavka, Gabernik; Franc Hoj- nik, kmet, Braclavci in Majcen Ana, kmečka hči, Braslovci. Cuš Anton, delavec, Zagorci in Lo- vrec Frančiška, delavka, Zagor- ci. Kolb Franc, kovač, Drakovci in Novak Marija, delavka, Bra- slavci, Silak Alojz, delavec. Bre- zovci in Simonič Marija, delav- ka, Brezovci. Umrli so: Strah Verona, kme- tica, Hvaletinci št. 1, stara 66 let; Meznarič Marija, vžitkarica, Bodkovci št. 9, stara 67 let; Ma- jerič Julijana, vžitkarica. Zagor- el št 71, stara 91 let; Kokol Ivana, kmetica, Gabernik št. 7 stara 69 let, Bezjak Ivan, kmet, Gibina št. 13, star 64 let, Kram- berger Valentin, vžitkar, Smo- linci št. 12, star 80 let, Kuko- vec Jakob, posestnik, Bračlavci št. 15, star 68 let DESTERNIK Ro.istva: Caf Marija iz Go- mile 20 je rodila Jožico. ' Poroke: Ornik Janez iz Trnov- skega vrha 53 in Majerič Ljud- mila iz Sovjaka 14; Simonič Otmar iz Gbmilce 6 in Vogrin Marija iz Janežovskega vrha 52; Potočnik Franc iz Placarja 21 in Arnuš Ana iz Dornave 113; Brunčič Alojz iz Jiršovc 44 in Horvat Angela iz Pobrežja .149; Horvat Anton iz Vitomerec 9 in Rajšp Marija iz Vitomarec 30, Ploj Jakob iz Drbetinec 41 in Rotar Marija iz Drbetinc 53; Fl&jšman Alojz iz Doliča 25 in Požegar Marija iz Svetine 26; Bezjak Rudolf iz Mestnega vrha 81 in Bezjak Ivana iz Jane- kovc 17; Matjašič Janez iz Za- žovc 17; Matjašič Janez iz Za- Trnovske vasi 4; Flegarič Franc in Doklovec Genovefa, oba iz Jiršovc; Horvat Anton iz Vin- tarovc 73 in Kopčič Alojzija iz Jiršovc 27; Arnuš Jožef iz Sp. Velovlaka 67 in Klinar Terezija iz Trnovske vasi 43; Toplak Štefan iz Grajenščaka 43 in Kikl Rozalija iz Trnovske vasi 56; Blažič Bernard iz Cagone 86 in D-inko Ana iz Novinc 1; Zmavc Stanko, ekonom, iz Co- getinc Rn. in Fekonja Marija, iz Novinc 1; Polanec Anton iz Crmlenšaka 3 in Matjašič Te- rezija iz Trnovskega vrha 27 Smrti: Polanec Jožef, star 2 meseca, iz Drstele 40: Kram- berger Jožef, star 66 let, iz Trnovskega vrha 6, in Rajšp Tomaž star 77 let, iz Vitomarc štev. 30. Sadjarji iz Leskovca in okolica so imeli predavanje Dne 6. t. m. je bilo v šoli predavanje o sadnih škodljiv- cih v sadjarstvu. Vodil ga je tov. Dreo kmet. tehnik iz Ptu- ja, Udeležba je bila zadovoljiva (65 kmetovalcev) kljub delav- niku. Predavatelj je nakazal nujnost del v haloškem sadjar- .stvu (čiščenje, pomlajevanje, sajenje in škropljenje zoper razne sadne škodljivce, katere je predavatelj dobro očrtal.) Obrazložil je vrednost domače- ga škropiva »Rumesan« in dal tudi napotke za uporabo škro- piva. V živahnem razgovoru so prisotni iznesli kritiko o uniču- jočem škropljenju v prvih po- vojnih letih (uvožena škropiva niso bila preizkušena), kar se bo še dolETo poznalo po tuk. sadovnjakih. Izrazili so tudi željo, da bi domača KZ dala na kredit škrooivo ti.stim. ki so v denarnih težavah. Prisotni pred- sednik KZ tov. Kozel iim je dal zagotovilo glede kredita. Po- slu.šalci so tudi izrazili željo, da bi jih obiskal strokovnjak za vinogradništvo. Po strokovnem predavanju je predavatelj podal še zanimive podatke o ameriškem gospodar- jenju. V nedeljo. 15. t. m. ob 8. uri bo v šoli roditeliski se.stanek, kjer bo glavna točka o družbe- no moralni vzgoji; pogovorili se bomo tudi o šolski kuhinji in o tekočih šolskih zadevah. GASILCI SO SPREMLJALI PLETERŠKA NA ZADNJI POTI V ponedeljek, 2. t. m. smo ,v Cirkovcih pokopali dolgoletnega gasilskega člana in funkcionar- ja pok. Pleterška Jožeta iz Mi- hove. ki je kljub napornemu kmečkemu delu dočakal okrog 70 let starosti. Gasilska četa Cirkovci ga je spremljala v dol- gem sprevodu na zadnji poti. NESREČA NE POCiVA Ptujska bolnišnica je v zad- njem času nudila pomoč slede- čim ponesrečencem: Janezu Ar- nugi iz Doliča 25 (poškodbe no- ge); Janezu Zajšku iz Ptuja (poškodbe reber); Tereziji Lašič iz Zvaba 23 (poškodbe roke); Francu Dogši iz Libanje 28 (poškodbe ključnice); Matildi Rine iz Doklec (poškodbe na glavi); Juriju Bobnariču iz Lit- in erka (poškodbe na nogi); Jo- žetu Cartlu iz Hajdine 33 (bilje zaboden v pleča); Martinu Zav- cu iz Dolan (poškodbe na nogi); Jožetu Mišiču iz Draženc (po- škodbe roke); Ivanu Zorjanu iz Ormoža 156 (s kolom ga je uda- ril po glavi Milan Siviloti iz Ormoža); Tereziji Sirec iz Spuhlje (poškodbe prsnega ko- ša); Alojziji Geclj iz Orešja^ 36 (poškodbe leve noge); Ljudmili Bezjakovi iz Ptuja (zlom desne noge). Ofl 17. do 18. februarja 1953 makedonski film »FROSINA« Scenarij: Vlado Maleski. režiral Vojislav Nanovič Dobo bolgarsko-nemške oku- pacije Makedonije ter čas he- rojske borbe za svobodo sta projicirala skozi osebno in in- timno tragedijo matere Frosine, ki je od svojega desetega leta dalje doživljala same udarce. Izgubila je vse otroke, ostal ji je samo še sin Kliment. Ob noč- nem ribolovu je Klime rešil pred policijo ilegalca Goca, s tem pa se je nevede vpletel v osvobodilno gibanje. Mati ga je pregovarjala, naj pusti nevarno stvar, toda Klime je šel za kli- cem svojega ljudstva. Tudi lju- bica Ljuba ga ni zadržala, saj se je obesila na bolgarskega poročnika Asena. Goce je Kli- mu dal nalogo, da ponoči za- vzame domače mesto. Med akcijo ie Klime padel v zasedo med dve policijski patrulji, skril .se je v Ljubino hišo. pa ga je opazil Asen in ea smrtno ranil. Samo toliko moči je imel še, da je zbežal k matein. kjer je čakai odred. Med tem se je \'Tiela v mestu borba. Klime se je hotel rešiti iz obroča, pa je padel pod streli fašisti.»stroj- nice. Ranjen je bil tudi njegov prijatelj Goco. Borbe je bilo konec, partizani so zapustili mesto, z njimi je šla na tudi Frosina. da bo s svojo mnterin- sko roko laišaia boločine in rane legendarnim bo^cm za pravico in vstajenje teptanegn ljudstva. NA OGLED Ob izidu vsake številke poš- ljemo nekoliko izvodov N.\ OGLED družinam, ki se zani- majo r.a splošni razvoj in pro- bleme v okraju. Za primer, da sc odločijo za naročili) tednika jim prilajcamo čekovno polož- nico. Ako do prihodnje številko ne dobimo sporočila, da želi družina dobivati list redno, «a ponovno ne pošiljamo. Uprava. JAVNA ZAHVALA Zahvaljujem sc zastopniku Jugoslovanske loterije za ptujski okraj, ki mi je danes takoj po dveh dneh po izidu uradne žr(A)ne liste radio-tombole izplačal znesek din 50.000 v gotovini brez odbitka, Košir Ivana, Ptuj, Vošnjakova 4 Ljudska univerza v Ptuju To pot smo ustregli tudi na- šim ljubiteljem narave in divja- di Tov. Alfonz M a z 1 u, naš priznani in dolgoletni lovec, ki je pred kratkim slavil svoj ju- bilej udejstvovanja pri lovu, je predaval v zadnjem predavanju LU dne 8. februarja »o lovstvu«. Pregledno nam je podal raz- voj lova, ki je bil izredno važ- na gospodarska panoga primi- tivnega človeka pred sto tisoč leti, od najstarejših časov ob- stoja človeške družbe do da- našnjih dni. Posebno zanimivo nam je pripovedoval o srednje- veškem lovu s pomočjo dresi- ranih sokolov. V drugem delu predavanja je tudi poudaril go- spodarski pomen lova v seda- njosti, posebno pri nas. Sezna- nil nas je prav tako z lovskimi predpisi in odredbami. Jezik tov. Mazluja je lep, preprost in gladko tekoč ter je poln duhovitosti in domislic, ki izredno poživljajo predavanje in ga približajo človeku Zal pa je bil obisk predavanja tokrat razmeroma slab, zato je marsi- kdo zamudil priložnost, se- znaniti se s tako zanimivo te- mo. ki so jo lepo ilustrirale tudi skioptične slike in katere ie projiciral tov, prof, Ivan B u r g e r. Izrekamo mu s tega mesta prisrčno zahvalo za nje- govo požrtvovalnost, ki nam jo izkazuje pri vsakokratnem pred- vajanju skioptičnih slik. ¥ Naslednje predavanje LU v Ptuju bo dne 16. februarja t. 1.: Ptuj od 16. stoletja dalje. (Ptuj- ski renesančni in baročni spo- meniki.) Predava tov. J, C u r k, umetnostni zgodovinar iz Ma- ribora, s spremljavo skiootičnih slik, v dvorani OK ZKJ, ob 20 uri. Predavanje je del ci- klusa predavanj o Ptuju kot zgodovinskem mestu in nada- lje\'anje predavanja »Ptuj v srednjem veku«, ki ste ga po- slušali 19. januarja t. 1. ŠPORT PRVA LETOŠNJA TRENING- TEKMA PTUJSKE »DRAVE« V nedeljo, 8. februarja je vodstvo ptujske Drave priredilo trening-tekmo z vojaki ptujske garnizije. Dravo so v glavnem zastopali mladinci, ki jih treni- ra novi trener, in ki bodo za- stopali ptujski nogomet pomla- di v slovenski nogometni ligi. Le nekaj najbolj gorečih sim- patizerjev se je zbralo na za- sneženem igrišču, da bi priso- stvovali tekmi. Drava je sicer tekmo izgubila z rezultatom 2:1, toda igra sama je bila lepa kljub težkemu terenu. Čeprav trenira tov. Mihelčič moštvo še- le prvi teden, so posamezniki pokazali vsaj toliko, kot takrat, ko je bila nogometna sezona na višku, in da so že preboleli kri- zo, ki je značilna za nogometa- še med zimo. Upamo, da bo mo- štvo ptujske Drave do 12. aprila, ko se prične prvenstvo, vsaj to- liko pripravljeno, da ne bo več doživljajo takih katastrof, pač pa se častno borilo med najbolj- šimi slovenskimi nogometnimi moštvi. -k. KRVODAJALCI, POZOR! Krvodajalce s področja ptuj- skega okraja obveščamo, da plačuje ptujska bolnišnica ku- bični centimeter krvi po 5 din (pol litra 2500 din), kar velja za dosedanje krvodajalce, no- vim pa vrne prevozne stroške. Uprava bolnišnice v Ptuju OKRAJNO GLEDALIŠČE V PTUJU Sobota, 14. febr., ob 16. (4) uri: Kristina Brenkova: »Mačeha in pastorka«, igra za otroke v petih slikah. Druga repri- za. Nedelja, 15. febr., ob 15. (3.) uri: Kristina Brenkova: »Mačeha in pastorka«, igra za otroke v petih slikah. Tretja repriza. Prodaja vstopnic pri gledali- ški blagajni dan pred predstavo od 15. do 17. ure, ob nedeljah in praznikih od 9. do 11. ure ter eno uro pred predstavo. OPOZORILO! Obveščamo naše odjemalce, da na podlagi Uredbe o zniža- nju cen premoga za gospodinj- stvo (Ur. list št. 61/52) izplaču- jemo razliko med višjo in nižjo ceno po gornji uredbi, in sicer za kupljene količine premoga v času od 19. decembra do 31. decembra 1953. Vrnjena razlika znaša pri Velenje — kosi za 1 tono 1059 din; Zabukovca — kocke za 1 tono 1842 din; Liboje — kocke za 1 tono 1729 din; Liboje — orehovec 1977 din. Na podlagi dobavnic podjet- ja in osebne legitimacije lahlco dvignejo naši odjemalci denar v naših poslovalnicah, kjer je bilo plačano kurivo, dnevno od 8.—12. in od 14.—16. ure, od 13. do 20. februarja 1953. Trgovsko podjetje »Zeleznina«, Ptuj; poslovalnice s kurivom: Trstenjakova 7 in Zg. Breg 15. Okrajna obrtna zbornica Ptuj obvešča, da se je preselila iz dosedanjih pruatorov -v Kir««iai> Ijevi ulici v Prešernovo ulico 27 (prvo nadstropje). Objava. Najdena sta kolo črne barve tovarniška štev. 899117^ in kolo zelene barve tovarniška štev. 25065. Lastnika se naj ja- vita na Ljudskem odboru mest- ne občine Ptuj. — Tajništvo LOMO Ptuj. MALI OGLASI PRODAM hišo z 18 ari zemlje na Borlu in klavirsko harmo- niko s 60 basi. Debel j ak, Pa- radiž 39, p. Cirkulane. NAJDITELJA denarnice z oseb- nima izkaznicama na ime Fle- garič Ignac in Amalija pro^ sim, da mi vse vme proti na- gradi. Flegarič Ignac, Grajen-* šak št. 96, p. Grajena. PRODAM mali vinograd v Gruš- kovcu v Halozah. — Naslov v upravi lista. PREKLIC. Preklicu jem besede o tov. Petku, Penku in Zida- riču v zadevi moje zaposlitve. — Greifoner Venčeslav. PREKLICUJEM neresnične be- sede, ki sem jih govoril o Maksu Dolencu ter se mu za- hvaljujem za odstop od ka- zenskega pregona. — Arnuš Franc, Medvedce. PRODAM novozgrajeno hišo in posestvo. Vprašati v Dornavi ' št. 132. OPOZORILO. Opozarjam pred nakupom premičnin od Ivane Zoreč, Ptuj, Hrvatski trg 1, ker Sn5 najina skupna last. — Ivan Zoreč, Ptuj, Hrvatski trg št. 1. Prodam posestvo z gospodar- skim poslopjem in tudi posa- mezne parcele. Kramberger, Ptuj-Kicar 134. Oglašujte v „Ptujskem tedniku" Opozarjamo ljudstvo s po- deželja, da sprejemamo v ob- javo vsakovrstna opozorila, na- kupe, prodaje, izgube in najde- no, prepovedi pešhoje ali vož- nje in druge slične objave, s katerimi varujejo državljani svoje pravice v raznih prime- rih, ki se dajo zlepa urediti in brez nevšečnosti in velikih stroškov. Vsa naročila, ki jih prejmemo do srede dopoldne, izvršujemo še isti teden. Plačila pri blagaj- ni ali proti računu po položnici. Uprava Janez Petrovič: Vinogradniški kongres v Freiburgu Državna domena Niederhau- sen je bila ustanovljena 1. 1900 z namenom, da bi služila bliž- nji in daljni okolici kot pri- mer, da je možno tudi na te- žavnem in zelo strmem terenu urediti vzoren vinograd v več- jem kompleksu. Danes, ko je celotna vinogradniška površina seveda vnovič obnovljena in nasadi urejeni za mehansko obdelavo, pa s svojo sodobno mehanizacijo pozitivno vpliva na modernizacijo obdelave v vsej okolici. S terase upravnega poslopja smo imeli pregled nad površi- no 25 ha sklenjenega plantaž- nega nasada. Pogled je bil za- res lep, vendar so tisti naši to- variši, ki so bolj navdušeni za nasade na terasah (policah), tudi tokrat postavili vprašanje, zakaj tako in ne drugače. O tem vprašanju se je razvila med nami in upravnikom do- mene zelo živahna diskusija. Upravnik se je na koncu izja- vil. da načelno tudi on ne bi imel ničesar proti terasam, ven- d-^r v njihovih pogoiih t^^rac; n-. potrebujejo, ker tudi pri verti- kalni obdelavi lahko v celoti izkoristijo mehanizacijo, seveda pod pogojem, da je cestna mreža tem potrebam primerno urejena. Naš glavni ugovor — vprašanje izpiranja hranilnih snovi pri vertikalni obdelavi — pa je bil ovržen z ugotovitvijo, da pade v teh predelih letno povprečno le okrog 470 mm pa- davin, kar dejansko ne more povzročiti izpiranja v večji meri. Pri nas je ta problem se- veda mnogo bolj pereč, ker znaša letno povprečje padavin 1100 mm in prihajajo padavine spomladi in poleti večkrat s hudimi nalivi. Pri ogledu nasadov nas je, kot povsod doslej, začudila in obenem navdušila izredna rod- nost. Spremljevalci so nam za- trjevali, da tudi pri najžlaht- nejših sortah hektarski donos nikoli ne pade izpod 80 hI. Na naše vprašanje, kaj jim omo- ,goča take uspehe, smo dobili iste odgovore kot na razstavi v Freiburgu: predvsem selekcija, cnoienie. zaščita pred bolezni- mi in no nazadnje skrbna obde- lava in nega. Ogledali smo si tudi vzorno urejeno in moderno opi-emljeno klet, kjer smo bili pogoščeni z vinsko poskušnjo. Naši kletar- ski strokovnjaki so se o kvali- teti, predvsem pa o harmonič- nosti vseh pokušanih vin iz- razili zelo pohvalno, vsi pa smo ugotovili, da v nekaterih ozirih ne dosezajo naših kvalitetnih vin, predvsem zaradi prenizke stopnje sladkorja, saj doseže n. pr. renski rizling ob trgatvi le 16—17 stopinj sladkorja (Klo- sterneuburška tehtnica), čeprav trgajo šele pozno v oktobru. To je posledica sorazmerno ostre klime, ki vlada v vseh nemških vinogradniških področjih, zato so razumljivi napori strokov- njakov, da bi vzgojili take sor- te, ki bodo zgodaj dozorevale. 30. avgusta 1952. Tega dne se je naša pot obr- nila proti domu. česar smo bili v glavnem veseli, ker nas je že prijemalo domotožje, čeprav bi si prav radi ogledali še vino- grade okrog Koblenza in Mo- •selle. kjer so baje tudi Nemci že pričeli s poskusnimi nasadi na terasah. V Langelonsheimu. ki je od Kreuznacha oddaljen le kakih 15 km. smo zadeli na največjo zanimivost vse naše poti po Nemčiji. L^ngelonsheim je eden tistih predelov, kjer so se že pred vojno lotili zares široko- potezne načrtne obnove in ob- novili okrog 2000 ha. Oglasili smo se v Vinarski zadrugi v Langelonsheimu, kjer so nas sprejeli zelo prijazno, sam upravnik zadruge pa .=;e nam je ponudil za vodiča skozi obnovljeno področje. Preden smo šli na pot, nam je obraz- ložil, kako je tekla obnova. Pred letom 1938 je bilo — danes obnovljeno področje 2000 ha — razbito na okrog 7000 parcel. Taka razparcelira- nost je seveda onemogočala vsako uvedbo mehanizacije in s tem silila na zaostalo in dra- go proizvodnjo. Zaradi starosti nasadov, ki so bili razen tega močno izčrpani od trsne uši, je bila obnova nujna. Pri tem je .seveda nastalo vprašanje, kako obnavljati, ali posamezne par- cele križem kražem. ali kom- pleksno po načrtu. Kljub odpo- ru najzaostalejših vinogradni- kov so vse občine tega pod- ročja izdale odredbe, da .se mora obnova izvršiti po na- črtu. ki ga je izdelal znanstveni inštitut. In tako se je tudi zgo- dilo. Ne glede na lastništvo no- sameznih parcel so rigolni plu- gi v nekaj letih obrnili vseh 2000 ha. Vinarske zad^-uge na ki ''O z državnim kr^^ditom in pod nadzorstvom inštituta iz- vedle obnovo (ob sodelovanju lastnikov), so vse obnovljene površine upravljale do tretjega leta. Tretje leto so bile površine razmerjene in vrnjene prejšnjim lastnikom, toda ne več po raz- tresenih parcelah, pač pa po vrstah v obnovljenih kom- pleksih ' Pri delitvi vrst se je zgodilo, da je nekdo prejel sa- mo dve ali tri vrste, ker je pač pred obnovo posedoval parce- lico v tako mali izmeri. Po tako izvršeni obnovi je še vnaprej ostala drobnolast- niška posest, toda nasadi so urejeni enotno, ki ne samo do- puščajo, temveč celo silijo k moderni obdelavi. Danes pri- delajo vinogradniki na teh dva tisoč hektarih s sorazmerno nizkimi stroški okrog 2000 va- gonov kvalitetnega vina letno. Ogledali smo si samo del tega obnovljenega področja, in sicer področje, ki ga zajema Vinar- ska zadruga v Langelonsheimu. Pojasniti je treba, da posamez- ne vinarske zadruge zajemajo razmeroma male površine vi- nogradov. Tako vključuje n. pr. Vinarska zadruga v Langelons- heimu 185 članov, ki posedujejo vsega dobrih 60 ha vinogradov. (Nadaljevanje v prih. štev.)