w Tojaski norimcc ¦^•;¦*••!-•',* riet;p)\- jffonsjans- preložii t.a »Btov. Gospo- .._-*" m,m. [lialjflj V ^jostihiici ,je bilo u&eiii do deset vojakov^ ki ao stali pri toftilnioi ter se uaglas poinenkovali o r&zoih službenih stvai'eh. Ko > bila deklioa vstopila, so se vsi obi^nili proti n.iej ter smejoc se delali opazke; ker pa so govorili po fraiicosko ali valonsko, Kalrica ni umela , ka.; so govorili o iijej. in dasi so jo drzni pogledi vojajsov sjiravili v zadrego, se je vendar nasmehljala iu rekia: ,yDober (ian vsem skupaj, iirijatelji!" Ti vojaki so se u zdeli vrli Ijudje razven enega, ki je bii starejši od drugih ter je govoril nokalko »apoviedujoče Nosil je debele usnjene rokaviee; ftepioa mu je bila pomaknjena na levo ubo: gumbi njegove suknje so se svetili sot zlato: njegovi'mogo6ni brki 90 bili s Črnirn vzskom navihani Wvišku; stal je tu, iiaaibaje aaaaj život, roko upirajoč v bok, kot neprestano izzivanje. Ta kljubovalni vojščak je moral gotovo biti jefiar ali pa učitelj boi-enja. Vnanjost in držanje ji nista vsilili takih slabih misli o.njem: a da jo je nesramno prisilil, da ]e oči jx)vesila j^red njegovim drznim pogledom in da se ji je rogal tako glasno, to jo je jezilo. ,Tega čuvsh^a pa tndi ni skrivala, kajti ponosni vojak ji je lahko bral • obraza, da mu ni naklonjena. Ko so se tako ogledovali, je gostilnifiarka prinesla 5aSo piva za deklioo. Mlad vojak priiaznega obreaa se ji pribliiR, ji pomoli svojo 3ašo ter. pravi: ,,Dtajra trftiva. Goto\ro ste od Antvnerpenske strani ?" ,,I*e, prijatelj, od Sv. Autotia sem, od Silde ali pa Mazerhal«, kakor hoftete.1* ^Jaz pa nisem daleč odtod; tonej sv-a dva ao soda," Veselje je iapreletelo deklioi obraz; mladegavojaJCa ]» poijledala tako Ijubeznjivo, kot bi bila v njem naMa brata. Med tem so bili drugi rojaki tudi posedli za mizo: tisti z zavilianimi brki ]e sedel tako blizu Katrioe, da se je je skoro dotikal. Katrica ni mogla tri)eti te porogljive zaupnosti ter so ie tresla od strahu. Prijela je vojaka za roko in ?& prosila prijazno: ,,Pri,ia.telj, vi morat& sedeti pri meni, ako vas sinfcn- prositi; bojim se tistega Valonca. Kaj pa misli, da sem?  ..Bahafi je nadležni", prava vojak. ,,Naj se vaa le (lotaknn, jaz mu žo pest položim na brke. 6e je tudi stokrat uCitel^ borjenja."  Ojunn^ena od teh besed, se Katrica obrne k posmehovalcu ter pravi drzno:  ,,Goapod vojak, prosila bi vas, da bi se malo udm-knili! Kai pa mislite? Ali me imate za nemarmcn?" Wite]j borjenja se glasno zasmeje, vendar neko^iko odmakne svoj stol, zbijajo^ razne Sale, kate rih pa deklica k srefii ni razumela. ,,Prijatelj", ]e vprašala Kaitrica svojega v.aruha, ,,kako pa se pišete, ako smem vpraSati?" ,,Sus." ,,Sus? Glejle no, pred 14 ilnevi smo vaSemu očeiiT prodali tele, lepo, pisano tele. Tistega denarja itnam S'e nekaj v žepu." MKaj pa moj oČe? Ali je zdrav?" ,,Cisto zdrav! Tak ,;e kot hrast — zdaj mi je priSlo na misel, da je rekel, da ste tudi vj pri vojakih,. — Ali pa naSega Jaaieza ne poznate?" »KaJto pa se piše?* ..Brems." ..Brems? Janez Breins? Vprašate, de ga li poaiiam? 1 seveda ga pozna.rn. Suj sva si zelo dobra prijatelja. Toda on je sedaj v bolnišnici." Med tem je borilec zopet približal svoj stol Katri/.'i ter rekel neke besede, ki jih pa ta k srefii ni razumela. Mladi Katričin znamec je babača i>ozval, naj se vede dostojno. Ta pa se ,jp [jorogljivo nasmejal ter na|travil iiedostojno kretujo. Mladega Katričinega zaAčitnika jp la.ko pogorelo, da je vstal, se pvibližal svojemu nasprotniku , ter mu pritaknil krepko zaušnioo,- da se mu je na pravila kar omotica pred očmi. Ko se je udarjenec zavedei iz omotioe, se je iz; romenilfi krčma v grozno bojišče. Prijel je za vrj i!1 ga dekletu hotel \Teči na glavo: ;l mladi vojak jc bi močaejši od njega, ga naglo zagrabil za goltane« in mu vrč izvil iz roke Drugi tovariši so priskočili i ločili j-retepača, rekoČ, da se vojaki ne smejo tepsli s pestjo, ampak da mora odločiti sablja. Med tem, ko je morala Katricn v najvefcjem strahu in trepetaje preslišati celo ploho odurnih be s(.'d, ko sq se vojafci v prepiru prerivali somtertja in je krt-marioa kriftala, da pošlje po stražo, se je zdajci iz vojašaice oglasilo ponovno bobnanje. ,,Menaža! Menaža!" so vpili tisti, ki se niso udeležili j)rej)ira; pustili so druge in hiteli iz krčme. Borilec je še parkrat zažugal in potem tudi odšel, rekoč mlademu vojaku: ,,'Ob petih na borišču: pridem ]>o vas." ,,Dobro, gobezdalo!" je odgovoril izzvani mla deni8 ter se porogljivo smejal. .,Moj Bog, kak strah sem prestala", je \7.dih nila Katrica, ko je bila saraa s svojim zaSčitnikom . _Ali je zdaj stvar pri kraju?" ,,Pri kraju? Nocoj se raorara z rogoviležem biti na aablje,* (Dajje prihoflnjiS.Jj