Pouk in zabava
Modrost v pregovorih domačih in tujih.
Nesreča.
Nesreča zraste čez noč.
Nesreča  pride nepovabljena.
Nesreča te dočaka na vsaki stezi.
Nesreča preži v vsakem kotu.
Nesreča ne počiva.
Nesreča ne praznuje.
Nesreča ne orje in ne seje, pa vendar
dobro živi.
Ena nesreča jaha drugo. Ena nesreča odpre vrata drugi. Ena nesreča stopa drugi na prste. Za raalo nesrečo pride rada velika. Ena nesreča pride redko sama. Boljši  ena  nesreča ko  dve. Ena nesreča — nobena nesreča. Ne hodi nesreča po zemlji ampak po
ljudeh.
Nesreča pride čez ljudi, ne čez hribe. Nesreča se tudi pragov palače ne ogne. Nesreča   nima   koče,   da   bi jo vanjo
zaprli.
Pri vsaki nesreči je tudi sreča. Nesreča enega je sreča za drugega.
Y   nesreči se pokažejo prijatelji.
V  nesreči si oglej močne duše!
Na prcšlo nesrečo je dobro misliti. Nesreča je  večkrat hči dobre matere. Nesrcča naj le tepe, le da ubije ne. Največja   nesreča   je,   če   kdo   izgubi
glavo.
Vsaka nesreča se prenese, če je le kruh. Nesreča drugih je nain le sen. Lastna nesreča se tehta na cente, tuja
na funte.
Nesreči se vsak rad ogne. Nobcna nesreča večno ne traja.
(Konec.)
Drobiž.
V. Steska: Sprehod po Ljubljani.
(Kažipot našim šolarjem-izletnikom.)
Ljubljana je poglavitno mesto slo-venskega naroda. Zato je prav, da si to mesto natančneje ogledamo.
Če prides v Ljubljano z dolenjske postaje   in  kreneš  po  Dolenjski  cesti
nekoliko nazaj, zagledaš salezijansko cerkev Marije Pomočnice na R a k o v n i k u. Tu je bil že od nekdaj gradič, ki ga vidimo tudi že v Val-vazorju. Na sliki nam Valvazor kaže pred gradom lep vrt in na dvorišču kočijo, v katero je vpreženo šest konj. Tako so se vozili včasih knezi. In resT Lastnik tega gradu je bil tedaj knez Eggenberg. Leta 1901. so dobili gradič v last salezijanci. Pričeli so pred gra-dičem zidati ncrvo poslopje in potem novo cerkev. To cerkev so zidali od 1. 1904. do 1908., dovršili so jo pa 1. 1923/24. Krasni veliki oltar ima ob-liko ciborija. Stebri so iz dragocenega marmorja. Poleg cerkve je salezijan-ski zavod. V njem vzdržujejo salezi-janci obrtne šole za čevljarje, kro-jače in mizarje ter višje gimnazijske lazrede za svoj redovniški naraščaj. Do 1. 1925. so imeli Ijudsko šolo z in-ternatom, ki so jo pa zdaj opustili.1 Na levi od cerkve na Rakovniku je lurška votlina.
Po dolenjski cesti bode vidhno na desni Suhi bajer, vojaško streli-šče, kjer so med svetovno vojno ustre-lili 22 »izdajalcev«, ki so v tej grozni dobi izgovorili kako nepremišljeno be-sedo.
Med Dolenjsko in Ižansko cesto ,je velik obzidan vrt: botanični vrt, ki so ga ustanovili 1. 1810. V njem se hranijo različne vrste dreves in dru-gih rastlin v  učne namene.
Čez Gruberjev kanal pridemo na Karlovško cesto. Ta kanal je začel kopati jezuit o. Gabriel Gruber (1773 do 1780), zato se imenuje po njem. Voda prihaja v ta kanal iz Ljublja-nice in se pri Štepanji vasi spet izliva \ Ljubljanico. Tako se odvaja mnogo vode, in povodnji na Ljubljanskem barju  so postale redkejše.
Od Karlovške ceste na levo do Ljub-ljanice je zdaj cel oddelek mesta; pred 30 leti pa je bil tu velik travnik P r u 1 e (iz nemškega Briihl = loka, moker travnik). Na desno se pa dviga
14
lepo, gradiču podobno poslopje >Sa-massova vila«, kjer je Samassova rodbina imela 178 let svojo zvonarno; zdaj jo pa vodijo »Strojne tovarne in livarne«. Pod to zvonarno se cesta zoži in stopimo v Florija n s k o u 1 i c o. Do 1. 1792. so stala tu mogočna Kar-lovška vrata (ime od mesta Karlovca), ki jih je ljudstvo imenovalo »Pisana vrata« zato, ker je bilo poslopje po-slikano. Ko so mestno obzidje podrli, so padla tudi mestna vrata.
V starih časih je moralo imeti vsako mesto utrjeno obzidje, tako tudi Ljub-ljana. Od Karlovških vrat se je spe-njal zid ob pobočju griča Grad do ljubljanskega gradu; od tam po se-vernem pobočju dol na Vodnikov trg in dalje do Ljubljanice. Ob Ljublja-nici se je obzidje vilo do Vozarskega pota in ob tem potu do Karlovške ceste.
Vrat je imela Ljubljana šest: Razen Pisanih vrat še Vodna vrata na Žab-jaku in Ljubljanici nasproti izlivu Gradaščice; Križanska vrata pred kri-žansko cerkvijo; Vicedomska vrata med univerzo (deželni dvorec) in Kast-nerjevo hišo poleg Filharmonije; Špi-talska vrata ob frančiškanskem mostu pri vhodu v Stritarjevo (prej Špital-sko ulico); Klošterska vrata, imenova-na po nekdanjem frančiškanskem sa-mostanu, tik Fabijanove hiše na Vod-nikovem  trgu.
Med 1. 1780.—1792. pa so porušili raestno obzidje in mestna vrata. Te utrdbe so bile namreč proti novim to-povom brezuspešne, zdfavju pa: zelo škodljive, ker so branile vetrovom pot skozi ulice, da se vlaga ni mogla su-šiti. Kamenje teh utrdb so porabili večinoma za obzidje pokopališča pri Sv. Krištofu.
Ulica Sv. Florijana, Stari trg, Rožna in Hrenova ulica ter Žabjak so najsta-rejši del Ijubljanskega mesta.
Cerkev sv. Florijana so zi-dali (1672) v spomin na strašni požar iz 1. 1660. V iej eerkvi se časti stara dika Žalostne Matere božje (iz 1. 1639.). V desni kapeli je shranjen kip sv. Ja-neza Nepomučana,   ki   ga   je izklesal
1. 1727. kipar Francesco Robba. Ta kip je stal prej v kapelici ob Savi tik Čr-nuškega mosta. Ko je kapelica raz-padla, je prišel kip v skladišče in 1. 1875. v cerkev sv. Florijana. — Nad stranskim vhodom v cerkev sv. Flori-jana je freska Marije Pomočnice. Pr-votno jo je naslikal Janez Potočnik 1.1875., na novo Janez Wolf, 1. 1922. pa Matej Sternen. Gla-vna slika sv. Flori-jana v cerkvi je Herrleinova. Zanimivi vodnjak zunaj pod zvonikom je iz dobe okrog 1.1780., semkaj postavljen pa 1.  1862.      -
Pri sv. Flori janu se odcepi P o t n a Grad. Grič se dviga 70m nad Ljub-ljanico (294 + 70 — 364 m). Vrh griča venča mogočno grajsko poslopje, kjer stanuje zdaj 600 ljudi. Ta grad, seve-da v drngi obliki, stoji tu gotovo že od 9. stoletja, ko so Franki premagali Ljudevita Posavskega. Tedaj so Franki zavladali nad nami in posejali našo zemljo z utrjeriimi gradovi. Prvič se imenujeta ta grad in Ljubljana sploh v zgodovini ]. 1144. Tedaj je bil graj-ski oskrbnik Udalrik, brat koroškega vojvode Henrika. Sedanje zidovje je večinoma iz 16. veka, samo vrh zvo-nika je iz 1. 1848. S tega zvonika (do-stop je prost) je najlepši razgled po ljubljanski okolici, zlasti na Kamniške planine, na Barje in Krim. Grajska kapelica je bila prejkone zidana 1. 1444. na kar spominja najstarejši zvon. L. 1489. je ustanovil cesar Fri-derik III. na gradu službo duhovnika. Na gradu je stancrval v začetku oskrb-nik. grajski načelnik, grajski grof, po-zneje deželni glavar, potem spet oskrb-nik. Tu so zapirali ujete Turke, v 18. •veku ujete Pruse, pozneje pa Francoze in Lahe. Nato so stanovali tu vojaki; od 1. 1814.—1895. je bila tu kaznilnica za večje hudodelce, a po potresu se je preselila v Maribor. L. 1905. je grad kupilo mesto in priredilo tu stanova-nja. Med svetovno vojno so bili tu za-prti ujeti Italijani, ki so pod vodstvom poveljnika podpoIkoTnika Kerna graj-sko poslopje in pota na Grad temeljito popravili ter speljali vodovod do vrha. (Dalje prihodnjič.)
15
VRTEC
Uganke, skrivalnice in drugo.
•v-  • ;;¦;! ¦ 1. Keiih. ""•¦ uu-'-
(N. P., Kočevje.)
3. Sestavljalnica.
Napravi iz sledečih likov kvadrat, s ka-terim boš bral znan pregovor :
4. Črkovnica.
(Miroljub, Vižmarje.)
2. Spremenitev.       •   -..
(Miroljub, Kočevje.)    -      ""     t,
Slovan, mora, vera, meso, vreča, dama, žeja, botra, ave, deva, mira, krsta, rena, Nace.
Zamenjaj črke gorenjih besed tako, da dobiš nove besede. kojih začetnice povedo -važno naročilo!
^Reiilci   in  imena  rešilcev — ki  se  sprejemajo Ie lekom 10
bodo rešili vse zagonetke
Razvrsti črke v gorenjein liku tako. da bpš čital v navpičnih vrstah od vrlia uavz-dol b^sede nastopuega pomena : žensko ime, svetopisemska oseba, delavnica. ke-mična prvina, del sobe, žuželka, tekoča voda, vas na Gorenjskem, dan, časomer, lovska priprava. posoda, svetopisemslca oseba, kmetski delavec, število.
Če si pogodil prave besede, boš čital v srednji vodoravni vrsti pregovor.
dni po Izidu lisia in *e objavtjsjo le imena onih lešilcev, — » prihodnji slevilki