LETO XXIV ŠTEVILKA 5 25. Marec 1992 Cena 50.00 SLT 30RNJI GRAD MATERINSKI DAN STEKLINA RAZSAJA KULINARIČNI KOTIČEK INTERVJU : Alfred BOŽIČ SETVEN! KOLEDAR ZA APRIL Mercator - Zgornjesavinska kmetijska zadruga Mozirje p. o. PONUDBA MESECA aparat za piranje: traktorjev, priključkov, avtomobilov, hlevov .................. posoda EMO (prodaja na kg) ........... TV sprejemnik Gorenje TIP 561 FL toplotna črpalka Gorenje ............. termo okna - zastekljena GLIN Nazarje podboji LIKO Vrhnika.................. vratna krila LIKO Vrhnika............. cementna strešna opeka BRAMAC tople grede 1000 x 2000 mm ........... Cene so maloprodajne, z obračunanim prometnim davkom. Možnost nakupa v vseh zadružnih trgovskih poslovalnicah tudi na kredit na 5 obrokov. SPREHOD PO EVROPI KOMPAS • CENA COMUMUNICATIONS BIRMINGHAM 7.-10.apriI 1550,00 DEM (min. 6 oseb) (mednarodni sejem) 1310,00 DEM (min.15 oseb) ROMANJE NA NIZOZEMSKO 5 dni (odhod 23.4.) 460,00 DEM BERLIN 5 dni (odhod 16.4.) 300,00 DEM V ALPE 14.5. -17.5. 399,00 DEM LIBRO ’92 (Bologna) 10.4. 135,00 DEM Mednarodna razstava otroških knjig LURD (romanje) 4 dni (odhod 22.4.) 395,00 DEM GENOVA 4 dni (odhod 21.5.) 170,00 DEM Ob 500 letnici odkritja Amerike BAUMA MUENCHEN 1 dan (odhod 10.4.) 58,00 DEM A IDA v VERONI • - 2 dni8 (odhod 23.6.) 150,00 DEM vse informacije in rezervacije EPSI d.o.o. Nazarje 22 | teiyiax.: 063/832-363 iO ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. Velenje OBRESTNE, M ER E ZA NQVO DEVIZNO VARČEVANJE OBČANOV Ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. nudi za posamezne vrste novega deviznega varčevanja naslednje obrestne mere: Letne obrestne mere Iv %) ATS IT L DEM CHF USD DEVIZNI RAČUNI DOMAČIH IN TUJIH FIZIČNIH OSEB (varčevanje je možno tudi v drugih konvert. valutah) VARČEVANJE Z DEVIZNO VARČEVALNO KNJIŽICO (minimalni znesek varčevanja je ATS 1.400, (TL 150.000, DEM 200, CHF 180, USD 120) KRATKOROČNI NENAMENSKO VEZANI DEPOZITI (mihimalni znesek depozita je lahko ATS 14.000, ITL 1,500.000, DEM 2.000, CHF 1.800, USD 1.200) - depoziti vezani na 1 mesec depoziti vezani na 3 mesece - depoziti vezani na 6 mesecev 4,00 7,00 3,00 4,75 4,00 5,00 8,00 4,00.5,75 5,00 7,00 8,50 7,00 6,80 4,15 7,25 8,75 7,25 7,75 4,25 7,50 9,00 7,50 8,00 4,40 Vabimo vas, da se o vseh podrobnostih pozanimate v naših enotah. NASLOVNICA: Gornji Grad okoli 1. 1885, najstarejša fotografija kraja KAZALO STR. MATERINSTVO KOT VREDNOTA 4 MATERINSKI DAN 4 STEKLINA V OBČINI MOZIRJE 4 ELKROJ USPEŠNO V LETU 1991 S . URADNE URE INŠPEKTORJEV 5 OPOZORILNA STAVKA 5 PLINSKO OGREVANJE JE PRIHODNOST! 5 INTERVJU: HERMAN REMIC 6 ZAVAROVALNICA ADRIATIC TUDI PRI NAS 6 PREDSTAVLJAMO VAM: TRGOVINO MIKOL 6 USTANOVLJENO -ZGORNJESA VINJSKO GOVEDOREJSKO DRUŠTVO 7 INTERVJU: ALFRED BOŽIČ 8 AKCIJA "ČISTA SLOVENIJA-MOJ PONOS"9 V SLOGI JE MOČ 9 V MOZIRJU POSADILI SPOMINSKO LIPO 9 ŽIVAHNO DRUŽABNO ŽIVLJENJE NA LJUBNEM 9 KS GORNJI GRAD 10 LJUBENSKI UČENCI SE PRIPRAVLJAJO NA TEKMOVANJE 10 VENECKULTURNIH DOGODKOV JE SPLETEN 10 LETNA SKUPŠČINA RADIOKLUBA MOZIRJE 11 IZ DRUŠTVA UPOKOJENCEV MOZIRJE 11 RIBIŠTVO PO VODNI UJMI 1990 12 ZANIMIVI LJUDJE 12 ČAROVNIJE, VRAŽE, DOMAČE ZDRAVLJENJE 13 SAVINJSKE NOVICI» NEKOČ 13 GRAJSKE SENCE 13 KRONIKA * 14 KULINARIČNI KOTIČEK 14 SETVENI KOLEDAR 15 ZNAČILNOSTI BIO VRTNARJENJA 15 MODNI NASVETI 16 PISMA BRALCEV 16 GASILCI ZA VAS 17 ZAHVALE 17 NAGRADNA KRIŽANKA 18 HUMORESKA (II..NAD ALJ EV ANJE) 18 Pozdravljeni! Zopet-je štirinajst dni naokrog, nam v uredništvu se zdi, da čas teče kot za stavo. Komaj globoko vdihnemo po izidu številke, že preštevamo ure, ki nam še ostanejo do naslednjega tiska številke. Včasih se nam zdi, da bi bilo treba kolesje časa ustaviti. Verjetno nas je večina takih, ki se komaj ozremo v nebo in pogledamo, če smo pozabili odpreti dežnik. Večina nas je tudi takih, da nam vedno zmanjka časa za pisanje pišem kolegom, znancem, sorodnikom, kaj šele, da bi se vsedli in napisali prispevek za Savinjske novice. Poiščite si čas tudi za to. Drugi večji problem, ki nas tare v teh časih so kupi položnic na naših mizah. Verjetno si nas je večina kar podobnih. Naredimo selekcijo položnic in na tiste najmanj pomembne ponavadi pozabimo. Spomnil bi rad nekatere, da pobrskajo po kupu položnic, ki leži pozabljen v kakšnem predalu in poiščejo položnico Savinjskih novic ter jo,preden si premislijo dajo v denarnico, ker je tako že večja verjetnost, da bo kdaj plačana. Vljudno prosimo vse, ki še niso poravnali obroka Savinjskih novic, da to storijoZimprej. V tednu od 23. do 28. marca se Zgornja Savinjska dolina predstavlja s svojo turistično ponudbo na sejmu Alpe Adria v Ljubljani. Poročilo o uspešnosTi oz. neuspešnosti skupnega nastopa v slovenskem prostoru bo objavljeno v naslednji številki. Pravi rezultati se bodo pa tako in tako videli kasneje. Uredniški odbor je sklenil zaradi precejšnjega števila raznih nasvetov, da se i?odo določeni objavljali izmenično v vsaki drugi številki. Vse avtorje prispevkov tudi vljudno naprošamo, da se zglasijo v uredništvu glede plačila honorarjev. . Lep pozdrav! Marko Lenarčič .Tudi v naši občini policisti obravnavajo iz leta v leto več kazniv ih dejanj, ki jih povzročajo mladoletniki. Če še kdo misli, da je podeželje imuno pred navalom mladoletniškega kriminala, je seveda zelo naiven in si zakriva oči pred resnico. Tako so policisti v lanskem letu obravnavali 31 mladoletnikov v starosti od 14 - 18 let, ki so bili osumljeni, da so storili kazniva dejanja. Med kaznivimi dejanji prevladujejo tatvine, velike tatvine, gozdne tatvine in kraje motornih vozil. Obravnavali so tudi 11 otrok, kateri so bili osumljeni tatvin in velikih tatvin. Zanimivo in karakteristično pri tem pa je, da nobenega od teh kaznivih dejanj niso storili otroci iz socialno šibkejših družin. Gre torej za dovolj dobro situirane družine, kjer je popolnoma zatajil nadzor ¡taršev. Iz podatkov, ki jih je posredovala policija, je razvidno, da je kriminaliteta otrok mladostnikov napram leta nazaj narasla za 60%. Ta porast se pozna tudi v deležu kriminala mladostnikov v celotnem obsegu storjenih kaznivih dejanj na področju naše občine. Ce je v letu 1990 znašal delež mladoletniškega kriminala 8% v skupnem številu kaznivih dejanj, je v lanskem letu ta številka zrasla že za skoraj 13%. Pri tem pa niso vračunana dejanja, ki so bila raziskana v letošnjem letu, storjena pa so bila že lani. Zgoraj navedeni podatki so sicer suhoparni, vendar bi se vsi skupaj morali ob njih zamisliti. To velja še posebej za starše, tako tiste, katerih otroci so že stopili na pot kriminala, kakor tudi tiste, ki svoje otroke puščajo same in -nenadzorovane. Vzgojnoizobraževalne organizacije in socialne ustanove res ne morejo storiti tudi tistega, kar bi morali storiti starši. Šole v naši občini, kakor tudi najrazličnejša društva in organizacije organizirajo najrazličnejše aktivnosti, kjer bi se lahko mladi udejstvovali. Žal pa■ so za prenekaterega veliko bolj privlačne gostilne in podobni lokali. To še posebej velja za mladino med 15. in 18. letom. Rajko Pintar Savinjske novice so štirinajstdnevnik. Izdajatelj EPSI d.o.o. Nazarje 22, telefon 063 831 957. Sofinancer SO Mozirje. Glavni in odgovorni urednik: Marko Lenarčič; uredniški odbor: Marko Lenarčič, A. Videčnik, R. Pintar, E. Mavrič, F.Kotnik; lektorica: Ana Lamut; tisk: Delavska univerza Mozirje; žiro račun EPSI 52810-601-19030. Rokopise, objave , razpise in oglase sprejemamo do L in 15. v mesecu za tekočo številko. Po mnenju Ministrstva za informiranje RS (št.23/130-92 z dne 26.2.1992) šteje časopis med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Vsebina sestavkov, ki jihobjavljamo v rubriki "Pisma bralcev" niso stališča ure cin iškega odbora. Prispevke podpisujte s polnim imenom in naslovom in naj ne obsegajo več kot eno tipkano stran A4 formata. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja besedil. Odpovedi sprejemamo samo za naslednje tromesečje. AKTUALNO MATERINSTVO KOT VREDNOTA Mati. Kratka,- za izgovorjavo sila preprosta beseda, prva,.katere se nauči sleherni otrok, ko se niti na lastne noge še ne postavi. Pa vendar beseda polna nedojetih biserov in skrivnosti, ki skriva v svoji nedotakljivi izvirnosti več, kot zmorejo dojeti možgani vseh nas, ki smo prežeti z njeno ljubeznivo dobrohotnostjo in nenehnimi skrbmi v svoji nedojemljivosti bore slab plačnik nikoli izstavljenega računa. Ob dnevu mater, katerega ure naj bi se razpotegnile v sleherni dan leta iskrenega, če že ne v upe spontanega vračanja, pa vsaj v spoznavno zavest, si kaže dopovedati, kljub slabostim, s katerimi živimo, da je mati temeljna vrednota, brez katere čuječnosti ostanejo vse misli in besede jalovo tarnanje brezciljnih hotenj. Materinski dan naj bo torej samo razpoznavni znak vsem njm koristnikom materine ljubezni na poti k spoznanju, daje vsako rojstvo ne le telesni napor, ampak zavestno dejanje, četudi včasih z priokusom trpke bolečine,pri snovanju temeljnih smernic človeškega sobivanja tudi družina imenovana. Ob dejstvu, da je nataliteta slovenskega naroda v nenehnem upadanju in dejstvu, da tudi slovenska država (kdo pa je država?) ob vsem spoštovanju do žensk, ki se iz takšnega ali drugačnega vzroka ne odločbo za materinsvo, ne čuti posebne potrebe za vzpostavitev normalnih pogojev za snovanje družine. Stare resnice, da pod najbolj razmajano streho bivajo najbolj srčni ljudje, pač ne kaže jemati za osnovo tovrstnega razmišljanja. In zato tudi beseda mati postaja vedno bolj ne zgolj blaženo pribežališče in varno zavetje ob vsakem času za vse potrebe, ampak vedno bolj klic vpijočega v puščavi na poti počasnega umiranja slovenskega naroda. Če torej pravimo, da so žene in dekleta popek sveta, potem je mati brez dvoma njegova sol in kruh poškropljena z grenko solzo. EDI MAVRIČ MATERINSKI DAN Prva in najlepša beseda, ki jo otrok spregovori v svojem življenju, je beseda MAMA. Ta beseda ga spremlja na celotni življenski poti, v sreči in nesreči, tja do groba. Ta čista, ljubka beseda, MATI, je tako sladka in taco mila sama na sebi, da je ne moremo uporabiti za nikogar drugega kot ZANJO, v kateri se poraja novo življenje. Le zakaj tako? Ali ni odgovor v njeni vlogi materinstva samega? To je .poslanstvo, katerega ne moremo primerjati še s tako ovrednotenim poklicem. To je življenje darovanja, življenje služenja, življenje pozabljanja nase. Podobno je pšeničnemu zmu, ki dan za dnem umira, se daruje, da iz tega zrna vsklije novo življenje. Materinsko služenje je slehernemu zemljanu najbližje, najbolj pripravljeno in najgotovejše: najbližje, ker je naravno; najbolj pripravljeno, ker je najbolj ljubeče; in naj gotovejše, ker je najbolj resnično. Nenehno se srečujemo s to opevano materino ljubeznijo. Zato je res upravičeno, da je en dan v letu posebej posvečen prav MATERAM. Ta dan je že od nekdaj 25. marec. Zakaj? Osnovo praznovanja najdemo v prazniku Marijinega oznanenja. Angelovo oznanenje Mariji je oznanilo našega odrešenja, zaradi katerega seje Sin božji učlovečil in Marijin "zgodi se" je potrditev odrešitvenemu božjemu sklepu, potrditev, ki jo je Marija izrekla v imenu vsega človeštva. S tem trenutkpm se je začelo v Mariji rojevati novo življenje - postala je MATI. V polnosti se je to izpolnilo čez devet mesece na božični dan. MATERE širom sveta, imajo v Mariji že skorajda 2000 let vzor materinstva, vzor darovanja,vzor nesebične ljubezni. Praznik MATER je praznik življenja, praznik novega upanja. Saj je vsak novorojeni otrok en dokaz več, da Bog na nas ne pozablja. Praznik MATER pa je hkrati za vse nas otroke nova priložnost, da se iz srca ” zahvalimo materam. Ivan Suhoveršnik STEKLINA V OBČINI MOZIRJE "Steklina jq jako goljufna bolezen, da skoro nobene ni take. Ubogajte ukaze in čujte nad svojimi pši, ki so človeku najprijaznejša žival, al v steklini največji sovražniki njegovi!" je pred 125. leti napisal dr. Bleiweis. Res je. Steklina je še dahneš ena najnevarnejših bolezni toplokrvnih živali in ljudi. Bolezen je smrtna.' V zadnjih 20. letih se je steklina v Sloveniji spet močno razširila. Stanje naj bi se nekoliko ^ izboljšalo po večkratnem cepljenju lisic, a bolezen verjetno še dolgo ne bo iztrebljena. Kljub dvakratnemu cepljenju lisic proti steklini v naši občini ni prišlo do zmanjšanja števila obolelih. Bolezen se širi predvsem med gozdnimi živalmi, največ lisicami. V lanskem letu smo v občini Mozirje preiskali na steklino 51 lisic, 2 dihurja in 2 srnjaka. Od 51 preiskanih lisic je bilo 31 steklih, steklina je bila ugotovljena tudi pi^i obeh dihurjih in srnjakih. Imeli smo tudi primer stekline pri kravi. Krava se je tri tedne pred pojavom bolezni pasla ob hlevu. Lastnik ni opazil, da bi kravo ugriznila stekla žival. Poklical je veterinarja, ko se je krava začela nenavadno obnašati in močno sliniti. V mesecu februarju sta v naši občini zbolela za steklino dva psa. Oba sta bila stara skoraj 1 leto in še nista bila cepljena proti steklini. V primeru, da psa ugrizne stekla žival in je pes cepljen proti steklini,^je malo verjetno, da pes zboli. Če pes ni cepljen proti steklini, skbraj gotovo zboli. V primerih, da je ugriženi pes cepljen proti steklini, odredimo karanteno. Psa zapremo v ograjen prostor, tako da ne pride v stik z drugimi živalmi in ljudmi ter ga opazujemo tri mesece. V obeh primerih steklih psov sta bila lastnika izpostavljena hudi nevarnosti. V enem primeru je lastnik segel v gobec steklega psa, ker je mislil, da se je psu zataknila kost. Psa je nato ubil in pokopal. Sreča je bila, da je uporabil rokavice. Čez nekaj dni “je pomislil/ da je bil pes mogoče stekel in nas je o tem obvestil. Lastnik in njegova družina so šli takoj na cepljenje proti steklini, lastnik je dobil tudi protitelesa proti steklini. Moj namen ni, da vas strašim, ampak opozorim na nevarnost. Kdor sovražnika pozna, se ga laže brani. Steklino povzroča nevrotropen virus. Okužba z virusom je možna samo skozi rane, kjer pride virus v stik z živci. Po njih potuje v možgane", kjer se razmnožuje in povzroča bolezenske spremembe. Virus 'se izloča s slino in se prenaša z ugrizom. V slini je že nekaj dni, preden se pojavijo klinični znaki bolezni. „Znak bolezni so nemir in pobitost, spremenjeno obnašanje, v kasnejših standijih slinjenje zaradi paralize požiralnika. Paraliza se širi na druge dele telesa in žival pogine zaradi paralize dihalnih mišic. Spremenjeno obnašanje se kaže v neposlušnosti, potepanju in napadalnosti. Ob pojavih paralize požiralnika lahko lastnik živali pomisli, da se je psu zataknila kost. V nasprotju s človekom, se bolna žival ne boji vode, ne more pa piti in jesti. Od domačih živali so steklini najbolj izpostavljeni potepuški psi, pašne živali, psi verigarji in vse mačke, ki živijo na prostem. Na območju občine je odrejen kontumac že štiri leta. V času kontumaca morajo biti psi privezani ali zaprti, mačke zaprte. Kadar, imetniki živali vodijo žival na sprehod,' jih morajo imeti na vrvici. Psi morajo imeti nagobčnik r Lovske organizacije morajo v svojih loviščih izva*jati pokončevanje lisic. Prepovedano je odiranje trugel psov, mačk, lisic in drugih živali. Odiranje živali je dovoljeno le pooblaščenim osebam in to pri veterinarski postaji v Mozirju. Cepljenje psov proti steklini je obvezno. Psa se mora prvič cepiti proti steklini pri 4. mesecu starosti, potem pa vsako leto. .Cepljenje mačk pri nas ni obvezno. Za mačke, ki .živijo vse življenje v hiši in se ne družijo s prostoživečimi živalmi, cepljenje ni potrebno, zelo priporočljivo pa je cepljenje za mačke, ki se prosto gibljejo in bi lahko prišle v stik z drugimi živalmi. Ne glede na ^to priporočam vsem lastnikom mačk, da svoje mačke cepijo proti steki im. Zaradi ogroženosti celotnega območja občine je v letošnjem letu obvezno tudi cepljenje pašnih živali proti steklini. VETERINARSKA INŠPEKCIJA OBČINE MOZIRJE GOSPODARSTVO ELKROJ USPEŠNO V LETU 1991 Ko v Elkroju ocenjujejo svoje poslovanje v lanskem letu, ugotavljajo, da so bil: pri svojem delu dokaj uspešni. Leto 1991 so začeli s sanacijo podjetja na kadrovskem in materialnem področju, sledile so velike težave v poslovanju na domačem in tujem trgu zaradi vojne. Osalnosvojitev Slovenije je povzročila prenehanje normalnega poslovanja z ostalimi republikami bivše Jugoslavije. Kljub naštetim težavam so zaključili poslovno leto pozitivno, kar gre pripisati velikemu angažiranju vseh zaposlenih v podjetju. V lanskem letu so ustanovili delniško družbo, v kateri bodo lastniki kapitala še bolj zavzeto spremljali poslovne uspehe in neuspehe. Ustvarili so več kot 575 milijonov tolarjev prihodkov, od teh je bilo slabih 35% celotne vrednosti doseženih na zahtevnem konvertibilnem trgu. Podjetje se je tokrat prvič predstavilo kot intenziven izvoznik izdelkov in storitev, zato so bili prihodki od izvoza prvič večji kot prihodki, doseženi s prodajo gotovih izdelkov na tržiščih bivše Jugoslavije. To je v osnovi seveda razumljivo, saj predstavlja izvozna usmerjenost temeljno razvojno strategijo firme. V preteklem letu so uspeli zadržati nivo zadolženosti podjetja na enaki stopnji, kot je bila v začetku leta. S tem so izboljšali splošno in tekočo likvidnost ter solventnost podjetja, istočasno pa tudi povečali finančno samostojnost. Prav tako seje izboljšala ekonomičnost poslovanja. V si našteti faktorji so omogočili, da so.plače dvigovali v skladu s kolektivno pogodbo in se tako približali slovenskemu povprečju. KF V proizvodnji ' Foto: Jože Miklavc URADNE URE INŠPEKTORJEV * 1. Delovni inšpektor, Miloš Ljubojevič, vsako sredo od 7.00 do 8.00 ure, 2. Elektroenergetski inšpektor, Zlatko Mraz, vsako sredo od 7.00 do 8.00 ure, 3. Gradbeni inšpektor, Igor Zupančič, vsako sredo od 8.00 do 9.00 ure, 4. Gozdarski inšpektor, Jože Zvir, vsak ponedeljek, torek in četrtek od 7.00 do 8.00 ure, 5. Kmetijska inšpektorica, Irena Šturm, vsak ponedeljek, torek in četrtek od 7.00 do 9.00 ure, 6. Požarni inšpektor, Franc Verdel, vsako sredo od 8.00 do 9.00 ure, 7. Sanitarni inšpektor, Jože Podrižnik, vsak ponedeljek, torek in četrtek od 7.00 do 8.00 ure, 8. Tržni inšpektor, Ivan Goličnlk, vsak ponedeljek, torek in četrtek od 7.00 do 8.00 ure, 9. Urbanistični inšpektor, Ivan Kenda, vsako sredo in petek od 10.00 do 12.00 ure, 10. Veterinarska inšpektorica, Bojana Šturm, vsak torek in četrtek od 4.00 do 15.00 ure, 11. Vodnogospodarski inšpektor, Franc Vidmar, vsako sredo od 8.00 do 9.00 ure. Sedež oddelka inšpektorata je v Mozirju, Hribenikova 2 (nad Ljubljansko banko), telefonska številka je 831-853. OPOZORILNA STAVKA V sredo, 18. marca je bila, kar ste gotovo tudi sami opazili, v Sloveniji splošna opozorilna stavka, ki je imela za svoj namen predvsem ukinitev zakona o plačah, sprejem zakona o uresničevanju kolektivnih pogodb in zagotovitev pravne varnosti delavcev ter spremembo zakona o zajamčenih plačah. Kot smo izvedeli v razgovoru z g. Andrejem Kranjcem iz Območne koordinacije ZSSS Velenje, je v naši občini stavkala' večina zaposlenih v naslednjih podjetjih: Elkroj Mozirje, Kovinarstvo Ljubno, Gorenje MGA Nazarje, Gorenje Glin Nazarje, RTC Golte, poleg njih pa tudi v osnovnih šolah v Mozirju in Gornjem Gradu ter VVO Mozirje. Podporo stavki so izrazili v podjetjih Iskra Feritiv Ljubno, Komunala Mozirje, Gozdno gospodarstvo Nazarje in Vegrad Lesna Ljubno. Cestnih zapor v naši občini ni bilo. Stavka po trditvah sindikatov ni imela političnega obeležja. V sindikatih upajo, daje bila stavka ustrezno opozorilo oblastnim organom, da pričnejo nemudoma reševati vedno bolj zaostrene socialne razmere. Dovolj zgovoren podatek o slabem stanju na področju naše doline je prav gotovo uvrstitev občine Mozirje na rep republiške lestvice povprečnih osebnih dohodkov v letu 1991, medtem ko smo se še pred nekaj leti uvrščali na 30. do 40. mesto v Sloveniji. KF PLINSKO OGREVANJE JE PRIHODNOST! Več je dejavnikov, ki govorijo v prid temu energetskemu viru: velike svetovne zaloge, tehnološka tehnična uporabnost - vsestranskost, ekološka neoporečnost, kar je pomembno za našo dolino, predvsem strnjena naselja v zimskem času, pa tudi za turistično prihodnost, ki jo analitiki obetajo Zgornji Savinski dolini. Po tehnični plati tekoči naftni plin TNP (propan-butan) odlikuje visok izkoristek pri izgorevanju, visoka energetska vrednost - ta parametra sta boljša v primerjavi s kurilnim oljem. Plin ima tudi motnost učinkovite regulacije zlasti pa-ga odlikuje hitro segrevanje prostorov. Z njim lahko kuhamo, segrevamo sanitarno vodo, uporaben pa je tudi za različne tehnološke procese: sušenje, obdelavo materialov, celo za rezanje kovin. Ker je projekt oskrbe z zemeljskim plinom-plinovod tal zaradi visokih stroškov hekoliko zastal, je INDIVIDUALNA oskrba s plinom veliko cenejša, seveda pa bi jo bilo mogoče preurediti na plinsko omretje^olrebna je cisterna 2 - 5m3, ki jo lahko uporablja enodrutinska hiša, manjši zaselek, upravne, gostinske, obrtne dejavnosti itd. Obstoječe sisteme ogrevanja je mogoče poceni preurediti na plinski vir. Kaj pa cena? Ker je cisterna bistven strošek, se investicija poceni, če jo uporablja več porabnikov, vsak pa ima plinomer. Okvirno pa so vsi stroški z opremo in montaio 3500 - 7000 DEM. Prednosti sicer počasi, pa vendarle upošteva tudi davčna politika - zniievanje davčnih stopenj za plin in davčne olajšave, pri izgradnji instalacije. Tudi distribucija-dostava plina je zagotovljena, saj obstaja zdrava konkurenca med ponudniki. Sam vir je. te sedaj najmanj za 30% cenejši kot npr. kurilno olje. Pa varnost ? Dejstvo, da je cisterna zunaj zgradbe, na odprtem, (tudi v primerjavi z jeklenkami za kuhanje v stanovanju), sistem pa je varovan še z elektromagnetnimi zapornimi ventili, govori o sorazmerno veliki varnosti instalacije. Franci Punčuh NOVO 1 — INDIVIDUALNO PLINSKO OGREVANJE NUDIMO VAM: veT^’ predelave na plinsko • kompletno dobavo opreme • montažo z dokumentacijo • kreditiranje izgradnje in ogrevanje • dobavo plina v cisterno , * Za podrobne informacije 'nas pokličite: Telefon: 063 853 312 int. 2104, faks: 063 856 758 GOSPODARSTVO Intervju: HERMAN REMIC predsednik Obrtne zbornice Mozirje G. Remic, glavni razlog za naš pogovor je problematika delovnih mest v naši občini. Kaj lahko poveste v zvezi s tem? Do sedaj seje družba obnašala do odpiranja novih delovnih mest zelo nehvaležno. To si je lahko privoščila, ker ni bilo večjih problemov glede nezaposlenosti. Problemi so se začeli s stopnjevanjem finančne nediscipline, kar je pogojevalo težave delodajalcev in v končni fazi odpuščanje delavcev. Ne glede na takšno stanje pa je Obrtna zbornica Slovenije "ponudila" vladi pod določenimi pogoji 60.000 delovnih mest. Glede akcije 200 novih delovnih mest v naši občini iem mnenja, daje kredit zanje relativno ugoden. Ni pa sprejemljivo, da se mora delodajalec obvezati, da bo delavca zaposloval 5 let, saj vemo, v kakšnih pogojih gospodarjenja se nahajamo. Dovolj bi bila klavzula zaposlitve za nedoločen čas. Kakšno je vaše .stališče v zvezi s predvideno akcijo 600 delovnih mest? Gledj tega smo v zbornici mnenja, da so ekonomski elaborati, ki naj bi se zahtevali za vsak projekt, nepotrebni. Temeljna dokumentacija seveda mora obstojati, vendar - v svetu je za najetje kredita potrebno predložiti le ustrezno garancijo za vračilo. Poleg tega imamo pomisleke v zvezi z usmerjanjem velikih sredstev n velikega zaposlovanja v turizem, saj kratkoročno ne obstajajo nikakršna zagotovila, da bodo turisti dejansko prišli. Gledano v celoti pa seveda smo Za razvoj turizma. Zahtevano število 5 zaposlenih na enega nosilca je v teh razmerah absurd, saj je sedanje povprečje en zaposlen na enega nosilca. Sporna je tudi 4% profitna stopnja, saj se bo gotovo nekaj projektov s časom izkazalo kot neustreznih, kar pa je normalno povsod po svetu. » . ■ Kako torej Obrtna zbornica vidi nadaljnji razvoj obrti v dolini? Zbornica še vedno ne igra prave vloge. V razvitem svetu so zbornice partner državi in sodelavec pri oblikovanju zakonodaje. "Začeti znova pri tej kreditni politiki in pri tej inflaciji pomeni samomor." Zbornice niso politične ampak strokovne organizacije. Tudi mi želimo imeti takšen status in 'se poleg razvoja gospodarstva ukvarjati tudi z razvojem šolstva, ker nam manjka usposobljenih kadrov. Da bi nekako premostili sedanje slabo stanje na tem področju, bomo sami organizirali tečaje različnih strok, ki bodo dostopni vsakomur. Omeniti moram tudi to, da smo občinski vladi predlagali ustanovitev sklada za pospeševanje in razvoj obrti in podjetništva, ki bi se napajal iz proračuna.1 Takšni skladi v nekaterih občinah zelo uspešno delujejo . Kakšno pa je sicer sodelovanje zbornice z obrtniki? V zbornici bi si vsekakor 'želeli več informacij od obrtnikov. To velja še posebej za odpuščanje delavcev. Takšni podatki so ključnega pomena za celovito sliko o stanju na področju obrti. V bodoče pričakujemo od obrtnikov in podjetnikov v občini večjo podporo in solidarnost. Kako pa gledate v zbornici na sedanje politične razmere? Bližajo se volitve. Nimamo nič proti temu, da so obrtniki člani različnih strank. Toda -če obrtništvo ne bo včlanjeno v močno Stanko s poslanci v parlamentu, ne bo našlo prave veljave v gospodarstvu. Stanka, ki nas sedaj zastopa, dosega v anketah zelo nizko število glasov. Takšna stranka nas seveda ne more uspešno zastopati. Kako sedanja zakonodaja vpliva na poslovanje vaše dejavnosti? "Politiko zaposlovanja še vedno vodijo birokrati." Domačega trga pravzaprav ni. In dokler bodo dajatve in davki tako visoki, kot so, ne bomo konkurenčno sposobni navzven. Pri 108%-nih dajatvah na delavca se to pač ne da. Kdaj se bo zganila država in olajšala nakup osnovnih sredstev? Kako dolgo še bo potrebno plačevati prometni davek pri nakupu in pri prodaji? Vse to in še marsikaj močno zavira razvoj.obrti. In kaj bo storila Obrtna zbornica, da bi se stvari vendarle izboljšale? Zbornica namerava organizirati redne seminarje o vodenju knjig, svoje člane bo seznanjala z novimi predpisi in spremembami zakonodaje. Prizadevamo si, da bi bila povsod tam, kjer se kroji gospodarska politika in razvoj doline. Za svoje člane bomo skušali organizirati svetovalno službo, želimo pa ustanoviti tudi lastno hranilnico in posojilnico, katere moto bo: višje obresti za naložena sredstva in nižje za posojila v primerjavi z bankami. Apeliramo na obrtnike,da se v okviru zbornice združujejo v sekcije. Nenazadnje si želimo tudi tesnejšega sodelovanja s Savinjskimi novicami. Tekst in foto: KF ZAVAROVALNICA ADRIATIC TUDI PRI NAS Zavarovalnica Adriatic (bivši Koprski Triglav) je tretja največja zavarovalnica v Sloveniji, ki je v lanskem letu sklenila 150.000 zavarovanj, kar pomeni 15% tržni delež na tem področju. V nedeljo, 15. marca je bila v Gornjem Gradu in Novi Štifti prva predstavitev te zavarovalnice v naši občini. Akcija njene promocije se bo v naslednjih tednih nadaljevala po ostalih večjih krajih. Občani lahko s to zavarovalnico sklenejo vse vrste zavarovanj, vključno z obveznim avtomobilskim zavarovanjem, preko njenih pooblaščenih zastopnikov. Vse pogodbe se (razen avtomobilskega zavarovanja) sklepajo z devizno klavzulo. Zavarovalnica nudi v sklopu propagandne akcije 10% popust za vse vrste zavarovanj, razen obveznega avtomobilskega. Pri zavarovanju živine nudi omenjena zavarovalnica nov način zavarovanja, pri katerem prejme lastnikza vsako zavarovano Žival kupon, podobno avtomobilskemu zavarovanju. To bo omogočilo lastnikom brez pogina živali manjše premijske stavke. V naslednjih mesecih načrtuje zavarovalnica Adriatik odprtje pisarn v Mozirju in Gornjem Gradu, kjer se bodo obravnavali škodni primeri. Zavarovalnica obljublja tudi zelo kratek rok reševanja škodnih primerov. KF Predstavljamo vam: TRGOVINO MIKOL Trgovine Mikol kot trgovski lokal pravzaprav ni potrebno posebej predstavljati, saj obstaja že skoraj 60 let. Trgovina je bila prvič odprta leta 1933 v lasti gospoda in ospe Vratanar. Leta 1945 so jo ali v najem zadrugi, kasneje pa trgovini Splavar, ki je predhodnica današnjega trgovskega podjetja. Savinja. Skozi leta je trgovina torej stalno eksistirala, spreminjala so se le imena. Leta 1991 se je veljavna pogodba s Savinjo iztekla in takrat jo je vzela v najem Mira Kolenc. Otvoritev prenovljene trgovine je bila meseca maja lanskega leta. SN: Kakšen je bil prvi odziv kupcev glede na spremembo prodajalca oziroma najemnika? MIRA KOLENG: Prvi odziv kupcev lahko ocenim kot zadovoljiv. SN: Kakšna pa je sedanja struktura kupcev? MIRA KOLENC: Glede na to, da stoji lokal neposredno ob glavni cesti Mozirje - Ljubno, je struktura kupcev izredno pestra. Med njimi vsekakor prevladujejo domačini, veliko pa je tudi takih, ki se med potjo samo ustavijo zaradi nakupa. SN: Kakšna je ponudba vaše trgovine? MIRA KOLENC: Glavni del ponudbe moje trgovine zajemajo živila. Nekaj je nd voljo tudi tekstilnih izdelkov. Po naročilu pa dobavimo tudi gradbeni material in ostale vrste tehničnega blaga, kot je na primer bela tehnika. Vedno skušamo ustreči željam in zahtevam kupca. SN: S katerimi glavnimi dobavitelji sodelujete? MIRA KOLENC: Sodelujem s kar precejšnjim številom dobaviteljev, zato nikogar izmed njih ne bi posebej izpostavljala. Poudariti pa moram, da ‘za vsak izdelek vedno iščem najugodnejšega ponudnika tako glede na ceno kot tudi kvaliteto. SN: Bi želeli za konec pogovora še kaj dodati? MIRA KOLENC: Ob tej priložnosti bi se želela zahvaliti vsem dosedanjim kupcem za zaupanje z obvezo, da se bom tudi v prihodnje trudila ustreči njihovim potrebam. V tem primeru bo zadovoljstvo prav gotovo obojestransko.: Tudi mi želimo trgovini MIKOL uspešno poslovanje .tudi v ' prihodnje. Tekst in foto: KF USTANOVLJENO ZGORNJESAVINJSKO GOVEDOREJSKO DRUŠTVO 24. januarja 1992 so še rejci goved zbrali v dvorani Delavskega doma v Nazarjah z namenom, da ustanovijo društvo, ki bo združevalo rejce govedi v občini Mozirje v skupnem načrtnem delu za izboljšanje kakovosti goved in izboljšanje gospodarnosti reje govejih čred. Naloge organizacij’ govedorejcev bodo predvsem na področju kontrole produktivnosti krav in čred, selekcije govedi in organizacije osemenjevanja, zreje in prodaje plemenskih živali j strokovno izobraževanje članov, pospeševanje in usmerjanje razvoja govedoreje in zastopanje gospodarskih interesov govedorejcev. Osnovna govedorejska organizacija bo govedorejsko društvo, ki bo združevalo rejce na področju občine. Društva se bodo povezovala v Regijsko zvezo rejcev. Na nivoju republike pa so ustanovljene Zveze rejcev za pasme. Najvišja organizacija, ki združuje govedorejske organizacije v Sloveniji, - pa je Republiška zveza govedorejcev. _ Ustanovne skupščine se je kljub slabemu vremenu udeležilo 61 rejcev iz vseh krajev doline, kar dokazuje veliki interes po napredku, hkrati 'pa opravičuje ustanovitev tega društva. Poleg rejcev so se ustanovitve udeležili tudi predstavniki M-ZKZ Mozirje, zavarovalnic in Zavoda za živinorejo in veterinarstvo Celje. Mag. Marovt Jože je podal predlog za ustanovitev in pravila govedorejskega društva. Po razpravi je bil sprejet predlog pravil z manjšimi spremembami in hkrati sklep , da se ustanovi društvo. Opravile so se tudi volitve organov upravljanja. Za predsednika društva je bil imenovan Presečnik Ivan iz Gornjega Grada. Mag. Marovt je podal predlog delovnega programa za leto 92. Program selekcije je osnova za program osemenjevanja. Program za selekcijo predvideva osemenjevanje z mladimi biki'dvakrat letno, ostalo osemenjevanje poteka s testiranimi biki in v zadnjih dveh letih tudi z melioratorji. Z osemenjevanjem s testiranimi biki in melioratorji se pripravi poseben program oziroma se izvrši tako imenovana inventarizacija krav. Po izvršenem pregledu se potem določita vedno dva bika, s katerima se krava osemeni. Za testirane bike pa rejec doplača razliko v ceni semena od navadnega do testiranega oz.melioratorja. Program osemenjevanja se iz leta v leto izboljšuje zaradi večjega vključevanja testiranih bikov oziroma z nakupom semena bikov melioratorjev. V letu 1992 predvidevamo večji % testiranih bikov. Na željo rejcev bopio tudi uvozili večje število doz melioratorjev. Želja selekcijske službe je tudi, da v letošnjem letu pristopimo k tako imenovani transplantaciji zarodkov. Ta postopek bomo pričeli pri rejcih bikovskih mater. Predstavniki zavarovalnic so ha kratko predstavili pogoje zavarovanja živine v letošnjem letu. Redni član društva lahko postane vsak rejec govedi v občini Mozirje, izredni člani pa so lahko vsi ostali ljubiteljski rejci govedi in strokovni sodelavci. Sprejeta je bila višina članarine, ki znaša v letošnjem letu 500,00 SLI, Vabimo vse zainteresirane, da se včlanijo v društvo. Prijavnice lahko dobite na vseh kmetijskih obratih, oddajte pa jih Kmetijski svetovalni službi. Zgornjesavinsko govedorejsko društvo l 7 POLITIKA Intervju: ALFRED BOŽIČ, predsednik IS SO Mozirje G. Božič, v 4. številki SN smo objavili zapis s tiskovne konference, na kateri so vam prestavniki krščanskih demokratov, Kmečke zveze in‘Liberalne stranke očitali nepravilnosti pri vašem delu. Med drugim je bilo govora tudi o nepravilnem financiranju strank bivšega DEMOS-a. Kakšen je Vaš komentar? Financiranje strank se opravlja zakonito. Osnova za plačilo prispevka, ki ga proračun daje v ta namen, je Zakon o združevanju v politične stranke. Le-ta v svojem 21.členu v 1. odstavku pravi: "Do sredstev iz proračuna ustrezne družbenopolitične skup_nosti so politične organizacije upravičene sorazmerno število njihovih delegatov v DPZ skupščine družbenopolitične skupnosti. "V 4. odstavku istega člena pa pravi: "Če politične organizacije na volitvah nastopijo s skupno listo, se sredstva delijo med njimi po enakih delih, razen če soglasno predlagajo drugačno delitveno razmerjfe. "Dejstvo je, da so se poslanci DEMOS-a dogovorili, da se sredstva iz proračuna nakazujejo na žiro račun SKD. Ti so bili dolžni najprej pokriti vse skupne stroške DEMOS-a, za katere so se prej dogovorili. Ostanek se je delil na štiri enake zneske, ki so se nakazovali na račune posameznih strank. Tak dogovor je veljal do vključno novembra 1991. Pomembno je vedeti, da sta na volitvah leta 1990 nastopili s skupno listo Kmečka zveza in SDZ. Za izplačilo iz proračuna je merodajna verodostojna volilna dokumentacija,, ki jo je podpisala predsednica volilne komisije,sodnica Mehova? Po prej citiranem 4. odstavku 21. člena se je financiranje zaradi prenehanja sporazuma, ki ga je zahtevala SDZ-NDS, novembra 1991 spremenilo. Tako od decembra 1991 dalje prejema polovico sredstev bivšega DEMOS-a Kmečka zveza, drugo povovico pa SDZ-NDS. Kakšen je vaš odgovor na očitke v zvezi s posojanjem sredstev iz naslova solidarnosti? Glede tega trdim, da sem se vseskozi obnašal v skladu s sklepi IS. Po zakonu o delitvi in porabi teh sredstevje IS tisti,'ki o tem odloča in je odgovoren za namensko porabo. Za sleherni izdatek obstaja ustrezen sklep IS, ki je zapisan v originalnih zapisnikih in verificiran s strani IS. Vsi očitki v zvezi s tem so torej izmišljeni in neutemeljeni. Sredstva, ki so 'bila posojena delovnim organizacijam in obrtnikom v občini, so pritekla na naš račun v mesecu decembru, ko ni bilo mogoče več izvajati del na terenu. Da sredstva ne bi ležala mrtva na žiro računu, je IS sklenil, da se sredstva v višini 7S milijonov SLT lahko posodijo pod ustreznimi pogoji: devizna klavzula + 2% obrestna mera. Kontrola nad temi sredstvi je bila izvršena trikrat: dvakrat s strani predstavnikov Ministrstva za varstvo okolja in SDK ter enkrat s strani pooblaščenca g.Peterleta. Pri vseh pregledih je bilo ugotovljeno, da je vse v skladu s sprejetimi Sklepi in zakonskimi predpisi. Tri stranke bivšega DEMOS-a vam očitajo tudi samovoljno ravnanje pri reševanju kadrovskih zadev v upravnem organu skupščine! Tu je šlo za tri primere. Prvi primer je bilo imenovanje sekretarja Sekretariata za notranje zadeve,g. Hribernika. Bila je reelekcija in sam sem se izrazil pozitivno, koordinacija DEMOS-a pa predloga ni podprla. Kljub temu je predlog potrdila Komisija za volitve in imenovanja in g. Hribernik je bil na zasedanju skupščine izvoljen z zadostnim številom glasov. Drugi primer je bilo imenovanje sekretarja Sekretariata za gospodarski razvoj, finance in urejanje prostora,gospe Portove. Moj predlog je podprla koordinacija DEMOS-a, enako Komisija za volitve in imenovanja, skupščina pa se je na osnovi glasovanja odločila pozitivno. Tretji primer je bilo imenovanje sekretarja Sekretariata za občo upravo g. Repenška. Ta predlog mi je posredoval predsednik SO g.Presečnik, medtem ko me je DEMOS zadolžil, da opravim razgovor z drugimi tremi kandidati. Izmed teh treh je prvi zavrnil ponujeno mesto, zato sem v časovni stiski, predlagal omenjenega v potrditev Komisiji za volitve in imenovanja ter skupščini, kjer je dobil podporo. Očitek, da sem ravnal samovoljno, ni upravičen in ga odločno zavračam. Na tiskovni konferenci je bila omenjena tudi vaša firma oziroma njeni domnevni posli. Nam lahko pojasnite še to? To, da imam lastno firmo, ni prav nič nezakonitega. Firma je registrirana pri sodišču v Celju in tudi z imenom nič ne skriva, čigava je, saj se imenuje BOŽIC d.o.o. Posluje popolnoma zakonito brez kakršnegakoli izkoriščanja moje funkcije. Za zdaj funkcionarji še lahko imajo svoja podjetja, če pa v prihodnosti to ne bo več mogoče zaradi novih predpisov,se bom pač moral odločiti ali za firmo ali za funkcijo. Poudariti moram še to, da sredstva zavodov s področja zdravstva nimajo nikakršne povezave z občinskim proračunom, enako pa velja tudi Za avtobusno postajo, kjer gre izključno za sredstva bodočih koristnikov. Razgovor z g. Božičem je bil opravljen v torek 17. marca. Medtem je občinska skupščina imenovala komisijo, ki bo pripravila analizo o delu IS in predsednika. O njej bodo poslanci razpravljali na aprilski seji, ki bo predvidoma v sredini meseca. AKCIJA "CISTA SLOVENIJA ■MOJ PONOS" Turistična zveza Slovenije je iniciator, nosilec in koordinator akcije pod sloganom "čista Slovenija - moj ponos",.v kateri naj bi vsiSlovenci sebiins tem tudi turistom uredili in očistili okolje, v katerem živimo, delamo in stanujemo. Akcija bo potekala v zadnjem tednu meseca aprila in tako sovpada z 22. aprilom, ki je v svetu proglašen kot "Dan zemlje". V akciji naj bi torej sodeloval najširši krog ljudi - zavestno, prostovoljno, organizirano in učinkovito. Profesionalne naloge bodo opravila komunalna podjetja, cestna podjetja, podjetja za urejanje vodotokov in druga. Prostovoljne aktivnosti bodo organizirala turistična, planinska , ribiška, lovska, športna društva, taborniki in drugi. Svoje aktivnosti bodo opravile osnovne šole in delovne organizacije. Natančna navodila in ostale informacije bodo objavljene v naslednji številki Savinjskih novic. Cisto, zdravo in urejeno okolje, čiste vode in ¿rak, so bogastvo, ki nam ga je poklonila narava, mi pa smo ga leta in leta brezobzirno uničevali. Sedaj je zares skrajni čas, da se streznimo in ohranimo,kar nam je zdravega ostalo. KF Kako dolgo bomo še gledali podobne prizore V SLOGI JE MOČ Nekako tako bi lahko rekli na občnem zboru Turističnega društva Rečica ob Savinji dne, 7.3.1992. Društvo, ki skrbi za urejenost in privlačnost trga Rečica in zaselkov, šteje 230 članov in 15 članov upravnega in nadzornega odbora. Sest let je šele staro to društvo, vendar je doseglo že lepe uspehe. Leta 1990 prvo mesto med najlepše urejenimi najmanjšimi turističnimi kraji v Sloveniji'. Lansko leto pa tretje mesto. Zaslužna člana, Lomšek Metoda in Strmčnik Jože, sta za svoje požrtvovalno delo dobila republiško priznanje Turistične zveze Slovenije. Iskrene čestitke. Program dela turističnega društva je za tekoče leto obširen in ubran tako, da naj bi v njem sodelovali vsi krajani. Za urejenost in lép izgled kraja se bodo ocenjevali vsi zaselki.- Upajmo, da bo vsak zaselek skušal biti najlepši in tako bo lepa in urejena celotna krajevna skupnost. Tekom leta bodo prireditve, ki privabljajo domačine in tujce: "Večer pod vaško lipo, "Vaška olimpiada", v zimskem času pa prireditve za otroke. , m Če nam bo vse to uspelo, bo upravičeno prijazno vabilo' s katerim smo ' bjji povabljeni na občni zbor: "Človekovo največje bogastvo je urejenost, zdravo življenje, življenje v lepem in čistem okolju. Njegovo dušo in notranjost potešijo lepo urejene gredice, cvetlična korita z bogatim cvetjem, nežni cvetovi..." Občnega zbora se je udeležila tudi predsednica Turističnega društva Luče, gospa Marija Krivec. Hvala za obisk. VERA POLIČNIK V MOZIRJU POSADILI SPOMINSKO LIPO VMozirju sovčetrtek, 19.marcaob 17.uri ob župnijski cerkvi posadili spominsko lipo za doseženo samostojnost slovenskega naroda in priznanje naše državnosti. Ob priložnostni slovesnosti, ki jo je povezoval kaplan g. Ivo Suhovršnik, so sodelovali mešani in mladinski pevski zbor ter recitator g. Roman Čretnik. Lipo je posadil mozirski vrtnar g. Jože Skomšek, blagoslovil pa jo je dekan g. Alojz Žagar. Občinstvu jč spregovoril tudi predsednik KS Mozirje g. Rade Rakun. Po končani slovesnosti so se prisotni zadržali v prijateljskem pogovoru ob kozarčku rujnega in domačih specialitetah. KF ŽIVAHNO DRUŽABNO ŽIVLJENJE NA LJUBNEM Najbrž se ne bomo dosti zmotili, če bomo zapisali, da seje Ljubno rešilo psiholoških posledic poplav. Ob tem, da na vseh koncih in krajih Ljubnega potekajo najrazličnejša dela, s katerimi še vedno odpravljajo posledice poplav, pa je izredno razveseljivo, da se je zelo povečala najrazličnejša dejavnost društev in krajevnih organizacij. Začelo se je že jeseni, ko je šola organizirala plesne tečaje. Povabili so plesno šolo Urška iz Velenja in vpis je pokazal, da so s to potezo zadeli v črno: Od 307 učencev se jih je v plesni tečaj vpir lo kar 185. In ne samo to. Velik del jih vztraja še v sporriladansem času, ko obiskujejo že nadaljevalni tečaj, pred dnevi pa so nastopili tudi na plesni reviji v Rdeči dvorani v Velenju. Zelo hitro je reagiralo tudi Prosvetno društvo Ljubno, ki je plesni tečaj organiziralo tudi za odrasle in tako 12 parov sedaj obiskuje že nadaljevalni tečaj. Za ples so se navdušili tudi v vrtcu, tako da tam poteka še poseben tečaj. Po dolgih letih si bodo Ljubenci lahko ogledali tudi gledališko predstavo, ki so jo pripravili domači igralci. Pri Gasilskem društvu Ljubno so organizirali kulturniško sekcijo, ki bo predstavila komedijo Našli so se. Za Pusta naslednje leto pa napovedujejo pravcati karneval. Tudi turistično društvo Ljubno ni stalo ob strani. Za vse, ki so se želeli naučiti nemškega jezika, so organizirali začetni tečaj, ki je brezplačen. Turističnim delavcem, kobtudi ostalim, bo znanje nemščine prišlo še kako prav, če bomo res stavili na turistični razvoj. Po dolgih letih je spet zaživela rekreativna vadba žensk, ki poteka v šolski telovadnici. V šoli pa poteka tudi planinska šola, ki jo skupaj pripravljata Planinsko društvo Ljubno in šolski planinski krožek. Pomembne prireditve bodo na Ljubnem potekale tja do poletja. Vrsta prireditev bo v počastitev 70-letnice Prosvetnega društva Ljubno in 40-letnice ustanovitve Planinskega društva Ljubno ob Savinji, torej dveh društev, ki sta še kako dajali identiteto kraju in njenim ljudem, saj sta pevstvo in planinstvo bila vedno nosilca nacionalne zavesti in ponosa. RAJKO PINTAR PC RADUHA d.o.o. vam nudi veliko izbiro prehrambenih izdelkov, pijač, tekstila, porcelana, igrač itd, po izredno ugodnih cenah. OLJE v plastenkah 11 108,00 SLT MOKA T 500 1 kg 22,90 SLT MINERALNA VODA DONAT 1L 48,00 SLT VINO,Barbera 11 61,00 SLT HLAČE otr. jeans uvoz do 784,00 SLT Za nakup preko 2500,00 SLT pa dobite še 5 % popusta. ' Obiščite nas in videli boste, k je se splača kupovati! : KRAJEVNIH SKUPNOSTI" MB ŠOLSTVO; KS GORNJI GRAD mostovi - telefon - bencinska črpalka Gornji Grad, eno najstarejših slovenskih mest, ki to ni več, je s svojo' nadvse bogato kulturno-zgodovinsko preteklostjo in sila povprečno sedanjostjo,iz katere pa želijo iztržiti krajani boljšo prihodnost v smislu centra Zadrečke doline. Vodstvo KS je svoje usmeritve in delovanje kraja osredotočilo predvsem v smislu promocije in razvoja kraja v turističnem in kulturno - zgodovinskem kontekstu. Predvsem v razvoju turizma, tako tranzitnega kot stacionarnega,vidijo možnost uspešne konkurenčne ponudbe kulturne in zgodovinske dediščine. V ta namen so uredili v Šteklu etnografsko zbirko starih predmetov in kmečkega orodja. Skupaj s čebelarji imajo v načrtu usposobiti zgornje prostore Štekla za čebelarski muzej, v graščini pa urejajo spominsko sobo starih podobic. Z ljubljansko škbfijo se nameravajo pogovorjati o možnosti ponovne gradnje na lahkomiseln način porušene graščine. Vsekakor zalogaj, ki bo zahteval združitev vseh zainteresiranih moči. Iz sredstev.samoprispevka so uspeli adaptirati kulturni dom tako, da le ta zopet služi svojemu ndmenu. Delno so uspeli asfaltirati cesto na Tlaki. Preostali del planirajo v prihodnjem obdobju. Dokončana so tudi zunanja dela okoli mrliške vežice, katero še vedno koristijo brez uporabnega dovoljenja zaradi nedorečenih lastninskih pravd. Naknadno so uspeli realizirati modernizacijo cest v Kanalščico in Rogački graben v skupni dolžini 4,5 km. Levji delež te investicije so pokrili krajani sami. V letošnjem letu nameravajo pristopiti k izgradnji bencinske črpalke. Tehnološki načrti za črpalko so že v izdelavi. V delu je širitev in preplastitev asfaltne prevleke na cesti v Šokat. Iz solidarnostnih sredstev za poplave so uspeli s podpornim zidom rešiti akuten problem na šokatarski cesti. Prav tako so iz teh sredstev zgradili med poplavo odneseni Krznarjev most, Žmavčevo brv in brv^ia Prod. Letos, predvsem pa drugo leto,naj bi stekla akcija pridobitve telefonskih priključkov,s katero želijo pokriti večinski del potreb po telefonu. , Največji problem, predvsem finančni zalogaj, predstavlja povsem dotrajan vodovod iz leta 1932,s katerim se kanijo spopasti v letu 93. Razmišljajo celo, da bi vodovod odstopili v upravljanje javnemu podjetju Iz Mozirja,za kar bo seveda potrebno doseči določen konsenz v kraju samem. Po enoletnih peripetijah z vodarji so le-ti pristopili k sanaciji oziroma izgradnji Graščinskega jez, v sklopu katerega naj bi nastalo nekdaj že ' obstoječe kopališče. Problem zase predstavljata oba gornjegrajska mostova,ki povezujeta republiško regionalno cesto. Ker je v izdelavi projekt obvoznice, katere realizacija je zajeta v dolgoročnem planu upajo,da bo s tem rešen problem enega mostu. Drugi bo po vsemu sodeč slej ko prej v breme krajevni skupnosti. V kraju je še posebej zaznaven utrip društvenega življenja,v katerih lahko vsakdo najde svoj smisel v iskanju pestrejšega In zanimivejšega vsakdana. Se posebej pa so se krajani izkazali pri obnovi znamenite katedrale,s katero sl Gornji Grad odpira vrata v svet zanimivih in turistično privlačnih krajev. FDI MAVRIH Gornjegrajska katedrala F: M. Lenarčič LWEH$‘K! UČENCI st, PKIVRJLVLJ&JO Čimbolj se šolsko leto bliža h koncu, tem več aktivnosti čaka naše osnovnošolce. Pri tem ne mislimo samo na napore za doseganje čim boljših ocen v končnem spričevalu, ampak tudi na najrazličnejša tekmovanja, s katerimi učenci dokazujejo osvojena znanja. Na ljubenski osnovni šoli so zato že pred časom pripravili podroben program najrazličnejših tekmovanj, katerih se bodo udeležili jijihovi osnovnošolci. V naslednjih dveh mesecih se bodo zvrstila šolska, občinska, regijska in državna tekmovanja v znanju matematike, fizike in tujega jezika. Za vsa tekmovanja se učenci že pospešeno pripravljajo. Na regijskem tekmovanju se bodo pomerili tudi mladi tehniki. Vsa zgoraj navedena tekmovanja pa še zdaleč niso vse aktivnosti, ki čakajo ljubenske osnovnošolce do konca šolskega leta. Tako bo mladinski pevski zbor OS Ljubno nastopil na mednarodnem pevskem festivalu v Celju. Nekatera tekmovanja pa so že za nami. Ljubenski osnovnošolci so bili jeseni izjemno uspešni na republiškem tekmovanju iz logike,nastopili pa so tudi na regijskem tekmovanju iz znanja slovenskega jezika. Na ljubenski osnovni šoli pa je področje, ki žal še ni pokrito. Za izpolnitvijo želja in načrtov stojijo skorajda nerešljivi finančni problemi. Pri tem mislimo na računalništvo, brez katerega si skorajda ne moremo predstavljati celovite sole. Na ljubenski šoli je sicer nekaj računalnikov, ki so stari že preko 10 let in niso primerni za kaj več kot za igračkanje. Ali drugače povedano - številni učenci imajo doma dosti bolj kvalitetne računalnike. Kljub temu, da vlada na ljubenski šoli velika prostorska stiska, hi prostor za računalniško učilnico še nekako našli, dosti težje pa bo zbrati denar za nakup opreme računalniške učilnice. Zato bomo na šoli ustanovili upravni odbor šole, ki bo neformalni organ,imel pa bo eno samo nalogo - da bo poskušal zagotoviti sredstva za podobne projekte, kot je nakup računalniške preme. Rajko Pintar VENEC KULTURNIH DOGODKOV JE SPLETEN ■m Običajna sivina vsakdana je bila v letošnjem praznovanju slovenskega kulturnega praznika in samostojnosti Slovenije, uspešno obarvana z mnogimi kulturnimi dogodki po vsej dolini. V obliki prireditev MESECA KULTURE 92 na območju občine Mozirje, ki je bil realiziran letos že sedmič zapovrstjo, se je zvrstilo okoli 20 različnih predstav. Imeli smo priložnost spremljati kulturne dogodke domačih prosvetnih društev, glasbene šole in ostalih domačih kulturnih ustvarjalcev. Beležimo preko 500 nastopajočih in preko 3000 obiskovalcev. Poleg tega se je osnovnošolski mladini predstavilo še 8 gostujočih skupin in posameznikov za višjo ii>pižjo stopnjo. V Delavskem domu Nazarje, kjer je potekala letošnja slavnostna otvoritev MESECA KULTURE 92 s podelitvijo zlatih plaket in priznanja Zveze kulturnih organizacij občine Mozirje, se je v teku meseca zvrstilo še troje dobro obiskanih glasbenih prireditev, na katerih ja nastopilo skupno 50 odraslih pevcev in preko 100 otrok-pevcev in glasbenikov. Vse te otroke je v Delavskem domu Nazarje poslušalo preko 600 obiskovalcev. V Kulturnem domu Mozirje in Gaferiji Mozirje, so se preko celega meseca dogodili štirje pomembni kulturni dogodki. Koncertu domačih pevcev in gostov iz Bočne, je prisluhnilo kar lepo število poslušalcev. Prireditvi v Galeriji Mozirje sta obogatili naša spoznanja o baročnih skladateljih, ogledali smo si lahko dela iz bogate zbirke umetnika Božidarja Jakca in spoznali novo knjigo g. Aleksandra Videčnika "IZ, RODA V ROD" ob domači glasbi ljudskih godcev. Ob zaključku krajevnih prireditev so se predstavili tudi najmlajši pevci in glasbeniki KULTURA IZ DELA DRUSTiil domačega kraja. Gledalcev In poslušalcev se je na vseh prireditvah v kraju zbralo preko 700. Kulturna domova Gornji Grad in Bočna sta tudi letos gostila gledališko delo. V obeh ktajih so domači kulturniki pripravili zanimiv in bogat kulturni dogodek s petjem in igro. Poslušalcevje bilo na obeh predstavah okoli 500. Na Ljubnem so pevci domačega društva in gostje iz Bočne razveselili poslušalce z bogatim in izbranim programom. Predvsem mladi poslušalci so z izrednim zanimanjem spremljali glasbeni recital harmonikarja Kranjc Mateja z gosti glasbene šole na svojem kulturnem 'dnevu v osnovni šoli. V Solčavi so se tudi tokrat vključili v praznovanje s tradicionalno prireditvijo VINARSKA 92. Tudi kulturniki iz Nove Štifte in Šmihela so v svojih krajih pripravili prireditve v spomin na velikana slovenske besede - dr. Franceta Prešerna. Z gledatiško predstavo so se letos tudi mladi iz Lepe Njive vključili v praznovanje meseca kulture. Koncert priznane ljubljanske komorne skupine ARTES LIBERALES v Lučah je bil sklepni dogodek letošnjega praznovanja. Vsekakor dogodek posebne vrste, visoko kvaliteten, vendar premalo obiskan. ŽIVA LETNA SKUPŠČINA RADIOKLUBA MOZIRJE Radioamaterstvo ima kot svetovna organizacija 3 glavna načela: izobraževanje, širjenje prijateljstva med ljudmi in pripravljenost pomagati ljudem v stiski. Tega se pri svojem delu trdno držijo tudi člani Radio kluba YU3DSW Mozirje, ki so se v nedeljo, 15. marca zbrali na letni skupščini. Pri pregledu aktivnosti v preteklih dveh letih so ugotovili, da je bila dejavnost kluba, gledano v celoti, pestra. Dela na njihovem objektu v Borseki potekajo počasi a vztrajno. Predlanska poplava je aktivirala precej njihovih članov, ki so s požrtvovalnim in vzornim delom pri vzpostavljanju zvez prislužili klubu republiško priznanje Bronasti znak Civilne zaščite. Poplave so bile tudi vzrok za ustanovitev nove sekcije v Lučah. Sodelovali so pri izvedbi regijskega tekmovanja Mladih tehnikov. Sodelovali so na republiškem tekmovanju v ARG v Novem mestu, kjer odlične uvrstitve niso izostale. Mafij zadovoljni so z delom KV in UKV sekcije, katerih aktivnost bodo skušali oživiti v prihodnjem obdobju. Za! je zaradi uvedbe novih izpitnih pismenih testov, ki so enaki za vse - ne glede na starost in izobrazbo - zamrlo usposabljanje učencev 7. in 8. razredov za operaterje. Na koncu so sprejeli program dela za v prihodnje in izvolili organe kluba. Kot predsednik ga bo še naprej vodil g. Ivan Žvipelj, za podpredsednika je bil izvoljen g. Miro Prašnikar, za tajnika pa g. Stanko Kotnik. Tekst in foto:KF IZ DRUŠTVA UPOKOJENCEV MOZIRJE Za društvo pomembne obletnice, kot so 40 let razvitja prvega prapora, 10 let samostojnosti društva in pet let vztrajnega delovanja mešanega pevskega zbora, so v preteklem letu minile navzven domala neopazno. Slavnostni občni zbor smo imeli v marcu. Na njem smo pred več kot 170 prisotnimi člani in nekaterimi gosti razgrnili naše uspehe in poudarili tudi naše neuspehe. Na tej jubilejni prireditvi smo med gosti pozdravili tudi predsednika Zveze društev upokojebcev Slovenije. Med drugim smo ugotovili, da smo notranje kar zadovoljivo organizirani. Prizadevnost in.aktivnost članov-društvene uprave ob sprejemanju odločitev in posredovanje le-teh navzven članom in obratno sta se pokazali kot najbolj učinkovit način povezovanja. .Naše društvo združuje danes 520 upokojencev ženski spol prevladuje s 349 članicami.Zanimiva je tudi starostna struktura, katero ugotavljamo vsakih pet let. Od leta 1985 smo danes v poprečju mlajši. Naravni osip članstva je bil zadnji dve leti kar precejšen. Pri vzajemni samopomoči, ki je organizirana pri republiški zvezi je v našem društvu 192 zavarovancev. Tako imenovana posmrtnina je bila upravičencem izplačana v preteklih dveh letih v 15 primerih. Letošnji prispevek tega zavarovanja je zveza določila na 300,00 SLT, posmrtnina pa se od 1.januarja 1992 izplačuje po 8000,00 SLT. Zaradi splošne podražitve po popolni finančni osamosvojitvi, smo društveno članarino morali zvišati na 200,00 SLT. Osnovni pogoji za razširitev dejavnosti društva so dani. Imamo urejene pisarniške prostore z lastnim poslovnim inventarjem. V prostorih smo na voljo članstvu za razne usluge, ki so v praksi za marsikoga dobrodošle, nam v društvu pa v zadovoljstvo. Občinska zveza društev upokojencev posluje redno vsako sredo od 10.do 12. ure, pa tudi pravna pomoč članstvu iz občine je na voljo vsako drugo sredo od 8.do io.ure. Družabno razvedrilna dejavnost je bila v preteklem obdobju kar zadovoljivo razvejana, saj je bilo organiziranih 17 različnih prireditev. Vsa leta doslej smo se s skromno obdaritvijo ob novoletnih praznovanjih spomnili osemdeset let starih članov, s čimer bi želeli nadaljevati tudi v prihodnje. Na kulturnem področju naj omenim kar lepo uveljavljeni mešani pevski zbor. Na področju našega društva imamo nad 25 manjših stanovanj, ki so bila zgrajena ali drugače pridobljena s sredstvi Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja in so v stalni uporabi upokojencev in invalidov. Po sprejetem novem stanovanjskem zakonu je SPIZ lastnik vseh teh stanovanj in tudi poslovnih prostorov. Enako velja tudi za na ta način pridobljena stanovanja za borce NOV. Društvo teži za tem, da ti stanovanjski in poslovni prostori tudi v prihodnje ostanejo na voljo upokojencem. Naša prizadevanja so in bedo usmerjena v to, da teh stanovanj SPIZ ne bi prodajal in da ostanejo še naprej neprofitna najemniška stanovanja in poslovni prostori za upokojence. Glede gmotnega položaja upokojencev na našem društvenem področju društvo seveda nima vpogleda. Menim pa, da so pokojnine z ozirom na statusno strukturo članstva podpovprečne. Nikakor ne kaže zanemarjati dejstva,' da so bila v preteklem letu le minimalna usklajevanja, prvih pet mesecev jih sploh ni bilo. Stalna zviševanja življenskih stroškov tudi upokojencem ne prizanašajo. Ostaja pač upanje, da je to čas krajšega prehodnega obdobja. Nadvse pa si v naprej želimo kolikor toliko zdravja in zlasti strpnosti na vseh ravneh, še posebej pa miru, ki je vsem še tako potreben. Franjo Steiner _ - - —— N SERVIS GUM Marolt Stane Cesta na Loke 10 (poleg bivšega kegljišča) Tel. 831 -089 - montaža, centriranje in krpanje vseh vrst gum - prodaja gum po ugodnih cenah l.- ______... .. m DELA PROSIM MÀRODOPISJll RIBIŠTVO PO VODNI UJMI 1990 Ribištvo v občini Mozirje je del narodnega gospodarstva, saj smo tudi del turistične ponudbe. Zadnja katastrofalna povodenj je bistveno spremenila našo dejavnost, saj se moramo sedaj predvsem ukvarjati s sanacijami naših voda, da z * nekaj leti vsaj delno popravimo stanje ribjega življa v naših vodah reke Savinje in njenih pritokih. Vsega tega sami ribiči nismo v stanju, pa čeprav imamo včlanjenih kar veliko število članov in mladincev. Obe družini Mozirje in Ljubno štejeta skupno 420 članov in nekaj preko-60 mladincev in pionirjev. Socialni sestav članstva ne dopušča visokih članskiH obveznosti, pa čeprav imamo v slovenskem prostoru najvišje obveznosti. Ob katastrofi 1. novembra 1990, sva obe družini vložili sanacijske programe z oceno povzročene škode na ribjem življu in vodni hrani, ki je tedaj znašala okvirno 11.000.000 SLT (Mozirje 8.000.000 in Ljubno 3.000.000 SLT), seveda po ceniku, kije veljal na dan poplave, cenik pa postavlja Zavod za ribištvo RS v Ljubljani. Ko smo letos ponovno sestavljali sanacijski program, istočasno pa izračunali škodo po novem ceniku Zavoda iz Ljubljane, smo prišli do podatka, da znaša sedaj ta škoda preko 35.000.000 SLT, od tega RD Mozirje ca 27.000.000, RD Ljubno pa 8.000.000 SLT. Če sedaj primeijamo prejeta solidarnostna sredstva z dejansko škodo, pridemo do zaključka, da smo prejeli le dobrih 14% sredstev. K.tem sredstvom moramo obvezno dodati tudi samoprispevke samih članov naših družin leta 1991 in 1992, saj je vsak član moral poleg rednih obveznosti vplačati tudi del za sanacijo, ta pa je znašal na člana 200 SLT v letu 1991 in 500 SLT v letu 1992. Poleg te direktne škode je prihajalo v letu 1991 in tudi v letu 1992 do posrednih škod, katere so povzročali izvajalci del na vodnih objektih (jezovi, mostovi, obrežja; škarpe, itd): "Ingrad Celje, Vegrad Velenje, Komunala Mozirje, Nivo Celje, pa še kdo od manjših izvajalcev. Vsi omenjeni so izvajali dela na gradnji mostov, zavarovanju obrežja cest, izkoriščanje gramoza iz vodnega korita in še druga dela, vezana na vodo, brez ustreznega soglasja, kot ga določa Zakon o sladkovodnem ribištvu SRS, ki je v veljavi še danes. - Ribiški družini sta takoj po poplavi pristopili k naročilu rib iz drugih proizvajalnih organizacij. Sredstva, prejeta v letu 1991, sta v celoti izkoristili, in pričeli z vlaganjem, kar pa seveda niso upoštevali izvajalci del, ki so bili dolžni pred pričetkom del seznaniti vodstva ribiških družin, da bi na odsekih, kjer so se dela izvajala, le te opravile ustrezne odlove s svojimi ekipami. Pri tem je nastala posredna škoda na ribah, ki jo v Moziiju ocenjujejo na 3.000.000 SLT, dočim na Ljubnem so dela šele v teku in bodo škodo prijavili naknadno. Naslednja posredna škoda po poplavi pa je nastala vsled izpada ribiškega lovnega turizma, saj imamo za turizem ribolov zaprt vse leto • 1991 in 1992, pa tudi leto 1993 je pod vprašajem. Ta izpad turizma je v veliko škodo ribištvu, kakor tudi naši dolini kot turistični dolini, saj znaša letno za obe družini ca 2.800.000 SLT. Menimo, da bo moral Izvršni svet občine Mozirje odobriti obema družinama sredstva za pokritje teh posrednih škod, po našem mnenju iz sredstev, dodeljenih za infrastrukturo (ceste, vode, mostovi in sl.), vsled cesarje prišlo do teh posrednih škod, izpad dohodka iz turizma pa naj se krije iz sredstevvsolidamosti, kijih naj določi IS SO Mozirje. Sanacija voda po ribjem življu pa je tudi in pred vsem odvisna od sanacije voda (obnova in gradnja jezov-pragov, kašt, predvsem pa jezov z ustreznimi ribjimi stezami), brez tega tudi naravnega prirastka ne bo moč pričakovati. Zal te vrste sanacije tečejo zelo počasi, saj je znano, da se še vedno dela na projektih. Kdaj bodo zaključeni, nam ni znano, prepričani pa smo, da so del denarja pobrali stroški del na projektih, koliko pa bo ostalo za dejansko.odpravo posledic škode, je pa povsem drugo vprašanje, o katerem morajo razmišljati drugi pristojni organi. - , FRANC POGELŠEK. ZANIMIVI UUDJE V naši dolini ni manjkalo zanimivih ljudi, ki so tako ali drugače zbudili pozornost okolja, v katerem so živeli. V Mozirju se je pri tolarskemu mojstru Vajdu učil obrti mlad fant iz Skomega, Anton Mežnar. Seveda je to bilo še pred prvo svetovno vojno. Že kot mladenič se je posvečal glasbi. Kot samouk je igral harmoniko, kitaro in violino. Stari Mozirjani se ga spominjajo še prav posebno iz časa med obema vojnama, kot veseljaka, dobrega pevca in posebneža svoje vrste. Nosil je pravo ježevko (pokrivalo iz ježevih kož), kadar je bil dobre volje je dal na glavo cilinder,'nanj obesil nekaj trakov in se lotil vožnje gnoja na Vajdovo njivo. Znan je bil po tem, da je svojo dolgo brado skrbno negoval in se z njo ponašal. Ljudje so ga imenovali kar "Vajdov Tona". Stanoval je pri Vajdovih, kjer je v dvoriščni stavbi imel poleg delavnice skromno sobo. Vedno je zbiral okoli"sebe glasbenike, da so skupaj igrali in peli. Posebno veselje je imel s poukom mladih ljubiteljev muziciranja. Mnoge je naučil ali kitaro, ali violino, pa tudi harmoniko. Ko so Vajdovi opustili tolarsko obrt in odprli v sprednjem delu hiše brivnico, je Tona nadaljeval s kolarstvom. Sicer pa je treba povedati, da se je tudi pri Vajdovih veliko igralo.Ob nedeljah so se zbrali Jože Trogar z violino, Franjo Vajd z violino in Ivo Vajd s kitaro, pa je zadonela lepa domača glasba. Tiste čase so fantje iz Mozirja zelo radi pripravili kakšna glasbena presenečenja. Pod trško lipo so domala vsak večer postali in zapeli, včasih pa tudi katero zaigrali. Življenje je bilo veliko bolj družabno kot je danes in ljudje so se radi srečevali ob petju in glasbi. Tako se tega spominja Helena Delejeva, ki rada pove, da jo je ljubezen do petja spremljala vse življenje. Mozirje je vse do druge svetovne^vojne imelo vrsto društev, ki so. negovala slovensko pesem in besedo. Prirejali so daleč znane predstave na prostem. Igraji so zahtevnega Slehernika" in še marsikatero znano dramsko delo. Kako je danes vse to daleč... Petje sicer še ni utihnilo, odrske deske kulturnega doma v Mozirju, pa nemo čakajo... Smo res tako drugačni od naših prednikov? Smo tako brezbrižni do naše domače kulture? Ali pa smo prerasli tisto obliko kulturnega delovanja, ki v Evropi še vedno velja. Le zakaj tudi pri nas ne? A. Videčnik Zanimiva slika skupine, ki jo je vodil Vajdov Tona! Stojita: Helena Prislan-Deleja in Rezika Vajd-Sirko, sedijo pa z leve: Benda iz Lok, Vajdov Tona (Mežnar) in soboslikar Ribič. Sliko je posnel mozirski fotograf Pajk okoli leta 1938. k;UUDJE m DOGdM m ČAROVNIJE, VRAZE, DOMAČE ZDRAVLJENJE... V preteklosti so skoraj v vsaki vasi poznali koga, ki je znal zdraviti z uroki, vedeli so za čarovnice, pripovedovali so o strahovih, verjeli v razne vraže in podobno. Vse to je marsikje že povsem pozabljeno, pa ni prav. Gre za delček ljudskega izročila, ki ga kaže ohraniti in zabeležiti.Bogastvo ljudske domišljije ali iznajdljivosti je tudi v tem, kako so si vedeli pomagati tedaj, ko še ni bilo zdravnikov, ne živinozdravnikov. Tudi marsikatere naravne pojave so si ljudje po svoje predstavljali in pojmgvali. K vsemu navedenemu kaže ohraniti razne posebnosti v navadah ljudi, ki so pogosto vezane na razna verovanja. Tudi reki, ki so veljali za vreme in podobno, so zanimivo izročilo. In ne nazadnje, ljubenske potice, mozirski snopi in še bi lahko naštevali kaj vse bi moralo zanimati sedanjost, sodi pa v preteklost. Prosim spoštovane bralce in druge prebivalce doline, da s svojimi spomini pripomorejo k ohranitvi tovrstnega ljudskega izročila. Hvaležen bom za vsak namig, sporočilo ali obvestilo. A. Videčnik BTOUSKE KOVICE SN SO PISALE PRED 20-TIMI LETI V BODOČE BREZ PRITOŽB V zadnjem času je uredništvo "Savinjskih novic" sprejelo precej pritožb na račun tega, da posamezniki dobivajo naš časopis zelo neredno. Včasih se četo zgodi, da ga nekateri sploh ne dobijo. Morda je še kje kakšna družina, ki našega časopisa sploh še ni videla, pa čeprav izhaja že četrto leto. Sklenili smo, da je treba zadevo takoj in uspešno popraviti. S skupnostjo PTT - poslovno enoto Celje, smo se'dogovorili, da bomo od te številke dalje naše glasilo razpošiljali preko pošte. SN SO PISALE PRED 10-TIMI LETI IZ RAZPRAVE NA VOLILNO-PROGRAMSKI KONFERENCI ZK: Z vprašanji življenjskega standarda občanov je ozko povezana socialna diferenciacija. Tu se že nekaj časa pojavlja problem, na katerega doslej nismo reagirali dovolj odločno in sistematično. Gre za poglabljanje socialnih razlik na osnovah, ki ne temeljijo na delu. Pojavna oblika je čezmerno bogatenje nekaterih občanov (prekupčevalcev z lesom, nekaterih obrtnikov in drugih), ki s špekulacijami,izkoriščanjem položaja, kršenjem zakonov in utajo davkov protipravno pridobivajo zelo visoke dohodke. RAZPORED CEPLJENJ PSOV PROTI STEKLINI 1. torek 7.4.1992 ob 2. sreda 8.4.1992 ob 3. četrtek 9.4.1992 ob, ' 4. petek 10.4.1992 ob 5. sobota 11.4.1992 ob 8.00 Ljubno pri Zadrugi 10.00 Rečica pri Zadrugi 12.00 Šentjanž pri Majerholdu 14.00 Radmirje pri Zadrugi 9.00 Struge pri gostilni 10.00 Luče pri Zadružnem domu 12.00 Solčava pri Zadružnem domu 8.00 Nova Štifta pri Zadrugi 9.30 G.Grad pri Žadružnem domu 11.30 Bočna pri Zadrugi 13.00 Šmartno pri Zadrugi 8.00 Kokarje pri Zadrugi 9.30 Sp. Pobrežje pri Fleretu 11.00 Prihova pri Kovaču 7.00 Ljubija Vet. postaja 10.00 Trnavče pri Pečniku 11.00 Šmihel pri gostilni GRAJSKE SENCE (slika iz upokojenskega doma) Ali ’naj morda rečem grajski strah? No, tako hudo vendarle ni, ker je bil napad tega strahu čisto človeški, dobronameren, toda zelo nenavaden, enkraten. V pritličju naše graščine je dvoranica s podaljškom v okroglem stolpnem delu, ki daje celotnemu prostoru prijazen, domač in topel izgled. Nasproti glavnemu vhodu stoji omara s kredenco in na tej stoji moderen hišni oltar, ki mu rečemo televizor. Pred večerjo in po njej se pred njim nabere cela gneča. Po večernem dnevniku pa se gledalci večinoma razkropijo po svojih sobah. Redki ostanejo pred ekranom, dokler jih spanec ne premaga. Nazadnje sem ostal sam. Zanimiva filmska zgodba me je pritegnila. Buljil sem v ekran, sledil dogajanju s filmskega traku in pozabil na svet okoli sebe. Pravzaprav imenitno počutje: kot da sem se vrnil nazaj v otroška leta in me je knjiga-popeljala v daljnji svet bujne domišljije. Pozabil sem na vse težave vsakdanjega vojnega in povojnega časa. Tedaj so zanihala nihajna vrata. Ozrl sem se in z enim očesom zagledal visoko postavo v belem, ki se je napotila proti pomivalnemu koritu. Aha, vodo išče, sem pomislil in spet sem bil sredi filmske zgodbe. Naenkrat pa: Krepak objem mi je zasukal glavo in že sem začutil "cmok" na licu, nato še enega podaljšanega na ustnicah. Pa ni bilo užitka. Zasmrdelo je po vinu in tobaku, stresel sem se in odrinil prikazen v nočni srajci od sebe. Pogledal sem na uro: pol enih. Lepa reč, polnih šestdeset let sem moral čakati, da sem doživel kaj takega. Bo postalo zdaj življenje med starci zanimivo. JANEZSUŠAN M KOLESARSKI SERVIS ANDREJ MAROVT HEIEŠIČ y tjubno ob Savinji 39 *OFI «servisiranje vseh vrst koles -kolesarska oprema | svetovanje ob nakupu in prodaji Telefon: 063 841 055 13 ri. NASVETI 6.3.92 je na P P Mozirje prispela prijava, da je neznani storilec v času od 1. do 6.3. iz zaklenjene drvarnice Vide K. iz Radmirja odtujil dve avtomobilski gumi. Za storilcem še poizvedujejo. 7.3.92 je prišlo okrog 23.00 ure do prometne nezgode na regionalni cesti Črnivec - Gornji Grad. Matjaž B. iz Kamnika je vozil os. avto iz smeri Črnivca proti Gornjemu Gradu. Izven. naselja Tirosek je zapeljal na levo stran Cestišča v trenutku, ko je iz nasprotne smeri pripeljal Franc P. iz Rovta pod Menino. Pri trčenju sta se voznika lažje telesno poškodovala, njuna sopotnika pa sta zadobila le sled poškodb. Oba voznika sta bila brez vozniškega dovoljenja, zato so zoper njiju podali predlog sodniku za prekrške. 8.3.92 so se ob 01.00 uri na Ljubnem sprli Ignac T. in skupina mladih fantov, ki so bili vinjeni. Janez K. iz te skupine je za tem razbil šipo na osebnem avtomobilu Ignaca T., zato so zoper njega podali kazensko ovadbo. 10.3.92 je prišlo do požara na. pomivalnem stroju v kuhinji podjetja Elkroj. Do požara je prišlo zaradi napake na stroju. Škodo ocenjujejo na približno 30.000 SLT. 15.3.92 se je ob 11.20 uri zgodila prometna nezgoda na mostu preko reke Drete v Gornjem Gradu. Pri srečevanju sta trčil^ voznik os. avtomobila Anton R. iz Domžal in voznik avtobusa Stanko B. iz Ljubnega. Trčenje je povzročilo le materialno škodo, zoper Antona R. pa so podali predlog sodniku za prekrške. 16.3.92 sta ob 23.30 uri pred kegljiščem na Ljubnem Franjo V. in Jože V. pretepla Cirila G., ki je utrpel lažje telesne poškodbe. Zoper njiju bo podan predlog sodniku za prekrške. KULINARIČNI KOTIČEK V kulinaričnem kotičku, ki se tokrat prvič predstavlja v Savinjskih novicah, vam bom skušal popestriti vaš jedilnik. Poleg tega bomo pripravljali ozimnico, kuhali domače jedi, ki vedno bolj izginjajo iz našega jedilnika, poskušal vam bom svetovati, odgovarjati na vaša vprašanja in želje, skratka - pisal bom o vsem, kar pride prav v gospodinjstvu z namenom, da tudi pri tem prihranite kakšen tolar. Danes vam predstavljam zrezek CORDON BLEU. Za 4 osebe potrebujemo: 4 zrezke po 160 g, 4 rezine šunke, 4 rezine sira, 4 kavne žličke ketchupa, sol, 3 dag moke, 1 jajce, 4 dag drobtin in olje za cvrtje. . Zrezke potolčemo, namažemo s ketchupom, prekrijemo z rezino sira in šunke.Zrezke prepognemo in spnemo z zobotrebci. Paniramo na eni strani dunajsko, na drugi strani pa pariško in cvremo v globoki maščobi. Dekoriramo z limono in peteršiljem. ^ Dober tek in na svidenje do prihodnjič, ko se' bom oglasil iz Celovca, kjer' poteka mednarodni sejem kulinarike in gastronomije, znan pod nazivom GAST' Paul Orešnik ALI ŽE VESTE... - da bo britanska družba Directors International posnela dokumentarni film o Mihailu Gorbačovu. Gorbačov je dal družbi na razpolago svoj zasebni arhiv ter ji dovolil stike z njegovimi prijatelji in sorodniki. Sodelovanje sta obljubila tudi Margaret Thatcher in Ronald Reagan. Film bo stal okrog 2,35 milijona funtov, predvajali pa naj bi ga v 4 nadaljevanjih. • - da je v bivših državah Sovjetske zveze homoseksualnost še vedno strogo prepovedana. Zaradi zakona, ki velja že od Stalinovih časov, je skupina moskovskih homoseksualcev začela z gladovno stavko. Po omenjenem zakonu je homoseksualno razmerje, namreč kaznivo in kriminalno dejanje, za katerega so predvidene zaporne kazni tudi do 5 let. — COOPTRADE Proizvodno in trgovsko podjetje d.o.o. Rečica ob Savinji, Spodnja Rečica 10 A. Kupuje: 1. žagan íes smreka/jelka, kl.ČPČ -1., deb.80 mm 2. kvalitetno belo hlodovino jasen, kl.F in I., deb. nad 30 cm in dolžine nad 2m • 3. smrekove mizarske elemente ČPČ - dim. 78 x 27 mm različnih dolžin -po predhodnem dogovom o kvaliteti. ♦ B. Prodaja: 1. strešna okna znamke SIMSON Nortli razne velikosti 2. zložljive stropne stopnice raznih dimenzij 3. drugo stavbno pohištvo Cene in plačilni pogoji so ugodni. Informacije dobite na tel.št. 832 350 ali 831 305 vsak torek in petek od 8 -10 ure. SE PRIPOROČAMO NAROČILNICA ■* / IME IN PRIIMEK Savinjske novice KRAJ POSTNA ŠTEVILKA ULICA TELEFON POKLIC ŠT. OS. IZKAZNICE p DATUM PODPIS 4 NAROČILNICA Nepreklicno naročam knjigo Aleksandra Videčnika IZ RODA V ROD po ceni 490,00 SLT. Znesek bom poravnal v enkratnem znesku v 8 dneh po prejemu položnice. IME IN PRIIMEK ' ' " ~ NASLOV s POSTA DATUM: % PODPIS: Naročilnica zavezuje naročnika in izdajatelja. Morebitne spore rešuje pristojno sodišče v Velenju. Naročilnico pošljite na naslov: EPSI d.o.o., Nazarje 22, 63331 Nazarje # ■ SETVENI KOLEDAR ZA APRIL- MALI TRAVEN 1 SREDA HUGO NEDELJA LAZAR 0- ČETRTEK JURIJ Cepimo drevje. 2 ČETRTEK FRANC * PONED. 13 IDA * - PETEK 24 rdel Cepimo drevje. 3 PETEK RIHARD Sadimo zgodnji krompir. TOREK 14 LIDVINA Nabiramo zdravilne rastline (cvetove, nadzemne dele). SOBOTA 25 MARKO v ■ ! 4 SOBOTA IZIDOR Nabiramo zdravilne rastline (cvetove in brstiče) SREDA 15 ANASTAZIJA Nabiramo zdravilne rastline (cvetove, nadzemne dele). NEDELJA 26 ZDENKA 5 NEDELJA VINCENC Sejemo in presajamo listnate vrtnine. Sadimo zgodnji krompir, damo kaliti poznega. ČETRTEK 16 BERNARDKA Nabiramo zdravilne rastline (cvetove, nadzemne dele). PONED. 27 UPORA Pie vemo in rahljamo prst. Zatiramo škodljivce,. 6 PONED. VILMA Sejemo in presajamo listnate vrtnine. Sadimo zgodnji krompir, damo kaliti poznega. PETEK 17 INOCENC Ne sejemo in ne sadimo. TOREK 28 VITO Lahko še sadimo čebulo. ' 7 TOREK HERMAN ^Nabiramo zdravilne rastline (cvetove in brstiče). SOBOTA 18 KONDRAD Sejemo dvoletnice in korenaste vrtnine. Sadimo čebulnice. Damo kaliti pOzeri krompir. Obrežemo vrtnice. n SREDA ’ r 29 KATARINA Lahko šs sadimo čebulo. 8 SREDA VALTER Nabiramo zdrvailne rastline (cvetove in brstiče). NEDELJA 19 VELIKA NOČ Sejemo dvoletnice in korenaste vrtnine, sadimo čebulnice. Damo kaliti pozen krompir. ČETRTEK 30 SAMO Pie vemo in rahljamo prst. Zatiramo škodljivce. 9 ČETRTEK ČRTOMIR Sejemo, sadimo in presajamo listnate in cvetne vrtnine. Prepikiramo paradižnik in marajon. Zalivamo po potrebi. PONED. ' 20 HILDA Sadimo vse vrste buč. Če sončen je april in suh, bo maj za lepo vreme gluh. i Če v aprilu rado grmi, slane se bati več ni. April deževen, kmet ne bo reven. 10 PETEK S ALENKA Sejemo, sadilno in presajamo listnate in cvetne vrtnine. Prepikiramo paradižnik in marajon. Zalivamo po potrebi. TOREK Zi BORUT 11 SOBOTA STANISLAV Sejemo, sadimo in presajamo listnate, 'cvetne in plodovne vrtnine. Prepikiramo paradižnik in majaron. Zalivamo po potrebi. _ SREDA 22 KAJTIMIR Cepimo drevje. Vir Koledar biološkega ZNAČILNOSTI BIO VRTNARJENJA Biološko vrtnarjenje je postalo v teh časih nujnost. Moramo se vrniti nazaj k naravi, k naravnemu pridelovanju hrane in pri tem uporabljati , naravna organska gnojila, zlasti za poživljanje zemlje. Zdrava zemlja je namreč temeljni pogoj za zdravo, bogatejšo in odpornejšo rast rastlin, posredo pa tudi za boljše zdravje in počutje nas inaših otrok. Zemljo v bio vrtu izboljšamo tako, da koristna živa bitja v tleh oskrbujemo s hrano. V bio vrtu je zemlja stalno pokrita - z rastlinami, s kompostiranimi ali naravnimi deli rastlin. Vse to pospešuje nastajanje rodovitnega humusa. Niti za kratek čas ne poleti ne pozimi, ne pustimo zemlje gole. Pred zimo jo potresemo z grobim kompostom, jeseni jih ne pograbimo irrna njih ne sežigamo rastlinskih odpadkov. Nekateri menijo, da s čiščenjem in sežiganjem odpadkov preprečujemo širjenje bolezni in rastlinskih škodljivcev. Bio vrtnarji so mnenja, da s takim ravnanjem uničimo še več koristnih sesalcev, s tem pa tudi ustavimo predelovanje snovi v humus. Zemeljski deževnik se hrani tudi z obolelimi listi rastlin, izloča pa najboljši humus. V bio vrtu ni monokultur. Na isti gredi moramo gojiti različne vrste rastlin. Razlogi za to so: , 1. enake rastline na večji površini so dosti bolj izpostavljene boleznim in škodljivcem, kakor če rastejo med drugimi vrstami rastlin 2. s pravo kombinacijo različnih vrst zelenjave bolje izrabimo prostor in pridelek je večji 3. Rodovithost zemlje ne izčrpavamo enostransko; vsaka rastlina vzame iz zemlje le tiste snovi, ki jih potrebuje 4. izločki nekaterih rastlin,so drugim rastlinam prijetni, nekaterim pa tudi odvračajoči. Korenje npr. ugodno vpliva na rast vseh sosednjih rastlin. Čebula, in por kot sosedi pa mu odganjata korenjevo muho. 5. mešane kulture imajo boljši okus, zato včasih namenoma sadimo nekatera zelišča. Hren napr. sadimo h krompirju - krompir ima boljši okus, hren odganja koloradskega hrošča. Izrabljene snovi nadoknadimo predvsem s kompostom, nikdar pa ne z mineralnimi gnojili in kemičnimi pripomočki. Tudi , svežega hlevskega gnoja ne uporabljamo, ampak le preperelega. Vsa gnojila domačih živali dovajamo samo preko kompostnega kupa, ki jih kompostiramo med odpadki iz kuhinje in vrta. Poleg teh gnojil uporabljamo tudi tekoča zeliščna gnojila. Čim bolj je sestava kompostnega kupa pestra, tem bolj so rastline oskrbljene s potrebnimi snovmi. Med kompost pa damo tudi nekaj vrtne zemlje in nato spet odpadke ter po plasteh ponavljamo. Kompostnega kupa ne tlačirpo, ker potrebujejo organizmi za življenje in razkrajanje zrak. Kopost mora biti vlažen, zato ga večkrat poškropimo z zeliščno gnojnico. Najpomembnejši v kompostu so deževniki, ki ustvarjajo odličen humus. Biološki vrtnarji komposta ne premetavajo, ker je od toplote zraka odvisno, kako hitro se bo kompost razkrajal. Za vrt si izberemo vedno najbolj sončen prostor. Kolikor več bodo rastline dobile sonca, toliko več bo v pridelkih sončno svetlobne energije, vitaminov, naravnega sladkorja in aromatičnih snovi. (se nadaljuje) Kmetijska svetovalna služba NASVETI PISMA BRALCEV MODNI NASVETI V tokratni številki sem nekaj vrstic namenila moškim, da ne bodo rekli, da je moda samo ženska. V glavnem je to res, kajti ta se neprestano menja, moška pa je v glavnem nespremenljiva, tu pa tam se že kaj novega "pogrunta", dosti pa ne. Kot sami vidite na skici, je obleka klasična. Suknjič je rahlo oprijet, spodaj zaokrožen. Fazona ali "rever" kot ji tudi rečemo,je klasična, po mojem mnenju primerna za vsakogar, pa še lepa je. V zgornjem levem delu suknjiča je okrasni žepek, namenjen lepemu robčku ali pa cvetlici, izdelan z eno paspulo, prav tako sta izdelana tudi druga dva žepa. Hlače so udobne. Udobnost jim dajeta po dve široki gubi na vsaki hlačnici, vendar se na tej skici ne vidi. Imajo poševne žepe, na zadnji desni h lačnici je prav tako z eno paspulo izdelan žep, spodaj pa se hlačnici zaključujeta z zavihkom. Obleka je lahko enobarvna, črtasta ali karirasta, vendar pri karu morajo paiiti močnejši moški, kajti velik karo lahko postavo poudari. Srajca je nekoliko drugačna, kot je običajno. Je zelo široka, spodaj zaokrožena. Ovratnik je stoječ "ruski", kot mu včasih pravimo, naplečnik pa se od ramena proti vratu nekoliko zoži. Srajca se "skrito" zapenja. Pa še to, pod oplečnikom so na vsaki po dve gubici, kar ni v navadi pri moških srajcah. Rokavi so gladko vstavljeni, ob zapestju pa sta po dve gubici. Srajca je lahko za spremembo potiskana z živim vzorčeni, lahko tudi cvetličnim, saj so cvetice tudi letos na površju, predvsem tropske. Telovnik je krojen enostavno. Ima le en okrasen žepek z enojno paspulo. Le spodaj je ukrojen v konico, ima pa tudi t.i. "V" izrez. Zapenja se s štirimi gumbi. Hrbtna stran je izdelana iz dvojne podloge. Tudi telovnik je lahko živahno potiskan, vendar le sprednji del, zadnji naj bo iz enobarvne podlage, ki se barvno ujema s sprednjim delom. Ce ga nosite s potiskano srajco,naj bo enobarven, kajti drugače ste že preveč pisani, vendar naj se barve skladajo med seboj. Za slovesnejše priložnosti ga lahko izdelate oz. sešijete iz žameta. Morda boste zadovoljni, če pa boste razočarani, se bom v prihodnje še bolj potrudila, saj veste, moda je muha enodnevnica. Lep pozdrav! ANITA TRGOVINA BOHAČ NAZARJE vam od 25.3. do odprodaje nudi: OLJE ZVEZDA 1L 106,00 SLT SLADOLED DRUŽINSKI 1/2 kg 70,00 SLT SOL MORSKA 1 kg 25,60 SLT PALOMA LISTIČI ZAVITEK 19,50 SLT KAVASUPOVEC 1 kg 334,00 SLT ŠUNKA V DOZI 1 kg 600,00 SLT PRAŠEK PRALNI 3 kg 474,70 SLT PRI NAS LAHKO KUPUJETE Z1IONI SAVINJE IN M ZKZ! ZA NAKUP SE ZAHVALJUJEMO! Veliko se piše o tem, da mladi ne želijo na kmetije, zato tudi marsikje kmetije propadajo, ostajajo sami ostareli ljudje, mogoče brfez naslednikov. Nekateri pa si to želijo, pa nimajo možnosti. Mi smo mlada štiričlanska družina in si želimo na kakšno kmetijo, čeprav staro, mogoče razpadajočo in zapuščeno. Saj je s pridnimi rokami mogoče veliko postoriti. Bliža se pomlad, ko je največ dela. Marsikatera kmetija pa bo ostala neobdelana. Ali ni to škoda. Zato bi rada preko vašega časopisa prosila, če je kdo, ki bi želel posestvo oddati v najem ali v obročen odkup. Ali pa so morebiti ostareli ljudje, ki si želijo pomoči. Mi bi z velikim veseljem skrbeli zanje, v zameno pa bi obdelovali zemljo. Prosim vse, ki najdete dovolj poguma, da se oglasite v uredništvu Savinjskih novic. MP (naslov v uredništvu) ' S^HTjJS^E, ‘KOVICE SO 'RMZPOLJUjO VjPOSLOVALV&C&H ZQO!%WESWlAOSX!E KjMETlJS*^ zamsigt ic\CVmsLoVmAiicytH 'FRgoVsKjEgz fPOD?EfTw tL Adriatic' zavarovalna družba d.d. assicurazioni s.p.a. POSLOVNA ENOTA CELJE V sodelovanju z agencijo AGENZA Velenje - Mozirje Vam nudi v času do 7.4.1992 sklenitev vseh zavarovanj s posebnim 10% popustom. Pričakujemo vas v naši poslovalnici v Velenju v salonu Renault, Avto Knez, Cesta talcev28, nasproti kolodvorske restavracije, vsak dan od 9.00 • 12.00 in od 15.00 -18.00 ure ob sobotah od 9.00 -12.00 ure Vse vrste zavrovanj, tudi obvezno avtomobilsko zavarovanje lahko sklenete tudi pri naših pooblaščenih zastopnikih: LEKŠE JERNEJ, Savinjska 12, Mozirje, tel: 831 080 LEVAR NEVENKA, Rovt5, Šmartno ob Dreti, tel: 858 803 MAJCEN MARJETA, Ter, Ljubno ob Savinji, tel: 841 331 MATJAŽ ŠTEFAN, Ljubno ob Savinji 211, tel: 841 220 PETRIN MATIJA, Šolska 10, Mozirje, tel: 831 627 POZNIČ DRAGO, Luče ob Savinji 30, tel: 844 479 QASILCI ZA VAS m ZAHVALE VARJENJE, REZANJE IN SPAJKANJE V poročilih o požarih zasledimo med vzroki požarov zelo pogosto opravila kot so rezanje s kotnimi brusilkami, varjenje in spajkanje. In ravno zaradi te pogostosti lahko pri takem delu s pravilnim ravnanjem preprečimo veliko požarov. Predvsem je nujno, da delo vedno začnemo s skrbnim pregledom prostorov in okolice,kjer bomo delali. Pregledati pa jih moramo tudi po končanem delu. Pred pričetkom varjenja, rezanja ali spajkanja moramo jz delovnega mesta in njegove okolice odstraniti vse gorljive snovi, če bi iskre in razžarjene kovinske kroglice lahko letele tudi v sosednje prostore, moramo odstraniti vse gorljive predmete tudi iz njih. Vse gorljive predmete, ki jih ne moremo odstraniti,pokrijemo z vlažnim peskom, vlažno zemljo ali vlažnimi krpami. V bližino delovnega mesta postavimo ročni gasilni aparat ter obenem poskrbimp za požarno stražo, ki bo nadzirala vse ogrožene prostore. Pri delu na posebno nevarnih mestih (kjer je prepovedano kaditi, uporabljati odprt ogenj, na mehkih strehah z gorljivo kritino ali kjer je nevarnost, da se lahko razvijejo gorljivi hlapi, plini ali mešanica prahu z zrakom) moramo poskrbeti za trajni strokovni nadzor, opravlja pa naj ga oseba, ki pozna prežeče nevarnosti. Ker izbruhne večina požarov zaradi varjenja in rezanja šele več ur po opravljenem delu, je nujno, da z rednimi pregledi (požarno stražo) nadaljujemo še najmanj 2 uri po končanem delu. Požar lahko povzročimo tudi, če se nepravilno lotimo taljertja zamrznjenih cevi. Tega nikakor ne smemo početi z varilnim aparatom ali spajkalom. Enako dobro in mnogo bolj varno opravimo to delo s toplo vodo ali ogretimi cunjami. POSEBNO OBVESTILO ! ZARADI SUŠNEGA IN VETROVNEGA VREMENA OBSTAJA V NARAVI VELIKA NEVARNOST POŽAROV, ZATO BODIMO PREVIDNI! Pozor! Ali že imate v stanovanju, strojni lopi in avtomobilu ustrezen ročni gasilni aparat? če ne, nikar ne odlagajte na jutri, preskrbite si ga že danes! Naročite ga pri svojem gasilskem društvu, ali pri gasilskem društvu Nazarje, kjer opravljajo tudi kvalitetno servisiranje teh aparatov, oziroma naprav. Občinska gasilska zveza Mozirje izklicna cena 17.800,00 SLT izklicna cena 7500,00 SLT izklicna cena 9000,00 SLT izklicna cena 26.500 SLT DEMOS MOZIRJE RAZPISUJE LICITACIJO ZA PRODAJO NASLEDNJIH PREDMETOV: - računalnik PCM XT z monitorjem in tastaturo izklicna cena 49.800,00 SLT - tiskalnik CITIZEN 180 D - računski stroj SHARP - vrtiljak Sl - 2 - pisalna miza HR - fotelj RV - 8 5 kosov izklicna cena za kos 4.500,00 SLT - luknjač, spenjalec, podlaga za mizo izklicna cena 1.800,00 SLT Na licitaciji lahko sodelujejo pravne in fizične osebe, ki pred pričetkom licitacije vplačajo varščino v višini 10% izklicne cene na blagajni SKD ali na žiro račun SKD št.: 52816 - 678 - 52006. Plačano varščino bomo ponudniku, ki bo na licitaciji uspel, šteli v kupnino, ostalim ponudnikom bo varščina vrnjena brezobrestno v petih dneh od licitacije. Predmeti bodo prodani najboljšemu ponudniku. Davek plača kupec. Kupec, ki bo na licitaciji uspel, mora skleniti pogodbo v treh dneh po licitaciji, kupnino pa vplačati najpozneje v 8 dneh. če ponudnik, ki uspe na licitaciji, ne sklene pogodbe in ne plača kupnine, se prodaja razveljavi, varščino pa zadrži prodajalec. Licitacija bo v sredo, dne 1.aprila 1992 ob 15.00 uri v poslovnih prostorih Slovenskih krščanskih demokratov, Na trgu 12, Mozirje, za poslovno stavbo Savinje. Ogled predmetov je možen 30 min. pred licitacijo in ob sredah od 16.00 do 17.00 ure. Le srce in duša ve, kako boli, ko več te ni. ZAHVALA Ob prezgodnji smrti HERMANA MAROVTA iz Letuša Se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so nam priskočili na pomoč in delili z nami hudo bolečino. Posebej se zahvaljujemo delavcem MERCATOR ZKZ Mozirje in DO Gorenje Procesne opreme, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči ŽENA, HČERKA TJAŠA IN MAMA ZAHVALA ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta FRANCA STRNADA Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so našega očeta v tako velikem številu pospremili na zadnji poti, darovali cvetje in sočustvovali z nami. Hvala prim. dr. Urlepu za pozornost v času bolezni, gasilcem iz Nove Štifte in Gornjega Grada, vsem govornikom za tople poslovilne besede in pevcem za lepo petje. Naša globoka hvaležnost tudi obema g. duhovnikoma za prisrčne besede in opravljen obred. Iskrena hvala vsem! S t r n a d o v i Republika Slovenija Občina Mozirje MEDOBČINSKA VETERINARSKA INŠPEKCIJA » OBVESTILO V občini Mozirje je treba pred letošnjo pašo cepiti proti steklini vse živali, ki se pasejo. Zaradi tega morajo imetniki pašnih živali le-te do konca meseca marca prijaviti na Veterinarski postaji v Mozirju, Cesta na Lepo njivo 10, tel. 831-017. ODVETNIK Božidar Blagovič Obveščam cenjene stranke, da 1.aprila 1992 pričnem z opravljanjem odvetniške dejavnosti v Mozirju, Na trgu 14 (zgradba Kooperacije Savinje), telefon: 831 023 ali 831 081 Uradne ure: vsak dan od 8.00 do 12.00 ure, ob ponedeljkih in sredah pa tudi od 15.00 do 17.00 ure SE PRIPOROČAM ZA RAZVEDRILO NAGRADNA KRIŽANKA VODORAVNO: 1. gora nad Lučami; 7. ameriška letalska družba; 12. mesto v Maroku; 13. tunje meso; 14. okrasni predmeti na telesu; 15. mesto v srednji Slavoniji; 16. član Predsedstva RS (Ivan); 17. vzporednica; 18. največji planetoid; 20. podlaga za teniško igrišče; 21. avtomobilska oznaka Španije; 22. spominek; 24. začetnici sopranistke Ognjanovič; 25. kraj v zgornjem delu naše občine; 28. nizek ženski glas; 29. afriška jezikovna skupina; 31. kratica nekdanje vzhodne Nemčije; 32. pomladni mesec; 33. ime,več skandinavskih vladarjev; 34. prvotno ime španske reke Ebro; 36. Šri Lanka; 38. ljubkovalno žensko ime; 39. človeški notranji organ; NAVPIČNO: 1. padar; 2. kuščarji starega sveta; 3.glavno mesto Senegala; 4. italijanski nogometni kiub iz Vidma; 5. glasbena uspešnica; 6. Argon; 7. domače pernate živali; 8. razveljavitev, izničenje; 9. ime slovenske smučarke Sitarjeve; 10. priprava za analiziranje; 11. najdaljša atletska disciplina; 13. mesto na jugu Italije (Tarantel); 15. južni sadež; 17. Fosfor; 19. dosedanja avtomobilska oznaka Sovjetske zveze; 23. pristaniško mesto na Finskem; 26. nekdanja jugoslovanska tajna služba; 27. močvirnat svet, poraščen z grmovjem; 30. čaščenje nekoga; 32. ljubkovalno ime za hišno žival; 33. biljardna palica; 35. avtomobilska oznaka Reke; 36. rimsko število sto; 37. Natrij. Sestavil: MR. OBVESTILO REŠEVALCEM: Rešitev križanke iz 4. številke: VODORAVNO: jamica, Renato, Ararat, ep, Ran, hotel, lasanje, amen, medicina, Čajevec, okel, Ajaccio, A, N, teorem, z, Katrin, vrelec, otrok, vitrine, Saimaa, Nelson, alkini,Greene. Med prispelimi pravilnimi rešitvami smo izžrebali naslednje dobitnike: 1. nagrada (trenerka po izbiri): Milica BASTL, Sp.Rečica 64 2. nagrada (zaboj vina Jeruzalemčan): Stanko BEZOVNIK, Raduha 17 3. nagrada (150 kg koruze): Jožica STENŠAK, Žlabor 31 Nagrade prevzamejo nagrajenci osebno v trgovini M - MARKET v Varpolju. čestitamo! Pravilno rešeno križanko iz te številke vložite v kuverto in jo do petka, 3. aprila 1992 pošljite na naslov: EPSI, 63331 Nazarje 22 s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali 3 nagrade, ki jih je prispevala trgovina MIKOL iz Nizke: 1. nagrada: blago po izbiri v vrednosti 2.000 SLT, 2. nagrada: blago po izbiri v vrednosti 1.500 SLT, 3. nagrada: blago po izbiri v vrednosti 1.000 SLT. Humoreska sri'Kj'E V čol