s soočenjem in usklajevanjem poseb nih interesov graditeljev cest s po sebnimi interesi drugih dejavnikov v prostoru in s splošnim interesom šir še družbene skupnosti, in sicer v okviru družbenega dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja, kaj ti pri tem ne gre samo za strokovna ali metodološka vprašanja, temveč za nasprotujoče si objektivne interese posameznih družbenih skupin; specifično je treba upoštevati varo vanje integritete historičnih urbanih organizmov, kar pomeni tudi odkla njanje agresivnih posegov v naselja in v njihov neposredni krajinski okvir in podobno; z upoštevanjem predhodnih družbenih opredelitev (zakonodaje, normativne sfere) kot načrtovanju obveznih izho dišč, ki jih v okviru načrtovalskih aktivnosti samih ni mogoče enostran sko obiti ali kršiti; preseči je treba način političnega za vzemanja za posamezne rešitve, način brez ustrezne strokovne podlage; ob razvijanju metod vrednotenja je treba razvijati tudi metode znanstve ne in kreativne identifikacije kvali tetnih variant. Ob trdnih ciljih in vrednotah, ki so postavljeni pred na črtovalnim postopkom oziroma v njem in ne šele v postopku vrednotenja, saj se spekter variant oži in pozornost usmerja v še nerazčiščena vprašanja; metodo vrednotenja cestnih variant, ki je bila uporabljena v Skofji Loki, je treba še dopolnjevati, ker je v ne katerih ozirih še ozka in groba; ob stajajo različne metode vrednotenja variant in alternativ ter obširna stro kovna literatura o teh metodah. Ob dosedanjem delu se je očitno poka zalo, da že specifikacija družbenih ciljev in kriterijev vrednotenja veliko pomeni in nujno narekuje kompleks nejši pristop, to je upoštevanje več vidikov in ne le prometnega. V bo doče je treba pri ponderiranju upo števati bolj nenadomestljive vredno te, med katere sodijo tudi kulturni spomeniki. V določenih primerih so te vrednote tudi prevladujoči kriterij; tudi mestno prenovo je treba bolj upoštevati v okviru prostorskega in urbanističnega načrtovanja ter ji za gotoviti kontinuirano delo s pravo časnim načrtovanjem in raziskova njem v zaporedju: inventarizacija, analiza, valorizacija, kategorizacija, oblikovanje spomeniškovarstvenih iz hodišč ter programsko-projektna do kumentacija, ki vodi do realizacije; novi mestni predeli in arhitektura v njih naj bodo kvalitetno dopolnilo sta rega, v smislu Amsterdamske dekla racije iz leta 1975 (objavljena v In formativnem biltenu Stalne konfe rence mest Jugoslavije); pri vseh ciljih in kriterijih si je treba prizadevati za čim večjo objektiviza- cijo. To velja tudi na področju vredno tenja umetnostnih in kulturnih vpra šanj, vendar si pod »objektivizacijo« ne smemo predstavljati le kvantifi kacijo. Mnogi kriteriji bodo ostali predvsem kvalitativni; strokovne organizacije naj si priza devajo, da bi v novem zakonu o ure janju prostora in graditvi naselij za htevali kompleksno presojo vseh po segov v prostor, da bi ščitili širše in dolgoročne družbene interese. Potreb na je podpora občin, ki dobro pozna jo konkretne probleme v urbanistični praksi, ker obstajajo nevarnosti po enostavljanja predpisov celo na pod ročjih in v vidikih, ki ne prenesejo poenostavljanja. Povzetek stališč pripravili: Stane Bernik Dušan Blagajne, ml. Miha Jazbinšek Braco Mušič Aleš Šareč Milan Zeleznik Pripis uredništva Stališča društev, ki se v originalu glase »Stališča članov društev na strokovnem posvetu v Škofji Loki, 13. aprila 1980, ob osnutku sprememb in dopolnitev urbani stičnega načrta mesta Skofja Loka, načrta cestno-prometnega omrežja« so poobla ščeni člani društev podpisali maja 1980 v Ljubljani. S soglasjem omenjenih podpis nikov in društev je Stališča za objavo v LR predal uredništvu Milan Zeleznik. Ome niti moramo, da je povsem isti tekst že izšel pod naslovom »Akcija društev, uranska cesta v Skofji Loki« v reviji Arhitektov bilten, št. 48/49, avgust 1980, str. 5—6 (z upo dobitvami variant 3, 8 in 10). 319