NEKOČ  BOŠ  PRIŠLA
Ivan   Minatti
Čakain te.
kot čaka jesensko drevo pomladi,
čakam, iprislušikujem, mize,
kdaj med tisoči stopinj
začutim tvoje,
kdaj med tisoči zaznam.
tvoj dih.
Čakam te,
kot čaka jesensko drevo pomladi.
Povsod te iščem:
po vseh križiščih,
po \"seh poteh,
\' poiezah prihajajočih in odhajajočih,
med urami in dnevi,
v igri oblakov,
v menjavah senc pod večer ...
o, dolga leta
te iščera.
Nekoč boš prišla —
z lasm^i dišečimi po vetru
in brezmejni prostosti,
uisodna, neizbežna,
z očmi pogubnimi
kot zamolkel tolmuu,
ki skriva v sebi
zdaj smrt zdaj življenje ...
nekoč boš pirišla-
Ker moraš priti.
203