spomnlte se sl°venskih beguncev 8 kakim daromj AMERICAN IN SPIRIT—FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND 3, 0., THURSDAY MORNING, MARCH 7, 1946 LETO XI,VIII—VOL. XLVIII f Jih * el1i Ameri§ke Domo-ili J® "ajbrze malo, ki bi [Wni iskih dirkah- Tu" ! <|r * saiT1 Prizna, da Še ni 'at k k°n.iske dirke, kot 0 so se splaSili Kržifievi Shem"3 Meniši.ii- Toda v % n Pa ^merikanci radi )jestaa."konJičke." Lansko il7'°00,oSo? ^ V Ame" ~ °mnn seb> ki 80 stavi" ,ga vsoto $1,306,000,000. N.ooopa dobili nazaJ $i>- .. a T°rej je nekdo «56,000,000 Vseh * * * »sepoc)nemških podmornic, «iorna! Angležem> an-Ma n rcia razen ene vse TAtla«tiku, 100 milj ti k", Irske. Ko so vlekli J«glob-'u"e na tisti kra'i' '•krnice e^odtfina 6'000 čevljev, lali ruv.,ga*a- Drugi dan so N mir in letal» v okro- C,toda «!ci vsaka sled za ni bii0iZ8inila- Na P°d :' t nobene posadke. t% lisi, Se ^kateri Amerikanci •lavna vprašanja, 1(1 koJ' SlučaJ- štiri mese" Nli D an° Vojno v Evropi vse Amerike po- ESS'"- "Ali naj S-2? škodo> ki jo je Od v„ .Clla drugim deže- P8ovSlh i'OOO oseb jih Jtei, °rll0 _ ne vemj kaj «1^1 iA . e'ii 67 na mednarodni > 3 So Predsednik Iruman je pozval vse veroizpovedi za protiutež sili Edinstvo in bratstvo naj nadomesti vlado sile, da prenovimo svet Columbus, O. 6. marca. — Danes sta se pripeljala iz Fulton, Missouri, s posebnim vlakom predsednik Truman in Winston Churchill. Dočim je ostal bivši angleški premier v vlaku, je spremila Mr. Trumana posebna delegacija, kateri na čelu je bil guverner Frank J. Lausche, v hotel Deshler, kjer zboruje koncil Kristusovih ameriških cerkva. Mesto Columbus je bilo vse v zastavah in ob cesti je številna množica pozdravljala predsednika. Tam je imel predsednik Truman zelo značilen govor. Izjavil je, da bi s svojim vladnim programom uspel, če ne bi bili na delu gotovi interesi, ki so lačni zlata in ki so odgovorni za opozicijo njegovemu programu. Predsednik je izjavil, da če bi ljudje v resnici verovali v bratstvo človeka, bi ne bilo treba nobenih postav za pošten zaslužek Klical je na pravičnost in poštenje, da se prepreči grožnja novih vojn in razdejanja. "Nobenega problema na svetu ni, ki se bi mogel ustavljati plamenu prave vere," je izjavil predsednik. "Ako hoče svet ostati, se mora gigantska sila atom Anton J are Po 6 mesečhi bolezni je umrl j včeraj zjutraj ob 6:30 Anton Jarc, stanujoč na 19600 ^iraiiI11arodov Pristalo, škoclr jen-ie opija, ki! ske energije, ki jo je človek pro-do*,.,?0 zdravju. Leta i našel, meriti z duhovno močjo še a!1'da je tej strasti j večjega obsega. Ves svet stoji 000,000 oseb,! danes pred vrati razdejanja, ali jskem. Takrat soipa pred pragom največjih pri- , ašaj0 zaloge opija dobitev v zgodovini," je govoril •car ■ tia K.-«.U00,000 H «1/ s S5" >Pot, u" 25 krat več' 'K'^buje zdravniška m svetu za svoje na- % m Mr. Truman. Rekel je, ameriške cerkve — protestantovske, katoliške in ,ži dovske — ako se zedinijo v ame riškem bratstvu, morajo dati du- ■ %n llepis™enosti sojhovno oživljenje, ki bo edina si-Hn6j. stetju leta 1941 v ja, da bo premagala silo vlade ^^ečje težave dolo ' človeka. čilovek ni rojen, da bi ADMIRAL IMA ZDAJ ZELO DOBRO SLUŽBO Los Angeles. — Admiral Hal-sey, ki je poveljeval sloviti 3. ameriški flotili na Pacifiku, je bil imenovan za izvršnega podpredsednika pri Pan American ! zračni črti. Službo bo nastopil prihodnji mesec, ko izstopi iz mornarice. Nadzoroval bo zračno postrežbo iz Amerike na Havaje, Novo Zelandijo in Avstralijo, sčasoma pa tudi na Japonsko in v Ori-. jent. -o- Stavka železničarjev določena za pondeljek ob 6. zjutraj Predsednik lahko odloži stavko za 30 ali 60 dni s posebnim odborom Washington. — Prihodnji pondeljek ob šestih zjutraj bo odšlo na stavko 300.000 ameriških železničarjev, ako se od danes do takrat to ne prepreči. To stavko lahko ustavi za 30 ali 60 dni predsednik Truman s tem, 41 A miJk M M Bfi K da imenuje poseben preiskovalni NOVI GROBOVI iodbor>kibosi)orn°zadev°pre- ^ iskal in predsedniku o tem poro-l Čal. V slučaju stavke bi vozili samo . j vojaški vlaki, vlaki za prevoz 1 mi~ i bolnikov in pa vlaki za prevoz ston Ave. Rojen je bil v vasi;,mleka Prvo pr()g^ k- bi bile Dcljno polje, fara Soteska.. V|vsled 8tavke priza$ete, bi bile Ameriko je prišel leta 1912. Ob ; Chesapeake & ohio, New York smrti je bal star 58 let. Delal j Central> Erie in Nicke] plate, je v Steel & Tube Co.. na 131. ( žeiezniško osobje na teh progah, cesti. | je že dobilo ukaz, naj neha z de- Zapušča žalujočo soprogo . 'lom v pondeljek, V torek bi se Caroline, roj. Erbežnik in 4 jim pridružili pa še železničarji otroke: Mrs. Caroline Janežič,; na progi Baltimore & Ohio. Mrs. Mary Kostanšek, Tony in | Unije so napovedale stavko, Joseph ter 3 Vnuke: Jean, Ela-1 ker niso dosegle od kompanij 25 ine in Paul.. V Evropi zapušča odstotkov večje mezde. Stavko sestro Marijo Fifolt, na Carl sta sklicali dve največji uniji in Ave. pa teto Mrs. Mary Erbež-| sicer unija strojevodij ter unija železničarjev, h kateri spadajo zavirači, sprevodniki, postreščki nik. Bil je član društva Car-niola Tent 1288, Makabejcev. Pogreb bo v soboto zjutraj ob v jedilnih vozovih, uslužbenci pri 8:45 iz Grdinovega pogrebnega' prtljagi, premikači in delavci na zavoda v cerkev sv. Kristine .na kolodvorih. 222. cesti ob 9:30 in na pokopališče Kalvarijo. Naj mu bo lahka ameriška zemlja,, preostalim sožalje. Paul Patrina V Women's bolnišnici je umrl Paul Patrina, star 32 let. Rojen je bil v selu Meje-murec in je bil v Ameriki 33 let. Stanoval je na 7617 Star Ta stavka bi faktično parali-zirala vse železniško omrežje šilom Zed. držav. -o- MacArthur je odobril novo ustavo za Japonsko Tokio. — General MacArthur Telefonske stavke ne bo! Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice K molitvi \ Člani društva 'Sv.. Imena fare sv, Vida naj pridejo nocoj , , . , -,,7 i ■ ni zavod k molitvi za pokojnim vladni zastopnik Warren, lu , , . 1 . ' . »obratom Antonom Levstik. Starši, povejte sinovom.. Važna seja nocoj— Nocoj ob 7:30 bo važna seja podružnice št,.. 41 SŽZ. Članice WASHINGTON. — Ob 5:45 danes zjutraj, to je 15 minut poprej, ko je bila napovedana stavka telefonskih uslužbencev po vsej Ameriki, je delavski oddelek vlade naznanil, da je stavka preklicana in da je unija telefonskih uslužbencev sprejela ponudbe od American Telephone & Telegraph Co. Uslužbenci bodo dobili vse od $5 do $8 na teden več plače. ' • . „„ , r. , . , , T, . . , .... 1 , . , .. v., ob osmih v Zakrajskov pogreb-Pogajanja med unijo in zastopniki kompanije, so se vršila ________, , ... neprestano 31 ur. Posredoval je je mnogo storil za poravnavo spora. i Stavko je sklicala Federacija telefonskih uslužbencev za danes zjutraj ob šestih. Njene zahteve so bile $2 na dan več plače. * * * DETROIT. - Unija CIO dolži vladnega posredovalca James so pro^n6( da ^ po]uoSlevilno Deweya, da ni storil svoje dolžnosti za poravnavo stavke pri uc|eleže General Motors in zahteva od predsednika Trumana, da ga od_'/j/S7/m"imajo— stavi ter imenuje drugega. j Sledeči naj se zg]ase za pismu Detroitska mestna zbornica je apelirala na predsednika Tru-'pri Mike Jalovcu na 6421 Spilker mana, naj osebno poseže v spor med unijo in General Motors, kjer Aw . Al1a r.,im, " ,1 v. , . * _ , . ' . , ., , , . . , , , wvu' Ana "a 1901, pa predsednik Zed. držav. vellk0 lakoto leta it0j^M895da je bila taka m i simbol države. Cl8vklvh mestih so začeli 184q Večji množini šele J6 «teufeJ't0 je od ča" so Kiv prva železnica. mestni prebivalci i ,i. bili Premogovne družbe bi se rade pobotale z ' unijo brez stavke Washington. — Premogovne družbe so apelirale na John L. Lewisa, predsednika unijskih Kaiser dolži jeklarne, da mu nočejo dajati jekla za kazen Detroit. — Henry Kaiser in _____ Joseph Frazer, ki sta organizira -1 ; 0 la tovarno za avtomobile v wii- Armada in mornarica low Run, Michigan trdita, da ji- dJ0^n0 ^[fofa gOVOri-ma jeklarne naiasc nočejo pro-; ° dajati jekla. Pravita, da hočejo'ce, da grOZl VOjnO Stanje jih^?ko samo na "kra- i premogar je v, naj _bi se dogovo- 3e bi?bdržavali po me l^o ~ priTneroma ma maslo H P.° deželi je šlo pa m sir. Pripeti, £ Madr1^. da skoti Vi " Ce takrat v 42 * %oti d ®Počne že isti ii»ia. * 1 Sa naeSt n°g, pravijo, v štiri. Prvi rili na novi pogodbi brez stavke. Istočasno so pa opozorile Lewisa, da bo sledila vsaki višji mezdi višja cena premogu. To bi bil pa udarec za premogovno in dustrijo, ker bi bilo to kurivo dražje kot kako drugo. Izjavile so, da so pripravljene na pogajanja in da bodo od svoje strani storile vse, da se mirnim potom doseže sporazum. Lewis je poklical zastopnike pre-namreč"za'"roke"' rnogovnih družb na posvetova-I nje za 12. marca v Washington, o-— , ^ U. S. baz indiji | časopisje; <^l>anj0> da Zed. j I Sv°je pomorske ,vSko a indiji. Kvo- y te baze za stal-1 0 Cn0ti kateri idei* WsJe ostro prote-' spomnite SE naših BEGUNCEV v tujini s kakim darom! jeklarne podjetje s tem kazno vati, ker je Kaiser podpisal pogodbo z CIO unijo, ko so se jeklarne še borile proti uniji. Na to obtožbo so jeklarne odgovorile, da je taka trditev abot-na. Res pa je, pravijo, da jekla nimajo in da ga radi stavke še dolgo ne bodo imele. Res je tudi, pravijo jeklarske družbe, da bo prvo jeklo za stare - odjemalce, dočim je Kaiserjevo podjetje v Michiganu povsem novo. -o- Univerza ima v delu super-motor Los Angeles. — Univerza južne Kalifornije naznanja, da ima v delu motor za letalo, ki bo lahko pognal letalo od Los An-gelesa do Chica'ga v eni uri. Delo se vrši pod nadzorstvom mornarice. Washington. — Vzpričo govoric in številnih vprašanj, sta armada in mornarica včeraj poda li sledečo izjavo: j ray, predsednik unije CIO je na j padel predsednika Trumana, ker j je izjavil, da se povišek lB'/jc V I jeklarski industriji ne nanaša na I kompanije ,ki kupujejo jeklo za ! svoje izdelke od jeklarskih i družb. Murray je rekel, da je že • 35 kompanij pred to izjavo pred-sednika privolilo delavcem ta povišek in da je predsednik zdaj i vso stvar samo zamotal ter na- men d a v Perma., drugi v Ohio. Janezov naslov je: Janez Mra-: mor, campo profughi, P> 1(5. Ser-; vigliano, prov. AscoiiPicen-! co, Italy. Sli U a i ':če— 1 Sayiujek Štefan. duhov ni k v$jt ] »ontslcega reda, Usedaj v Italiji, j išče svojega strica John 'Savin-Washington. — John L. Lew- čeka. Naslov v Italiji je: P Ste-is, predsednik unijskih premo- fan Savinšek, Convento S. Fran-garjev je trdno odločen, da bo cesco, Urbino (Pesaro) Italy. — sklical stavko 1. aprila, če ne bo Za informacije o svojih sorod-dobil zahtevanih izboljšav za nikih naj se John Savinšek zgla-premogarje. Lewis je tudi odlo- si v našem uredništvu. čen dobiti za svojo unijo več, kot Za xirekr__ je pa dobil Murray za CIO, ker Kadar vaša hiša potrebuje nose hoče pokazati za boljšega vo streho, ali stara popravilo, se linijskega voditelja. | iahko z vso zanesljivostjo obrne- Ta premogarska stavka se bo te na slovensko podjetje Jerry lahko vlekla dolgo, če bo vlada Glavač in sin, 1052 Addison Rd. tako trmasta kot je bila v sluča- ya nn seja___ ju jeklarske stavke. Premogo- Podružnica št. 47 SŽZ ima v vne družbe bodo pripravljene da-' soboto ,važno sejo in volitev deti večo mezdo premogarjem, če iegatinj. Pridite vse v navadne jim bo vlada dovolila višje cene' pr0st0re in povejte svoje mne- "Ni res, da bi bila demobiliza- pravil zmedo v industriji. Murray je brzojavno obvestil vse podružnice, da se nanaša ] 8 '/>c povišek v mezdi na vse firme, ki uporabljajo jeklo v svojih izdelkih in da naj se po tem ravnajo. Za premog. Stabilizator Bowles se b0 gotovo branil dovoliti višje cene za premog, kot se je branil dat višje cene jeklu, nazadnje se bo pa vdal, kot se je jeklarskim družbam. John Lewis bo stavkal spomladi, ko ljudje ne potrebujejo premoga za gretje hiš, da si tako ne bo naprtil jeze naroda na rame. OPA~zdaj ve7kaj je stanovanje San Francisco. — OP A je ne pozabimo na tisoče naših beguncev v tujini_ Vprašanje, na katerega mi ne vemo odgovora: V Črnem vrhu nad Idrijo so v oktobru 1944 pobiti partizani ondotne domobrance. Partizanska četa laških, slovenskih in balkanskih komunistov je z veliko premočjo napadla slovenske fante in jih poklala. Nato so te zveri priredile v požgani vasi ples in z grožn jami vlačili na ples sestre pobitih fantov. Ali je bilo to divja-štvo potrebno za "svobodo"? OTROKE JE TREBA OPOZARJATI NA da odvrne pretečo'NEVARNOSTI PRI IGRAH IN DRUGOD nje. I bolnišnici— Mrs. Paul Bizjak iz 8902 Wacom Ave. se nahaja že več tecl-, nov v Charity bolnišnici. Stanje se ji pa obrača na boljše in upa, da bo kmalu prišla domov. Bolna doma— ! Mrs. Katarina Bricel iz 8109 I Grand Division, ki se je vrnila i iz bolnišnice, se nahaja zdaj še j vedno pod zdravniško oskrbo do-| ma. j Vabilo na sejo— i člani društva Kat. Borštnar-sama občutila, kaj se parvi kon- jev št. 1640 naj se v nedeljo 10. trola najemnine. Urad OPA je marca ob 9 dopoldne udeleže va-namreč nastanjen v poslopju tr-1 ž ne seje v navadnih prostorih, govskega kolegija. Ta je vla(l- Treba bo, odobriti nekaj posebno nemu uradu sporočil, naj se pre- važnega in koristnega za dru- seli do 31. marca. ! štvo. --------^^ -,0- cija ustavljena. "Ni res, da je bila rezerva po% klicana pod orožje. "Ni res, da so bili vojaški dopusti ustavljeni." -o—- Relifna agencija je dala Italiji žito Washington. — Relfina organizacija združenih narodov je poslala 8 ladij, napolnjenih s ži-j tom v Italijo lakoto. Ladje vozijo 56,000 ton j Varnosti direktor Frank Cele- ma je potrebno, da se jih o tem' žita, ki je bilo sicer namenjeno brezze opozarja starše, da je tre- pouči. Najbolj težavno je otro-'Luco je v januarju 1945 v boju za Grčijo, Jugoslavijo in čiaho- ba otroke op0zoritj na nevarno slovaško. Prstan je še! iz rok in zopet nazaj Pittsburgh, Pa. — James De- Se morejo zanašati le na Zed. države Manila. — Dva filipinska de-' jo legata, ki sta prišla domov s kon- proge, ribniki, jarki in zapušče-ference organizacije združenih na poslopja, narodvo, sta izjavila narodu, da Dalje naj bi otroci vedeli, da se morajo Filipini še nadalje za- je nevarno igrati se preblizu pe-našati za protekcijo na Zed. dr- či, kaminov, odprtih ognjev m žave raje pa kot na organiza- furnezov. šolski otroci dobe ves ku dopovedati, kako da je neva-1 v Belgiji izgubil svoj prstan. V sti pri igrah. Otroci bi morali ren ogenj, zlasti pa vžigalice. Petanu je bilo vrezano ime vedeti, da preži nevarnost nanje Neka mati je pisala direktor- ",DL- Lastnik ga je dobil ob tako na cesti kot na igrišču, ve- ju Celebrezzeju pismo, v kate- 1-nhki graduacije na Duuqesne deti morajo, da se naj izogiblje- rem mu toži, da ne more odva- univerzi. Te dni je pa nek vo- nevarnih mest kot železniške diti svejega otroka, da se ne bi * New Jersey poslal prstan nazaj na univerzo. Povedal je, cijo združeni hnarodov. ta pouk sicer v šoli, pa tudi do- t ■ , v • nt«,«, i na univerzo, neprestano igral z vžigalicami J . , . _ * . . da ga je vzel nekemu nemškemu in da je že večkrat zažgal v hiši. y0jaklK Lastnik ga ima zopet na Direktor ji je povedal, da je v prstu. tem slučaju edino sredstvo to, da -0-- se ima vžigalice tam, kier otrok daj brat. daj sestra, spomni . se beguncev s kakim ne more do njih. i dolarjem AMERIŠKA DOMOVINA, MARCH 7, 1946 "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC, Editor) 6117 St. Clair Ave. IIEnderson 0628 Cleveland 3. Ohio Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko na leto $7.00; za Cleveland in Kanado po pošti za eno leto $8.00. Za Ameriko pol leta $4.00; za Cleveland in Kanado po pošti pol leta $4.50. Za Ameriko četrt leta $2.50; za Cleveland in Kanado po pošti četrt leta $2.75. Za Cleveland in okolico po raznašalcih: celo leto $7.00, pol leta $4.00, četrt leta $2.50. Posamezna številka stane 5 centov. SUBSCRIPTION RATES: United States $7.00 per year; Cleveland and Canada by mail $8.00 per year. U. S. $4.00 for 6 months. Cleveland and Canada by mail $4.50 for 6 months. U. S. $2.50 for 3 months. Cleveland and Canada by mail $2.75 for 3 months. Cleveland and suburbs by Carrier $7.00 per year, $4.00 for 6 months, »2.50 for 3 months. Single copies 5 cents each. __ Entered as second-class matter January 6th 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 1879. 83 No. 47 Thurs., March 7, 194G Kamor vtakne Rusija svoje prste - je zmešnjava Nobena država ni danes tolikokrat na mizi kot je Sovjetska Rusija. Upravičeno je rekel oni dan senator Vanden-berg v zbornici, da se ves svet vparšuje: "Kaj pa prav za prav Rusija hoče?" Kjerkoli po svetu je danes kaka zmešnjava, je prav gotovo Sovjetija zraven. Poglejmo samo v Perzijo, Turčijo, Mandžurijo, Nemčijo, Romunijo, Jugoslavijo, Bolgarijo, Grčijo, Avstrijo. Španijo, Poljsko, Italijo, Kanado — če navedemo glavne točke nemirov in problemov. K tem bi še prav lahko dodali: Indonezijo, Kitajsko, Egipt in Indijo, kjer se tudi čuti, da je na delu komunistična roka. Kremelj mora imeti res ogromen stab na delu, ki tuhta noč in dan, kako bi napravljal glavobol svetovnim državnikom. Včasih smo mislili, da je Adolf Hitler, ki povzroča nemir po svetu. Toda Moskva s svojim Stalinom je še vse kaj drugega s številnimi kleščami, ki jih ima v ognju faktično po vsem svetu. Zato se svet upravičeno vprašuje: "Kaj hoče Rusija?" V glavnem zasleduje Moskva brez vprašanja sledeče cilje: vainost svojih meja; restoracijo svoje industrije na račun Nemčije; dosego pristanišč, kjer morje nikoli ne zamrzne; ekspanzija na Balkan za oprijem v južni Evropi, največ v Sredozemlju, in kar je s tem v zvezi — Perzija, Indija itd. Nekaj teh ciljev Moskve je logičnih, vsi pa niso. Svet bo vedno bolj silil v vprašanje — kaj hoče Rusija — in vrč, s katerim hodi Stalin s tako ihto po vodo, se prav lahko nekega dne ubije. Stalin bi storil pametno, če bi nekoliko odnehal, dokler je še čas in dokler svet to še prenaša. Dosti psov je zajčja smrt in Sovjetija še ni tako močna, da bi se mogla postaviti vsemu svetu po robu, bi rekli. Beseda Španiji Zed. države, Anglija in Francija so dale te dni španskemu narodu prijazen namig, naj odstrani vlado diktatorja Franca in naj si izbere vlado po demokratskem okusu. Mota ne ukazuje, katera stranka naj vzame vlado v roke, ampak samo sugestira, naj bi ne bila totalitarna in da naj potem narod v svobodnih volitvah izbere stalno vlado. Te tri velesile ničesar ne omenjajo, da so pripravljene podpirati opozicijo generalu Francu. Ta beseda zapadnih velesil je samo gesta, da niso prijazne vladi diktatorja Franca, ker še niso pozabile, da je delal roka v roki s Hitlerjem in Mussolinijem. Zapadne države pričakujejo zato od španskega naroda, da bo Francovo vlado pognal. Da je v Španiji diktatura, o tem ni nobenega dvoma in mi se popolnoma strinjamo s tem, da demokratske države skušajo delati na to, da izginejo totalitarne vlade povsod, kjer so na oblastL Zed. države, Anglija in Francija naj bi ne nehale v Španiji, ampak naj bi šle še naprej in dale tudi narodom v drugih deželah razumeti, naj se rešijo svojih totalitarnih mogotcev. Vlado generala Franca .dolžijo, da je fašistična, torej totalitarna, kjer ima besedo samo vlada, narod pa nobene. Toda kaj pa s totalitarnimi vladami v drugih deželah: V Rusiji, v Jugoslaviji, Bolgariji, Romuniji, na Poljskem? Res je, da tiste vlade niso fašistične, so pa komunistične in mi ponovno poudarjamo, da med fašistično in komunistično vlado ni prav nobene razlike. Ena kot druga je totalitarna, to se pravi, da ima samo vlada vso pravico in vso besedo, narod pa mora slepo ubogati, ali pa. . . Mi čestitamo naši ameriški vladi, ki je svetovala španskemu narodu, naj se reši diktatorske vlade. Še bolj bi ji pa čestitali, če bi šla v tem naprej in potrkala v vsaki deželi, kjer vlada diktatura ter svetovala narodu, naj se je reši ter nadomesti z demokratsko vlado. Vlada generala Franca ni nič bolj diktatorska, kot je Stalinova v Sovjetiji, ali Titova v Jugoslaviji, ali Grozova v Romuniji. Po našem mnenju bi morali odstraniti vse ter dati zasužnjenim narodom besedo pri vladi. Fašizem, komunizem, nacizem — vse mora iti, če hoče živeti svet v miru in če hočemo stati na principih Atlantskega čarterja, da ima vsak narod pravico do svobode, mal ali velik. ,,Karakteristično pri tej besedi zapadnih demokracij španskemu narodu je to, da Sovjeti niso bili zraven, ko so obsodili španski režim. Seveda, najbrže se zavedajo, da bi s tem obsodili same sebe, zavedajoč se, da totalitarni sistem je totalitarni sistem, pa naj ga že izvaja fašist ali pa komunist. Mi strogo obsojamo enega kot drugega in zdravilo proti temu poznamo samo eno in to brez vsakega kompromisa —• demokracijo po ameriškem sistemu. ljencev, najsi gledamo to iz gospodarskega ali kakega drugega stališča. Hiša je zemljišče, ki nikdar ne izgubi veljave. Tudi če pridejo slabi časi in vrednost zemljiščem pade, hiša ostane na svojem prostoru in z boljšimi časi dobi zopet vrednost. Sicer pa nima nobenega pomena, koliko je vredna hiša, dokler je hiša dom. Za lastnika je vredna vse, pa naj bo cena zemljiščem majhna ali pa velika. Nikdar bolj kot v teh časih, ko je tako pomanjkanje stanovanj, lastnik hiše ni vedel, kako dragocena posest je hiša. Kdor je še nima in kadar mu je ali mu bo dana prilika, da jo kupi, naj ne omahuje. -o- Resnica o procesu proti "kolaboracionislom" v Ljubljani Nekatere časopisne agenci-( okupatorju seznam vodilnih je so razširile neresnične vesti mož v teh organizacijah in mu o ljudeh, ki so bili 23. XII. v j denuncirali, kaj in kako ti mo-Ljubljani obsojeni na smrt oz. žje rovarijo proti njemu. Ko- munistom se je namreč posrečilo uriniti v tako zvano "Informativno pisarno" na Dunajski cesti v Ljubljani, kjer je na prisilno delo. Tako je na ' primer British Morning News, ki izhaja na Dunaju, objavil 28. II. 1945. poročilo dopisnika U. P. iz Belgrada pod na- bila centrala ilegalnega dela slovom "Jugoslav collaborators proti okupatorju, komunista sentenced," ki dela tem obso- Kobala Miloža, ki je komuni-jencem veliko krivico. stično partijo sproti obveščal, Ker vsa ta poročila, ki izvi- kaj ta in oni dela proti oku-rajo končno od-Tanjuga, grdo patorju. potvarjajo resnico, se usojam podati pravo sliko o omenje- Tako je pozimi leta 1944 okupator dobil po komunistih nem procesu, ker ljudi, ki so \ seznam vodilnih mož, ki so bili obsojeni, dobro poznam in sem z njimi sodel6val v borbi proti okupatorju. Obsojenci v tem procesu so vzdrževali zveze z inozemstvom in doma usmerjali delo proti okupatorju. Hkrati je dobil tudi seznam orožja, ki vsi pripadali sledečim organi-: so ga imele te ilegalne organi- : zacijam : Slovenski legiji, Narodni legiji, Sokolski legiji in Slovenski zavezi. To so bile ilegalne tajne organizacije, katerih prizadevanje je bilo usmerjeno v • izpodkopavanje okupatorjeve moči in ki so se tudi z orožjem borili proti njemu. Te organizacije so imele mimo vseh okupatorjevih straž spretno speljane kanale v inozemstvo k zapadnim zaveznikom, kamor so poročale vesti političnega in vojaškega značaja in od koder so prejemale navodila za svoje delovanje. Tudi jaz sem pomagal spravljati ta poročila v inozemstvo ter dobivati od tam navodila, za kar sem bil113: aprila 1942 v Rimu aretiran in zaprt v rimski ječi ,,Regina coeli" do G. dec. 1942 zaradi vohunstva. Le zacije skritega po Ljubljani in deželi. Tako je prišel okupator v posest orožja, ki je bilo skrito na Rakovniku v Ljubljani, v deškem vzgajališču na Selu ter na stanovanju Žekar-ja Martina v Ljubljani v Ciril-Metodovi ulici 52. V zvezi s tem so bili v začetku decembra v Ljubljani aretirani: jurist Milan Fine, Martin žekar, Franc Juvan, prošt Alfonz Kle-menčič, franč. duh. p. Klavdij in p. Beno,v saliezijanska redovnika Božič Ivan in Kuhar Štefan, dr. Karel Vojska, ing. Stanko Dimnik, duhovnik Go-ričan Henrik, Grad Boris, Kristan Srečlfo, kap. Ilovar, prof. Lipovec Cene, usmiljena sestra Akvina in še mnogo drugih. Začetkom januarja 1945 pa je bil aretiran še polkovnik Pe- na osebno intervencijo pokoj-1 terlin Ernest. i nega državnega tajnika pri Sv. stolici, kardinala Maglieneja, kateremu sem bil osebno znan, Z omenjenimi je okupator v ječi zelo grdo postopal, jih pretepal, in mučil na najgrše ker sem tudi njemu opetovano načine. Sal. redovnik Kuhar poročal o grozodejstvih fašfz-. gtefan je tem mukam podle-ma in nacizma v Sloveniji in gei_ Ze'lo' hudo je bil mučen drugod po Jugoslaviji, sem bil duhovnik Goričan Henrik, Že- iz jece izpuščen. Mnogi, ki jih je komunistično sodišče v Ljubljani zdaj obsodilo kot kolaboracioniste, so že od samega početka okupacije z lastno smrtno nevarnostjo organizirali slovenske može in fante v odpor proti okupatorju ter vzdrževali tajne zveze z zavezniki. To zagotovo kar Martin in še mnogo drugih. Tu v našem taborišču so trije, ki so bili dolgo časa z omenjenimi zaprti in ki lahko izpričajo, kako grdo so z njimi ravnali : narodni poslanec Masič Pavle, Kermavnar Ivo, Žekar Jerica, mati zdaj kot kolabo-racionista na smrt obsojenega Žekar Martina. Tudi to so v vem o polkovniku Ernestu Pe- j ječi hudo pretepali. V begun-terlinu, ker sem po njegovem' skem taborišču v Lichtenstei-povelju novembra 1941 poto-1 nu pri judenburgu živi Tone val iz Ljubljane v Srbijo na i Babnik, katerega so v ječi hu-Ravno goro v glavni štab gene- do mučili }n ki iahk0 potrdi, rala Mihajloviča, ki je takrat kak0 grdo so ravnali tudi z os-s pomočjo zaveznikov vodil vso 1 talimi. borbo proti okupatorju v Ju-j Ker je okupator imel v ro-goslaviji in ki je imel radijsko kah dokaze o njihovfh zvezah zvezo s zavezniki, da sem mu s zavezniki in njihovem delo- od tam prinesel navodila za osvobodilno borbo v Sloveniji. Razumljivo je, da je okupa- vanju zanje, je vse poslal v Dachau. V Novem mestu pa so Gesta- Hiša - najboljša investicija Fakt je, da posedujemo Slovenci v Ameriki sorazmerno z našim številom, največ svojih his. Naši prvi naseljenci v Ameriki, pa naj bo kjerkoli v tej deželi, so navadno investirali svoje prve dolarje v hišo. Seveda, vsi tega niso mogli. Mnogi so imeli slab zaslužek, mnogi bolezni v hiši, ali je bilo kaj drugega'. Toda v splošnem je pa vsak naš rojak gledal, da je prej ali slej prišel do svojega lastnega' doma, do svoje lastne hiše. To je ena najbolj zdravih idej naših izse- tor te organizacije preganjal, povci lzaičetkom decembra 1944 kjer je le zvedel zanje in lovil j zaradi .dokazanih zvez s zavez-njihove predstavnike in člane j niki _ do|bin s0 v roke radij_ ter jih pošiljal v ječe, v kon-|sko oddajno in sprej emno postajo, ki je vzdrževala (1a so se svetile ši-^'»lato. lva se Je naju učitelej, Povabi 1 UStavila Pred njim Jfj Sfjai naj'u je v sobo. Iz-e^1iaje ,SVa se, da je že po- Po iW d'omov' toda i agalo. marala sva hrt i tlsti dan Prvič v stano. i.Sf n 5eP r* jevi' eH» itf 1 lasiK; Je dejal in po-Kav Uaokoli- "Druge ne L^11 sem se je tiako W6tlh> da bi jo mo-"ifdei Prav tako malo, <2 !itft ^mega sebe. Od tod f ria vidim vso Črno h nC.ani> vidim kaj se V Vah in travnikih, Oč^. razprostira prav 'Di0rj^a daljna pokraji-K ^ K°likrat sem zla- ifS % svojega bivanja Silo a'j' tedaj, ko se še X(ln!?0lje življenje, ko f ust Plula .po fhojih K < r / n.eutešeno hrepenele ^t s/0. Vse moje bitje. Si, U j svet čudoviti in v da bi ga uži- \ v kom- vun' j«' . takšni samoti ni | a%ka!>, °čeh je zasvetil H. 0g6n3, tod'a samo za f & Se Ntug. .pa Je ta samota i »j6 p ,Ce vplivati na me.' 0 a&oma- spoznanje, ^ Zavedati, da ob-' 5vi(leiSreča v čisto dru-Nfit, s Sem, da človek ni zase> da je ust-Vsem za druge, ki Sjo : ažil° se je moje K v' # 5$ J \ m f vanju, prej sva ,„ 0 dobila ved no-le v ' samo včasih tudi dru- Je za ,,m°Ja soba, in sicer Vse» 1 rcko 1 h bi »I.81 želel imeti pe-v ti» 5)lul tja v sinjo da- vina in tri čaše precej priletna ženska ter je še nekoliko postala v sobi. "To je moja sestra, ob enem moja mati in gospodinja," jo je predstavil učitelj. Tudi, ako bi je ne bil predstavil, bi bil takoj vedel, kdo da je, zakaj bila je na zunaj vsa podobna bratu. "Sedaj pa prinesi še, kar premore kuhinja," ji je naroče-val učitelj. "Vidita, tako je," se je obrnil proti nama, ko je odšla sestra iz sobe. "Včasih sem mislil, da bi se oženil, a komaj se mi je porodila takšna misel, že sem si jo izbil iz glave. I-mel sem dovolj tehhtnih vzrokov za to. Učitelj ima že itak veliko družino, cel regiment malčkov v šoli, a poleg teh tudi že šoli odrastlih, ki jih ne sme pozabiti. Kako naj posveti vse svoje sile tem, ako ima tudi doma okoli sebe še lastno družino, kopiooi otrok, ki zahtevajo od njega isto in še več kakor tuji. Katere od njih naj bolj upošteva, katerim naj posveča večjo skrb, ko je že prva tako velika, da jo le težko 'zmagajo njegove človeške moči. fino ali drugo mu mora biti nehote mačehovsko. In tako se dogaja, da imajo najboljši u-čitelji najslabšo družino ali pa najslabšo šolo in na starost žalost in potrtost namesto miru in počitka. Učitelj bi moral prostovoljno ostati samec, prostovoljno se odpovedati vabečim sladkostim družinskega življenja. To bi bilo idealno, to bi bil začetek nove dobe." Nekoliko je umolknil in se zamislil. Ivan pa je bobnal kot v zadregi s prsti po mizi, njegove oči so žarele, toda rekel ni ničesar. (Dalje prihodnjič) -o- ha vanj 111 v nje- . ažilo 14 ^ m moja mladost, je % Ja°st, meje živi j e-V- °d tistikrat ni J^t ..1Sn°sti v mojem sr-jfki tistikrat mojem jam popolnoma z "Mco I" — Toda, sedaj ■Vi, Vlna! Kaj bi vaju % 'sam0 s praznimi be-r Pismo begunca iz Rovt Sledeče pismo je pyejel izseljeniši duhovnik Janez Hladnik v Buenos Aires. Priobčujemo ga, da si morejo naši čitatelji ustvariti vedno jasnejšo sliko o resničnih razmerah doma in o tem, na kateri strani so resnični narodni izdajalci. Dragi .brat! Dobil sem priliko, da Ti po dolgem času spet morem pisatii. Pa nas menda daljava ni ločila po mišljenju kakoršnega so nas učili isti starši. Morda boš začudeno pogledal, da Ti pišem iz kraja,-ki nosi italijansko ime. Morda boš vzkliknil: "Tudi Ti si zašel med 'izdajalce'! Saj drugi razen izdajalcev niso- bežali od doma" Rečem Ti samo to. Če smo izdajalci mi, potem sem ponosen na to, da sem tak "izdajalec." Kakor je sramotni križ polstal sveto .znamenje, potem ko so nanj pribili Boga, tako bo nekoč tudi ime "izdajalec" imelo pri nas» svoj pomen. Zakaj sem postal tak 'izd'a-jalec"? Leta 1941 se je začelo. Prišli so nas okupirat Italijani. Vojna poročila so pisala o mogočnih borbah, toda ves italijanski boj 1. 1941 je veljal le kuram in kurjim gnezdom. Niso nas takrat zato preganjali, ker smo Slovenci. Pa je zrast-la OP1 (osvobodilna fronta) in pozvala na boj proti okupatorju. Pa ne, ko je bila Jugoslavija okupirana; god OF pade na 22. junij, ko se je začela vojna med Rusijo in Nemčijo. Tajno organizirana komunistična stranka je začela pozivati v OF, češ da je nepolitična osvobodilna borba. Mnogi naši ljudje niso vedeli, da je figa v sredi rdeča in so vrjeli. Narod pa je kmalu videl, kdo vse so prvi agitatorji za OF: razni mešetarji, kontrabantarji, sleparji in tatovi. (Kdo bi se pri tem ne spomnil, da ;je tudli Lojze Adamič v Chicagi razlagal, da je OF 15% hoodlum-a? In če je ta toliko priznal, koliko je bilo potem v resnici! O-pomba ured.) Narod je kmalu vedel, da ne bo dobro. Toda I dolgo ni bilo nikogar vidnejših seštevalni stroj kombinacija; v^judi, ki bi si upal OF obsodi-prvovrstnem stanju, izgleda kot' ^ kot komunistično zapeljivko, nov. Pripraven za grocerijo ali posamezni vplivnejši možje po gazolinsko postajo. Cena je $239. ci za komunizem in da ne mo- mogli roditi samo mnogo brez,načno podpirali in politično vo- koristi prelite krvi. Taktika dili OF so bili nedotakljivi. Ce-komunistov in OF je res kasneje stala naš narod take žr-ttve kot noben drug narod. MALI OGLASI Register in seštevalni stroj naprodaj Proda se McCaskey register in if vf i"', Pokličite IV 9611. (48) V"* Po sobi, bila je ''skJl' desni Udi, /1 J' ib J %iC0°mna postelj ZfJ 4 M steni z noč-kotu omara za t-lj "Proti umivalnik, a velika, a miza S, iti Je bilo zeleno s štirimi stoli. še stojalo za A ^ sK n''im so' visele P° 1 Ce naših pisateljev " (lobi,olik°r jih je bilo ijj u tisti čas. To je nadvse skromno. J Je videl, ozi- »e de- da se se je. lr -»jem," je i njj marn V šolski sobi, j W Vzel preveč prosto- zairadi pevskih vaj Pristava naprodaj Naprodaj je 30 akrov pristava, krasna hiša, velik parlor, 2 spalnici, kopalnica z vzidano banjo, neizgotovljeno 2. nadstropje; posebna pršna kopel v kleti, tla iz trdega lesa; 75 čevljev globok vodnjak z novo sesalko; fur-nez. Vse udobnosti kot v mestu. Vse natančno prenovljeno. Idealno za človeka, ki bi rad lep razgled. Najvišja točka v Lake okraju. Vidi se zadej prav na jezero, 8 milj oddaljeno, od spre- Notranjsko daj se pa vidi 12 milj daleč. — 41/2 akra jablan, ki dajo do 400 bušljev jabolk na leto. Nahaja se na Turney in River Rd. v Perry, O. Do Clevelanda se vozi '■Vi ure. Jako zmerna cena $11,-000. Za podrobnosti pokličite IV 9611. (48) vaseh so začeli pripovedovati ljudem, da nekaj ni v redu z OF, pa so s tem sami sebe zapisali smrti. Spomladi 1942 se je naša slovenska zemlja pričela barvati s krvjo, z bratsko krvjo. Komaj je izginil sneg so že .začeli razni nepridipravi, ki so hoteli dobro živeti pa nič delati "osvobodilni boj," ker so jim gospodje v Ljubljani obljubili, da bodo po vojni delili grunte in službe. In tudi so danes. Češ-melov je komandant OZN A za (tajna policija), Ceckov Korel pa je danes jugoslovanski major in je bil komandant Prešernove brigade. Oficirji pa so vsi, kar jih je ostalo živih. remo z njo. "Osvobodilni boj," so začeli partizani tako, da bi se najprej iznebili svojih domačih nasprotnikov, da pa bi pri tem ostali sami lepi. Prvi tak poskus je bil 10. junija 3942. Partizani so v Godobol-skih Rupah, v veliki rajdi napadli Italijane misleč, da bodo Italijani za maščevanje potem pozvali Petkovec in ali pobili ali internirali vse Petkovičane, kot jim je to uspelo v nekaterih vaseh. Na mitral jez, ki so ga pustili na kraju napada, so poprej podpisali našega Fran-celjna. Res so Italijani kot odgovor na napad požgali Ceste in teden na to ubili našega Franceljna, češ da je on partizanom posodil mitral jez. Mene tiedaj k sreči ni bilo doma, sicer bi me vrjetno zadela ista usoda. Po takih napadih so Italijani dobili povod, da so začeli načrtno uničevati slovenski narod. Trpeli so predvsem ravno najboljši katoliški ljudje. Partizani so si znali pomagati na svoje grde načine. Pri Cekcu na primer je bil Korel najhujši partizan, Mica, njegova sestra pa laška vlačuga. Ta je vse zvedela od Italijanov, rezala ven partizane in izdajala naše ljudi. Tako se je zgodilo meseca avgusta, ko sem se jaz umaknil v Ljubljano pred partizani, da so neko nedeljo Lahi uprizorili navidezno gonjo na partizane po :Sori in Praprot-nem brdu. Vse moške, ki so jih našli doma, so odpeljali v sorski gozd in tam ustreleili. Tedaj je padlo ve!č kot deset gospodarjev, pa med njimi noben partizan. Ti so se, poprej opozorjeni, tisti dan umaknili v Vranjo peč nad Podpeskom. Ko so partizani videli, kako jim Italijani dejanfsko gredo na roko, so nadlajevali svoj "osvobodilni boj" proti domačinom in začeli pobijati svoje nasprotnike na lastno pest. Lagali so, da jih vodijo na v&rno na Dolenjsko, .toda našli smo potem grobove in dognali, katere so pobili. V t|em "osvobodilnem boju" partizani dejansko niso Lahom nič prizadejali, ampak le domačim ljudem. Prišlo je tako daleč, da so se fantje zatekeli pred partizanskim "osvoboje-vanjem" življenj domačih ljudi v laško postojanko v Rov-tah. Zaprosili so za puške, da bodo branili sebe in svoje ter da se zavaruj ej'o pred ropanjem partizanov, ki se je vršilo na debelo. Italijani so dali, nekaj pušk na tri strele, niso pa nikoli čisto pretrgali zvez s partzani. Ker so imeli ;naši ljudje tudi sami precej skritega orožja, se je začela domača vojna. V kratkem času je v jeseni 1942 bilo v kotu Šti. Jošt, 'Zaplana, Rovte več sto ljudi pripravljenih na obrambo pred komunizmom. Naj omenim, da se je že takoj po okupaciji na tihem ustanovila organizacija, ki je prpiravljala na čas, ko bo i po navodilih zaveznikov udari- la vrsta vidnih partizanskih zagovornikov in voditeljev je celo vojsko mirno sedelo v Prišlo je tedaj po vsej ljub- j Ljubljani, ki, je bila prej v ljanski pokrajini do vaških!laških kasneje v nemških ro-stlraž. Italijani so se kmalu u- kah> Pa se Jim ni nič zgodile. DELO DOBIJO strašili našega porasta in nas ovirali, kjer so mogli. Tudi partizanom so dajali pomoč Tako so iz varnega zavetja, ki smo ga jim deloma ustvarjali mi, ki smo krvaveli po deželi, proti nam. Vemo slučaje, ko sojhujskali Proti nam. Danes so peljali v gozd partizanom ži- U i'|unaki iz zaPečkav narodne vež in orožje. Tako so Italija- ni podžigali domačo vojno, ki jo je začela takoimenovana "o-svobodilna" fronta. Proti par veličine. Da ne bi imel opraviti z Nemci, sem jaz zbral svojo četo protikomunističnih borcev na tizanom so Italijani prirejali j Veharlšah. Ko so, morali naši j takozvane ofenzive, vselej pa bežati, sem jaz še ostal tam in so jih poprej obvestili, da so se,se boril proti komunizmu še J lahko pravočasno umaknili.1 P° zlomu Nemčije. Spet so goreli slovenski domovi in mirni ljudje, ki so iz ljubezni do rodne grude ostali do- leži nekje pri Celju. Partizani V naši občini danes ne naj-1 deš 20 fantov. Preko sto jih' Na Petkovcu, kjer sva mi- la na okupatorja. Mi nismo dva doma ni šel nihče za temi "osvoboditelj i." Dopovedovali .' Id t ; Je tam. Vnesla steklenico Kupim pohištvo Kdor ima kako pohištvo, ki bi ga rad prodal, naj pokliče EX 1876. (x) ovnice apelirajo na dobra srca 0ŽeftZftano je požar uničil poslopje deškega semenišča prostorih Uršulinske akademije, Villa Angela, C\je ^ore Blvd. Poslopje, v katerem je bila kapela, sta-tj^edovnice ter več šolskih sob, je popolnoma uni- je zgraditi novega. ? p0sk>pju je prebivalo 68 redovnic in novinke, ki . 'tto . e brez strehe. te, Vs< , hišo. Zato je treba takoj zgraditi novo za kar je pa potreba denarja. Sestre uršulin- vteraj0 na dobra srca, da bi pomagala po svojih mo-stiski. št*?* m ' Mnogo slovenskih deklet je že pohajalo in uršulinkam, ki so priznane dobre vzgojiteljice, prav, da jim tudi Slovenci pomagamo v tej L Mia Vs a l'0jakov bi hotel kaj pomagati, lahko odda v uradu % dagela, ali pa izroči v našem uradu proti potrdilu. r bodo čč. sestre večno hvaležne. smo ljudem, da je OF v resni- hoteli, da bi narod brez potre be krvavel. Prezgodni napadi na močnega sovražnika pa so ma, so bili odpeljani v internacijo na Rab, kjer jih je toliko pomrlo od lakote in bolezni. Tako je tiraj al o do 8. septembra 1943. Narod se je brez o-zira na prejšne stranke združil v borbo proti partizanom. Za partizane so bili le ljudje po ograjenih laških postojankah, kjer so bili na varnem in niso ničesar skusili. Partizani takih postojank niso napadali, ker bi tam 'prišlo res do boja z laško armado. Borili so se proti okupatorju" tako, da so se zaganjali proti našim vaškim stražam, toda tudi tu so poleti 1943 čisto pogoreli. Ze tedaj bi bilo partizanstva ko-/iec, če gai ne bi Italijani umetno držali. Tukaj naj omenim še način, kako so 'partizani ubijali. Ni jim bilo dovolj svojega, nasprotnika ubiti. Še živim so sekali roke, rezali ušesa, razbijali čeljusti. Kadar boš prišel domov, boš imel za to slike na razpolago. Da pa bi sebe oprali in nas prikazali v najgrsi luči, so partizanom, ki so padli pri napadih na naše postojanke, porezali ušesa, skopali oči, posekali roke" ter jih potem kazali okrog: "Glejte, tako delajo bčle svinje." 8. septembra so Lahi propadli. Pri odhodu iz Ljubljanske pokrajine so še pomagali partizanom razbiti našo posadko na Tižrjiaku in v Gričaricah. Vseskozi so se natio Lahi borili j nju v partizanskih vrstah, zlasti na Ave Primorskem. Koliko slovenskih življenj in premoženja so pomagali uničiti — skupaj s slovenskimi partizani. Ko so odšli Italijani, so prišli Nemci. Skraja so mirno gledali našo borbo. Kakor hitro pa so se utrdili pri nas so začeli v nas gledati anglofile in so nas povsod ovirali. Toda gorje, ki so ga prizadejali Nemci, se ni dalo primerjati z gorjem, ki so ga pivzročili partizani. Zato je bil videz, da smo bili prej z Italijani in potem z Nemci, ko vendar veš, kako smo bili besni na ene in na druge. Partizani so si tudi pri Nemcih poiskali odličnih zvez potom raiznih vlačug. Koliko protikomunističnih borcev je moralo radi teh komunističnih zvez z Nemci v zapore in v koncentracijska taborišča! Gospodje v Ljubljani, ki so fi- so postrelili skoro vse proti komunsitične borce. Janeščev Jože jim je ušel izpred groba in se nahaja sedeaj tu z menoj. Tu v tujini čakamo povratka domov. (Sledi nekaj čisto družinskih zadev).) Od Primorske žlahte so vsi v začetku držali s partizani razen Pahovcovih. Danes pa so že vsi temeljito spreobrnjeni. Danes je kljub volivnim rezultatom 80% ljudi v Sloveniji proti partizanom. Narod čaka odrešenikov izpod komunistične oblasti, vi tam onstran morja pa imate na,., za izdajalce. Jaz sem odšel iz domovine v avgustu in videl, kaj so delali po zmagi nad tem narodom. Imamo se v taborišču dosti dobro, le obleke imamo bolj malo. Pa smo le srečni, ker smo ostali. Prejrni pozdrave! Tvoj brat Nace. Delajte v MODERNEM POSLOPJU THE TELEPHONE COMPANY, potrebuje žensko e» hišno znaženj« poslopij v mesta Stalno delo — dobra plača Poln ali delni čas 6 večerov v tedna od 5:10 zv. do 1:4Q ij. Zalotite se 0 Employment Office 700 Prospect Ave. eoba 901 od 8 z j. do S pop. vtak dan razen p nedeljo THE OHIO BELL TELEPHONE CO. MALI OGLASI Cottage naprodaj Naprodaj je cottage, ki je.za j vse leto, nahaja se na Suwaneel Drive, Mentor-on-the-Lake, O. 2! spalnici, kuhinja, parlor in ko-j palnica, ki vključuje tudi pralno sobo. Nova streha, vse lepo in natančno prebarvano. 20 minut z avtom od Clevelanda. Cena je $3,900. Za več informacij pokličite IV 9611. (48) Ledenica naprodaj Poceni se proda ledenica, ki drži 75 ft. ledu. V dobrem sta-Poizve se na 7201 Hecker Tel. EN 6693. (48) ženska dobi delo Žena ali dekle dobi delo za hišna opravila. Nič pranja ali likanja. Ostati mora čez noč. Zglasite se na 17820 Nottingham Rd. Tel IV 7330. (48) MALI OGLASI" Stanovanje iščeta Mati in hči iščeta stanovanje 4 ali 5 sob v okolici cerkve sv. Vida. Kdor ima kaj primernega naj pokliče EN 7855. (47) Sorodnika išee Lobe Jožefa iz Cižlarjev pri Kočevju in Wolf Jo/žefo, išče sestra oiziroma sestrična Pavla Lobe, Gledališka ul. 14/11. Jugoslavija.. Sporočita naj ji svoje naslove. (43) ženitbena ponudba Vdovec bi se rad seznanil v svrho ženitbe z Slovensko ali Hrvatico mirnega 'značaja; mora biti katoliška žena, prijazna in vesela, ne ločenka. Na premoženje se ne ozira, samo da je zdrava. Imela bo mirno in zadovoljno bodočnost pri meni. Tajnost je zajamčena. Katero zanima naj piše pod na-slovoim: Vdovec, c/o Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio. (47) Vas muči revmatizem? Mi imamo nekaj posebnega revmatizmu. Vprašajte proti nas. Mandel Drug 15702 Waterloo Rd. slovenska lekarna (Thur.-x) FR. MIHČIČ CAFE 7114 St. Clair Ave. ENdicott 9350 6% pivo, vino, žganje in dober prigrizek. Se priporočamo za obisk. Odprto do 2:30 zjutraj r- Izgleda, kot bi bojna ladja Neiv Jersey nameravala odtrgati del San Francisco Golden Gate mostu, ko plove v pristanišče. Pa vse. eno se je velikanski ladji posrečilo, da je brez nezgode splula pod mostom. Ladja je pripeljala domov generala Walter Krueger-ja in štabne častnike 6. armade s Pacifika. Kadar kupujete ali prodajate! Posestvo, n. pr. hišo, zemljišče, trgovino ali farmo, ^e vedno obrnite za zanesljivo in pošteno postrežbo v vaše popolno zadovoljstvo vedno do nas. Splošna zavarovalnina proti ognju, nezgodam, sa avtomobile itd. Gradimo tudi nove domove po vašem okusu. Se priporočamo Edvard Kovač, Frank Preveč in Nettie Princ KOVAČ REALTY 960 E. 185. St. KE 5030. (Thur. x) East 61st St. Garage FRANK RICH, lastnik * 1109 E. 61st St. HEnderaon 9231 Se priporoča za popravila in barvanje vašega avtomobila. Delo točno in dobro. RE-NU AUTO BODY CO. Popravimo vaS avto in prebarvamo, da bo kot nov. popravljamo body in fenderje. Welding! JOHN J. POZNIH OLenvllle 3830. 982 East 152nd St. Hiša za 2 družini Naprodaj je hiša za 2 družini, 5 in 5 sob, furnez na plin, velik lot in garaža. Nahaja se na Luther Ave. blizu 55. ceste. Cena je samo $6,800. Vprašajte na 6521 St. Clair Ave. tel. EN 8380. _ (x) Hiše naprodaj Naprodaj so sledeče' hiše po jako zmerni ceni; ne zamudite te ugodne prilike. Na 61. cesti za 2 družini, 6 in 4 sob. Hiša na Hecker Ave. za 2 družini, 5 in 5 sob, furnez in garaža. Hiša na 78. cesti za 2 družini, 5 in 5 sob, velik lot. Hiša na 77. cesti za 2 družini, 5 in 4 sobe, furnez in garaža. Hiša za 2 družini, 5 in 5 sob, 2 furneza, porč spodaj in zgorej, blizu Euclid Beach parka. Hiša na 74. cesti za 2 družini, 6 in 6 sob, velik lot. Za nadaljna pojasnila pokličite George Kasunic 7510 Lockyear Ave. HE 8056 (Mar. 1, 7, 8) Kraška kamnoseška obrt 15425 Waterloo Rd. IVanhoe 2237 EDINA SLOVENSKA IZDELOVALNI-CA NAGROBNIH SPOMENIKOV GEORGE TOMASIR BETONSKA DELA pločnike, dovoze, kleti in tla v garaži 1423 E. 39. St. Tel. EN 5677 Cleveland 3, O. K Mayfoc Y<»hb Know WAN^D^CROSS RED CROSS WORKERS CAVE ASSISTANCE ,IN 260 DISASTERS LAST YEAR ATA COST OF ALMOST • J5.500.000. ^ WsD CROSS MOTION WCTUMS LAST VEAR6HOWEOID AUDIENCES TOTALING MORE THAN 15.000,000 SERVICEMEN ANO WOMB* ENOUGH to FILL THE YANKEE STADIUM IN HEW VORK 209 TIME« red cross vou/WeEftS who h produced 2,362,914,000 SUBOltAL dressings for. the army and nav from joly 1.1941,to june so, »945, r are now making such articles for their local hospital« WORKERS GAVE ASSISTANCE ASTERS LAST YEAR AT A MOST 4 3.500.000. RED CROSS MOTION WCTUMS LAST YEAR 6H0WE0 ID IENCES TOTALING MORE THAN >0,000 SERVICEMEN AND WOMEH UGH ID FILL THE YANKEE >IUM IN HEW YORK 209 TIME* i jfern miril i niTiirutii * AMftKlSkA DOMOVINA. MARCH 7, 1946 ŽIVI VIRI IVAN MATlClC yjrj^jpjrjp&M&jpj&jrjrjrjrjBrjsrjrA Budinka je povesila glavo, Bran drsal s škornjem oib tla, mala dva sta plašna buljila v razjarjenega mlatiča. On pa je govoril zviška, kakor sam simba, zaničljivo je pikal in ujedal. Gospodinja se je u-' maknila iz hiše, a mala dva je nagnal bajtar izza mize: naj se spravita v šolo, učit, da bosta umela po ligursko> kakor se spodobi. Bran je gledal v tla, ni mu maral več natočil, zato je segel bajtar sam po mail oliki. Bran se je dvignil in odšel na pod. Počasi seje pri-gugal za fantom tudi stari, zgrabil čepe; pa usekal z drenom po snopju, da je visoko od-skočilo. "Gruntarji! Pastirji! Berači!" je sikal med žvižgom cepcev pa ježil brke. Bran je izmikal udarce in tudi poglede pred viharnim mlatičem. "Daj žganja!" je zarezal pa užgal z udarcem po golem polju. — "Žganja!" je ponovil z naslednjim udarcem. Bran je vse to preslišal pa kar miren mlatil dalje. "Ušaj.tno one!" Jazbar'trešči cepec v kot pa se kar okre-ne in zaguga s poda. Bran mlati sam. Le žal mu je, da je dobil takega pomaga-ča. Saj ga je tako težko pridobil, a ni niti slutil, da mu bo tako mlatil ajdo. "Udari!" Bran jo obstal. Jaz-bar se mu je bil zagnal pod u-darec. Duh po žgan jiei. "Ti boš mene? Suženj!" Srepo je gle-' dal Jazbar. "Gruntarsko one! Kakšno? Nimaš niti 'žganja." Bran seka enakomerno in se ne meni za pomagaea, noče mu ugcvarjti, ker ve, da išče le zdražbe. Zdajci pograbi stari svoj cepec pa prične loviti takt. — "iS:u-kum„ Sukum," bije izzivalno. "Ksks-ks! Daj, u-bij !" Prav mimo glave zažvižga fantu z udarcem. "Ti si ga!" useka preden j. Bran obstane. — "Molči! Ti si ga!" ga ošine znova. "Priznaj, če si upaš! Daj, reci, da si ga!" — Bran se spogne do tal, obrača snop-je. — "Nu, ta vam je dal žilav-ko, ta vas je —" "Vas je!" mu zaluča Bran nazaj. Stari je zdaj obstal. Res, njega je bil nemilostno pretepel, tega ne more nihče utajiti. "Tudi mene je, naj me! Ljubša mi je bila njegova ži-lavka. ko tvoja žlica. On je bil gospod, ta si pa figa. Saj tii ga nisi, ka j bi ga ti. Cavsov ga je, Cavsov pes. On si je upal, ti ne, ti ubogo one. Sim-nova bi ti dišala, a je ne boš, simba ti jo brani, vam, vsem je pristrigel peruti. Prav je storil. Ti je ne 'boš, on jo pa dobi kadar hoče, ne samo nje, vsako, katero si poželi. Vas bo pa obreza! vse od kraja, ha-ha!" Molk. Le snop je odskakuje pod udarci, kakor živo. "Nu, ka j sem hotel reči," prestane zopet Jazibar. "Azun-te bi se ti hotelo, te nove učiteljice. Mar nisem videl zadnjič, kako si rdel, ko te je bila nagovorila sredi ceste. Prmej hudič, take še nisi videl na Pogorju. Živa je ko sam peklenšček, zapeljiva ko ligursko vino. He, kar te še loti fantin, ta ti bo sezula škorenj, saj zlomi samega simbo. In ©ne druge se boj, Kordule. Ta ti izpije kri ko kača. Saj simba hoče, da se lotite fantin,je teh ligurskiih, morda jih je prav zato pripravil na Pogorje. Prmej hudič, čiste sem videl obe, ko sta se kopale v Skabrškem jezeru. Kar prvi dan, ko sta prišle, sta se precej vrgle noter. Plavate pa prav ko same vidre. Ne bo prav, sem si mislil, ko sem prišel mimo, a zlomka, pognale sta se iz vode in kakor nalašč, postavile se prav predme čisto gole. Naj me z mesta zlomek odnese, če ni bilo res! Brr! Ce bi bil ti zraven, fan tii n znorel bi! Vprašale so me, če se tu ljudje nič ne kopajo, ko imajo tako lepo priložnost. Jezero je zato tu, da kdo naših utone, nič za drugega, sem jima razložil Liguri so pa snažni ljudje. Oni ja oni, ti so življenje, ne pa naši tumpci!" Jazbar ni mlatil več. Samo izkušal in gnjavil je fanta od vseh strani. Bran je pa mlatil svojo pot, vse ujedanje in zba-danje ga ni zanimalo. Ko se je stari dodobra izkrehal, je odšel, a ko je Bran pod mrakom stepal vs skednja v hlev, je bil izmučen kot bi prenašal na ramah vso težo časa. Krmit je šel blago. Drejč, ki je bil pravkar odkidal gnoj, je prinesel koš štel je izpod kozolca. Brana je vprašal po nadaljnjem poslu pa brez glasu odšel za ukazom. Braiiu je bil CLEVELAND ORCHESTRA ERICK LEINSDORF, dirigent SEVERANCE DVORANA Čet. 7. marca 8:30 Sofot. 9. marca 8:30 Program vključuje dela Mozarta Mahlerja, Schuberta in Straussa CE 7300 ^■J'vdan prav ko očetu, še bolj, kakor krepčilen sok, vlivajoč mu( stopal po sredi vasi? Nemogoče, kajti razumel je silo časa. Kra- "ovih moči. Trenutek pozabe te A on je domačin. Bran, glavar j va je gledala iz mračnega ko- tegobe in reve. | višinjskih fantov, tako rekoč! ta. In ko ji je Bran položil v "žara!" Predramila sta se iz( gospodar Višinja. Ni se menil jasli krme, je še čakala. Šele sanJ- spustila se iz objema. —|Za mimoidoče, ki so ga izzivalno ko jo je pobožal po vratu, je'"Kam si šla? Kie si?" Šimenca merili, zgražali se nad sužnjem, okrenila glavo k jaslim. Potem stala Pfd v^ati in gledala ,vki si drzne hoditi po sredi pota in nikogar ne pozdravi. Opasno-sti se je zavedel šele, ko ga je ob-stopil trop krdelarjev, ga ujedal m zmerjal pa dvigal kopita pušk. Zdaj zdaj bo padlo. "Uj lavut luj?" Obroč se je razmaknil — in tu sta stali ligurski gospodični. — "Tam-ta-ta!" so pozdravili je .zavihtel seno voličema v temačni hlev. Bran je stopil iz lestve. Nič. Samo gledata gaI mraka - Dober večer, mati, z zvestimi očmi, gledata vdano ^ rekel mosko-in žalostno. Prime ju za roge "Tisi? Nu, danes si imel mla-pa potisne k jaslim. Nič ne za-!tlča- Kohko tj ie omlatil?" leže. Kaj mu je, bi rada vede-! "Z Jezikom več ko s cePcem" la. Mlatil je, to dobro vesta, j Z sva omlatila za vse letl" ali na podu ni bilo tatov. Voli- ne" maj so jo krdelarji uzrli, jih je brž minilo bojno razpoloženje, a na njen ukaz so se naglo razpršili. "Dobu večer, Bran," se je pošalila Azunta pa stopila tik pred smehu vlečeta iz njega nazadnje pa ga drzk° F hajdi z11 11 ju pospremi do d°ma'te* ni mogel biti tako «e° 1 bi se jima iztrgal iz P fanta. Električna luč izpred gla-J be. Ne, vdal se Je P"« vnega stana je od strani odseva-' njima ter skušal bit' la na obličju devojke, in Bran je! prijazen in vljuden. ' videl žaren blesk njenih oči, vi-j li sta zelo naglo, in £. del njeno temotno, a čudo lepo_ dil njuni ligurščini; _ obličje, gol vrat, bujno nakodra- ne črne lase, videl žensko lepo- in ako je zinil kaj naP' f la z nekim posebnim iku Po kratkem pomenku je Bran lest, živinče jo sluti, vidi, do-'°dše1' J*1 je °™amlie"; dekli" posamezni krdelarji, a Ligurki ume. Zakaj' tišče gospodarji fm,h stlsov' f ** ^ ,brez cl"i sta bdi radovedni m sta stopili , , , Tr , 3 ,. na po vasi. še pred dobro uro prav v krog. glave v tla? Kako da se ljudje . , . v . , . .,,, v . , se je zdel zaničevan m ubog,; "Guj! zazvrgoh Azunta. — i zdaj je močan, silnejši od ligur- "šuj, šuj!" veli brž krdelarjem. to, ki bi zlomila srd leva. na' to prijalo in sta se ^ Kaj so mu hoteli krdelarji, je smejali. Je pa _tuf ^ ča dobro občutita pogorsko ža-! nikoli ne smejejo, ne vriskajo? Zakaj fante ne pokajo z bi-.&kih krdel premožnejši od sim- In kdo bi se upiral ženski, ki ima cem Domači se tako pnhulje-!bovih zakladov_ M Ovalno meril tujce, krene kamor hoče, vzbuni vsa neznanci_ objestni stepajo po domačina( Ui srečal nobenega, krdela, če se ji ljubi. In ta dru-sredi vasi m cest. Zivmce to vi- j Kako> da bi kdo izmed domačih ga nima dosti manjšo moč. Kodi in sluti po svoje. In vprašu-i je 'bulji v Brana. Ta razume.j---------------------- Pa prijazno potreplje voličaj po vratu, položi jima dlan naj teme, ju utolaži s prijaznim o-i govorom. Potem je dobro, ži-j vinče seže po krmi. Bran je stopil iz hleva. V Šim-j novem kotu je žara pravkar iz-( pregla pa stopila za voličema Vj hlev. Brana je pognalo preko plotu — in v hipu je stal v hlevu j za njenim hrbtom. Roka mu je, segla okrog njenega pasu, dru-! ga se ovila njenega vratu — in dekle je obstala v njegovem' mehkem objemu, še preden jej utegnila pogledati mu v obraz, jo je on privil pa poljubil na ustna. In jo je poljubil v drugo,' v tretje. In tedaj se je dekle ka-' kor vžgana obesila nanj z obema rokama, si ga prižela k sebi pa mu vrnila poljub, ko ogenj j vroč. In zadrhtela sta y mamlji-j vem oddihu, kakor po dolgem na-! poru. Blago je prežvekovalo, vo-' lica sta hrustala suho deteljo, j Bran je občutil utrip dekličinih bujnih grudi, in pil je, pil žejen z njenih drhtečih usten. Jazbar j — pijana zahjpdfj, Sukum —; strah Pogorja, simba — tiran ! Drug za drugim so mu silili v misel, a fant si je narahlo otre-sel z misli mrčes pa pil tem slast-, neje — in njeni poljubi so bili vprašala druga, Kordula. In Bran je buljil zdaj v to, isto žar-, ko obličje, ista temna lepota, isti vonj po mamilu. Bran je stal tu tudi spoznal, da mu skušaJ kazati neko posebno1 kajti vanj. neprestano In ko so se Pr' kakor očaran. Lepe so pogorske stali, mu je rekla, 11 j. žene, seveda ne vse, brhke so Br- prikaže, ako bi mu P j1 janke, ali tolike lepote ne premo-' la, naj jo pozove na P Predsednik Truman in poljedelski tajnik Clinton,P. Anderson pokušata tako zvani "Trumanov kruh." Te vrste kruh vsebuje več pseničnih otrobov kot pa to predpisuje pekovki recept. Pravijo da te vrtse kruh ni bel ne rjav, ampak bolj rjavkaMorumene barve. "Poglej, tukaj v Ameriški Domovini je zopet oglase vanih nekaj prav poceni predmetov! "Tako priliko je treba izrabiti, da se prihrani nekaj dolarjev. "Pomni, draga ženica, vsak cent «e pozna, ki ga moreva prihraniti. "Zato vsak dan preglejva Ameriško Domovino, ne s&mo novice in drugo berilo, ampak tudi oglase. Trgovec, ki oglašuje v Ameriški Domovini je zanesljiv in pri njem kupujva." / re brjanska zemlja. Bran to razume, ve pa tudi za skrivnost: ligurska lepota kaj naglo premine. Zmeden jima odgovarja, sko-ro jeclja. In ta njegova zadrega jim posebno prija, v raskavem šalila. ..i) (Dalje prihod«1 -—— ^j,j Vsak ameriški ( znati plavati pred"0 1 j en redni ali akti^V bojni ladji ali kri^1 ' Nove strehe! Ako potrebujete novo streho, &li popravilo n ^ lahko dobite vsa navodila pri nas. Se toplo P1"31' ; JERRY GLAVAČ & $0; sti- hi SHEET METAL & ROOFING 1052 Addison Rd. HE 5779 Mi Adams Heating Service 500 East 200. St. vogal Monterey Odprto dnevno do 6 zvečer, v soboto do 8 zVe^e' PRIDITE IN SI OGLEJTE NOVE povojne forced air in gravity plinske furneze Sedaj na razstavi pri nas FURNEZE ZACEMENTIRAMO IN POPRAVIMO. _ M 1 INŠTALIRAMO NOVE FURNEZE NA PLIN, PREMOG ^ INŠTALIRAMO PIHALNIKE, STOKERJE IN nOH'E1* Sedaj so na razpolago za takojšno inšt(tl(tC^ plinski burner ji Nič gotovine takoj, se plača v 3 letih. Podložite svoja tla v hiši z Olj Qlj posebnimi stebri, ki je vsak-V■ PRORAČUN ZASTONJ NA VSEM DELU EKSPERTNO DELO vL„ Pokličite KE 5200 za takojšno postr* v.—— £11111 | J os. Žele in Sio° = POGREBNIZAVOD ^ = Avtomobili ln bolniški voz redno in ob vsaki uri na ^ E Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo posUežB« ti < S 6502 ST. CLAIR TVENUE Tel.: E1* COLINWOODSKIURAD : ^d1', = 452 E. 152nd STREET. Tel.: ^ „tl ^llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUlIllllllllllllllllllllllllll^i'. ŽENINI IN NEVESTE-1 Nada slovenska unijska tiskarna vam tiska krasna poročna vabila po Jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in čjk. Ameriška Domovina J 6117 St Clair Ave. H^^