S SEJ IZVRŠNEGA SVETA Varovanje naravne in kulturne dediscine v ¦ naslednjem srednjerocnem ~ obdobju Predlog za posege na najpomembnejSih in najbolj ogrozenih objektih naravne in kulturne dediJcine na obmoCju Ljubljane za obdobje nadaljnjih petih let je obravnaval tudi izvrSni svet. Kaj obsega predlog za obmofije naSe ob&ne? Na kratko: sanacijo polhograjske grascine (izmera objekta, projekt novega ostreSja in obnova strehe), restavriranje in sanacija strehe grajske ka-pele v Polhovem Gradcu, sanacijo Jakobo-ve cerkve v Strahomeru, restavriranje spo-minskega obelezja na Vidmarjevi hisi in spomenika NOB v Riharjevi ulici, statifrio sanacijo in restavratorsko delo na spome-niku zrtvam v Kozlarjevi gosci ter obnovo fresk Cerkve Sv. Simona in Jude. UpoStevaje tudi seznam kulturnih spo-menikov in naravnih znamenitosti, ki je bil usklajen v Skupnosti zavoda za varstvo naravne in kulturne dediS6ine Slovenije in bo posege sofinancirala tudi republiSka kulturna skupnost pa so v ta seznam z obmodja obCine vkljuceni Se naslednji spo-meniki: grad Turjak s parkom, cerkev Ahac nad Turjakom, Petrova cerkev v Dvorcu, Nikolajeva cerkev na Visokem pod KureSckom ter cerkev Primoza in Fe-licijana v Zgoniah. IzvrSni svet je podprl ob tem predlog Komiteja za druzbene dejavnosti, da se obnova gradu z vodnjakom v Polhovem Gradcu razSiri, da se vkljuci sanacija in revitalizacija paviljona — cesarske ute na Cesti dveh cesarjev, da se izdela konzerva-torski program graSŁine Bokalci ob ureja-nju turisticnega centra ob avtocesti. Ce-prav je med spomeniki NOB ljudske revo-lucije in delavskega gibanja Vfecina le-teh v predlogu upoStevana, je bilo opozorilo iz-vrSnega sveta o temeljiti obnovi Partizan-ske bolniJnice Krvavice nad Kkim Vint-garjem povsem na mestu. Glede na praznovanje 400-letnice Tru-barjeve smrti v letu 1986 je potrebno vklju-Citi tudi prevnovitveno in konzervatorsko delo Temkovega mlina na RaScici, pri ce-mer se morata v celovito razreSevanje tega kompleksa vkljucno z zagotavljanjem sredstev vkljuciti tako republiSka kot mestna kulturna skupnost. Poleg navedenih predlogov pa je potrebno predvideti tudi celovito namembnost omenjenih objektov. ... • . ob poroCanju zaCasnih poslovodnih organov V Studentskem centru se stanje izboljsuje Vrsto ukrepov, ki jih je obcinska skupS-&na odnosno zbor zdruzenega dela sprejel 10. julija ob uvedbi ukrepa za6asnega varstva sicer ni bilo moc razreSiti v celoti (objektivno je k temu prispeval tudi cas Jtudentskih pocitnic), kar pa ne pomeni, da se zadeve ne bi premaknile. V pogledu saniranja izgube — po devetih mesecih jo Studentski center ne izkazuje veC, prene-hanja bojkota plaCevanja stanarin (podci-tati velja, da placujejo stare — nekaj manj kot dva tisocaka) in priprave osnutka no- vega statuta Studentskega centra (4. novembra bo dan v javno razpravo) so uspehi za&snega kolektivnega vodstva tu. Ob tem velja zapisati tudi to, da si je to vod-stvo prizadevalo ob tem tudi za redno in-vesticijsko vzreievanje in nadaljevalo ze pricet program povecanja zmogljivosti. Sredstva za novi blok 13 v Rozni dolini so zagotovljena, sanirana je kotlarna, preure-jen je dom v Ilirski, na Gerbidevi pa je nov Studentski dom ze vseljiv. Pa vendar ostaja §e nekaj nalog. Ob obravnavi tega porocila — posredovano bo delegatom na novembrski seji skupScine — je izvrSni svet postavil trimesecni rok za izpeljavo teh nalog, ki v najvecji meri za-devajo dolgoroino opredelitev financira-nja vkljucujo6 celovito razreSevanje polo-zaja Studentov. Seveda pa izvrSni svet ni podrobneje obravnaval sanacijskega programa DO Studentski center, saj je devetmesecno po-slovanje pozitivno. Ob tem jele sprejel in podprl staliSCa komiteja za druzbeno de-javnost. Le-te opozarjajo na to, da vsa prizadevanja Se niso rodila sadov v taki meri, da bi omogocila odpravo motenj v delovni organizaciji. Premalo je razvidno tudi izvajanje nalog kot so: zagotavljanje odprave vzrokov motenj v delovanju samoupravnih organov, izdelavo in sprejem dopolnitev samoupravnih sploSnih aktov Studentskega centra (poleg statuta), izde-lave dolgorocnega programa razvoja de-lovne organizacije ter zagotavljanje ustrez-ne samoupravne informiranosti. Iz porofii-la pa tudi ni razvidno, kako bo zagotovljena finanina sanacija in nadaljnje nemote-no delovanje Studentskega centra. Rok uveljavitve novih cen bivanja (letoSnji prvi oktober) je ze pretekel. Zato komite sma-tra, da je potrebno narediti ponoven izra-6un potrebnega dohodka in na tej podlagi doreci vire fjnanciranja. Pri-tem pa je potrebno upoStevati tudo ovrednotene ucin-ke sprejetih oziroma predlaganih ukrepov. Emona projektu se odpirajo perspektive Zbor zdruzenega dela je prav tako na julijski seji sprejel ukrep druzbenega varstva za DO Emona projekt. Po Stirih mesecih je bilo pred izvrSnim svetom podano porocilo zacasnega poslovodnega organa. Na kratko povzemamo. Nedvomno bi bili rezultati boljSi, ce bi ne bilo potrebno pokrivati izgub in slabega poslovanja iz prvega obdobja tekocega leta. Sama uved-ba ukrepa je bila utemeljena, razreSevanje pa bi potekalo uspeSneje, ce bi bil ukrep uveden preje. Ceprav se je dohodek pove-cal, ob tem pa tudi akumulacija, Se ni dosezena povprecna rentabilnost v panogi. * Z ukrepom je bila odpravljena privatizaci-ja v tej DO, poveCana je proizvodnja na zaposlenega, urejujejo se notranji odnosi, ,ki so bili ze narahljani, DO je pridobila precej del in naro&l, ki jih uspeSno opravlja, urejajo se notranji samoupravni akti... In kako vnaprej? Zacasni poslovodni organ, mimogrede naj zapiSemo, da mu je izvrSni svet za sedaj opravljeno delo izre-kel priznanje, bo dokoncna odlocitev o tem, kaj bo s to delovno organizacijo lahko dokonŁno porocal cez tri mesece. Pa vendar, ob upoStevanju vrste realnih in objek-tivnih okoliSCin, so moznosti za ohranitev enovite delovne organizacije, ki naj bi se »specializirala« za posebno projektiranje precejSnje, najbrze celo vecje kot morebit-na povezanost s sorodno organizacijo zdruzenega dela. Dosett to, pa pomeni, da je potrebno pridobiti strokovno usposob-ljene kadre, povedati predvsem poslovnost in poslovno odgovornost (zal je slednja v preteklosti precej Sepala), doseci financno in stumulativno nagrajevanje... Za takS-no orientacijo se je zavzel tudi izvrSni svet in poveril razreSevanje te usmeritve zacas-nemu poslovodnemu organu.