RAZISKAVE IN RAZVOJ RAZISKAVE IN RAZVOJ Papir za notranjost revije PAPIR je prispevala papirnica Gori~ane, tovarna papirja Medvode d.o.o., SORA MAT 115 g/m 2 . 37 RAZISKAVE IN RAZVOJ Procesne meritve in hitro diagnosticiranje so zelo pomembni dejavniki v papirni{tvu. Papirnice znižujejo {tevilo zaposlenih, zato je vse ve~ analiz potrebno izvesti na avtomatiziran na~in. Na kontrolnih mestih izvajajo kontinuirane meritve klju~nih parametrov kakovosti. Z ro~no upravljanimi instrumenti hkrati pomembno dopolnjujejo avtomatske meritve, pri ~emer dobijo nujno potrebne dodatne informacije o stanju sistema. Ro~no izvajane meritve so na primer dolo~anje koncentracije halogenov, amonija in raztopljenega kisika. Te analize se lahko opravijo na nekaterih klju~nih mestih v sistemu pri poskusnih obratovanjih in pri re{evanju tehnolo{ke problematike. IPW 1/2011, str. 17–23 Obdelava kotelne vode z amini, ki tvorijo filmsko za{~itno plast Film-forming amines in boiler feed water treatment Ve~ina papirnic uporablja parne generatorje razli~nih vrst in zmogljivosti za proizvodnjo pare za kritje energetskih potreb. Napajalno kotelno vodo je potrebno ustrezno obdelati, da se zagotovi nemoteno delovanje. Da bi se izognili po{kodbam materiala in s tem u~inkovitosti delovanja zaradi korozije in tvorbe oblog, je potrebno surovo vodo kondicionirati in ji dodajati ustrezne kemikalije. ^lanek obravnava inovativno tehnologijo, ki pri obdelavi kotelne vode uporablja amine za tvorbo za{~itnega filma na povr{ini kotelnega materiala. Opisane so prednosti nove tehnike pri optimiziranju proizvodnje. IPW10-11/2010, str. 12–16 dr. Janja Zule, In{titut za celulozo in papir Janja Zule POVZETKI IZ TUJE STROKOVNE LITERATURE ABSTRACTS FROM FOREIGN EXPERT LITERATURE Pregled možnosti uporabe ro~nih senzorjev kot pokazateljev delovanja sistema Reviewing the potential of hand- held sensors as performance indicators Papir za notranjost revije PAPIR je prispevala papirnica Gori~ane, tovarna papirja Medvode d.o.o., SORA MAT 115 g/m 2 . RAZISKAVE IN RAZVOJ 36 sestavin kompozitne zmesi, in sicer svežega biolo{kega blata in pepela so bile 5.800 mg/kg in 70 mg/kg. DOC vrednosti pri izluževanju kompozitne zmesi v odvisnosti od ~asa staranja so prikazane na sliki 1. Izluževanje hlapnih organskih kislin iz kompozitnega materiala se je sicer v ~asu trajanja eksperimenta pove~evalo, vendar pa posamezne koncentracije niso dosegle vrednosti, ki bi povzro~ale {irjenje neprijetnega vonja v okolico. To gre pripisat tudi dejstvu, da med spro{~ujo~imi se kislinami ni bilo maslene, katere intenziven vonj se zazna že v zelo nizkih koncentracijah. Hlapne organske kisline nastajajo kot posledica biolo{kega razkroja razgradljivih organskih materialov, zato je njihova prisotnost posreden, a zelo dober pokazatelj biolo{ke stabilnosti. Izluževanje hlapnih ma{~obnih kislin je prikazano na sliki 2. Med spro{~ujo~imi se kislinami sta prevladovali ocetna in mravljin~na, ki nastajata pri mikrobiolo{kem razkroju ogljikovih hidratov, ki so prisotni v blatu. Rezultati izluževanja težkih kovin iz svežega blata, lesnega pepela in stabiliziranega kompozitnega materiala (po 150 dneh) so predstavljeni v preglednici 3, kjer so prikazane tudi dopustne mejne koncentracije, ki so predpisane za inertne odpadke (Uredba o odlaganju odpadkov na odlagali{~ih, Ur. list RS 32/06, priloga 2, to~ka 6, Zahteve za inertne odpadke, ki se odlagajo na odlagali{~u za inertne odpadke). Izlužljivost težkih kovin se s ~asom prakti~no ni spreminjala. Iz preglednice je razvidno, da so koncentracije izlužljivih, toksi~nih težkih kovin precej nižje od dovoljenih, kar je osnovni pogoj za uporabnost kompozitne zmesi za razli~ne prakti~ne namene. Pregled geomehanskih lastnosti je pokazal, da kaže kompozit podobne lastnosti kot glina, saj ima dobre strižne karakteristike, primerljivo stisljivost in zelo nizek koeficient prepustnosti vode. To so lastnosti, ki omogo~ajo njegovo uporabnost kot prekrivne plasti na odlagali{~ih nenevarnih odpadkov in za razli~ne namene v gradbeni{tvu. Slika 2. Koncentracije hlapnih organskih kislin (HOK) pri izluževanju kompozitnega materiala v odvisnosti od ~asa staranja Parameter Pepel mg/kg Bioblato mg/kg Kompozit 150 mg/kg Mejna vred. mg/kg Arzen < 0,1 < 0,1 < 0,1 0,5 Barij 12 19 2,4 20,0 Kadmij < 0,003 0,021 0,0003 0,04 Celotni krom 1,75 0,04 0,011 10 Baker < 0,05 0,147 0,836 2,0 Živo srebro < 0,01 < 0,01 < 0,001 0,01 Molibden < 0,1 < 1 < 0,1 0,5 Nikelj < 0,05 0,09 0,036 0,4 Svinec < 0,05 0,1 0,017 0,5 Antimon < 0,01 < 0,1 < 0,01 0,06 Selen < 0,1 < 0,1 < 0,01 0,1 Cink < 0,5 0,7 <0,05 4,0 Preglednica 3. Izlužljivost težkih kovin iz svežega blata, lesnega pepela in stabiliziranega kompozita 5. Zaklju~ek Analize so pokazale, da dobimo z me{anjem biolo{kega blata in lesnega pepela v primernem razmerju in na ustrezen na~in kompozitni material, ki ima druga~ne lastnosti kot izhodni snovi. Dodatek pepela zgosti in stabilizira blato, ki se s ~asom po~asi mineralizira, pri ~emer ni zaznati {kodljivega vpliva na okolje. Izluževanje težkih kovin, anionov in hlapnih organskih kislin ne presega z zakonodajo predpisanih vrednosti, poleg tega pa tudi ni zaznati neprijetnega vonja, ki je tipi~en za sveže blato. V primeru, da laboratorijske analize kemijskih, biolo{kih in geomehanskih lastnosti pokažejo ugodne rezultate je potrebno izvesti tudi testiranje materiala na terenu, da dokon~no in nedvoumno potrdimo njegovo primernost za prekrivanje odlagali{~ oziroma za namene v gradbeni{tvu. Zavedati se moramo, da lahko s predelavo nakopi~enih industrijskih odpadkov v uporabne produkte bistveno doprinesemo k re{evanju ekolo{kih problemov in dosežemo pozitivne ekonomske u~inke, saj v mnogih primerih novi kompozitni materiali enakovredno nadomestijo mnogo dražje naravne in sinteti~ne surovine. 1 dr. Janja Zule, 2 Edvard Podobnik, 3 dr. Franc ^ernec, In{titut za celulozo in papir LITERATURA 1. BENSON C. H., and WANG. X., Hydraulic Conductivity Assessment of Hydraulic Barriers Constructed with Paper Sludge. Geotechnics of High Water Content Materials, ASTM STP 1374, Edil, T. B. and Fox, P . J., eds., West Conshohocken, PA, 2000, str. 91–107. 2. CABAUATAN-FERNANDEZ, E., LAMASON, C. R. G., and DELGADO, T. S., »Housing Construction Material From Paper Mill Sludge.« Proceedings, Fifth International Workshop on the Use of Paper Industry Sludges in Environmental Geotechnology and Construction, May 23–25, 2001, Manila, Philippines, str. 37–49. 3. International Workshop on the Use of Paper Industry Sludges in Environmental Geotechnology and Construction, Saarela, J. and Zimmie, T. F ., eds., August 11–16, 1997, Helsinki, Finland, str. 60–66. 4. GUSTAVSON, M., WILBERG, K., and ÖBERG- HÖGSTSA, A. L., Characterization of Pulp and Paper Waste Materials and Their Field of Application. Proceedings, Third International Workshop on the Use of Paper Industry Sludges in Environmental Geotechnology and Construction, Haavikko, L., Saarela, J. and Zimmie, T.F ., eds., June 1–4, 1999, Helsinki, Finland, str. 116–124. 5. IZU, P ., ZULUETA, A., and SALAS, O., Laboratory Testing of Several Paper Sludges as Raw Materials for Landfill Covers. Proceedings, First International Workshop on the Use of Paper Industry Sludges in Environmental Geotechnology and Construction, Saarela, J. and Zimmie, T. F ., eds., August 11–16, 1997, Helsinki, Finland, str. 23–29. 6. MOO-YOUNG, H. K., Jr., Evaluation of Paper Mill Sludges for Use as Landfill Covers, Ph.D. Thesis, Rensselaer Polytechnic Institute, 1995, Troy, NY . 7. QUIROZ, J. D., and ZIMMIE, T. F ., Paper Mill Sludge Landfill Cover Design, Proceedings, Second International Workshop on the Use of Paper Industry Sludges in Environmental Geotechnology and Construction, Saarela, J. and Zimmie, T. F ., eds., June 2–5, Rensselaer Polytechnic Institute, 1998, Troy, NY . 8. ZIMMIE, T. F ., Utilizing a Paper Sludge Barrier Layer in Municipal Landfill Covers, Proceedings, First International Workshop on the Use of Paper Industry Sludges in Environmental Geotechnology and Construction, Saarela, J. and Zimmie, T. F ., eds., August 11–16, 1997, Helsinki, Finland, str. 9–22. Slika 1. Sprememba koncentracije bromida zaznana s halogensko elektrodo med doziranjem biocida. Slika 2. Kristali kalcijevega karbonata brez (levo) in z (desno) dodatkom amina za tvorbo za{~itnega filma