Pavel Karlin
Pismo za božič
<hlcingijati so kraguljčki na saneh, s knterimi se je blagi svetnik Miklavž, raiiodarni stari prijatelj pridnih malČ-kot>, adpeljal nazaj v nebesa. Ravno nn njegov večer je jelo prav pošteno jtneiili. kalcor bi cigane trgat, tako se je rsipalo z neba.
Sašfi mala Maja se je neizrečeno ruzveselila prvih zitnskih metuljčkou. Ej. snežec, snežec! je plosknila z ro-Čicnmi, ko je ugledafa skozi okno, kaku snežinke v motovilastem plesu frfotajo okrog plinske sveiilke onkraj ceste. Pa jo je takoj zaskrhelo: zdaj Jiemara dobri Miklavi ne bo nušel na semljo, če se bo ves svet skril pod gosto belo odejo? Ati pa se bo stari moi spotoma prehladit — nahod kaj hitro iztakneš ~ in bo potem stra-iansko slabe nolje, ko bo delil darila. Jojl In če se mu bo zato tako mudilo k loplim nebeskini zvezdicam, da ne bo alegnil seči v listi blagodišeči koš. ki je prav do vrha poln slastne Čoko-lade. Kaj bo, kaj?
. Pa se je na srečo vse dobro iztekla. še dolge šibe ni poiabil sueii Miklavz, pač ze ve zakaj . . .
Zdaj sti piškoti že daono vsi po-hrustani in šiba je že nekajkrat imelo pobližjega opraoka z Majinim krit-cem. Tudi DuŠanove hlače ji niso vev neznane.
Snegu pa se nič več tako ne mudi kakor na Miklaviev vecer. še njega bi s šibo, Če bi mogfi, pa je žal pre-kratka. Veste kaj, otroci? Takole se znienimo:   Če se  bo  prihodnje   lelo
sneg spet tako omuhoval kakor fetos, bomo vse palčice, kar nam jih bo po-klonil sveti Miklavž —- in teh bo go-tovo spet nič koliko — zuezati u dolgo, sirašno dotgo šibo, ki bo segala prav o oblakov, da bomo iahko z njo ozu-gali in ostrahouali tudi sneg. Potem se bo pa ie vsipal kakor moka v mli-nu, če ne bo hotel biti pošfeno tepen*
Samo nekaj dni šoie nas loči Se od boiivnega odmora. Kmalu, prau kma-iu bodo ta najlepši dnevi leta, bo-itini prazniki.
AH ste it kaj premisiili, kako si boste postaviti jaslice, ki brez njih pri nas ne sme biti hiše. Bodo li tan-ski pastircki in stare iivalce še dobre? Kaj si ni sv. Jnief lani osmodil des-nice? In hleuček je bit ze oes vegasl.
Malo je manjkalo, da se ni podrl na lučko, ki je noč in dan migotala pred njim. Letos ga bo treba na vsak na-cin tetneljito podpreti. Tudi po mah pojdeš letos drugam. Na lanskem kraju ga je bilo sicer mnogo, ampak
95
nič kaj posebno lep ni bil. Najskrb-nejšega popravtla pa bo letos potrebna zvezda repatica. Jaj, kakšna je ze bila lanil Vse zlato ji je obledelo in rep je imeln po&teno osmojen; Če bi je ne bil natanko pogledal, bi jo kar lahko zamenjal z nelopirjem ali pa kakšno nebodijetreba vešco. To pa nikakor ne sme biti. Letos sosetfou Mirček in so&olka Mitka ne stneta imeti ueč pouoda, da bi delala pikre opazke in se skrivaj posmehooala, ne in nef
In xe tole boš storil te božične po-čitnice, kar si lani popolnnma poza-bit. Ko se bo& nadrsal, nasankat in nasmučal — kdo bi rett v botiču tical t> lemačni sobi, ko zunaj vabijo za~ sneženi sončni gtički in zamrzli rib-niki, ko je tam na belih poljanah to~ liko veselja, zabave in zdravja — kn se boH iorej nadrsal, nasankal in na-smučal, sedi lepo k topti pečici in pri-jetni suettlki, vzemt v roke knjigo in čiiaj. fio,š virlel, kako bo to prijetno. S čudezno lepimi praotjicami in pri-povedkami boš romal po neskončno lepem bajnem suetu, ki ga tako želj-
no iščejo tvoje oči, ob zanimivem in poučnem čtivu si boš širil mladt? o! zorje in koval neprecentjioe cekinil znanja  in  izobrazbe, s  knterinti  bo.s pozneje u tioljenju vse, kar bo$ zelel doseH, moral drago plačevati.
K sktepu ti polagam za lepti bo-žicrie dni še nefcaj na tuoje drobnn, dobro srčece. Zdaj so hudi čnsi, časi velikega pomanjkanja in zalostne be~ de. Koliko mojih mladih kudrolasih bralcet) občuti to po nedolinerti na lastni koži. Zato moramo zdaj bolj kakor kdajkoli biti usmiljeni, &ta<?o-srčm\ radodarni. Mar ni mnogokrat ali vselej dati mnogo tepše in alajše kakor sprejeti? če boš u prazmkih se-liel srečen in ponosen ob polni, boffato obloženi mizi v topli sobi, spornfli se svojih tovartšev, sošotcev in mfadih prijatetjev, ki bodo te dni prezebati in gtadovali, spomni se vseh, ki jih biča in preganja usoda, ki trpe po krivem — pa jim, kotikor moreS, po-magaj, da bo njim in tebi dobro, da bo njim in tebi toplo> iskreno in svetlo sijata zlata botična zvezda ...