St. 18. V Trstu, v sredo 4. marcija 1885. Tečaj v && EDINOST Glasilo Slovenskega političnega društva za Primorsko •V iHoMti J# m9i0 »EDINOST« izhaja 2krat na teden vMiko aredo in »abote o poludne. Cena za vse ) Vsi dnvtti pošiljajo UrsdnlŠtvi »vi« T*rrents> »Nuova Tlpogrnfia;« v*ak mora biti leto je €» plii., za polu leta 3 gld.f za četrt leta 1. gld. BO kr. — PoHamezn* Številke »e > trankiran. Rokopisi o*67 posebne vrednosti se ne vračajo. — Jnterati (razne vrste nasn»-dobivajo nri onravniitvu in v trafikah v Tr»t« po » kr., v Borici in v Ajdovščini po f nila in poslanice) se zaračunijo po pogodbi — prav cen6; pri kratkih ogiaaih z drobnimi « kr. — A'đročatfu. reklamacije in inserate prejema Opravnlitve, vil Torrente, »Novi tiskarna«. ( Srkanu se plačuje za vsako besedo 2 kr Državni zbor. (Konec.) Pred državni zbor pride tudi podaljšanje pogodbe 7. druStvom severne železnice. Tudi to prašanje hočejo porabiti Velikonemci v to, da zvračajo vso nepopularnost na veSino zbora. Mi smo na priliko bili od nekdaj za podržavljenje vseh prometnih sredstev, in to iz čisto gospodarskega staliSSa, ki se razodeva v načelu, da morajo biti ceste in železnice neodvisne od vsakega privatnege upliva, ter da morajo biti občna lastnina, s katero more država po potrebi razpolagati, da kolikor le mogoče olaj-gava promet. Takih načel pa niso bili nikoli ustavoverci, kateri bi bili Rothschildu radi zastavili vse državne dohodke. Uprav ta stranka pa zdaj hlini svoje nezadovoljstvo s tem, da bi se severna železnica še dalje pustila dotičnemu druStvu in ko pride stvar pred državni zbor, bode ona z vso odločnostjo govorila za podržavljenje severne »železnice. Vlada pa je voditeljem desnice razložila, da za zdaj jej ni Se mogoče podržaviti severne železnice; toda ona namerava od dotičnega društva za itiaj kolikor le mogoče dobiti koristi za državo in si v novej pogodbi pridržati podržavljenje v kesneji za to morda bolj ugodnej dobi. — In res, kakor se sliši, uže je skoro vsa desnica, ki je bila v začetku za podržavljenje, z vlado nekda sporazumela se, da pod nekaterimi pogoji glasuje za ponovljenje pogodbe z društvom severne železnice. Dočakamo torej tudi, da bodo tisti, ki so navdušeni za prosto konkurenco in za manšestrovanjo, glaso- PODLISTEK. Ponedeljska pisma, i. Dragi gospod! Nekateri Slovenci imajo navado pisati nedeljska pisuia; ob nedeliah pa naš bore narod navadno kaj nerad piše, ker v delavnikih navadno pravpridno dela, ob nedeljah pa toliko rajše počiva, ali pa se veseli; ako je torej kedo po okoliščinah prijetno in neprijetno primoran, da piše ob nedeljah pisma, tedaj je to znamenje prav slabe volje in kislega humorja. Kaj mislite, da bi bilo sicer mogoče, da bi pameten Ćlovrk tiskarno odgovorno delal za tisk, katerega kak bodisi podjetuik, gostil-ničar ali ceI6 profesor naroČi, da bi to bilo, neka tiskarna bi imela na duši uže mnogo kozlov, ošemljenih s haljino učenjakov. Pa pustimo tiskarne, Lloydova tiskarna v Trstu je res lepa in velikanska; pravijo, da take tiskarne ni od Trsta do Dunaja; ali pri vsem tem je znano, da ta tiska rna ni toliko stala, nego neka druga mej Dunajem in Trstom. Človek hi sodil, da iz take tiskarne mora izhajati sama «sveta šrifta«, ali varal bi so. V tej tiskarni izhaja vsak dan ti-kana pola papirja, na katerej še celo tr-j §ka «Cikorij*» prekucava svoje kozle. vali za Schaefflejeva in sploh konservativnih gospodarskih politikov načela, in to le, da vladi delajo zadrege; ali, kakor je smešno, ako kedo samega sebo pretepa, da bi s tem druzega jezil, prav tako je smešno postopanje Velikonemcev. Ker smo uže pri državnem zboru, naj omenimo še enega imenitnega predloga grofa Coroninija. Plemeniti grof namreč po skušnjah ve, da se pritožbe proti nepostavnostim, ki se gode pri volitvah, v parlamentih le tako rešujejo, kakor je to ugodno večini; v politiki žalibože opurtuni-teta pokriva vse obzire na pravico. Nočemo trditi, da so vse stranke take, ali Velikonemci so se v brezobzirnosti pokazali prave mojstre in priznati se mora, da jih sedanja večina ne posnema in ne vrača skrajne brezobzirnosti sd strastno brezobzirnostjo. Ali pri vsem tem ima grof Coronini, ki sicer kakor politikar ne uživa naših simpatij, popolnoma prav se svojim predlogom, ki meri na to, da se imenuje posebno sodišče sestavljeno iz kompetentnih oseb, katero bi imelo razsojevati o pritožbah proti volitvam, pri katerih so se vršile ne-postavnosti. Ta predlog je moder, ker je re-sultat skušenj v tem obziru in meri na brzdanje človeSkih strasti. — Pri vsem tem pa najde za zdaj težko potrebne večine v drž. zboru, posebno pa zdai, ko smo na durih novih volitev, kajti sedanja veČina je gotova, da bi jo potam Velikonemci še bolj šikanirali, nego so jo dosedaj. Predlog Coroninijev je torej najbrže godba bodočnosti, za zdaj pa še ni našel ugoduega polja. Začela se je te dni v drž. zboru tudi debata o proračunu, v katerej so Velikonemci precej nastopili z najde-belejšem strelivom, strastno je govoril filozof Carneri, kateri je celo rekel, da ne ve ali nori on, ali nore možje na vladnih stolih ; strastno je govoril tudi finančni minister po poklicu, Plener; ali pravi finančni minister Du-najevski je Velikonemcem risal gospodarstvo prejšnjih časov, ko so Še oni gospodarili ter jim rekel, da se v Avstriji da vladati tudi brez njih ter da upa, da se sedanja vlado podpirajoča veČina po novih volitvah še zdatno pomnoži. — Slovenski poslanec Božidar Raič je v izvrstnem govoru ministru za uk očital, kako zatira slovensko šolstvo na Spodnjem Štajerskem in Tirolski poslanec Kathrein je izrekel, da bodo Tirolci vedno podpirali pravične težnje Avstrijskih Slovanov, kateri so jim bliže, nego pa Nemci v rajhu. To so možke besede poštenega Nemca. Če so lansko leto Velikonemci želi malo lovorik po naskoku v prora-Čunskej debati, letos jim kaže še veči poraz; in njihova nada, da se razprši sedanja državnozborska večina v atome, šla jo po vodi, kajti diferencije mej njo in vlado se poravnajo potem koncesij; in kadar se razidđ poslanci sedanje državnozborske večine, vzemd s6 seboj prepričanje, da se večinoma vrnejo v družbi še novih kolegov ter začno v novej dobi uspešnejše delovanje za srečo in boljšo bodočnost Avstrije in nje narodov. Rekel sem uže, da pustimo tiskarne, kojih vsaka ima svoje reve in težave; dovolite mi rajše, da Vam pišem kaj bolj zanimivega, ne sicer o hel«j Ljubljani, o katerej je nevarno pisati, ker tam je narodna .krvava rihta«; ali pisati vam hočem o tržaškej .visokej rihti», pred katero sta stala urednik Vašega in urednik poleg Vas izhajajočega hrvatskega lista. Iredentarji so peli Hosana, čeS, zdaj imamo rogovi, leže; »Cikorija je imela zbore, katerim je prisustvoval glasoviti Kuder — p irdon dr. Venezian in predsednik drufitva Nro. II. spremljan po možu, ki ima toliko imen, kakor kameleon barv |q toliko podob, kakor tisti starec, katerega je Odisej z vrvjo povijal, pa je vendar skušal metlo uže vseh tržaških društev.— Ne, ne vseh; aristokratičnih in poluaristokratičnih ne — ker slab sad se navadno le z brezovko Eometa, zadnja pa nemi mesta v aristo-ratičnih salonih. Gospod urednik, jaz sem Vas skonj miloval, da imate tako slaho uro. Ali p<* končanej Vaše j pravdi z glasovitim Chan deaus-om sem si mislil: »Bog uže »e zakaj ni dal urednikom slovanskih listov toliko denarja, da bi si lehko kupovah dragocene kronom*tre». Glasoviti Francoz Ch;tudeaux (ako se bojite, da l>o$t. toženi zarad «glasovitega», potem l^hko to besedo nadomestite, kajti ne bi hotel, da m se Vam zgodilo, kakor Vašemu hrvatskemu kolegu, katerega j-4 glasoviti Kuder zara ti svoje lastne isovitosti. spravil pr^d po rotnike in Kuder vendar še ni tiko »tekIi5n>■ zagrizen, kakor mož, kiteremu še ed o Politični pregled. Notranje dežele. Gosposka slovnica državnega zbora je 27. februvarju zavrgla odsekov predlog gledć odškodovanja po nedolžnem obsojenih ter sprejela Goudenhouvejev predlog, naj se načrt vrne komisiji, da ga vnovič pretrese in potem poroči. Pri zakonovem načrtu gledć vknjiževanja zastavne pravice na imetja, na katera so take pravice uže vknjižene, predlagala je komisija prestop na dnevni red b pristavkom, da s« vladi naroča, naj o tej zadevi, da le mogoče, poda državnemu zboru poseben načrt. Ta predlog se je sprejel in rešile vse druge predloge, ki so bile na dnevnem redu. V seji poslanske zbornics 27. februvarja je vlada predlagala, naj se za pokritje primanjkljaja v letu 1885 izda osem milijonov petpercentne papirnate rente. Potem se je brez promembe sprejel zakonov načrt glede podpore v letu 1884 po vremenskih nezgodah poškodovanih prebivalcev na gorenjem Avstrijskem, Moravskem in Sle-skem, ko je finančni minister izjavil, da je vlada po poročilih deželnih gosposk podpore vestno sestavila. Poslanec Steudel je predlagal, naj se izda zakon, vsled katerega se imajo oiškodovati občine, ki zgubć občinskedoklade vsled vdržavl jenja železnic. Na zadnje se je pričela splošna razprava o proračunu. Poslanca Carneri in Scbar-schmidt sta govorila proti proračunu, Zeit-hammer pa zanj, in potem se je seja sklenola. V seji %8 februvarja je vlada zahtevala dodatne kredite za leto 1885, in sicer: za grajenje cest 57.000 gld. in za vodne stavbe 5000 gld, oboje za Galicijo, in za stavbe na reki Seret v Bukovini 5400 gld. — Potem se je nadaljevala splošna razprava o proračunu. Najprej je govoril poslanec Kathrein ter naglaŠal, da poroštvo za obstoj Avstrije obstaje le v tem, da se spoštujejo pravice vseh, posebno verska prepričanja in narodne vlastitosti. To je napotilo nemške konservativce, da so se zvezali z avstrijskimi Slovani; oni se bodo tudi vpribodnje z svojimi zavezniki bojevali zoper tiste, ki svobodo zlorabijo za svoje gospostvo. On je dalje naglašal, da večina državnega zbora in vlada na to de- glas verižic uklepalni« kakor prijeten koncert doni na uho) je na tak način dobil svedočbo, da so njega zmožnosti za in-trigo tako priznane, da ni niti treba dokazov. No, in tega, gospod urednik, ne more vsak reči o sebi; Človek, kateremu so podeljeni taki darovi, tak je uže ženij — ženij na vsak način, v dobrem ali slabem pomenu. In hvaležni morate tudi biti temu ženiju. kajti spravil je na led prvega Ire-dentaša Veneziana in z njim vred vsa ire-dentaška glasila. Chaudeaux pa je rodil društvo Nro. II, katero ima o nekem ljubljanskem listu svoje glasilo. Listu je trena gratulirati, kajti indirektno Je tako stopil v zvezo s pntiodnjiini kandidati .Cikorije., in Bog zn:i, ako ne najde Sčasoma eel6 «Sior Poldo. zavetja v listu, ki ima previlegijo, da prav fl^tne kozličke prebrača. Kedor je dobro opaŽeval stvari, katere so se goiiie pri zadnjoj dopolnitnej vo-litvi v mestni zbor tržtški, ta pač najde udečo nit, ali neka radikalna gospoda se «ato malo briga; kajti krvava sodba je izrečena, da Vi, gospod urednik, ste «za-na ili uničenjuD, vse drugo je tobak. Ako tG'korija«, društvo Nro II, ujega oče. Monsi^ur Chaudeaux. in še kake druge »briška eksistencije zasledujejo enake •ulje. potem je čisto naravno, da so vsi kupaj «auf dem Hoizgwege>». Sicer pa t'»lažite se, gosp. urednik, na izkazu tistih, ki itnajo biti uničeni, figurira še mnoga druga, odlična gospoaa Vovenuki, in • iuhe est socioa habdre pro serihtorum«. In urednika »Našo Slogi« kakor ga zove »Šalobarda*. izvrstni hrvatski list, ali niso tudi njega imeli »pri fraku«, pardon, »pri Črnej suknji ?« Glasoviti Kuder (zdaj ga uže morem tako imenovati) pa je še vse drugače sedel na limanice, nego VaŠ francoz. Mej porotniki so bili tudi nekateri iredentarji, iredentar je bil sam branitelj zatožencev; a zadnji sam se je izrazil, da se mu gnjusi pred dejanjem, katera je hotel izvrševati Kuder v Kastvi, rekel je mej drugim: »Jaz sam spadam k skrajnej italijanske) stranki, ali pred takimi nepoštenimi naklepi proti drugej narodnosti moram izraziti svoje zaničevanje in moram priznati, da je moj klijent z svojega stališča iako krotko m mirno pisal«. Nekatera Kuderjeva pisma, katera je urednik .Naše Sloge, predložil sodnijl, in pa omenjene besede branitelja so tako uplivale na porotnike, da so brez posebnega posvetovanja kar izrekli enoglasno svoj »nekriv«. Iutrige Kuderjev« so se Še celo Artelliju, temu hudemu Iredentarju, tako studile, da ga je bilo sram te izraziti kak nomislek o »nekrivdi« zatoženca. Ubogi Kuder ali Cuder, kakor se zdaj piše, ta prvi agent Iredente v Istri, prvi zaupni mož istrskega deželnega odbora, mož, kateremu je Iredenta poverila baš diplomatične naloge, mučiti je hotel po ukazu Iredente »il prete croato«, agitatore piu tenace«, toda mučil je sebe. Saj j:rerjev nem-Ško-narodni program in Maggove izjave ter dostavlja, da bo glasoval za proračun. Poslanec Plener izreka v imenu svoje stranke željo, da bi grof Glam Martinic k malu tako ozdravel, da bi mogel prevzeti glavno poročevalstvo v proračunu; potem pa ruaha po finanČnej upravi in dokazuje, da je primanjkljaj mnogo večji, nego kažejo številke v proračunu. On trdi, da se finančno stanje v zadnjih letih ni zboljšalo, da se v prestolnem govoru leta 1879 dana beseda ni izpolnila. Govornik dalje graja vladino politiko na Češkem, Kranjskem in v Galiciji in pravi, da se Nemci z vladino poslovanjevalno politiko niso hoteli umaknoti z upravičenega sta-JŠča. Ako se ta politika ne predrugači, bodo Nemri narodna svoja zabtevanja vedno krepkeje naglašali. Govoreč o spravi mej Nemci in Čehi, rekel je Plener; Nemci boja niso iskali, ali bojevali se bodo še drugih Sest let. 2. marcija se je nadaljevala glavna razprava, najprej je govoril finančni minister Dunajevski ter pobijal razloge onih govornikov, ki so govorili zoper proračun, vzlasti Plenerjeve. končal je svoj govor tako le: Po šestletnem vladanji smo dosegli to, da nobena stranka i noben narod nema v rokah izključljive oblasti i da ne trpimo monopola v vladanji. Vlada ne išče nobene srednje stranke, ker ona ni par-lamentarična vlada v pravem pomenu besede, ona je vlada, ki je dobrohotna vsem strankam glede njihovih opravičenih želj, predaleč segajočim težnjam pa se ustavlja s zmernostjo. NeČemo vladati brez vas (kazoč na levico), ali pokažemo vam, da se lahko tudi brez vas vlada in za državne potrebe skrbi. Ker ima vlada Naj višje zaupanje in podporo od večine, labko brez skrbi pričakuje novih volitev, in upa, da se sedanja veČina .okrepčana zopet tu zbere, da bo vlado podpirala in kakor doslej pospeševala, državne interese, brez ozira na narodnost in politiške stranke. — Potem sta govorila Še poslanca Czer-kawski in Suess, prvi je naglašal neomab-Ijivo udanost Poljakov do cesarske hiše, zavračal očitanje vzajemnih koncesij in rekel, da bo desnica ministerstvo stanovitno podpirala. — Včeraj je bila zopet seja. Pristojbinski odsek je naročil poročevalcu Talir-ju,tnaj predela pristojbinsko varni), Italijani pa so me tudi zapustili in me še vrh vsega tega zaničujejo«. Jaz sem mu odgovoril: »Gosp. Kuder obrabili so vas, Vi ste kakor izžmeta limona, katero vrže kuharica v sm.-ii«. Ta pogovor je resničen, ni izmišljen, vršil se je pred pričami v sodnijskei dvorani. Un ičevati,gospod urednik,to je težavno, tudi nekrŠčansko, enaki naklepi se maščujejo, kakor so se nad očetom in predsednikom društva »No. II.« Dobro bi bilo torej, da tuii na videz »železni«, v istini • stekleni« možje popuste Kuderjeva pota, da puste pri miru tiskarne in liste, kajti kedor hoče druzega mazati, mora sam veliko čistejši biti; kedor hoče druge pisati učiti, mora sam pisati znati. V Trstu ni morda vse tako dobro, kakor bi bilo želeti, toda kde drugej, kder bi se po pravici smelo zahtevati, pa je primerno še veliko slabše; malenkostno, osobno „ravnanje pa ne zida narodnih trdnjav. Še bi lehko nadeljeval svoja ponedeljsku premišljevanja ki so pisana pod boljšo »luno«, nego nedeljska, toda vem, da j« prostor v Vašem listu natačno premerjen, sklepam torej svoje ponedeljsko pismo in Vam morda pošljem drugiponedelek kij bolj »pikant nega« in manj ozbiljnoga, nego sem mogel v tem pismu, ki je pisano pod vtiskom krvavih sodeb, ki so se nekrvavo izvriŠle, k ljubu vsemu krvavemu poželenju krivče-vih krivcev. Bog! Vaš Famulus Patronus. novelo po zborniških sklepih ter naj predelano novelo da le mogoče predloži odseku. Dunajski mestni svet je sklenol poslati državnemu zboru prošnjo, naj se zavrže pogodba z severno železnico i naj vlada prevzame v državno upravo tiste črte severne železnice, glede katerih ugasne privilegij v letu 1836. tesar je ministru Tisti k desetletnemu ministrovanju čestital ter mu izrekel hvalo za izvrstne službe cesarju in deželi, zagotovil ga Svoje milosti in zaupanja ter izjavil željo, naj bi ga božja previdnost ohranila Še mnogo let za prestol in domovino v zdravju, moči in vstrajnosti. Ogerski minister Tista je 1. t. m. obhajal desetletnico svojega ministrovanja. Vsled tega mu je prišla čestitat iz 76 udov obstoječa deputacija glavnega mesta Budimpešte s županom na čelu ter mu izročila adreso, v katerej se hvalijo ministrove zasluge. Zvečer pa mu je liberalna stranka državnega zbora priredila lepo ovacijo. Vnanje dežele. Na Cetinji se delajo velike priprave za dostojin sprejem cesarjeviča Rudolfa in svitle njegove soproge. Jahta «Sibil»je prišla v Trst po krasne kočije, ki so bile kupljene ua Dunaji. Ruski car prav pridno gospodari in pometa smeti iz lastne hiše v lep vzgled svojim podložnikom. Nedavno je dal moder ukaz, da udje eesarske hiše ne smejo imeti prednosti pri podeljevanji državnih služb, zdaj pa je z neprikrajšano plačo v pokoj poslal vse svoje sluge, ker je prišel na sled tatvinam in drugim nepoštenostim, katere so počenjali ti ljudje, tako n. pr. so prodajali najboljša vina iz cesarskih kleti ter si žepe polnili. Na mesta vpoko-jenlh služabnikov je poklical doslužene nižje častnike, na katerih zvestobo se more zanašati. V Brnu na Švicarskem in drugih švicarskih mestih so zaprli mnogo anarhistov. Trdi se, da se je to zgodilo vsled sklepa zveznega sveta. V Bernu bo 2. t. m. zopet 20 anarhistov, večidel Nemcev, zaprli. V angleUej spodnjej zbornici je 27. t. m. Gladstone izjavil gledeitalijanskeekspe-dicije v rudeče morje, da je Italija neodvisna država ter ne potrebuje dovoljenja angleške vlade glede podjetij, katera smatra za svojo dolžnost. Italija je z Angleško v najsrčnejšem prijateljstvu, ali Ž njo se nI sklenola nobena zveza i noben dogovor zastran skupnega vojoega postopanja v Sudanu. — 27. in 28. t. m. je bil v obeh zbornicah na dnevnem redu Salisburijev predlog, naj se vladi izreče nezaupanje, Salisbury je naglašal, da bo Angleška žela le nesreče in sramoto, ako parlameut dalje v uradu pridrži sedanjo vlado. Zgornja zbornica je predlog sprejela z 198 glasovi proti 68, spodnja zbornica pa ga zavrgla z 302 glasoma proti 288; Parneliti so glasovati z manjšino. — Zdaj je pra-šanje, ali vlada odstopi, ali ne. Gladstone se skoraj gotovo ne umakne, ker njemu je zgornja zbornica vedno nasprotovala, on se tudi nanjo nikoli ni naslanjal, ampak metal jej polena pod noge i se prizadeval za njeno predrugačenje; naslanjal pa se je vedno na spodnjo zbornico, katera mu je, Če tudi z ne veliko večino, Izrekla zaupanje. Anglelka vlada je zaukazala, naj se zdravniško preiščejo vojaki vseh orožnih vrst, da se pozve, koliko je za vojno sposobnih. Belgilki kralj Leopold, oče naše cesa-rjevičiae Štefanij«, praznoval bo 9. apiila t. 1. petdeseti rojstveni dan. V Bruselji uže delajo velike priprave, da se bo ta dan prav slovesno obhajal. Te slovesnosti se udeležita tudi naša cesarjeviča Rudolf in Štefanija, pa tudi naša cesarica, ki pride v Bruselj iz amsterdamst ih morskih kopeli. It Sudana dohajajo Angležem neugodna poročila; angleška vojaka se umika, od oddelka pa,kateremu zapoveduj- Bracken-bury, ni nobenega poročila ter je toraj mogoče, da ga j« Mabdi uničil. S francosko-kitajskega bojtIČa se poroča, da so Francozje zaprli ustje reke Jing* Gourbet bombardira Kinehae, ki varuje to ustje. DOPISI. Iz Haierljske oličin©, 26. fe- bruvarja. — Mnogo se piše iz naše občine, a skoraj v vsakem dopisu nadvladuje polemika, naj si bode še tako iz preprostega peresa.Kmettoži o tužnem stanju in krivem ravnanji naših nasprotnikov proti svojim rojakom. Kaj bi se potem očitalo zmožnemu peresu 1 Pa vse prizadevanje poštenih mož je bob ob steno. Oni le svoj rov predrzno nadaljujejo in natanko opazu-jeio početje naših zašč tnikov in dobrotnikov. Pri vsakem občinskem zboru je gotovo šnopsarski ogleduh.Tudi pri zadnjem zboru se je prikazal jednak ogleduh in seje še celo predrznol pristopiti k nušej družbi. Pa saj lahko ogledujete, Raj ne vdobite nič, poznamo poštenost moža, kar se je pokazalo pri zadnjem zboru, kot tudi druge krati. Lahko bi napisal mnogo dobrot, koje je pošteni in spoštovani gospod izvršil. Koliko je naše ljudstvo na boljšem, odkar župani g. K. Kastelic, to je bilo več ali manj omenjeno v prejšnjih dopisih. Ena glavnih njegovih zaslug je, da nam je priskrbel občinskega zdravnika, kojega gotovo ne bi imeli, ako bi prejšnji gospodje župani glavarili. Koliko je stal ubozega kmeta zdravnik, ako ga je potreboval. Sedaj ga ima labko za majhno plačo. NaŠ zdravnik je g. Alojzij dr. Fonda, povsod spoštovan in zveden gospod, kar spričuje marsikoji bolnik, ne le iz naše občine, te-muč tudi iz druzlh krajev. Labko rečem: vsaka vas ima veliko donroto od svojega poglavarja v jednem ali drugem obziru, zato naj ga Bog živi mnogo let 1 Predpustni večer smo se ▼ Brezovici prav veseli zabavljali na narodnem plesu. Pri tem smo se pa v marsičem razgova-rjali. Spominjali smo se našega nevtrud-Ijivega dobrotnika g. Medveščeka in mnogokrat smo mu veselo napili in mu voščili srečo. Govorilo »e je tudi o trojici, ki je hotela čitalnico odnesti, ali nekaj jedna-cega. Iz kake družne je bila trojica, to bode gotovo vsakemu znano. — Jeden ud se je tudi precej drugi dan odpovedal, ker se je bal, da ne bi ga izključili. Saj ne bode nobeden za njim jokal 1 Kllbed, 26. februvarja. — Gotovo ste čitali v Koperskej »Patriji«, daje napis naše Čitalnice ■— risum teneatis amici — v ruskih barvab! 1 — Vidite no, kako jih v srce peče in v oči bode vnaš nedolžni belo-modro-rudeči napis na Čitalnlcil Vemo pa, da bi Patria in njeni patroni namestu teh barv stokrat rajši videli »bianco-roso e verde« —a--to je in ostane le njih pium desideriuml Čudno se nam vendar le zdi, kako morejo patroni Koperske »Patrije« govoriti o ruskih barvah, katerih niso morebiti videli še nikedar, — a naših, katere so proti svojej volji videli uže tolikokrat, (če ne drugje, vsaj na grbu dežele Istre) — še sedaj ne poznajo! Ne poznajo? E hel Poznajo jih, poznajo — še predobro! A kaj to — da se le zdražba in nemir seje mej mirno ljudstvo. — A dovolj o tem 1 Odbor naše Čitalnice je sklenol prirediti prvo nedeljo v maju, o priliki bla-goslovenja novih orgelj, (katere meseca marcija postavi firma »Bratje Zupan«), veliko veselico, za kateroso se uže seuaj začele delati priprave. Želeti je le, da bi pri tej veselici blagovolili sodelovati vsi p-vski zbori iz bližnjih vasi. Tedaj pevci v Cniikalu, Dolini, Dekani in drugod, po< trudite in nevstrašite se ni dežja ni »vetra«! Pomislite, da vsaka stopinja storjena v prid našega milega naroda je sladek trud, kateri s tako blaženostjo napolnuje domoljubno srce I Pridite torej, dragi rodoljubni sosedje, v mnogobrojnem številu, da si v domoljubnem, veselem krogu bratsko sežemo v roke, ter »povzdignemo krepke glase« razlegajoče se do bregov Jadranskega morja v slavo krasnej domovini našej 1 Na noge tedaj rojaki! Naprej zastava Slave!! Iz l>i I Jane V Srdili , dne 2. marcija. (Izv. bu. te na krušnoj njegovoj čestitci k mojoj sedam-iesetgodišnjici. Bog dra^i čestitoj bradi Slovencem toliku njihovu ljubav svakim dobrom naplatio, a najpače udielio im milost i jakost, da uzmognu odoljeti navalom niemstva i talijanstva, koji bi rada da krasni slovenski planinski kraj svojoj krvi i svojoj naravi odrode te u niernatvo i tahjanstvo pretvore. To im neće poći za rukom, jer Bog neće dopustiti da pravedna stvar podlegne ; a o tom smo mi Hrvati uvjereni, jer čestita naša braća Slovenci žarko i nesebično ljube rodni svoj knj i jer su kroz vjekove i viekove neustrašivo se borili za mili svoj jezik te nevine svoje običaje, te u tom nam Hrvatom bili pred-zid (antemurale) protiva Niemstvu i Tali-janstvu. Vječita Im hvala za to l Neka slavni odbor bude uvjeren, da ako sam već dosada ljubio braću Slovence, to jih od sele od svojih Hrvata a u svojoj ljubavi ničim I u ničem dieliti neću. Sa odličnim poštovanjem i bratskom ljubavlju: Strossmajer s. r., biskup. U Djakovu, dne 21. veljačo 1885. Iz Hrd, dne 25. svečana 1885. — Gospod urednik! bližajo se volitve obč. starešinstva St. Martin-Kviščanske občine v Brdih. Gotovo ste čitali v goriškej »Soči* dopise veleposestnikov in pa našega župana; to vatu je res prava pravcata komedija, da bi Človeku skorej um in pamet zmealal Kolikor sedanjega župana g. Anton Znidarčića poznam, moram priznati mu vso čast in priznanje sposobnosti. A veliko je tudi lakih, ki bi bili radi na županskem stolu in će tudi morda niso za to osebno sposobni. — Neka stranka, gosp. urednik, ki bi rada po vsej deželi zvonec nosila, in ki bi rada videla, da bi se pred njenim poglavarjem, kakor Izraelci pred zlatim teletom, uklanjali, čestiti in molili, ta stranka bi se srčno rada tudi kakšen kotiček v starešinstvu priborila. Zatega voljo je jela našega gosp. župana črtitl in uporanlja vse mogoč« in morda tudi ne-postavne pripomočke, da bi le k svojemu pravemu namenu došla. Tako je! Kdor hoče pa biti izvoljen, mora se skazati mož beseda. Jaz sicer ne poznam nasprotnikov g. župana, in tudi ne vem, kaj obečajo, vendar hočem nekaj povedati, kar je prav ob volitvah zelo važno, ki spričuje, koliko je zagotovilom verjeti. Vsemu svetu bo morda uže dobro znano, da se Brici več nego eno desetletje potegujejo za cesto, skladovno, ki bi imela držati iz GunjaČ, »skoz Gradec« v Piano. Se celo deželno postavo imajo, a kaj jim vso to pomaga! NaŠ sedanji deželni poslanec in načelnik cest. odbora za Goriško okolico Andrej Kočijančič, posestnik v Po d gori in v St. Martinu, ko je videl ob volitvah v deželni zbor, da mu Brici nasprotujejo iu se mu je bilo bati, da ne bo več izvoljen kot deželni poslanec, obečal in prisegoval je, da bo na vse kriplje delal za dovrŠitev omenjene ceste. Volile! so mu tudi slepo verovali, in kaj ne bi, saj stoji v zapisniku, storjenem v Biljani dne 24. junija 1883. leta mej drugim to-le zapisano »....... ter dokazuje (namreč Andrej Kočjančič) kot predsednik cest. odbora goriške okolice, koliko se je on potegoval za briške ceste posebno ono skoz Gradec in obeča kol pravi narodnjak in načelnik cest. odbora, da se bo vedno potegoval za gmotne stvari briske dežele, kakor tudi kar svoja moč da, da bo na to upljival, da bodo briske tirjatve, to je glede ceste skoz Gradec še v tem letu in sicer brž ko mogoče cestni odbor skup sklical, da se jo sprejme v peudarek za leto 1884. in se hitro dela poprime«. Tako je zapisano, črno na belem. Zauostovaje tej danej besedi je res naš deželni poslanec previdno v preudarku za leto 1884. nasvetoval za omenjeno cesto svoto f. 13.000, a šentrani cestni odbor, ki nikakor ni prepričan o važnosti ceste, dovolil je le borih 6000 gl. reci šest tisoč gld. avstr. vred. Mi smo bili s tem vse eno zadovoljni, ker vodila nas je misel: boljše nekaj, nego nič, in z dovoljenim zneskom se da labko lep kos ceste dovršiti. Čakali smo dan na dan, kedaj se vendar to delo začne in če tudi je načelnik cest. odbora v svojem dopisu od dne 13. oktobra 1883 leta Št. 92. zagotovil spomladi I. 1884. pričeti, ni Ae vedno danes nič. ko Rmo uže koncem februvarja 1885. leta. Lepa doslednost, lepa logika! a volitev je uže dokončana! Denar 6.000 f. se je preudaril in od davkoplačevalcev po tir jal, kde pa leži, to ve naš načelnik in dež. poslanec sam. Nam pa ni znano, kaj se je s to svoto ukrenolo, Če tuli imamo pravico vedeti, kam se naše vplačane naklade zakladajo. Uvala Bogu, letine imamo izvrstne, denarja ne pomanjkuje, delati tudi ni treba iu k čemu tedaj dajati zaslužek ljudstvu ?1 Čudom se moramo čuditi, da naš načelnik. ko je vendar slovesno besedo dal, potegovati se za »gmotne stvari briske deŽelr«, nasprotuje z vso odločnostjo proti onifnj*nej cesti »skoz Gradec«. To spričuje preudarek za leto 1885. kder je cesto ukoz Gradec« lastnovoljno iz preudarka izpustil, a mesto te pa potisno! cesto pod St. Martinom, takozvana »čez Travnik« s EDINOST f. 3000 v preudarek. Za to cesto ki jo nikdo ne rabi razen načelnika in dei. poslanca, sme dežrla f. 3000 plačati, a za druge ceste, osobito ono skoz Gradec, ki bi bila vsem Brdom v korist, škoda je za en vinar. — Gospod poslanec) To se pravi res za gmotno korist dežele skrbeti I! Prepričan sem, da se bo naš načelnik skliceval na dopis cest. odbora Kanalskega od 10. decembra 1883. leta št. 14., toda ta cest. odbor nema pri naših cestab popolnoma nič opravka, in ker smo mi naklado za 1. 18H4. plačati morali, zahtevamo z vso odločnostjo, da se potirjani denar f. 6000 nikamor drugam ne vporabi, nego edino le za cesto, na koje namen je bil preudarjen. Denar je bil vplačan, tedaj delo naj se kolikor toliko izvrši. Sploh praznih, gnjilih izgovorov ne maramo, ampak zahtevamo odločno delo in našemu ljudstvu naj se da zaslužka. Mi smo izvolili Vas in zahtevamo zatorej tudi, da se ozirate na naše težnje, na naše želje in da skrbite v prvej vrsti za občni, a še le potem za drugih prid, če bočete imeti krajšo pot iz St. Martina v Podgoro in v Vipolje, prosto Vam je, graditi jo na Svoje troške in glejte,— ljudstvo Vam bo le hvaležno, ker mu daste dela in zaslužka in — tudi mi Vas bodemo hvalili in spoštovali kot moža. Ker pa Vi, kakor Vaša dejanja spri-Čujejo, malo marate za težnje ljudstva, malo se ozirati za naše blagostanje itd. pravim Vam, da s tem se nikdar volilcem ne prikupite in nikdo ne bo stavil zaupanja v Vašo osobo, kajti obljuba dela dolgi Toliko za danes, prihodnjič morda kaj več. Da ste mi zdravil |D omace in razne vesti. IZ Kamnika v 2. dan marcija 1885. Raznovrstno. Sprejmi draga »Edinost« izpod visocih kamniških gora nekoliko vrstic. Letošnjo zimo smo imeli jako ostro, včasih je bilo zelo mraz, ali snega smo imeli pa toliko, da uže ne pomnimo. kedaj bi ga bilo toliko palo. Sedaj se je pa pričelo nekoliko tajati in naše vode zelo narasto. Bistrica nam zopet rnnogo jezov potrga in po leti bodo imeli delalci zopet mnogo dela. Bog uže ve, kaj dela, če je na ene) strani škoda, pa so na drugej strani koristi. Naše mesto se je jako povzdignolo v zadnjem času. Kar nam županuje naš obče spoštovani in za vse zaslužni gospod dr. Samec, jako smo napredovali. Znižali smo klanec, sezidali novo Šolo in sploh mesto jako olepšali. Čudno se nam pa zdi, da se nekateri gospodje tako zaganjajo v tako pošteno osobo, kakor je nuš g. Župan. Kaj jih k temu napeljuje, to mi ni dovolj jasno. Pa vendar ne bode čestllakomost temu kriva? — Naš gospod župan pa bode Še vedno spoštovan od vseh odslej, kakor je bil doslej. Če bolj ga blatijo, temveč ga bodemo mi čislali. Naše mesto je zadela pa pred kratkim druga nesreča. Smrt nemila nam je pokosila zopet enega izmej naših vrst, vzela nam je dobrega prijatelja, vrlega rodoljuba, a družini nenadomestljivega očeta in gospodarja. Ta gospod je bil Josip Debevec, poštar in posestnik. Nikdar ne smemo pozabiti njega, ki je bil eden prvih boriteljev za naš narod. Bil je vstanovitelj čitalnice naše, katerej je tudi dolgo let predsedoval. Kaj je vse naša čitalnica takrat priredila, tega mi ni moč popisal..Beseda se je vrstila za besedo. Udov je bilo nad 100 in to vse je vodil blagi rajnki vzorno in čitalnica naša bila je v resnici biser mej drugimi. Največjo zahvalo skaŽemo rajnkemu, ako ga ohranimo v bhigem spominu.Slava mul Pogreb j* bil sijajen. VRa društva so skazala možu zadnjo čast. Ko je pevsko društvo »Lira« zapelo milo doneče pred hišo »Nad zvezdami«, ostalo ni eno oko suho. Žalost družine delilo je vse meščanstvo. Naše pevsko društvo »Lira« je sedaj pričelo napredovati, večkrat imamo priliko čuti krasne glase naših vrlih »Lirašev«. Nadejamo se, da bode od strani meščanov večje zanimanje za to prekoristno društvo osobito, ker je vodstvo v popolnoma zanesljivih rokah. Koiistne bi bilo, ko bi naša čitalnica, pevsko društvo in društvo ognjegascev priredili na spomlad veliko besedo na prostem, recimo na »Malem produ«. Taka slavnost bi veliko pripomogla v napredek in bi marsikaterega privedla do narodne zavesti, ki je v našej okolici še jako malo razvita. Dakle na noge, dragi rojaki 1 Vsak naj neumorno deluje za tako slavnost in naj bi se v tem v prvej vrsti pokazali naši vrli Kamni-čanje, da lehko kaj store. Da v Kamnik dobotno tudi železnico, to je uže tudi vsem znano. Ljudje se pri nas zelo zanimajo za isto, ker za nekoliko časa zopet dobodo dela. Pa potem? potem pa velika cesta tako izumre, kakor po druzih krajih in glavni dobiček naših voznikov splava se železnico v tuje kraje. Če v.-č učenosti, slabše nam bode na svetu. Pri hodnjIČ čem, ako se kaj novega pripeti, zopet poročati. Meščan. U cesarjevej mizi so bili 25. februvarja mej druzimi cerkvenimi knezi povabljeni tudi: goriški pokneženi vrhovni vladika dr. Zorn, kranjski pokneženi vladika dr. Misia, krški vladika Feretič. po-reško-puljskl vladika dr. Flapp in dekan tržaškega mestnega kapitoia dr. Sust. — Zadnji je po Njeg. Veličanstvu imenovan proštom tržaškega kapitoia. Čestitamo ! t Josip PagltaruzZI. Iz Gorice se nam poroča preŽalostna vest, da je dne 1. marcija po kratkej bolezni umrl šestin-dvajsetletni gospod Josip Pagliaruzzi. Pokojni je bil sin lani umiŠega velikega posestnika, c. kr. poštarja in bivšega de-želuega poslanca Pagliaruzzija iz Kobo-rida. Po vseh razredin najodličnejši dijak zvršil je Josip Pagliaruzzi gimnazijo leta 1877. v Gorici in pravoslavne nauke na univerzi dunajskej, kder je lani z odliko prebil prvo strogo preskušnjo, potem pa vstopil za praktikanta pri c. k. okrožnem sodišči v Gorici. A po smrti očetovej je dal slovo sod-niškej službi ter prevzel v Koboridu go spodarstvo svojih posestev in z njimi tudi službo c. kr. poštarja koboridfkega. Nadarjen, plemenit, delaven značaj, s kratka.* v vsakem oziru nzoren mlad mož mogel bi bil pokojni, zlasti ker ga je sreča obdarila tudi s posvetnim premoženjem, mnogo koristiti domovini svojfj, in ves slovenski narod po Goriškem je Čislal in ljubil dozorjevajočega dičnega mladeniča, v katerem je gledal bodočega zagovornika, voditelja in učenika svojega. V »Ljubljan. Zvonu« priobčil je pod imenom Knlan mnogo prekrasnih romanc in balad, katere se smejo prištevati biserom slovenskega pesništva. Rajnki je bii svak občespoštovanega in priljubljenega dež. Šolskega nadzornik?, p. Klouiča viteza Sablodoskega, kateri ni malo uplival uže na prvo odgojo odličnega mladeniča. Goriški Slovenci predobro poznajo, koliko so zgubili s tem mladeničem, in vsi Slovenci čutimo z Goriškimi, kaj smo zgubili ter plakamo na grobu v spomladju živenja umrlega. PredsedalSivo pol. druiiv« Edinosti vabi vse odbornike in namestnike v sejo, katera bode v nedeljo, dnć 8. t. m. ob 10 uri dopoludnć v prostorih del. podp. društva Aquedotto št. 11. Obdoi zbor delal. pod. dru-(liva bode v nedeljo 29. t. m. Vojna mornarica bo zopet letos imela velike pomorske vaje; jako zanimljiv bode posebno napad vsega brodovja na puljske trdnjave. Poprej pa, in sicer 15. t. m. pride eskadra v Trst, od kodar odpluje pred Reko, da pozdravi cesarjeviča Rudolfa, ko se vrne z jutrovih dežel. y Razpisan« službe. Pri ces. kr. deželnem sodišči je razpisana služba nadzornika kaznjencev z letno plačo 300 fr obleko in 138 goldin. službene doklade, prošnje naj se ulože do 1. aprila t. leta predsedništvu tukajšnjega višjega sodišča. Služba sodniškega sluge pri c. k. sodišči v Kanalu. Letna plača znaša 300 gld., oziroma 250 gld. 25 po sto službene doklade. Prošnje naj se vlože pri c. k. okrožnem sodišči v Gorici do 1. aprila t. 1. — Štiri državne štipendije za žlvinozdrav-niške učence so razpisane pri živiuozdrav-niškem zavodu na Dunajl. Prosilci morajo dovršiti Šesti razred gimnazije, ali pa vso realko, ter svojej prošnji spričevala priložiti in jih do 15. marcija l. i. doposlati c. k. ministerstvu za uk in bogočastje. Občni zbor društva Cikorija je bil v nedeljo, one 1. t. m. v dvorani vrta Rossetti. Lahonski listi in tetka tržaška pišejo, da |e bilo nazočih 100 ljudi, kar pa je grda laž, ker jih je bilo komaj okolo 30, mej njimi Verzota, znani J. M. Lavrenčič, ki je v Edinosti uže javno pre-kticaval vsako solidariteto s Cikorijo, potem par takih okoličanov, ki ali delajo v kamnolomu Sior Poldeta, ali pa tu In tam vlovć kako magistratovo delo. —• Gospod Poldo Mauroner je o mi pa dali po nosu. Zdui pa ve svet, da iaz kakor vodja deželna vinarske in sadjarsit iole, niti n« vem, kadaj in kako naj se drevesca presajajo. Pri tem je pa vender čudno, da prav tista drevesca, katera so bila lansko leto za Hre-novico, Velika in Mala Rrda odločena, na Razdrtem. v Lažah. v Londolu i t. d. kakor slišim praviti in kakor sem sa nekoliko tudi sam prepričal, pran dobro rastejo. Gospod žsnan Anton Lenasi! nekoliko prekomotni ate bili, to je vse. Ako bi bili Vi koj po.tem, ko Vam je 6. gospod župnik dr. Strbenc razodel, kaj in kako da je, po drevje poslali, pa bi bilo vse dobro. Potem bi ne mel menim da nihče novoda gospodu župniku diplome zavidati, VI bi ne imeli povoda pred svetom sebe in drugih opravičevati, pa tudi ne povoda mene, oziroma vodstva tu-kajŠne deželne sadjarske šole na tako smešen način zbadati. Slap, 1. marca 1885. R. Dolenc, vodja dež. kranjske sadjarske in vinar. šole. Heđjunarodna linija t; • Borsno poročilo' Borsa je zopet nekoliko oživela, kurzi skoro vseh papirjev so trdni s tendenco, da še porastejo. l>unaj»ka Borna dne J. marctja. Enotni drž. dolg v bankovcih 83 gld 85 kr. Enotni drž. dolg v srebru 84 » 20 Zlata renta......108 » 30 5°IQ avet. renta .... 99 . 40 Delnice narodne banke . . 866 Kreditne delnice .... 307 London 10 lir sterlin . . 124 • 10 Napoleon....... 9 » 79 » C. kr. cekini...... 5 • 80 » 100 državnih mark ... 60 » 40 » Poftlaoo.*) V 16. številki »Edinosti« in 45. št. »Slovenca« se nahaja od gosp. Anton-a Lanaasija Župana v Hrenovici podpisano poslano. Vtem •utremanem« poslanem jo več stavkov, na katere morem odgovoriti. Prvi se glasi : Vodstvo na Slapem je pisalo na spomlad 1884. 1. našemu gosp župniku, da ima z dovoljenjem visokega deželnega odbora oddati nekaj stotin žkart jablanskih in hruškinih drevesc za vasi Hrenovice, Velika in Mala Brda, pa pod pogojo, da se imajo drevesca zadni čas do sobote vzeti, e pristavkom, da so Že pognala in zelena, da jim bode treba prilivatl, da se jih bode že nekaj prijelo, da se to nesme v časopisih prijaviti. V tem stavku je neresnično, da je bilo gospodu župniku dr. Strbencu pisano «da «e imajo drevesca tad ni čas do sobote vzeti, kajti v dotičiem pismu št. 150 od dne 5. aprila, stoji črno na belem tako-le pisano r Velečastiti gospod župnik, bodite toliko dobri in preskr-bite, da pride koj pondelek 7. t. m. kdo z vozom in konjem po drevje, in preskrbite tudi blagovoljno razdelitev samo. Iz tega stavka je pač slehernemu razvidno, da nisem mogel jaz toliko najiven biti, da M zahteval, naj sa že koj isti dan iz Hrenovice na Slap po drevje pride, katerega sem pismo pisal. Iz konca tega prvega stavka »da se to ne sme v časopisih prijaviti«, može vaak čitatelj sklepati, kakor da bi jaz zaradi tega ne hotel, da bi se o daru dreves v časnikih kaj objavilo, ker so uže nekoliko pognala. No temu pa ni nikakor tako, g. župan nikar ne mislite, da ste me s tem sani Bog vedi kako pred svetom osramotili, kajti vedite, vsako leto se oddaja od prodaje izločeno — škartirano — in od prodaja ostalo, uže nekoliko zeleno drevje bližnjim srenjam ; vsako leto se pa tudi ista prošnja glede objave v časnikih ponavlja in to prosto za to, da ne bi se pričale tudi jako oddaljene občine za brezplačno sadno drevje oglašati, kar to bi imelo le brezkončne pisarijo pa nič druzega za nasledek Drugi stavek, na kateri moram odgovoriti,je ta le: "Omenja, da piše to na gospoda župnika, ker Slapensko vodstvo ne ve, kam na Hrenoviško županstvo pisati*. Vidite g. župan, tudi s tem me niste pred svetom čist* aič osramotili, kajti- dokler • Za takova članke je uredništvo toliko odgovorno, kolikor mu dotični zakon veleva. Uredn. Iz Trsta v Novi-Jork naravnost Veliki prvorazredni parniki te linije| vozijo redno v Novi-Jork in vspremajoj blago in popotnike po najnižjih cenah in z najboljšo postrežbo. 6—6 V N0VI-J0Rk. Odhod iz TRSTA. Parnik »Teatonia« v 25. dan marča. i Popotniki naj se obrnejo na \ J. Terkuile, generalnega pasažnega agenta. Via deli'Arsenale 13, Teatro Comunale v TRSTU. Kajuta za potnike 200 gld Vmesni krov 60 gld. Zaradi vožnje blaga obrne naj se na Emillano d* Ant. Poglayen, generalnega agenta. t (S25ZSZSZ5ZS2SZS2SZSaSZSZ5Z5ZSZSZnSZ Agencija za posredovanje u službah i kod stanovanja E. GEROMINI-JA priskrbule službe svake vrste u Austriji i inozemstvu. Kupuje i prodava kuće, po najugodnijim! pogodbami. Piazža Ponterosso br. 2. I. kat. 252525Z5IZ5ZSZ5E52525Z525Z5I LA FILIALE IN TRIESTE deli' I. r. priv. Stabiiimento Austr. di Credito per ooMmerolo ed Induatrla. VERSAMENTI IN CON l'ANTI Banconote: 3V/n anauo interesi« verio preavviao di 4 glornl 3'ln » » n ■ ■ • 8 » 3*j4 »» » ■ ■ »30» Per le lettere di versamento attualmenta in circolazione, il nuovo tasso d' interesse co-mincieri a dacorrere divili 27 corrente, 31 cor-rente e 22 Novembre, a seconda del rispettivo preavviso Napoleoni: 3 annuo Interesae verao preavviso dl 30 glornl 3'u» » » » * n 3 mesl 3'j, »» » » » »6» Banco Giro: Banconote 21/»°/e sopra qualunque somma Napoleoni senza interessi Assegni sopra Vienna, Praga, Pest, Bruna, Troppavia, Leopoli, Lubiana, Hermannstadt, Inns-bruck, Graz, Salisburgo, Klagenfurt, Fiurae A gram, franco spose. Acquisti e Vendite di Valori, divisa e incasso coupons '/a°/e Antecipazioni sopra Vfarranta in contanti, interesse da cou-venirsi. Madiante apertura di credito a Londra J^Vo provvigione per 3 mesi. » effetti 6°/0 interesse annuo sino 1' importo di 1000 per importi superiori da con-Trleate, 1. Ottobre 1883 (78)- Riunione Adriatica di Sicurta v Trsm Zavaruje proti požarom, provozu po suhem, reknh m morju, proti toči, na živenje v vsih kombinacijah Glavnica in reserva društva dne 31. decembra I 883 Cilavnica društvu gld, 3,300000* — Reservni fond ou dobičkov » 530.622 03 Posebna reserva dobičkov od zavarovanja na Živlienje » 150.000 — Reserveni fond za pokritje premikanja vrednostih efektov 161.500*— Premijna reserva vseh oddelkov » 7,342.780-30 Reserva za škode » 267 601- V portfelja: Premije, ki «e imajo potirjati v prihodnjih letih , . . . » 16,954.118 57 Skupni znesek vt. h škod plačanih od 1. Ib38 do 1883 gld. 114,949.847 01 Urad ravnateljstva 16—24 Via Valdirivo, £t. 2 (v lastnej hi Si) NOVOST 11! Pečat „THST" naj pri klad neiše darilo, jako koristen, zadržujoč vse, kar je potrebno v pisarni, kakor: pečat iz kavčuka, i avtomatičnim barvilom, poro in ervinčnilc., vse v najeleg:»ntnejšej obliki is nikla in pregibljlvo, da se more hraniti v žepu. Nadalje okusno izdelani pečati v obliki meda-ljonov, ur, Škatlj ce za žvepljenke in razni drugi neinl pečati. Pri odlikovanem grafičnem zavodu H. FREISINGER-JA Lloydova palača ulica „Mercato vecchio" 4 Y TRSTU. 60 vis o ih odlikovanj. i Ivana Hoffa zdravilno pivo iz sladnega izvlečka 1 steklenica 60 nč. Ivana Hoffa koneentrovani sladni izvleček 1 stekl. 1 fr. 12. nč. ml., st. 70 nč. Ivan Iloifu bonboni iz sladnepa izvlečka za prsi po 60, 30, 15 in 10 nč. pristni le v modrih zavitkih Ivana Hoffa ždravilnu sladna čokolada '/, kilo I. fr. 2 40, II. fr. 1*60, '/a kilo I. fr. 1'30, II. 90 nč. Nedoseglj ivo zdravilo proti pluč. kataru, kdiljl, hripavosti, slabomu probavljenji in onemoglosti. Gospodu IVANU H O F F U, izumitelju in izdelovalcu preparatov iz sladnega izvlečka, ces. kralj, dvornemu založniku skoro vseh suverenov evropskih itd. itd. Dunaj, I. okraj. Graben, Br&unerstrasse št. 8. 6-6 Trat, 1. oktobra 1877, V. bi. Po rednem vživanjl vaše Ivan Hoffove zdravilne slad ne čokolade vidim velik vspeh, ker sem postal bolj rejen in onega mučečega kašlja sem se popolnoma iznebil. Sloj in spanje sta mi popolnoma normalna. Prosim vnovič (sledi naročilo). Z spoštovanjem Narcis Htefanoppulo, Corso Stadion št. 11. Trst. Idrija, 26. janaarja 1883. Ker je Ivan Hoffa izlečnl preparat meni i u mojim otrokom jako dobro vplival, prosim dopoŠljite mi poštnim povzetjem (sledi naroČilo). A. GHt^ttner, c. k. inženir. ŠtlMMitk, 28. novembra 1883. Prosim mi 12 steklenic Vašega izvrstnega Ivan Hoffovega zdravilnega piva izvlečka in 12 zavitkov honboni iz sladnega izvlečka za prsi poštnim povzetjem doposlatl. Z spoštovanjem Dr. AubI «pl j ZI tirov 1(5 V. bi. 1 Več let sera trpel bolezen v želudcu. Nljsem imel slaja. Močila me je neprebavljivost jedi in onemoglost, ali od kar Vaše Ivan Hoffove izvlečna zdravila rabim sem popolnoma ozdravil in zadobil sem novih močij Prosim mi poštnim povzetjem (sledi naročilo). Visokim spoštovanjem Horlo Tlohtl vitez pl. TAtiingen. Uradno zdravilno poročilo. St. P^torburg. Cesarska ruska boinica. Ivan Hoffo-vo zdravilno pivo iz sladnega izvlečka In zdravilna sladna čokolada sta imela nad vse primaren vpliv. Ozdravi se čudoma brzo. Dr. 9iimino'VMlc.y, nadzdravnik. Zaloge. Trst: Franc S. Prinz, ulica Aquedotto, J. Serravallo, C. Zanetti, lekarne in Ivan Gillia mirodilnica. Bočen: I. Bergneister, lekur. Kotor: M. Stefanovič. bratje Mandel. Aorčo/fl; Zovetti. lekar. Reka: Fr. Zfche., Nik. Pavačič. mirodil. Gorica: G. Ghristololottl, dvorna lekarna. Celorec: W. Thurn-\vuld, lekarna. Kranj: Franjo Dolenc. Ljubljana: Peter Lan nik. Zagreb: Lekarna k «Salvatorn», Nadbiskupska lekarna in Milosrdnih bratov. Meran: Fikenscher in vsaka lekarna. P ulj: G. B. Wassermann lokama, C. bander mirodilnica. Dubrovnik: Bratje Drobac,. R. Sklurič, lekarna. Šibenik: P. Bero, N. pl. Mištura, lekarna. 8plit: Točigl 1-karna, Alpinovič mirodilnica. Trient: Euginl Larcher, Gerloni. Zadar: Chr. Mazzocco, N. Androvič lekarna. Ustanovljeno leta 1847., na Duna;i in Budimpešti od leta 1861. Lastnik, drufetvo »KDINOS1.. — izdatelj in odgovormur«aniit VIKTOK DOLENC . nsicarna V. DOLENC v