PRIMORSKI DNEVNIK p°itnina SiBVSK" - Cena 35 Ur Leta XVI. - St. 257 (4720) TRST, četrtek 27. oktobra 1960 »elika osuplost francoske javnosti foradi začetka nove nemške invazije Danes pridejo v Francijo prvi nemški odredi, katerim je dala vlada na razpolago vojaška oporišča - Danes velike manifestacije za mir v Alžiriji Tunizijski protest zaradi vdora francoskih vojakov na tunizijsko ozemlje f01" DIM p ~ zvezi z vžeraj podpisanim sporazu-h °i^0 ‘n Zahodno Nemčijo, na podlagi t*v Fran°--^ernska vo-iska uporabljala vojaška opori-i0unneionCT!J1’ P°r°čajo, da bo jutri prišla v oporišče °V- Druao Grand pr.va sljuPina 3000 nemških voja-***• Ti vniM,ena^a skupina bo odšla v oporišče Soisson-Jaki se bodo vežbaii približno tri tedne. ‘Oetl se Pričakuje Ne v ?°vega sporazuma ania nemškega nemsu FranciJi. kier jPoriščn ^s.ka letala imela kaje 3, Nemška vlada je "• ir0va!a’naj ji daj° Nožem i -g0 'etališča ob , 'Part °bali' * So Dr^esse;> P‘še danes, %li „ .)Ivalci Mourmelona >»' vff miaiijo, da bodo ?* »a Pemške unifor- , d*:a, ri0]em področju, in JPfavJja a se prebivalstvo hzij0# »novo nemško i bledli Področje so Nem-^ 1940 187°’ leta 1914 fr v /I Jeden je občinski frsonn. Plmu. blizu oporišča >o . Prejel resolucijo, s t0l*kih a?Pr°tuje prihodu . it,. vojakov. 4p*or Se _ V tvl UUUt frj° 0 de.1331*' na.i ne g°- nP *oia\.‘e zvedelo, so nem. .ranc:- °SP, ki bodo prišli ..raj sp drugi svetovni voj-fr&a oppf ozirajo na proti-frlejo f3’a ter naj se ne bila Prsmeru, da bi «ta a smešna«. » n*bin PlŠe- danes: «Na vj*!»bii so izbrani kraji • ■ Milno;1 i*h mogli iz- ’> >1' ."tPOBi v” J1“ T?11 j Hlitey s rancozi imaJ° >y*tte v Parizu napo-tfr v Ai-^onstracije proti C^la ki jih je or- i>v S ,naZavna zveza štu-ljk>. bero vaniem sindi-Siti?' Toria°nstraciie bodo ob V le, kA Pamesto na Trgu 'i h ,Pr<>gram bil° Prvot' u^alače a, ' bodo v bliži- 0" t^icah* e in v so" «e,:° se organizacije jn 2 notranjim mi- lilt01^' Obla tP°^cijskim pre- iau ^monsto!1 -?° raiši dovo' V N en nKPaciJO in zmanj- 'itr.nsn .v --j« lil zuiaiij- tfrlale o«; kakor da bi !m ‘ bi nac,PreP°vedi. zaradi Jv. »»stala nevarnost ne- organizacije in '»ko., atieiio obtožili vodstvo CS „,n CGT’ da sta ‘if»cii :°rganiziranje de-k ».Mie „ ooemogočila, da h »P pr a kastiljskem tr-%'°Ciali,t3clle in Molleto-« &SnJ stranka sta ^tli?” sklen?iSno zvezo dela h i ab v J’ da ne bosta ^li n u j1, 23 kate_ ** ..lična °budo študentje. e in . ® na stališče ■'isi,*tii(ien( ® .le pridružila ort>V in drugim sin- organ; !?acijam- Tri Nte^toPiieCnrf -k' so pr' ?* »L1!®, n. javne ma- S«i a»ju n s° se priklju- »iei. ti s0 a drugi način. tj Vniuj svetovali svojim No 8iholijj ganizacijam, naj fcfif £ it Si„,>t'deli?an,festaciie PO KN »tavu mesta in krat-If- tavka za dan 27. VSr, Sj,a ie * Zanka je sporo-p ^a.na nianife-■ UjeNiiva ? 1° zanjo ne- fr^i.NmUnUtiz *sodelujejo 1 fta ‘'ni p? ni ln Para‘ >Si v‘ v 'la?e»ti*. KPF 'Fon ce Ouvriere» >%n0gojev°d iz]avi' da »p»r; °sredn ' hi prepo- Sv\u Zbral* man‘fostac,ja vN(e.faZgovna množice pri-'Ka!N'iia r0V*' ‘n da ta ;. o* 0l*°.meiena na a- ‘Al kitila ** i2ziv»lne *5?b,la n osehne oblasti ■ V1 »ienP:epad med na-Ž«k»»ijtiA oblike-k! o C<3Tnn- stranka Fran-5Pt>rat,a sta P° sporo- or “ med ŠtU-in’ *Prem8aP’zac'jami in Oaj P°2vai,enili ?v°ie sta-N.J Se Ud‘. s.v°Jo Prista-olezijo manite- k 'Uje ‘a>nu , H,Mi .v Prestni ■ Protestno v d» b0 :JnJci omejeno, ‘talih večji ob- ‘«v ban »okato ‘ F ranči je, SoNa lJe Dm Prefekti de- "k klin ‘» Drn.Povedali- Zbo- Jttih »h testni sprevodi iU p»int-N »ap°vodani v >fr*c C,reusn. ZaJlre. Marseil- he H TO n c Be V«. «5». . c*, r «ik bi ^sienl’ Blois' Saint--e,'ce, Tulozi, E- .lCv«rn7i ‘n Ussel. ifr N . Pa bi ^vVs'StaVke. bodo krat-» JVke. ^kljfr 9annPrt!!0 do sp°- Šturmi v^e»ti, in in des-W*ki es p_^°dili v Saint > * bi «0 r.Pjedn‘m' »tula kton^VOh! zdeljevali le- v°j»i v Ai-on*tra‘ \Sl^ si,. Pari2u novo S, teden so aretirali šest članov te organizacije in jih obtožili napada na celovitost fran coskega ozemlja. Notranje ministrstvo je danes sporočilo imena aretiranih, ki so: egiptovski komunist in voditelj organizacije Henry Curiel, E-gipčanka Annie Rossand, Belgijec Jehan De Angen, Američan in sedaj francoski državljan F. Brumer ter še dve drugi osebi. Sedež organizacije je bil v r.ekem stanovanju, v katerem je stanovala Švicarka Denzler. Notranje ministrstvo pravi v svojem poročilu, da so aretirani vodili v Franciji »prevratno delovanje* in so jih zaradi tega prijavili sodišču. Med drugim so vodili tudi propagando med francosko mladino, naj dezertira in naj se ne bori proti Alžircem. Švicarka Denzler je izjavila, da ni nikoli imela nič opravka z dejavnostjo omenjene skupine ter da je samo imela v podnajemu dve od aretiranih oseb. Iz Alžira poročajo, da je včeraj popoldne v neki palači v sredini mesta nastala močna eksplozija. Ranjenih je bilo pet oseb, škoda pa je ogromna. Državno tajništvo za obrambo je sporočilo, da je včeraj neka francoska patrulja prekoračila alžirsko - tunizijsko mejo in prišla dve sto metrov v notranjost tunizijskega ozemlja. Francoski vojaki so streljali na dva tunizijska civilista in enega ubili. Tunizijsko državno tajništvo za zunanje zadeve je sporočilo francoskemu diplomatskemu piedstavniku v Tunisu odločen protest zaradi tega napadalnega dejanja. Afriška konferenca ii«i • • • o Alžiriji ABIDJAN, 26. — V prestolnici Slonokoščene obale je bila danes konferenca afriških držav, ki so bile francoske ko- cDoseženo je bilo soglasje o najučinkovitejših metodah za rešitev posameznih vprašanj. Udeleženci so se sporazumeli, da bodo odobrili skupno politiko o vseh mednarodnih vprašanjih, zlasti pa o afriških vprašanjih. V ta namen bodo poslana navodila delegacijam v OZN. Razen tega je bilo doseženo soglasje, da se bodo periodično sklicale podobne konference, na katere bodo povabljeni še drugi. Predstavniki enajstih držav, ki so se udeležili konference (Kamerun, Kongo, Dahomej, Zgornji Volta, Mavretanija, Niger, Senegal, Slonokoščena obala, Srednjeafriška republika. Gabon in Mali) so poslali čestitke predsedniku Moktaru Dadahu, ki bo 8. novembra razglasil neodvisnost islamske republike Mavretanije. Obvezali so se, da bodo brez pridržkov podpirali kandidaturo Mavretanije za sprejem v OZN. in atomska oborožitev LONDON, 26. — Voditelj laburistične stranke Gaitskell, ki je glede laburistične o-brambne politike ostal v manjšini na nedavni konferenci stranke, je danes skli-caj na sejo tako imenovano laburistično #vlado v senci« in po seji izjavil, da člani te uvlade« podpirajo soglasno njegovo politiko atomske o-brambe in lojalnosti Vel. Britanije do NATO. Med člani te «vlade» je tudi Wilson, ki je dejansko postavil svojo kandidaturo na mesto voditelja stranke. Iz gornjega bi sledilo, da je sedaj tudi Wilson podprl Gaitskellovo stališče. Gaitskell je v svoji izjavi dodal, da je parlamentarna komisija (#vlaaa v senci«) prepričana, da morajo tudi za-padne velesile razpolagati z atomsko oborožitvijo, dokler bo s tako oborožitvijo razpolagala Sovjetska zveza, hkrati pa je izrazila svoje zaupanje v politiko kolektivne varnosti in vsestranske razorožitve ter poudarila prepričanje, da mora Vel. Britanija ostati članica NATO. Delo raznih odborov OZN Pritožba desetih arabskih držav proti angleškemu napadu na Oman 0 tem bodo razpravljali v posebnem političnem odboru, dočim bo protest Kube proti ZDA izročen glavnemu političnemu odboru Nadaljuje se razprava o razorožitvi - Italija odklanja kompromisno resolucijo arabskih držav in tudi novo avstrijsko resolucijo NEW YORK, 26. — Pri današnjem nadaljevanju razprave o razorožitvi v političnem odboru OZN sta na jutranji seji govorila iranski in kamboški delegat. Iranski delegat je podprl predlog, naj bi imenovali nevtralnega predsednika, ki bi vodil pogajanja o razorožitvi. Kamboški delegat je izjavil, da ne bo mogoč sporazum razorožitve, če se ne sporazumejo predvsem štiri velesile, ki imajo glavni del uničevalnih sredstev. Dejal ie, da ne bi smeli izključiti Kitajske iz pogajanj o razorožitvi. Omenil je tudi predlog princa šika-nuka, naj bi določili nevtralizirano področje v Aziji, ki bi zajemalo Kambodžo in Laos in za katero bi jamčile za Zahod ZDA, Velika Eritanija, Francija in njih zavezniki Tajlandija in Juž- lllllll lili lllllllllll IIIIM IIIIIIIIIIIIIIMIIIIIMIIIIlIltlllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllIllllIlMllllIlllIllllllllllfllHIIIIIIIlIliiiiiillIllllllllllllllllliailUlltllllllllilllliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuilllMIIIII Na «volilni tribuni» je bil danes na vrsti tajnik PSDI Saragat izključuje uveljuvljenju politike levegu centru Medministrski odbor za cene znižal letno televizijsko naročnino za 2000 lir in cene 3.800 farmacevtskih specialitet od 10 do 30 odst. «Osservatore romano» opravičuje poseg Cerkve v politično življenje lonije. Poročilo, ki so ga obj_a- uveljaviti ' politike levega vili po današnji seji, pravi, da J so temeljito proučili velika a-friška vprašanja, zlasti pa vprašanje Alžirije, Konga in (Od našega dopisnika) RIM 26. — Danes je bil na vrsti na televiziji tajnik italijanskih socialdemokratov Saragat. Njegov nastop je moč smatrati za neke vrste pogrebni govor politiki levega centra. Saragat je namreč zatrjeval, da je politiko levega centra moč uveljaviti le pod pogojem, da cbstaja trdno politično zavezništvo med delavci, kmeti in srednjimi sloji. Edino tako zavezništvo more, po niegovih besedah, premagati odpor konservativnih in privilegiranih krogov in rešiti vsa vprašanja, ki so življenjskega pomena za vse' delovno ljudstvo, skratka u-resničiti to, kar so v «na-prednih demokracijah že dosegli in kar se imenuje država blagostanja«. Tega v Italiji še ni bilo moč uresničiti, ker še ni bilo moč uresničiti zavezništva med srednjimi sloji, delavci in kmeti, to je, še ni bilo moč centra. Na poti tega zavezništva, na poti politike levega centra stojita dve oviri — pravi Sara- Mavretanije. Poročilo pravi: Adenauer obišče Moskvo? BONN, 26. — Kancler Adenauer je sinoči izjavil demo-kristjanski parlamentarni sku. pini, da «je morda vredno nadaljevati razgovore s Hrušče-vom o izboljšanju nemško-so-vjetskih odnosov«. Dodal je, da je dal nalogo svojemu poslaniku v Moskvi Krollu, naj izroči Hruščevu pismo v zvezi s prekinitvijo repatriacije Nemcev, ki so ostali v SZ. Dodal je, da je ob tej priložnosti Hruščev začel politični razgovor, o katerem ne more sedaj poročati. «Mislil pa sem, je dodal Adenauer, da je v tem posebnem položaju nujno potrebno naglo likvidirati incident' med poslanikom Smimo-vom in prof. Erhardom.« Zahodnonemški list «General Anzeiger« piše, da je Hruščev obvestil Adenauerja po diplomatski poti, da je pripravljen sestati se z njim vsak trenutek in kjerkoli. Predstavnik sovjetskega poslaništva v Bonnu je na zadevno vprašanje odgovoril, da je «prezgodaj» kakršen koli komentar, in je na ponovno vprašanje odgovo. ril, da zadeve ne more v celoti zanikati. Politični opazovalci so mnenja, da se zdi, da je kancler Adenauer pripravljen skleniti trgovinski sporazum s Sovjetsko zvezo, ker to državo zanimajo nemški industrijski proizvodi. V zameno za ta sporazum bi Adeaneur zahteval, naj se nadaljuje repatriacija zahodnonerrških državljenov, ki so po trditvah bonnske vla. de še ostali v SZ. Nekateri so mnenja, da bo Adenauer morda izkoristil priložnost podpisa novega trgovinskega sporazuma in bo osebno odpotoval v Moskvo, kjer se bo sestal s Hruščevom. Novi spopadi v Caracasu CARACAS, 26. — Včeraj so bile v Caracasu nove demon-p s, - -.i.u nuvu stracije študentov, ki so se »Ižir i,Plno' ki ie spopadli ,s policijo. Med de- »0 lrosk° narodno-1 monstracijami, ki so bile v »to. Prejšnji I ponedeljek in torek, je bil en demonstrant ubit, okoli 30 pa ranjenih. Aretirali so o-koli 200 demonstrantov. Tudi v notranjosti države so bili neredi. Nasprotniki vlade (med katerimi so razen skrajne levice tudi večji del vladne stranke »demokratska republikanska zveza*) so začeli protestne akcije, ko so pred časom bili aretirani predsednik advokatske zbornice in profesor prava na univerzi v Caracasu dr. Huberto Cuenca, bivši predsednik zveze univerzitetnih centrov Hector Perez Mercano in pisatelj Jose Rafael Munor, ki so člani vodstva gibanja »revolucionarne levice*. Največjo akcijo vodi univerzitetna mladina, med katero je skrajna levica zelo močna. Študentje so organizirali demonstracije tudi proti ameriški politiki nasproti Kubi. Demokratska republikanska zveza in komunistična stranka sta podpirali kandidaturo admirala Larrazabala pri predsedniških volitvah leta 1958. V notranjosti države pa imata večino stranka »Accion de-mocratica* in krščanskosocialna stranka. Betancourtova vlada ima o-pravka s skrajno levico in s skrajno desnico. Ta še vedno deluje za povratek Jimeneza na oblast. Danes je bil imenovan nov zunanji minister, ker je dosedanji minister odstopil zaradi spora z Betan-courtom v zvezi z odnosi med Venezuelo in Kubo. Predstavnik Betancouta je izjavil, da »komunisti in njihovi sopotniki* skušajo začeti v državi »ljudsko revolucijo*. Opozicija zahteva reorganizacijo vlade in revizijo politike. LE MANS, 26. — Po včerajšnjem sklepu ravnateljstva tovarne »Renault* v' Le Man-su, da ustavi delo, je po odločilnih protestih sindikalnih organizacij, katerih predstavniki so se danes sestali s prefektom in predstavniki vodstva tovarne, bilo sporočeno, da bo začela tovarna jutri spet normalno obratovati. gat. Prvo oviro predstavljajo konservativci, reakcionarji, vsi tisti, ki se z obžalovanjem spominjajo zloglasnega fašističnega režima: vsi ti se nočejo OJ-povedat; svojim privilegijem in s svojo močjo pritiskajo na srednje sloje in jih skušajo prikleniti na svoje reakcionarne politične pozicije. Drugo oviro pa po mneju Saragata predstavljajo voditelji KPI in njihovi zavezniki. Saragat pravi: komunistični voditelji vedo prav dobro, da povsod tam, kjer se je uresničilo zavezni-j štvo med srednjimi sloji, delavci la kmeti pod zastavo demokracije, ali z drugimi besedami politika levega centra — kakor se je to zgodilo v severni Evropi — so rešili socialna vprašanja in so s tem komunističnim strankam izpodrezali tla pod nogami. Iz tega razloga naj bi se komunistični vo-ditelji borili proti demokraciji in demokratičnemu socializmu. Saragat je nato poudaril, ds politika komunističnih voditeljev in njihovih zaveznikov razbija enotnost delavcev ;n jih vodi v slepo ulico, politika levega centra pa naj bi omogočila to enotnost na podlagi «velikih načel svobode, demokracije in socialne pravičnosti«. Glede KD je dejal, da je pod pritiskom konservativnih krogov še neodločena, tudi če katoliški delavci soglašajo s PSDI. V polemiki s PSI je Saragat zatrjeval, da komunistična nevarnost dejansko obstaja in da nas je na to nevarnost nedavno spomnil tudi Hruščev, in to ne morda zaradi tega, ker je razbijal s pestmi po mizi, če mu izjava nekega govornika v generalni skupščini OZN ni bila po godu (tega mu Saragat ne zameri); njegova (Sa-ragatova) »demokratična zavest« pa se čuti prizadeta ob dejstvu ,da v Moskvi, ko govori Hiuščev, si nihče ne more dovoliti podobnega zadržanja, kajti v tem primeru bi to pomenilo zanj konec. Ob zaključku je Saragat pozval volivce, naj glasujejo za socialdemokrate, ker le na ta način t.aj bi se uresničil »resnični« preobrat V levo, ki da nima nič skupnega s preobratom v levo, o katerem govo-re »komunistični voditelji in njihovi zavezniki«, ki je »v zg.>-dovini naše dežele« prevečkrat povzročil nasilen preobrat v desno. Na današnji kratki seji vlade so odoorili osnutek dekreta, na podlagi katerega se bodo mogla industrijska, trgovska in obrtniška podjetja na področju pokrajin Brescie in Bergama, si so jih prizad de poplave v preteklem septembru, okoristiti z obstoječimi zakonskimi določbami, predvidenimi za podobne primere. Pod predsedstvom ministra za industrijo Colomba se je danes vršila seja medministrskega odbora za cene in določila znižanje televizijske naročnine za 2000 lir na leto, tako da no sedaj, od 1. januarja 1961 dalje, letna naročnina znašala 12 tiroč .ir, hkrati pa je znižata od 10 do 30 odst. cene 3.800 farmacevtskim specialitetam, med katerimi so tudi cepivo proti otroški paralizi, antibiotiki, vitamini; hormonski pre- parati in preparati na osnovi eparine. Msgr. Civardi objavlja v vatikanskem glasilu «Osserva*o-re romano« članek o državlja.v skih dolžnostih katoličanov, v katerem pojasnjuje, da ima «Cerkev pravico in dolžnost obrazložiti vernikom moralne obveznosti, ki jih morajo polniti kot volivci« in poudarja, da je »glasovanje etično dejanje, še preden gre za politični akt«, ker je od tega glasovanja odvisno ali bomo imeli »dobro ali slabo zakonodajo, dobro ali slabo javno upravo«. Civardi nadaljuje, da bi se cerkev mogla držati ob strani, ie bi vse stranke nudile zadostna jamstva glede spoštovanja »pravic Boga. Cerkve in krščanske vesti«; takega primera pa nimamo v Italiji in zato je cerkev dala italijanskim katoličanom večkrat navodilo, da je treba glasovati, »glasovati dobro. po vesti«. Vse to se lepo sliši; toda Iz zgodovine vemo, da je edini primer državne uprave, ki ;e spoštovala »pravice Boga, Cerkve *n krščanske vesti«, bila papeževa država v preteklem stoletju, in da je ta edini pri-med -države označen v zgodovini ko: »zanikanje Boga«! Ra tudi Francova Španija spoštuje omenjene «pravice», vendar pa jo vserplosno smatrajo za eno najslabših državnih ureditev na svetu. Od kod to protislovje, msgr. Civardi? A. P. Trgovinska pogajanja med Italijo in Poljsko VARŠAVA, 26. — Danes zvečer je dopotovala v Varšavo italijanska trgovinska de. legacija, ki jo vodi opolnomo-čeni minister Alvera, in ki se bo pogajala s poljsko delegacijo za obnovitev trgovinske pogodbe med obema deželama. Predvidevajo, da bodo pogajanja trajala le kakih dvajset dni, ker so že s prejš. njimi stiki pripravili teren, nekatere težkoče pa nameravajo premostiti z vzajemnim razumevanjem in prijateljskim sodelovanjem. Trgovinska izmenjava med obema deželama se je v teh poslednjih letih stalno večala in je od okrog 9 milijard lir v letu 1956 dosegla lansko leto že 24 milijard; računajo, da bo v letošnjem letu dosegla 35 milijard lir. Sedanja pogajanja obsegajo med drugim revizijo sedanjih seznamov kon-tingentiranega blaga, raztegni, tev veljavnosti pogodbe od enega leta na več let, koncesijo italijanskih kreditov za nakup blaga z odloženim pla-čanjem in sporazum o tehnično - znanstvenem sodelovanju. Kulturno sodelovanje med FLRJ in ZAR BEOGRAD, 26. — v Beogradu je bil danes podpisan program kulturnega in znanstvenega sodelovanja med Jugoslavijo in Združeno arabsko republiko za leto 1960-1961. Vodja delegacije ZAR minister Hašin je po podpisu izjavil, da se v načrtu daje posebno pozornost izmenjavi strokovnjakov in profesorjev univerz, in je izrazil upanje, da bo ta izmenjava zelo koristna. »Mislim, je poudaril vodja jugoslovanske delegacije, Drago Vučinič, da program, ki smo ga podpisali, pomeni nadaljnji prispevek k razvoju prijateljskih odnosov in odpira dobo plodnega sodelovanja na vseh področjih kulturnega življenja. Program, predvideva med drugim nadaljnjo tehnično pomoč Jugoslavije ZAR, posebno v šolanju kmetijskih strokovnjakov. »»------- Ameriška oporišča v Veliki Britaniji LONDON, 26. — Angleški obrambni minister Atkinson je izjavil danes v spodnjem domu, da se nadaljujejo poga. janja z ameriškimi oblastmi v zvezi z oporišči za ameriške atomske podmornice, opremljene z raketami «Polaris», in da bo parlament obvestil, brž ko bo sporazum sklenjen. S lem v zvezi so številni laburistični poslanci izrazili zaskrbljenost spričo tega novega ameriškega oporišča za atomske podmornice na severu dežele. «»------- Solidarnost študentov iz FLRJ s francoskimi BEOGRAD, 26. — Centralni odbor Zveze študentov Jugoslavije je poslal danes Nacionalni uniji študentov Francije brzojavko, v kateri izraža solidarnost vseh študentov Jugoslavije z napori francoskih študentov, da preneha vojna v Alžiriji in da se najde pravična rešitev za osvoboditev alžirskega ljudstva. ni Vietnam, za Vzhod pa SZ, Kitajska in Severni Vietnam. Perujski delegat se je pridružil pakistanskemu predlogu, naj bi se v odbor deseto-rice vključil predsednik raz-orožitvenega odbora OZN mehiški predstavnik Padilla Ner-vo, in brazilskemu predlogu, naj bi se v ta odbor vključil tudi nevtralni poročevalec. Delo odbora se je nadaljevalo popoldne. Med razpravo o Južni Tirolski v posebnem političnem odboru sta danes spet govorila avstrijski zunanji minister Kreisky in italijanski zunanjt minister Segni. Avstrijski zunanji minister Kreisky je predlagal, naj OZN ustanovi komisijo, ki bi raziskala položaj Nemcev v Južni Tirolski. Med drugim je poudarjal naslednje točke: 1. Pravica mr.njhnih narodov, da predložijo katero koli vprašanje Združenim narodom. 2. Pravica manjšin, da ščitijo svojo narodno bitnost. 3. Nobene povezave med avstrijskimi zahtevami in pangermanizmom. 4. Mednarodno sodišče ne bi moglo izreči razsodbe, ki bi lahko pomirila duhove na Južni Tirolski. Italijanski zunanji minister Segni je izjavil, da je nova avstrijska resolucija nesprejemljiva in da Italija sprejema latinsko-ameriško resolucijo. Govorili so zatem še številni drugi delegati, ki so postavil; razne predloge, med katerimi so naslednji: 1, Predlog argentinskega delegata, naj se južnoameriška resolucija postavi na glasovanje pred avstrijsko resolucijo. 2. Iranski predlog, naj se avstrijska resolucija spremeni v smislu, da bi omejila možnost, da bosta obe strani predložili spor mednarodnemu sodišču, kar se tiče tolmačenja prriškega sporazuma. 4 Predlog kubanskega delegata. naj se v južnoameriški resoluciji beseda »nesporazum* zamenja z besedo »spor*. Kreisky je izrekel presenečenje, ker se v resoluciji zadeva, ki se tiče usode četrt milijona ljudi, minimizira z izrazom »nesporazum*. Argentinski delegat je pripomnil, da g:e za pomoto pri prepisova- dvostranska pogajanja in naj v primeru neuspeha pogajanj »upoštevata možnost iskanja rešitve z drugimi mirnimi sredstvi, ki bi jih izbrali«. Obe strani se pozivata, naj se vzdržita slehernega dejanja, ki bi lahko škodilo njunim mirnim odn> som. Irski delegat je zatem predlagal nekatere spremembe k avstrijski resoluciji iz katere naj bi črtali zahtevo po dobrih uslugah tajnika OZN ali njegovega predstavnika. Irski delegat je predlagal spremembe tudi k latinskoameriški resoluciji. Sporočil je zatem, da sta se predložiteljem nove resolucije pridružila še Cejlon in Gana. Ind;jski delegat Jung je obrazložil vzroke, zaradi katerih so predložili kompromisno resolucijo, in je dejal, da bi bilo v nasprotju s smotri odbora, čc bi sprejeli resolucijo, katero oi ena od obeh strani zavrnila. Jordanski delegat je tudi podprl novo resolucijo, danski delegat pa je omenil navzočnost narodnih manjšin tudi na obmejnem področju med Dansko in Nemčijo in je pripomnil, da to ne ustvarja več nepremagljivih težav. Pripomnil je, da kompromisna resolucija pomeni »pošten poizkus* rešitve spora. Po kratki prekinitvi seje je govorila ameriška predstavnica Frances Willis, ki je izjavila, da je latinskoameriška resolucija »primerna in koristna*, in jo bodo ZDA podpirale raje kakor kompromisno resolucijo. Delegat Gane je izjavil, da latinskoameriška resolucija gre na roko Italiji, ker omenja mednarodno sodišče v Haagu. Nepalski delegat je izjavil, da predložitev zadeve mednarodnemu sodišču ne bi smela veljati kot edina rešitev, ker gre za četrt milijona ljudi. »Pravne rešitve, je pripomnil, ne pomagajo vedno manjšinam*. Dodal je še, da latin- skoameriška resolucija ne u-živa široke podpore, in je podprl kompromisno resolucijo kot »spojitev konstruktivnih elementov*, ki jih vsebujeta avstrijska in latinskoameriška resolucija. Govoril je spet italijanski delegat Martino, ki je izrekel priznanje ((prijateljskemu duhu« naporov za kompromis, dodal pa je, da ga ne more sprejeti, češ da resolucija predlaga kompromis na podlagi avstrijskega stališča in da ne upošteva italijanskega stališča. Prav tako je izjavil, da ne more sprejeti spremembe, ki jo arabske države predlagajo k latinskoameriški resoluciji. Argentinski delegat je predlagal novo odložitev seje in pri tem ga je podprl bolivijski delegat. Predlog je bil sprejet in seja je bila odložena na jutri popoldne. Na sinočnji seji predsedstva skupščine so sprejeli na dnevni red pritožbo desetih aiabskih delegacij proti napadom Velike Britanije na O-man in kubanski protest proti ameriškim napadalnim načrtom proti Kubi, O Omanu bodo razpravljali v posebnem političnem odboru, o kubanskem protestu pa v političnem odboru. Zavrnjen je bil sovjetski predlog, naj ti o kubanskem protestu razpravljali v plenumu skupščine. V finančnem odboru je so- vjeski delegat Rošin sporočil, da sovjetska zveza ne bo plačala svojega deleža stroškov OZN v Kongu. Izjavil je, da so do sedaj porabljeni denar v Kongu uporabljali v nepravilne namene in so s tem kršili resolucije Varnostnega sveta. Dodal je, da SZ in države sovjetske skupine niso mnenja, da morajo prispevati k tem stroškom, »ki so se uporabili za podporo zahodnih kolonialistov*. Dodal je, da bi večino stroškov OZN v Kongu morali plačati glavni krivci, predvsem pa Belgija. iiiiMifiiitiiiiltiiiiMmiiliiniMHMiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiHilHiiiiiimiiiimtiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiHMii Državni udar v Salvadorju Zrušena vlada skrajno reakcionarnega predsednika Lemusa SALVADOR, 26. — V drža- I najmanjša ter najbolj oblju- vi Salvador je prevzel oblast odbor, sestavljen iz civilistov nit., ker vsebuje originalno I in vojakov pod vodstvom pol- besedilo besedo »spor*. V tem smislu se je besedilo resolucije tudi popravilo. Irski, mehiški in indijski delegat so zahtevali odložitev dela na popoldne v upanju, da bo pred glasovanjem prišlo do sporazuma o skupni resoluciji, ki bi bila sprejemljiva za obe strani. Na jutranji sej: je govoril tudi francoski delegat, ki je podprl italijan-sk i stališče. Na popoldanski seji je irski delegati predložili načrt kompromisne resolucije, ki so jo pripravili predstavniki Cipra, Danske, Ekvadorja, Indije, Irske, Iraka, Jordanije in Mehike. Resolucija poziva obe strani, naj nemudoma obnovita kovnika Castilla po uspelem udaru, s katerim so zrušili režim predsednika Lemusa, ai je bil na oblasti od leta 1956. Predsednik Lemus in glavni tajnik v predsedstvu major Melhado sta zbežala v Gvatemalo. Predsednik Lemus je uvedel v Salvadorju politiko zatiranja naprednih elementov in je zagrizen antikomunist Prejšnji mesec, ko je prišlo do neredov zaradi demonstracij proti ameriškemu vmešavanju v kubanske zadeve, je Lemus uvedel obsedno stanje. 16. avgusta je med demonstracijami proti ZDA večja množica napadla ameriško poslaništvo. El Salvador meji z Gvatemalo in je milMIIIIIIIIIItlllllllllltllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIimillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIUIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIItlllttllllllllllllll Mobutu se je in odpoklicatj vojake OZN ne priznava «sveta komisarjev* kot oblast - Novi zločini Čombejevih žandarjev LEOPOLDVILLE, 26,— Polkovnik Mobutu je danes sprejel zahtevo poveljstva OZN, naj umakne svoje vojake iz Leopoldvilla v taborišče »Leopold* To je sporočil predstavnik OZN na tiskovni konferenci. Kakor je znano, so v preteklih dneh Mobutujevi vojaki napadali domače prebivalstvo in plenili po njihovih stanovanjih. Na današnjem sestanku z Mobuutjem in predsednikom • sveta komisarjev* Bombokom je Hammarskjoeldov predstavnik Dajal naštel Mobutuju celo vrsto nasilnih dejanj, ki so jih prejšnje dni izvršili njegovi vojaki nad domačini. Mo-tutu je skušal spočetka_ temu ugovarjati, češ da je šlo za ♦ preoblečene* civiliste, toda se je kmalu uklonil in je obljubil. da bo svoje vojake umaknil v taborišče in da ne bo na noben način skušal ovirati dela poveljstva OZN. Včeraj je Dajal obiskal Ka-savubuja in mu sporočil, da OZN ne priznava dekrete s katerim se imenuje »svet vi-sekih komisarjev* kot zakonodajni in izvršilni organ Konga. S tem dekretom sta skušala Kasavubu in Mobutu doseči, da bi ju OZN priznala ko' zakonito oblast. Predstavnik OZN v Leopold-villu je zanikal novice, ki jih je razširilo orožništvo južne- ga dela pokrajine Kasaj češ da tisoč kongoških vojakov koraka proti Bakvangi. Prav tako izjavljajo v krogih OZN, da ni nič res, da so kongoški vojaki, ki so zvesti zakoniti vladi, prekršili premirje v o-mtnjeni pokrajini. Pripomnil je, da so te vesti sfabricirali pristaši Kalondžija. Predstavnik OZN je sporočil tudi, da so danes določili v Severni Katangi dve demilitarizirani področji, na katerih bo patruljiralo okoli tisoč vojakov OZN. Poveljstvo je prevzel irski polkovnik Byrne. V prestolnici Katange Ell-sabethville je prišel danes odred maroških vojakov, da okrepi tamkajšnjo posadko, ker Combe grozi z napadom na čete OZN, če poveljstvo ne odpokliče svojega predstavnika Berendsena. Vendar pa v krogih OZN ne jemljejo s preveliko resnostjo zahteve Com-beja, ki bi hotel, da bi čete OZN v severnem delu pokrajine surovo obračunavale z uporniki, ki se upirajo njegovemu režimu nasilja. V glavnem mestu so vzbudili mnogo večjo pozornost novi zločini Čombejevih žandarjev na področjih, ki mejijo z Rodezijo. Severnorode-ziiska policija poroča, da so v obmejnemu kraju Mvende žandarji ubili 135 pripadnikov plemena Baluba. V spopadu je bil ranjen tudi neki belgijski oficir, ki je poveljeval tej operaciji »kazenske odprave*. To ponovno potrjuj^ vlogo Belgijcev v Katangi. Pleme Baluba je eno največjih v Kongu in naseljuje del pokrajine Kasaji, in sicer Dive, ter več ko polovico ozemlja Katange. Ugled ZDA v svetu WASHINGTON, 26. — Ameriška vlada je danes objavila, da je bila obveščena o tem, da je ameriški urad za informacije pripravil tajno poročilo o političnem ugledu ZDA v tujih državah in dodala, da se strinja s stališčem tega urada, ki odklanja, da bi se kongres seznanil z vsebino te. ga poročila. Sef tiskovnega urada Bele hiše James Hager-ty je izjavil, da je poročilo internega značaja in da so ga označili za tajnega s pristankom predsednika Eisenhower-ja. V svojih volilnih govorih je Eisenhower sicer zanikal, da bi se ugled ZDA zmanjšal, češ da se glede tega n more sklepati samo na podlagi enega samega dokumenta, am. pak na osnovi »vseh razpoložljivih dejstev«. dtna država v Srednji Ameriki. Novi vladni svet je sporočil, da je njegov glavni smoter vzpostaviti mir v vsej deželi in delati «za socialno blaginjo, kateri so demonstracije v preteklih dneh škodovale«. V prestolnici je vse mirno. Uradi in banke pa so povečini zaprti. Prav tako niso obratovala prevozna sredstva med prestolnico m ostalim delom dežele. V San Salvadorju se je množica zbrala pred glavnim zaporom, iz katerega so izpustili nekatere politične kaznjence. V poučenih krogih zatrjujejo, da bodo v kratkem napovedali razpustitev parlamenta in vrhovnega sodišča. V Washingtonu so mnenja, da državni udar ni uvod v preokret v levo in ne pred- videvajo sestave vlade, kakrš. na je na Kubi. Z veseljem trdijo, da so tu levičarski elementi prešibki, da bi lahko odločujoče vplivali na razvoj dogodkov. «»—- Skrb za invalide v Jugoslaviji BEOGRAD, 26. — Zveza vojnih invalidov Jugoslavije proslavlja te dni 15-ietnico delovanja. Njeni člani so aktivno vključeni v izgradnjo socializma, čeprav je njihova delovna sposobnost zmanjšana. O-krog 40.000 invalidov je zaposlenih v podjetjih, ustanovah in kmetijskih organizacijah. Tistim, ki so po vojni izrazili željo, da se ukvarjajo s kmetijstvom, je skupnost omogoči-la, da se iz pasivnih krajev presele v žitorodne kraje. Take se je nad 42.000 družin bivših borcev in invalidov naselilo v Vojvodini in Slavoniji, kjer jim je skupnost dala na razpolago hiše. zemljo in kmetijski inventar. Skupnost pq-sveča veliko skrb za rešitev stanovanjskega položaja invalidov in bivših borcev. Samo letos bo porabljenih okrog 5 milijard dinarjev za zgraditev okrog 2500 stanovanj za invalide. Razen tega posveča jugoslovanska skupnost veliko pozornost rehabilitaciji in šolanju invalidov ter graditvi počitniških domov za invalide in člane njihovih družin. DAMASK, 26. — Afganistan, ski kralj Mohamed Zaher Uhan je prispel danes iz Kaira na 24-urni obisk v Damask, jutri pa bo odpotoval v Aleksandrijo. Vreme včeraj: na j-višja temperatura 18.2. najnižja 14.6, ob 19. u-ri 15.5, zračni tlak 1007 4 raste, veter vzhodnik jugovzhodnik 6 km. vlage 78 odst., nebo eno desetino pooblačeno. 38 7 mm dežja, morje mimo. temperatura morji 17.7 stopinje. Tržaški dnevni Danes, ČETRTEK, 27. oktobra Antonija Sonce vzide ob 6.37 17.00 Dolžina dneva 10.23- u „ vzide ob 13.22 in zatone ob UM Jutri, PETEK, 2«. oktobra Simeon ^ Včeraj osem volilnih zborovanj Neodvisne socialistične zveze Krščanska demokracija se kaka z denarjem tržaških davkoplačevalcev Dr. Pmcherle je na zborovanju PSI ostro obsodil prepoved slovenščine na Trgu Unita - V tržaški občini so do sedaj razdelili 202.062 volilnih potrdil Neodvisna socialistična zveza je včeraj priredila osem volilnih zborovanj, in sicer največ v nabrežinskem okraju. Lepo vreme je pripomoglo, da se je posebno nekaterih zborovanj udeležilo veliko šte. vilo poslušalcev. V Nabrežini sta spregovorila volivcem tovariša Vladimir Kenda in dr. Jože Dekleva. V svojem govoru, ki je bil namenjen italijanskim volivcem, je tov. Kenda pojasnil pomen predstoječih pokrajinskih in občinskih volitev. Pri tem je poudaril odgovornost Krščanske demokracije pri raznih poskusih, da bi se fašisti in desničarske stranke na splošno dokooale spev do oblasti. Da se tudi v bodočnosti preprečijo ti poskusi je potrebno, da velika večina glasuje proti KD in desničarskim strankam ter se opredeli za levičarske stranke in še prav posebno za Neodvisno socialistično zvezo, ki je v vseh letih svojega obstoja dokazala, da ima jasne politične perspektive ter razpolaga z ljudmi, ki so predani stvari delovnega ljudstva. Takoj nato je povzel besedo dr. Dekleva, ki je učinkovito polemiziral s stališči demokristjanov posebno v devin-sko-nabrežinski občini, kjer bi se hoteli povzpeti na oblast na škodo slovenskega prebivalstva. Govornik je tudi temeljito analiziral pomen in stališča nekaterih strank, kot n. pr. indipendentističnih sku. pin, ter pozval volivce, naj ne zapravljajo svojih glasov Volilna zborovanja Neodvisne socialistične zveze USI DANES — CETHTEK ob 17.30 pri Sv. Barbari — Eugenio Laurenti ter inž. Jože Pečenko 17.30 v Rojanu (Trg tra l Rivi) — Bortolo Petro-nio in dr. Jože Dekleva 10 pn Piščancih — Silvan Mesesnel 10.30 v Camporah — Eugenio Laurenti in Jože Pečenko 10.30 v Podlonjerju — Silvan Mesesnel in Vladimir Kenda 10.30 v Barkovljah (pod velbami) — dr. Jože Dekleva ter Bortolo Petronio JUTRI — PETEK ob 17 v Stramarju — Vladimir Kenda 10 na Kolonkovcu (gostilna Bacco) — Eugenio Laurenti 19 na Kolonkovcu (Sv. M. Magdalena spodnja -Vrh) — Eugenio Laurenti 17 v Ul. Commerciale (na vrhu) — Bortolo Petronio 10 na Opčinah (Na brdi-ni) — dr. Jože Dekleva in inž. Josip Pečenko 19.30 v Velikem Repnu trg v vasi) — inž. Josip Pečenko in Silvan Mesesnel r----------------' PRIMORSKI DNEVNIK UREDNIŠTVO TRST-UL. MONTECCHI 6-II TELEFON 93-808 IN 94-638 Poštni predal 559 PODRUŽNICA GORICA Ulica S. Pcllico l-II. — Tel. 33-82 UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Tel. št. 37-338 OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm v širim enega stolpca: trgovski »'), finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo prt upravi. NAROČNINA Mesečna 480 Ur. — Vnaprej: četrtletna 1300 lir polletna 2500 lir, ceicletna 4900 lir — Nedeljska številka mesečno 100 lir, letno 1000 lir - FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 30 din mesečno 250 din — Nedeljska letno 1410, polletno 720, četrt letno 360 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega ti Ota Trst 11-5374 — Za FLRJ AD1T, DZS. Ljubljana. Siri larjeva ul. 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 600-70/3 375 Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Izdaja in tiska ZTT. Trst s tem, da bi volili za le skupine, temveč naj jih oddajo za skupine, ki se opirajo na delavske in demokratične stranke K tem spada v prvi vrsti NSZ, ki se je vedno dosledno borila, se bori in se bo borila za socialne pravice delovnega ljudstva ter za narodnostne pravice Slovencev. Kandidat na pokrajinskih volitvah inž. Pečenko je govoril volivcem v Medji vasi in v Stivanu. Govornik se je nekoliko zadržal na obravnavanju važnejših občinskih vprašanj, a glavni del svojega govora je posvetil kmečkemu vprašanju. V tej zvezi je obravnaval vprašanje bolniške blagajne za kmetovalce ter prikazal dolgotrajno borbo levičarskih strank za njeno čim-bolišo ureditev. Kandidat za pokrajinske volitve tovariš Bogo Samsa je na včerajšnjih zborovanjih v Slivnem in v Vižovljah zlasti obširno govoril o demokrist-janski predvolilni propagandi. Navedel je, da so dobili tako volivci v Trstu kot v okoliških vaseh kar štiri volilne brošure KD, ki so vse izredno bogato opremljene. S temi KD navaja, da bo prispevala dolgo vrsto milijard lir za okrepitev tržaškega gospodarstva in si prisvaja celoten napredek, ki je bil, pa čeprav relativno zelo skromen, dosežen na našem področju. V tej zvezi je govornik poudaril, da gredo vsa sredstva za javna dela za vzdrževanje generalnega vladnega komisariata, za policijo itd. v resnici iz žepov prebivalstva. Navedel je konkretne podatke, iz katerih izhaja, da je Trst prispeval čez dvajset milijard letno čistih dohodkov v vsedržavni proračun, kar pomeni, da so Tržačani ne samo pokrili vse stroške za policijo na našem področju, za uradnike občine, pokrajine, prefekture, vladnega komisariata, izdatke za jav. na dela itd., temveč da _ so povrh tega plačali še težke milijarde v korist splošne italijanske uprave. Iz tega sledi, da se krščanska demokracija diči z denarjem, ki ni njen in ki je rezultat znoja in naporov vsega prebivalstva. Značilno je tudi, da predstavljajo štiri omenjene propagandistične brošure vrednost od 300 do 400 lir in da je te brošure poslala vsem družinam na celotnem področju. Tudi tu gre za obsežne vsote in obstaja vprašanje, od kod so prišla potrebna sredstva. Slovenski volivci morajo iz vseh teh razlogov voliti na tokratnih občinskih in pokrajinskih volitvah za Neodvisno socialistično zvezo, ki se najodločneje bori za pravice vsega delovnega ljudstva in za pravice slovenskega prebivalstva. Na volilnem zborovanju v Vižovljah je govoril na kratko v italijanščini tudi tov. Kenda. Zadnje včerajšnje zborovanje NSZ v nabrežinskem okra. ju se je vršilo v Cerovljah, kjer je spregovoril številnim volivcem tov. Drago Pahor. Govornik je pozval volivce, naj glasujejo proti KD, ker je ta stranka bila v juliju letošnjega leta pobornica odprtja na desno in je torej s tem skušala pomagati, da bi se dokopali do oblasti tisti ljudje, ki so nekoč zahtevali, da se govori po slovenskih vaseh samo po italijansko. In tudi sedaj so prav ti ljudje izsilili od oblasti prepoved dvojezičnega zborovanja na Trgu Unita. Dobršen del kriv. de za izvajanje zloglasnega ukaza «qui si parla solo ita-lianon, čeprav na enem samem trgu, gre tudi KD. Tov. Bortolo Petronio je s svoje strani govoril na dveh volilnih zborovanjih NSZ pri Sv Alojziju in na Vrdelci. Pri Sv. Jakobu je včeraj gcvoril za PSI njen občinski svetovalec dr. Bruno Pinther-le, zborovanje pa je odprl član vodstva tržaške federacije Enzmann. Ta je poudaril, aa bodo socialisti vedno tam, kjei bo treba braniti delavske interese in pravice ter da so zaman vsi poskusi, da bi jih speljali na socialdemokratske postojanke. Zato bodo socialisti tudi v Miljah storili tako, da se prepreči, da bi prišla tamkajšnja občina v roke reakcionarnih sil. Dr Pmcherle je najprej o-menil veliko antifašistično gibanje v juliju, ki je zrušilo Timbronijevo vlado, toda nova Fanfanijeva vlada hodi po centrističnih poteh, ki niso iz-rs' omenjenega gibanja in so zato zanikanje teženj po odprtju na levo. To se dogaja, ktt je demokristjanska stranka pravi jetnik monopolov in ctikvene hierarhije. Zatem je omenil prepoved uporabe slovenščine na Trgu Urita, jo obsodil in dejal, da me rajo uživati Slovenci in Italijani v Trstu popolnoma enake pravice, kot jih določa u-stnva. Na kratko je nakazal ptegram PSI v vsedržavnem in krajevnem obsegu ter prešel k obravnavanju krajev-nin vprašanj in dejal, da so velike važnosti drobne vsak-clrnje zadeve, ki jih krajevne ustanove, kot so občina in po kiajina, obravnavajo in rešujejo. Pri tem je orisal delo svetovalcev PSI v občinskem svetu. Se posebno na drobno je obravnavat na koncu ponarejevanje živil in pomanjkljivo nadzorstvo nad njimi, o čemer smo že obširno pisali, ko je o tem razpravljala občinska zdravstvena komisija. Tržaški socialdemokratje so priredili včeraj volilno zboro- vanje na Goldonijevem trgu,, kjer ita govorila volivcem taj-nk federacije PSDI Oberdan Pierandrei m Vittorio Pisa. Medtem, ko je Pisa obrazloži! stališče stranke do socialistov, pa je Pierandrei po svoje polemiziral z desnico in s komunisti. Na volivnem zborovanju pri Sv. Soboti je govoril Giorgio Cesare, ki je zahteval, da se v Trstu čimprej razpišejo volitve za Senat. Občinska uprava je medtem sporočila, da so v tržaški občim že razdelili 202.062 volilnih potrdil, a v druge občine v italijanski republiki so jih pcslali 1097. Vsi predsedniki sekcij so pozvani, da se zberejo jutri v veliki dvorani v sodni palači, kjer jim bo svetnik prizivnega sodišča dr. Geri predaval o najnovejših zakonskih predpisih, ki se tičejo nalog sek-cijskih predsednikov. Predsedniku vlade Skupna spomenica o šolskem zakonu Podpisali so jo predstavniki 18 političnih in kulturnih slovenskih organizacij Včeraj so zastopniki osemnajstih političnih in kulturnih organizacij, ki predstavljajo vso slovensko narodno skupnost v Italiji, ne glede na politične razlike, poslali predsedniku vlade Amin-toru Fanfaniju spomenico, v kateri predlagajo spremembe vladnega o-snutka zakona za slovenske šole. predvsem pa možnost ustanavljanja slovenskih šol tudi v videmski pokrajini. Celotno besedilo spomenice Koča Popovič potoval skozi Trst Včeraj je z vlakom ob 15.22 prispel iz Pariza preko Milana v Trst državni tajnik za zunanje zadeve izvršnega sveta FLRJ Koča Popovič. Na postaji ga je sprejel generalni konzul FLRJ dr. Ziga Vodušek in ga spremljal pri o-gledu mesta ter nato okrog 17. ure spremil v Sežano, od koder je Popovič nadaljeval potovanje v Beograd z brzo-vlakom ob 17.55. O Finančna uprava sporoča, da bo zaradi praznika 4. novembra, ki bo v soboto, žrebanje loterije (lotto) v ponedeljek 7. novembra. Protesti proti prepovedi slovenščine na Trgu Unita Pismo partizanske organizacije FIAP in barkovl janske sekcije KPI Tajništvo tržaške sekcije I-iljeni, da se v vsakem prime-talijanske federacije partizan- ru spet borimo za ista nače-skih združenj (ki ji predsedu-1 la.» je Ferruccio Parri) je poslalo tajniku tržaške federacije KP Semi solidarnostno pismo v zvezi s prepovedjo dvojezičnega zborovanja na Trgu U-nita. V pismu, ki ga je podpisal dr. Pincherle, je rečeno: «Cien 3 republiške ustave pravi, da imajo vsi državljani enako družbeno dostojanstvo ter da so enaki pred zakonom ne glede na spol, plemensko pripadnost, jezik, vero, politično prepričanje ter osebni in družbeni položaj; v čienu 21 pa ustava jamči vsem pravico, da svobodno izražajo z besedo svoje misli. Dejstvo, da vladni predstav, nik bolj upošteva grožnje tistih sil, kjer se zbirajo sovražniki republike in ustave, kakor pa pravice, ki jih je zagotovila ustava, je skrajno resno; to dejstvo nam nalaga, da se pridružimo vašemu protestu. Borili smo se proti faši zmu, da bi bili vsi državljani enakopravni in smo priprav- Zaključek dela komisije železniških strokovnjakov Direktno tarifo Madžarska-Trst bodo uveljavili komaj v marcu Komisija se bo ponovno sestala od 12. do 23. decembra na Dunaju Na ravnateljstvu tržaškega | prevoz glede na razne madžar- železniškega okrožja je včeraj ske odhodne postaje, to je na bomo objavili v nedeljo. Nove obljube za gradnjo ladij V Rimu je bil občni zbor Finmare, na katerem so plovne družbe PIN (pretežnega državnega interesa) predložile načrt za okrepitev svojega ladjevja. Predsednik Finmare Rosini je dejal, da bodo v kratkem naročili za Tržaški Lloyd novo 5000-tonsko ladjo za pomorsko progo v Kongo in 4 tovorne ladje po 10.000 ton za pomorske zveze z Indijo in Pakistanom. Predsednik Rosini je omenil tudi gradnje ladij, ki so v teku v Združenih jadranskih ladjedelnicah. Občni zbor Finma-ra je tudi potrdil predsednika Javnih skladišč odv. Giovanni-ja Tanasca za upravnega svetnika. Vest o gradnji novih ladij je razveseljiva, toda poudariti je treba, da so jo že večkrat ponovili. Kar se tiče ladij, ki so v gradnji v ladjedelnici Sv. Marka, pa je znano, da so jih samo simbolično položili n3 gredelj ter da se njihova dejanska gradnja sploh še ni pričela. Zato je sedaj suspendiranih 600 delavcev, v krat-ktm pa ulegne to število močno narasti. zaključila delo komisija strokovnjakov italijanskih, jugoslovanskih, madžarskih in avstrijskih železnic, ki je obravnavala podrobnosti o direktni tarifi Madžarska-Trst-prekomorje, sklenjeni v septembru. O delu te komisije je dal načelnik oddelka za trgovino in promet tržaškega železniškega okrožja dr. Et-tore Cardo izjavo, v kateri pravi; da je bila naloga komisije predvsem, da določi pogoje uresničenja direktne tarife. To delo je komisija opravila. Nadalje je komisija določila dene, ki jih je predlagala sleherna železniška uprava v okviru direktne tarife, tako da so lahko sestavili celotno tarifo. Sama tarifa se razčlenjuje na razne vrste blaga ter na cene za njegov m itm n m m m im um um m n lun 1111111 Hlinili n n m niti m n iiiititiuii uh m n n iitiiiiiiuMiiuiu Natečaj IACP za odkup 306 ljudskih stanovanj 72 stanovanj je na Elizejskih poljanah, 234 pa v naselju San Sergio IACP (Zavod ljudskih hiš) je objavil razpis natečaja za dodelitev 306 stanovanj v odkup, zgrajenih v naselju San Sergio in v Drevoredu Elizejskih poljan na podlagi zakona št. 408. Prošnje se morajo vlagati na posebnih obrazcih, ki jih interesenti dobe na ravnateljstvu IACP v Ulici 30. oktobra št. 4. Rok za vlaganje prošenj poteče 30. novembra. Te prošnje bo nato proučila posebna komisija. Druga komisija pa Je določila vrednost stanovanj in znižala njihovo ceno za 30 odstotkov. Kupci bodo lahko plačali stanovanja takoj ali pa v 20 letih, pri čemer bodo morali plačevati za svoj dolg 5.8-odstotne obresti. Stanovanja imajo od 1 do 4 sobe, sprejemnico, kuhinjo in pritikline. Ce ne bodo vsa stanovanja odkupljena, bo oddal IACP preostala v najem. Od teh stanovanj jih Je 72 na Elizejskln poljanah m so stala 270 milijonov lir, 234 pa v naselju San Sergio. Skupno so potrošili zanje 900 milijonov lir. «>------- Spomenica o gradnji letališča v Ronkah Konzorcij za zgraditev letališča v Ronkah je že zbral 40 odstotkov vsote izdatkov, potrebnih za dograditev tega objekta. V sklad so prispevale razne javne deželne ustanove. Tako ima Konzorcij na razpolago 520 milijonov lir. Ostalih 780 milijonov pa mora prispevati letalska uprava v bodočih finančnih letih. To pa pomeni zamudo pri gradnji letališča, ki bi ga lahko dokončali že leta 1961, medtem ko bo treba sedaj čakati več let. Zaradi tega je predstavnik Konzorcija za zgraditev letališča dr. Rustia Traine izročil podtajniku ministrskega sveta Delle Fave ob njegovem obisku v Trstu spomenico. V soboto pa bo imel Konzorcij občni zbor, na katerem bodo podali obširno poročilo o sedanjem položaju in o perspektivah za gradnjo letališča. Izžrebana nagrada občinske umetnostne galerije Županstvo sporoča, da je bil oh prisotnosti funkcionarja finančne uprave izžreban listek lclerije občinske umetnostne galerije. Izžreban je bil listek štev. 02785, katerega lastnik dobi sliko Romea Denea (Daneva). Dobitnik lahko dobi sliko v sobi štev. 121 na magistra- tu v uradnih urah. S seboj mora imeti odrezek izžrebanega listka. Nagrada, ki ne bo prevzeta v roku enega meseca po izžrebanju, bo darovana občinski podporni ustanovi. «»---------------- Pokrajina bo kupila zemljišče v Ul. Calvola Podprefekt dr. Pasino je dovolil pokrajinski upravi, da kupi svet med ulicama Calvola in Negrelli, kjer bodo zidali novo poslopje za državno šoio umetne obrti. Površina tega sveta znaša skoraj 10.000 kv. i.i, cena pa 70 milijonov. Za nakup tega stavbišča bo najela pokrajina posojilo pri Tržaški hranilnici. razdaljo med madžarsko postajo in tržaškim pristaniščem. Tarifa vsebuje 64 členov za 64 raznih vrst blaga. Komisija je določila cene za vsako vrsto blaga, ni pa določila cen za vsako posamezno relacijo. To bo komisija storila na prihodnjem zasedanju, ki bo od 12. do 23. decembra na Dunaju. Tarifa pa ne bo mogla stopiti v veljavo s prvim januarjem 1961, kot so pričakovali, marveč se bo njeno uresničenje zavleklo še v februar a-li marec. Tako je tudi upanje, da se bo v kratkem madžarski promet skozi Trst kaj povečal, za sedaj splavalo po vodi. Sicer ni mogoče pričakovati od nove tarife kdo ve kašnih rezultatov, saj je bil madžarski promet skozi Trst vedno le bolj skop. Kar se pa splošnega pristaniškega prometa tiče, se čuti težnja po njegovem padanju, čeprav je prvih osem mesecev kazalo, da bo precej presegel najvišji promet v letu 1957. Nič spodbudne pa niso v tem pogledu niti izjave podtajnika Delle Fave, ki je jasno povedal, da ni pričakovati od vlade posebne pomoči Javnim skladiščem, da bi lahko zdržala v konkurenci z drugimi pristanišči, ki nudijo bolj ugodne pogoje. Ce bo vlada nadaljevala s tako politiko, tedaj bodo imele tudi razne tarife, kot je na primer direktna tarifa Madžar-ska-Trst-prekomorje le malo haska. «»------- Številni podvigi tatov motornih vozil Kljub nadzorstvu agentov javne varnosti, so tatovi motorjev in avtomobilov te dni marljivo na delu. Giovanni Passante iz Ulice Ccstalunga 306 je prijavil policiji, da mu je nekdo ukradel ponoči vespo z evidenčno tablico TS 22870. IIIIIIIHIHIIIHIHIHIHIIIIHIHIIIIIIIIIIIIIIIIII IIHHIHHH.HHHHIHHHHHIHHHHHHHHHHHI' Pod blazino je skrival ukradeno vsoto denarja Dolgoprstnež je ponoči vdrl v prostore podjetja «VaIdadige» in odnesel 116.000 lir V torek je 40-letni Valentino De Rosa iz Ulice Flavia 36, si je zaposlen pri upravi podjetja «VaLdadige», ki ima opekarno pri Orehu, prijavil na komisariatu javne varnosti v Miljah, da je nekdo ponoči udrl skozi okno v pisarniške prostore ter odnesel iz predala pisarniške mize 116.344 lir. Agenti komisariata so takoj začeli s preiskavo in osumili 25-letnega Maria Mamelija brez stalnega bivališča, ki je njihov stalni znanec. Povsod so ga iskali in čez nekaj ur so ga našli v neki sobi v Ulici Valdirivo 3. Takoj so ga zaslišali, toda Ma-meli je zavračal vsako krivdo. Agenti mu seveda niso verjeli in so podrobno preiskali sobo. Tako so našli skrite pod blazino 86.500 lir. Spričo tega jc Mameii priznal svojo krivdo in dejal, da je razliko potrošil za pijačo in zabavo. Aretirali so ga in prijavili sodišču zaradi tatvine. Prometna nesreča pri prehitevanju kamiona Na cesti blizu Cervignana se je včeraj ponesrečil z avtom 68-letni Guido Caratti iz Ulice Bazzoni 3. Prehiteval je tovornik s prikolico, ko je z nasprotne strani privozil drugi tovornik in se mu Garat-ti ni mogel izogniti. Avtomobilist, ki se je sam piipeljal v tržaško bolnišnico, ltje: so ga sprejeli na II. ki rurški oddelek, se je pobil in ranil po čelu, aproskal se je po nogah in si verjetno nalo- mil rebra. Zdraviti se bo moral dva do tri tedne. «»-------- Nezgoda na delu Pri delu med natovarjanjem železniških tračnic na neki parnik v pristanišču se je včeraj dopoldne ponesrečil 40-letni Rino de Benigni iz Ulice delle Docce 11. Pomagal si je z železno palico pa se je nerodno udaril po čelu. Sprejeli so ga na opazovalni oddelek in se bo moral zdraviti dober teden. Hude poškodbe domačega pleskarja S pridržano prognozo so včeraj dopoldne sprejeli na II. kirurški oddelek 43-letnega Luigija Livana s Trga L. da Vinci 2, ki se je hudo pobil po čelu in li verjetno prebil lobanjo. Livan je fcotel jam prepleskati svoja stanovanje, oziroma kuhinjo. Stopil je na mizo, da bi opravil svoje delo. Nenadoma pa je zgubil ravnotežje in treščil na tla. KS-------- Z vespo v motor Ko se je včeraj okrog poldne 19-letni Jurij Vouk iz Ul. Vernielis 28 peljal z motorjem po Trgu Stare Mitnice, ga je od zadaj zadel z vespo 48-let-m Francesco Nadalin iz Stopnišča Bonghi 72. Vovk je zletel na tla in se nekoliko potil ter opraskal po levi nogi zaradi česar se bo moral zdra viti nekaj dni. Francesco Torre iz Ul. D’A1-viano 74 je prijavil, da so mu neznanci ukradli vespo z evidenčno tabliko TS 21412. Silvio Sartori iz Ul. Mar-gherita 13 se je pritožil, da so mu neznanci ukradli avto z evidenčno tabliko TS 25077. Natale Ciano iz Ulice Catul-lo 22 pa je prijavil, da so mu ukradli avto z evidenčno tablico TS 12188, «»-------- Obsojen izkoriščevalec nekega dekleta Na kazenskem sodišču se je včeraj za zaprtimi vrati moral zagovarjati 29-letni Domenico Moscato iz Ulice Tor Cucherna št. 1. ki je bil obtožen, da je kar 8 let izrabljal prostitucijo nekega dekleta. Sodišče ga 'e obsodilo na eno leto in 4 mesece zapora, 80.000 lir globe n plačilo odškodnine prizadeti stranki. 24. t.m. so se zbrali člani barkovljanske sekcije KP, ki so soglasno odobrili protestno pismo naslovljeno vladnemu komisarju dr. Palamari. Bar-kovijanski komunisti izražajo v pismu svoje ogorčenje zaradi prepovedi dvojezičnega zborovanja na Trgu Unita ter poudarjajo, da je ta prepoved nezaslišano dejanje, ki krši ne le narodnostne pravice Slovencev, da se izražajo v materinščini, temveč tudi najosnovnejša načela demokracije. V pismu se zahteva, naj se končno napravi konec diskriminacijam zoper Slovence in naj se pravice Slovencev zajamčijo na podlagi načel, ki jih vsebuje republiška u-stava. «»------- Volilna zborovanja KPI Danes ob 10.30 — Trg Garibaldi — Marija Bernetič, Jole Deferri in Paolo Sema; 11 — Ul. Udine — Pescatori; 11 Ul. Palmanova — Tonel; 17 — Lonjerska cesta — Jole De. ferri; 17.30 — Trg Crocefisso — Fogassi; 18 — Ul. Padovan — Sema; 18 — Ul Lorenzetti — Vidali; 18 — Ul. Costalun-ga — Calabria; 19 — Sempo-laj — Gombač, Slavec; 19 — Boršt — Lovriha; 19.30 — Sv. Pok (Milje) — Tominez, Prodan. PSDI 11 — Trg Giuliani — Miani; 11 — Drevored XX. septembra — Pierandrei; 11.30 — Ro. jan — Pierandrei; 17 — Skork-lja — Pedrocchi; 17.30 — Trg Garibaldi in 18 — Pončana — Cesare; 18 — Skedenj in 18.30 Trg Giarizzole — Pisa. «»------- Zaradi mokre ceste je izgubil oblast nad vespo Z vespo, ki jo je vozil 22-letni Alojzij Guštini z Jezera št. 7, se je včeraj dopoldne peljala na zadnjem sedežu 19-letna Olimpija Ferluga iz Doline št. 62. Peljala sta se v Trst, toda na cesti pri Domju je na ovinku motorist zgubil nadzorstvo nad vozilom zaradi mokre ceste. Oba sta zletela na tla, toda nekoliko se je poškodovala le Olimpija, ki se bo morala zdraviti dober teden. ■IIIHHIIUIIIUIIIIinnHIHnHHUlIHnHHHUlllllinUHHniUinilllllHHHHIHHHtlininillHIHmnil Na pobudo ministrstva za kmetijstvo Razpis tečajev za kokošerejo Ali bodo kdaj razpisali podobne tečaje za slovenske kmete v slovenščini? Razstava periodičnih publikacij V razstavni dvorani knji parne Parovel v Pasaži Tercje-Steo bodo v sobot o 29. t. m. ob 18. uri otvorili razstavo periodičnih publikacij, kr jih poseduje univerzitetna knjižnica. [ OCEUAtlSčlTj TEATRO NUOVO Pri gledališki blagajni se nadaljuje potrjevanje abonmajev ter sprejemanje novih abonmajev za prihodnjo sezono, ki se bo začela 18. novembra s premiero Pirandellove igre «Sest o-seb išče avtorja*. Abonmaji in prenotacije se sprejemajo od 10 do 13 in od 16.30 do 10.30 pri gledal.ški blagajni v Ulici Giustiniano ter v Pasaži Protti. Cena za abonmaje za sedem predstav, za premiere: sedeži sektor A 6000 Ur; sedeži sektor B 4000 lir. Za ponovitve: sedeži sektor A 4000 lir; sedeži sektor B 2000 Ur. tS- S* 3* -SIS vtiS Slovensko gledati#* v Trstu V nedeljo. 30. oktobra ob lj-jjj v dvorani na stadionu maj», Vrdelska cesta ♦DNEVNIK ANE Ji®! iOPKlCI1 Spisala: FRANCES G°OU i„ ALBERT HACKED AA^-AVAW.W.V.V.V !i IGRALSKA SKUPINA $ IZ ZGONIKA ;! uprizori |! v nedeljo, 30. t.m. ob 16,30 v društveni dvorani na KONTOVELU dramo Z. Hudalesa < V R NI T E V » in komedijo A. P. Čehova '[ «SNUBAČ» J Vljudno vabljeni. .‘.WAW.VAV.V.V.V. Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo je dalo navodila za okrepitev in razširitev ko-košereje, ker je italijanska trgovinska bilanca v tem pogle. du pasivna spričo uvoza velike količine perutnine in jajc, ki dosega skupno 30 milijard lir letno. Računajo, da je v Italiji približne 85 milijonov kokoši in druge perutnine, kar znaša nekaj več kot 1,5 komada na prebivalca, medtem ko znaša na Holandskem 3,2, na Danskem 5.7, v Kanadi 4.2, v ZDA pa še več. Spričo tega je razumljivo, da ima kokošereja v Italiji še veliko možnosti razvoja, ker je upati, da se bo potrošnja še povečala. Italijanska kokošereja ima bolj zasebni in kmečki značaj, čeprav so zadnja leta nastale farme na industrijski podlagi. Da bi tudi na našem področju pospešili kokošerejo in povečali proizvodnjo jajc, je bila pred kratkim ustanovljena pokrajinska sekcija za kokošerejo, ki bo pomagala z nasveti in raznimi pobudami domačim proizvajalcem. Ustanova <>Ente rinascita agricola* je v ta namen razpisala tečaj za kokošerejo, ki bo imel teoretičen in praktičen značaj. Med drugimi bodo predavali ravnatelj kmetijskega nadzorništva dr. Per-co, kmetijski strokovnjak Ta-gliaferro, dr. Visintini, dr. Fracasso in dr. Mizza. Uvodno predavanje Pa bo imel prof. Piccoli, ravnatelj oddelka za kmetijstvo pri vladnem generalnem komisariatu. Vpisnina znaša 600 lir. Kdor se bo vpisal, bo dobil tudi neknj strokovne literature. Interesenti se lahko vpišejo pri «Ente rinascita agricola* v Ulici Teatro Romano 17. Kakor je razvidno, bodo torej predavanja samo v italijanščini in bodo tečajnikom razdelili le italijansko strokovno literaturo. Iz tega bi lahko sklepali, da pobudniki omenjenega tečaja mislijo le na ilalijanske kmetovalce — katerih pa je na našem področju presneto malo. Ali pa mislijo, da bodo razvili kokošerejo v mestu? Nov urnik v miramarskem gradu in parku Višje nadzorništvo za spomenike in umetnostne galerije sporoča, da bodo od 1. ni vembra do 30. aprila prihodnjega leta zgodovinski muzej v miramarskem gradu, ga-ileiija stalinske umetnosti in j miramarski park imeli sledeči urnik: Zgodovinski muzej in umetniška galerija ob delavnikih od 9.30 do 16, ob nedeljah pa od 9.30 do 13; park pe bo vsak dan nepretrgoma odprt od 9. do 17. Odgovor brazilskega predsednika na povabilu dr. Franzila Predsednik Brazilije Janio Quadros je z zadovoljstvom sprejel povabilo župana dr. Franzila, naj obišče naše me-stn ob njegovem prihodu v Italijo. Brazilski predsednik je sporočil, da bo obiskal Trst, če mu bo omogočeno v okviru možnosti njegovega obiska v Italiji. Brazilski predsednik bo odpotoval v Evropo proti koncu tega meseca in bo obiskal Pariz, London in Rim. O Sinoči so sprejeli s pridržano prognozo na if. kirurški oddelek 71-lctnega Maura Acquavivo iz Ulice Italo Sve-vo 15, ki se je močno udaril po glavi in je bil v nezavesti. Nihče ni videl, kako se je Acquaviva ponesrečil; kaže pa da je nerodno padel po stopnicah. O Višji svet javnih del je izrekel ugodno mnenje glede odobritve načrta in cenitve 100 milijonov lir, ki bodo služile za odškodnino lastnikom, užitkarjem in najemnikom zemljišč in poslopij, ki jih bodo morali v primeru potrebe izprazniti zaradi gradnje krožne železniške proge v predoru. V prosvetnem društvu !jj nIVAN CANKAR*, Ulica M Montecchi 6, se bo začel H novembra letos tečaj kla- g sičnega plesa. Vabljeni so g vsi, ki so že obiskovali •ečaj in tisti, ki bi se [gj radi vpisali. ® Poseben tečaj bo za l!j mladince in mladinke od gl 15 let starosti dalje. Na g sporedu so plesi operete IS s; sCardaška princesa* in d 1 gPri belem konjičku*. @ !§ Vsa pojasnila dobite v ® m Ulici Montecchi 6, tel. [Sj §j 94-638, vsak dan, razen v g nedeljo, od 13. do 14. ure. ra OAKOVI IN IMCISPKVKI Namesto cvetja na grob pok. Mimi Kovačeve daruje teta Zofka 2000 lir za Dijaško Matico. iiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiimi umnimi OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 26. oktobra t.l. se je v Trstu rodilo 6 otrok, umrlo je 11 oseb, porok pa je bik) 16. POROČILI SO SE; pomorski oficir Giuseppe Piccini in učiteljica Bianca Tuli, železničar Lu-ciano Gregoris in šivilja Maria Luin, uradnik Claudio Martini in delavka Lucia Dagri, motorist Vincenzo Esposito in gospodinja Resa Granato, inženir-kem.lk Lu-ciano Luciani in gospodinja An-namaria Contento, trgovski zastopnik Orazio Caruso in gospodinja Maria Sauli. uradnik Livio Coschina in uradnica Maria Bea-trice Giuntoli, mehanik Ilario Di Donato in šivilja Elvira Milco-vloti, bančni uradnik Alfieri Flo-reani in uradnica Caterina Soffi-ci, oficir Giovanni Saponaro in uradnica Annamaria Del Fabbro mehanik Carlo Purich in učiteljica Ida Tretiach. doktor trgovskih ved Ivan Cvitkovič in univ študentka Ana Božičevič. električar Pietro Cociancich in uradnica Alberta Percali, pomorski kapitan Bruno Privileggl in uči teljica Giulia Cova. kmet Vesel ko Babič in gospodinja Neda Zovko, kovač-mehanik Mario Lts-si in gospodinja Ludmilia Stefani. UMRLI SO: 73-letna Margheri-ta Gajo, 33-le-tna Rosa Petronio vd. Vidaii, 54-1 etni Giuseppe Za-pin, 79-letna Marghcrita Cozzio por. Plnter, 84-letni Giorgio lta-vali-co, 55-letni Cesare Zuppani. 50-letni Giusto Coretti, 77-letna Girolama Iosich vd Reo, 65-iet-na Fiiomena Picco vd. Gonano, 92-letna Maria Fontanot vd Co-snra, 88-letna Pia Retta vd.' Furlan. NOČNA SLUŽBA LEKAHN Davanzo, Ul. Berninl 4; Giusti, Furlanska cesta 7 (Greta); Millo, Ul. Buonarroti 11; Mizzan, Trg Venezia 2; Tamaro-Neri, Ul. Dante 7. ALBERT Režiser: Branko Gombač Scenograf: J°ze Kostumogr.: Alenka Česat Bartl-S*15* Dolar Prevajalec: Jaro ^ Osebe: Otto Frank Leli krst, Edith Frank • ^ O krslova, Margot - Mit _ jj.-s harija (igr. šola), Ana ^. Sardočeva, gospod v paa0-Julij Guštin, gospa _ jjvij« Zlata Rodoškova, p*t'Lel-H> Bogateč (igr. sola), Du dest Sancin, Miep " gralef kovičeva (igr. šola). Justo Košuta. ^ ur0 Predprodaja in pol pred začetko e, pri blagajni dvor D«- Opozarjamo Pre?!.vaJilj, B* mja, Doline Mac^ g, ljunca, Boršta, K! jc, I/ž zovice, Padrič, Grof oJ(0|ili njerja, Katinare ^reljstiiVt' krajev na to Ponovitev iste Pr^,K30 v & novembra 1960 ob j'rUštv»e rani Gospodarskega Kontovelu- Fenice 15.30 «pogu ,e[frey naki», technicolor, J JoC ter, Billie Burke. r Fordove proizvodnje ^ Excelsior 13-00 «5* ^ ca» eastman-color, glas, Kirn Novak- ^ Fliodrammatico l61trnlc0lor. .. med Skalami*, ted>n>£ „ tf Grattacielo 15.30 «K ctl|iu govi bratje*. Film ^ Arcobaleno .6-00 Anna Magnatii, do. Po romanu IVilliamsa. «NaP SuDercinema 16.00 četa 7. pešpolka* . ^gtjl Alabarda 16.00 «NorL^gf (Mein Kampf), mladini. . yet*r> a Anrora 16.30 »Vihfn' tiF' * Capitoi 1600 Ch*^ stavami*, Van H«*1 y(. oissr.« nera», technicolor, (Afiodital, 3acque5 ... gije Cristaho 16.00 sa», technicolor, J ritv> Impero 16.30 »Sissi, Ijenka*. Kri», * J Italia 16.30 »Flamska gifl S? nicolor, David Ladč, Crisp. „„ae:evJ V Massimo 16.30 «zl0,, joW> ka*. Barbara Steele, „1 ehardson. Prepove« ^ Moderno 16.00 «po^f soncem*, Sandra prt#0* Egan, technicolor. ^ no mladini. .i.rco) ..o, Astoria (bivši San «Ali Baba in 40 r ,tl technicolor. Maria , Astra 16.00 «PravJC^ ,S« Vittorio Veneto 16-»' «* z občutkom*, ,ecTLu ge Brynner Kay Er d,n»-Marconi 16.00 «vel,f' „ M'«* pozabna vloga ma y ta Gila. pl»JtV Savona 16.00 «2*r*.hjJl,1(1 Cassavetes, V. Mat* .Hura Odeon 16.00 «Wu6^ot. “* Ideale 16.00 »Hitra svita*, Brigltte 0J ^ ni prepovedano. k> ir* Skedenj 16.00 *Saj’ „ La technicolor, ^18® ctiard Conte. STE VIDELI N°Vg TEL. EVIZOR Radio Tre ULICA MALI BPUSINI CARLU' r%0M tisti 20, p r o d a J » _ 1'U«, električne predmete |(|) v.ftK na drva, premo*, ‘puS — trajno *df*/iektrlK?M > ter na plin in ^p0slre, ve pri plačjiu. p,.|4l. na dom. — Tel- predvaja danes 27. t. m. z zrčeikom ob barvni film «Družina (La famiglia Traup) Igrajo: RUTH LEUWERICK ir. HANS !> vse Je važno toda... obleke dežni plašči plašči tekstil krojačnica kakovost m ceno morate is pri ketti Beltram® ki jc vaša veleblagovnic® C!mKOVA ČRTICA[ Nataša Sta ^lo Morani, Sede! k mizi’ P°9rnjeni za zajtrk. Na mizi je I ^teičo za enega- ^a niei so bili vrčki za kavo v soncii i ,* n“ Vstavku z žličico, ki se je bleste- ^°fcwi*fcn .rozn^ek> na katerem sta ležali dve jajci. ? >crj lento 3e sec*6* 2a m^o» je starec začel razmišljati e J’e sP°mnil vselej, kadar je zjutraj sedel <*o niPn } 36 ° tem> da se nie9°va hči Nataša vede » ^ men • v ^em ie t0 videti? Denimo, da že od L?*° Qa sr)ni?a3 bi oče zaitrk°val sam. Kaj hočete, nena-1,11 je neknv- iJ? *n zato smatra, da mora bit* očetovo živ- '2ii( ,nekako ločeno. •Norica Profesor si in živeti moraš udobno.« 'OfJaj Tazmišlja profesor, «kakšna norica je! Sam i1 iinilo °oati. Pri zajtrku pa moram brati časopis. To % Fr°fesor ■ vo- Kje neki je to videla? V filmu? Norica.« ™ržal j šligf—Vze^ jajce, ga položil v srebrno skodelico in ftlo ff . •_ A| ?■. ftajonrf»CO po ternnem vrhu jajca. Vse pa je vi wketn i« fPomn‘l se je Kolumba, ki je storil ,lfatašni t0 aa ie jezilo. ga je vznemir-nekaj JV, otaša; "ataše"* -e Poklal. liti’ JJ 56 šenf vvm <. >.jv.« k.tv !e Bofiš' * belo platneno krilo na dekletu? In j6n!Ca^p^ia ni bilo doma. Sklenil je, da se bo po-• ■ Kaj je j' 11Pogovoril se bom z njo.« Hčer je imel zelo krilo ŠJoblisk . i ^tereca™° krilo diši po sivki. Položil6 Pozojtzkoval, se pokril s panamskim klobu-ed vmt- Sc Prek roke, vzel palico in odšel iz hiše. ,, I l )e bii r rnu j,e' da se voznik smeje. Toda voznikov i soZ’ le tegg ne, kakšen naslov mu bodo navedli. j se naslov. Odgovoril je: Krn?, e vznemirjam. Kdo vam je dejal, da se vzne- 'o Clg ‘iif,c oblej.^!1 Plinutah strahotne dirke po ulicah si ie d Po n , * oel plašč, ki je čudno visel na njem, in VPtI je Vn.’ Parketnem hodniku. klena vrata in zagledal Natašin nasmejani tfH "Ptiega • so 0a blazine. Potem je zaslišal nekoga: ioJPlopiun,~ T° je dejal mladenič, ki je stal ob nje-o opečji. • ud* on je bil oblečen v podoben bel plašč. r0$L- . 40 1e - Jot, c- V, 'Oiov„m Pristala.« ril: aia Sl ip nnm \:<č° iti G tr’je in neka ženska, ki je bila prav tako v pla- si je nopo. Vse je bilo čudno. Namesto da 'e? G0ryesreči, so začeli pripovedovati, da je profesor "si trk.eniu, le da je Gorki visoke rasti, profesor pa Sejali. 1 tro,*Beda ?e vprašala Nataša. bedak % Oledai Redn° sem prihajal tja, stal kakor 't j« starec zaihtel. Tudi Nataša je zajokala. V*e,PirintuS’ da se vznemirjam?« je dejala. «Ne smem ^o' e^n0 ^ •št1* licuaSneje ie jokala ter pritisnila očetovo roko k !• &* je 'h17?' da roi ne boš dovolil skakati.« 1 h Pa 3a! Profesor, ekako si me varala! Pravila si, ■.»"tale sfs'anlce. Kako bedasto. Jaz pa stojim v travi .yai v stojim -- j- -- u~ » J£ —■ Si vidu, Jakec! K e; sm reku jest? Na tem plači se prou ne smej go-vort po slovensko, /dej, ke je pršu ven ta ordine taku so rekli, de se morejo pelat vsak zase. Videš, de so diskriminaeje vseh sort. — Ku — denmo reč — Austrici. Po njeh be mogla znamo pr šem smo. Jeli ne pomagajo no- ans pravica velat za njeh ledi u Tirolah, - druga pravica pej za Slovence na Koroškem. — Ma tudi za Slovence ne zmiram glih. Ku denmo reč tle pr nas. Kadar ni volitev je ano, kadar pej so volitve pej drugo. beni protesti jen memorandumi. Taku je jen bašta. — E, videm, videm, da je taku. Ma tu ni prou jen dokler bojo gledali, tisti, ke 1 " 5 cut111 ■ usu, tet/ je trnu, /cuuur pej so vuiuve pej arugo. | komendirajo, taku, se ne moremo čakat Kadar ni volitev nas nimajo nanka pr ta J dobrega. Ke alora ne moremo vervat u poštenje tisteh, ke čekolirajo pr Združeneh zadni, kadar pej so volitve jen kadar se gre za ulovet glas kašnega bol naumnega narodeh od enakopravnosti zamurcou jen Slovenca, tabat pej oblublajo tudi Sloven-obsojajo rasno diskriminacjo u Južni Afriki al pej u Ameriki. Ma kadar be se mogli sami skazat, pej pokažejo, de so glih tašni. Kej ni tu diskriminacja če rečejo: tam se lahko govori po slovensko, tle pej ne? U Afriki jemajo tudi tramvaje ke so samo za ta bele, druge tramvaje pej samo za ta črne. Glih taku hiše, kamer an zamurc ne more stat jen tako. Kej misieš, de ne be tudi tle nardili kej tašnega, samo de je slabo tu, de jemamo Slovenci glih tašno bet žepan? Videš, spet diskriminacja. Ma kozo ku ta drugi jen taku se na ven ne vide kadu je Slovenc je kadu je Taljan? Ja, ma če be jemeli Slovenci, denmo reč, črno kožo, be biu skori ceu Trst črn, jen ta drugi be bli mulati jen samo če pej les be biu kašen beu. cam vse sorte jen govorijo od koeksistence jen take reči. — Ja, ja, čekolira se lahko vse sorte. Ma jest rečem, de če be bli demokristjani res tašni demo jen tašni kristjani be rekli; ben, za ke vas je u nabrežinskem komuni več ku nas, je prou, de jemaste žepana Slovenca. Jen se ne be toiKo napenjali glih za dobet u Nabrežini taljanskega žepana. Al čejo reč, de Slovenc ni zadosti fin za vselih jemajo puhna usta od demokracije jen od lebezni. Ma invece je vse vkep samo nacionalno politična strategija. Uani čejo naredet, de ne be biu med Trstam jen Monfalkonam slovenski komun. Jen zatu nardijo vse kar morejo. Jen zatu tudi ni E, ma si jo pogruntau! Prfina dosti postaula nobena patriotična stranka u Na- mišinou be blo črneh, jen demokristjanou jen liberaleou. Videš, ma morbet glih zatu pej pole nanka ne be blo neč diskrimi- brežini svoje lište, ma morejo volt vsi, republikam, mišini, liberali, monarhisti, vsi samo demokristjane. Jen prou gvišno so nacje, zatu ke be se mogli diskriminirat tudi u Nabrežini kašni, ke be volili te lište. sami sebe. — Ma vidi, ke tam dol u Cataniji so nardili prfina diskriminacjo od moškeh jen alleanze. Ma je ni jen morejo bet vsi za demokristjane. Ma tam neč ne govorijo od ibride od žensk. So nardili korjere za moške jen posebi za ženske. Zatu ke moški, kadar so bli zmejšani sez ženskami so jeh ščipali jen — Jakec, zdej bašta! Moučmo! Vidi ke je tam Palamara pršu na uakno jen gleda glih sem. | Ob 31. predstavi «Ane Frank» v predsezoni SG Razgovor z Miro Sardočevo o njej sami in o «Dnevniku» «Ani sem skušala vdahniti vso človeško toplino...» •Awwwtwwyw; Pisali smo, ni dolgo tega. o naši 30. predstavi Dnevnika Ane Frank ter skušali prenesti naše zadovoljstvo ob dosegi te številke tudi na naše zveste gledalce. Danes se moramo povrniti k temu problemu, da opozorimo vse tiste, ki si predstave niso ogledali, na veliko priliko, ki jim jo gledališče nudi. Vodstvo gledališča je smatralo za potrebno uvrstiti v naš predsezonski čas še dve predstavi Dnevnika A-ne Franic. Odigrane bodo povečini za okoliško občinstvo, za gledalce od Domja, iz Doline, Mačkovelj, Boljunca, Boršta, Ricmanj, Bazovice itd., ki so zaradi oddaljenosti od drugih centrov zamudili to nadvse uspelo predstavo. Pisati še o vrednosti tega dela se mi zdi nepotrebno. Dovolj je, da se posameznik, pozanima pri prvem prijatelju, ki si je predstavo ogledal. Prepričan sem namreč, da bo ta s svojim pripovedovanjem samo podžgal vašo u-verjenost, da ne smete zgubiti predstave, ki je tudi širom po svetu privabljala v dvorane na tisoče gledalcev. A zakaj bi moral vseskozi jaz sam pisati o teh problemih? Dajmo priliko tudi dru- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiffiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirriiifiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiui Z goriškimi planinci na prijetnem in poučnem izletu V Somplagu ob jezeru Cavazzo aaša pesem v slovenskem hotelu v Presenečenje: govoril sem z - Otonom Zupančičem Skozi Cento - gospodarsko središče vzhodne Benečije ■»t O titj-'”■'",1 in čakam... da se bo progasti odprl...« m skakala s progastim! S progastim skače jil? 'St^n sem Pprašal starec in se zdrznil. eKakšen Stajn?« lat,« je dejal mladenič. Na koncu prvega članka o skupnem izletu Slovenskega planinskega društva v Gorici v Čedad in naprej preko Til-menta v Karnijo, sem omenil, da je bila najlepši del izleta vožnja od Čedada naprej. Najlepša pokrajina se sicer ne začenja takoj po Čedadu, ampak šele po Campegliu. Do tam so brežuljki, ki se dvigajo od 50 do 100 metrov (in le nekateri do 150 metrov) nad ravnino, samo na desni strani ceste, medtem ko je na levi strani, proti Vidmu, ne preveč zanimiva ravnina s krajevnimi imeni Kolobar (Co-lombar), Nova Brajda, Zapanj, Grinjan, Glerija in zopet Braj. de.. Od Campeglia do Cente (Tarcento) in naprej do Ma-niana blizu Batenj (Artegna) pa smo se znašli že popolnoma med 50 do 60 metrov visokimi brežuljki. Od Ratenj naprej zavlada zopet ravnina, vendar ne velika furlanska, temveč manjša ravnina okoli Osoppa na levem bregu Tilmenta do Humina (Gemona). Središče te rodovitne in prelepe brežuljkaste pokrajine od Campeglia do Ratenj je Centa, druga postranska in manj- l8'80: Slovenski jj-Au ki Sirimo obzor- 20 00: Šport; 5\3ržašk'e tn.L koncert orke- JšjiJ1 (dkkn armonije, v °b 21.05) °b’ ?Lkoncertu tpri-StrU kt mn« ’ umetnost: ^ C, 22^?erna v likovni V>1,. J-fu: Orkester Uui->> ' »-50: Obisk v Nevv \ Trst stram'; 14.15: j-015: ‘,er* in „’■ 14'5S; Franco Kuralta . IJeH°v orkester; 1:>-85: Ua' redkih skiadb. ul!5; c, ”°Per rH glasba IStfc ‘r°Ski 't dobro Jutro: ^ l , kubcek; 11.30: S- ^5: V U-UU. V, ’i»s?lviJenja"ike Ju*osiov»n N 1 ‘MO- , ‘2-50; bla-sm S- > Kar, V ^°0; p, 4ch in Marty Ulasba za 40- “-aO: Glasba ;8rata zabavna X ž>1>av^ W‘ah <11. del); X 8|asba Kfi Up. 19-30: Pre. ^5‘due Vlile- iL> ‘bo št M: L' Va" *>lni *, op. 71. Imate pokvarjen televizor? TELEFONIRAJTE na 24018 Specializirani tehniki tvrdke vRadio TREVISflM» Vam zagotavljajo takojšnjo intervencijo pesmi: k°"cert; 1100: ‘‘•30- p *n njegov esml v izlož- Popevke z raznih kontinentov; 10.40: Pet minut za novo pesmico- 11.00: Sovjetska zabavna glasba; 11.15: Orkester HTV Ljubljana; 12.00: Narodne ob spremljavi harmonike; 12.15: Kmetijski nasveti; 12.25: Arije z znanimi pevci; 13.30: Boris Papatidopulo: Kad igra kolo — Jakov Gotovac: Koledo; 13.45: Od tu im tam (Zabavna glasba); 14.05: Marjan Kozina: Baletna suita; 14.35: Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 16.00: Majhni zabavni ansambli; 16.15: Pesnikova ljubezen in življenje — Ob 150-letnici rojstva skladatelja Roberta Schumanna; 17.15: 45 minut turizma in melod j; '8.0Q: Petnajst minut s pevko Jelko Cvetežar; 18.15: Drugo dejanje opere Ivan Su.scnln Miha-ild Glinke; 20.00: CeiTikov večer domačih pesmi in napevov; 20.45: Sodobna francoska t:rika; 21.25: L. M. Škerjanc: Peta simfonija; 22.15: Po svetu jazza; 22.45. Arthur Miohl: Sonatma op. 13 za violino im klavir; 23.05: Magnetofonski posnetki javnega koncerta s plesnim orkestrom ber-linshtga rad.a St-a. Ital. televizija 13.00: TV šola; 17.00: TV za otroke; 18.3(1. Dnevnik; 18.45: Stari in novi šport; 19.00: Lek-c ja anglešč ne; 19.30: Štiri korake med note; 19.55: TV za kmetovalce; 20.30: Dnevnik; 21.00: Volilna tribuna; 21.10: nCampan-ile sera«; 22.30: Prenos iz kina Odeon v Florenci s prikazovanjem filma «Vsi doma«; 23.00: Umetnost in znanost’; 23 20: Dnevnik. Jug. televizija Zagreb 9 00: TV za šolo; Ljubljana 18.00: »Pogum in dobra volja« — mladinska oddaja; 18.30: «Za Onna ni rož« — TV film iz serije Interpol; 19.00: Kaj imamo in kaj si o-betamo — V. predavanje iz ciklusa o atomski energiji; 19.30: TV Obzorn.k. Beograd 20.00: TV dnevnik. Ljubljana 20.20; TV kiosk; /0.30: Slovenska renesančna glasba — prenos koncerta iz Narodne galerije v Ljubljani; 21 15: Nat King Cole — glasbeni film. ša središča so Fojda (Faedis), Ahten (Attimis), Neme (Ni-mis) in Ratenj (Artegna). Centa je za zapadno Beneško Slovenijo to, kar je Čedad za vzhodno. Centa ni samo gospodarsko središče, ampak je, s svojo obširno okolico, tudi najrodovitnejši in najlepši del te lepe pokrajine, kjer se nahajajo tudi slovenske ali vsaj deloma slovenske vasi Cižerje, Zumajani, Smrdenča, Sediglia in Romandol, pokrajina, ki jo namaka Ter s svojimi pritoki. Mnogo sem premišljeval, ka. ko bi dostojno opisal ta najlepši del našega izleta ob vznožju zapadne Beneške Slovenije. Zaman, prehitro smo preleteli vso brežuljkasto pokrajino, prelepo je prepevala vesela družba v avtobusu in nas obsevalo sonce, da ni bilo mogoče obrniti vse pozornosti prirodnim lepotam. Nekoliko spremembe je povzročila prekinitev vožnje zaradi poprave dveh mostov, ako se ne molim, preden smo dospeli v Fojdo. Ker je tam cesta preozka, da bi se mogel avtobus obrniti, smo morali vsi izstopiti, nakar je šel avtobus precej daleč nazaj ritensko, mi pa peš za njim. In pesmi so zamenjali razgovori med potniki. Jaz sem bil radoveden zakaj potujemo, samo ob robu Beneške Slovenije in zakaj ne gremo nekoliko pogledat tja gor, k našim bratom, na primer skozi dolino Krnahte do Viskorše in od tam preko Brda v dolino Tera, ter po njej v Cento? Odgovorili so mi, da imajo v tem pogledu slabe izkušnje. Ko so nekoč priredili skupni izlet v Speter Slovenov na Nadiži, so bili napadeni in so jim hoteli prebosti gume na avtobusu. Enkrat je bila manjša skupina planincev na gori Ivanac, kjer izvira Ta-verjanska Bistrica. Ko so se nazaj grede, v neki krčmi med seboj po slovensko pogovarjali, so jih začeli domačini grdo gledati. Značilno pa je to, da medtem ko so poprej govorili med seboj po domače, so začeli domačini potem govoriti izključno italijanski. Nekoliko bolj dol od tam, v Cenebolah, so začeli planinci v gostilni prepevati slovenske pesmi, kar je povzročilo prepir med domačini, ki so sedeli pri drugi mizi. Eni so to odobravali, drugi pa obsojali. Iz obeh primerov je razvidno, kako je naše ljudstvo v Beneški Sloveniji terorizirano. Iz vesele severne Furlanske smo prišli po mostu preko Til. menla (Tagliamento) v otožno Karnijo. Ko smo zavili na des. no v kratko dolino jezera Ca- Pogled na jezero Cavazzo vazzo, smo se znašli stisnjene med nad tisoč metrov visokimi gorami, na desni strani Brancot, na levi Covria; na severu jezera pa še višji San Simon nad 1500 metrov na desni in Piciat nad 1600 metrov na levi strani. Zanimiva je divja romantika Karnije, to. da samo da si jo enkrat ogledaš, živeti tam pa ni prav nič prijetno. Otožnost ti stiska srce, zazidan si z gorami od o-stalega sveta, dozdeva se ti, da si neizmerno majhen in neznaten ter da te bodo gore potlačile v nič. Govoril sem s prijateljem v Trstu, ki ima ženo iz tistih krajev in ki se ne bi za nobeno ceno vrnila v svojo domovino. Obupni vtis mi je napravila Karnija že ko sem jo nekoč prvič od daleč gledal na postaji Car-nia, kjer sem čakal na vlak. Ozka, z visokimi gorami zaprta dolina, ki jo popolnoma vlada razposajeni Tilment, ki se ne zadovoljuje z eno strugo, temveč si je s štirimi ali petimi strugami osvojil vso dolino. Približno dva kilometra zahodno od postaje Car-nia, skrito za goro Amariana, je središče Karnije, Tolmezzo, ki se vidi iz vasi Cavazzo, en kilometer na severu od isto. imenskega jezera. Na severnem koncu tega jezera je vasica Somplago z lepim malim hotelom, združenim s proda-jalnico jestvin in gostilno. Zelo sem se začudil, ko sem slišal, da govorijo slovenski z mladeničem v prodajalnici in še bolj ko sem prečital njegov podpis Oton Zupančič na razglednici, tudi z njegovo ma. terjo smo govorili slovenski, vsa družina, lastnica podjelja je namreč slovenka. In naš mešani zbor iz avtobusa je v karnijski slovenski gostilni z lepimi slovenskimi pesmimi svojega bogatega repertoarja zaključil ta spomina vredni izlet. Od tam smo se skozi Videm vrnili v Gorico. DRAGO GODINA gim, da odkrito spregovorijo! Prav izredno za vas, dragi bralci sem se napotil k priljubljeni naslovni osebi Dnevnika — Miri Sardočevi — da kot prva da življenje novi rubriki pogovorov z našimi gledalci. Nepotrebno je pisati, da se je Mira najprej precej otepala dajati kakršne koli izjave, češ, da te vpadajo direktno v igralčevo intimnost, ki je (žal pristavljam jaz) tako skrbno skrita. Na koncu sem jo pa le prepričal, da je to potrebno. Od tu naprej govori Mira Sardočeva vsem gledalcem. «Po tolikem času, ko se srečujemo predstavo za predstavo, res ni potrebno predstavljanje. Govorim naj o sebi? Smešno! Se meni se zdi čas, ko sem prvič nastopila na šolski predstavi in vsa objokana zginila z odra, ker se nisem več spomnila besedila, tako strahovito daleč. Pa vendar bi morala šteti to za začetek mo. je igralske poti. Človek ima v sebi čudne vzmeti, ki se' ali sprožijo ali ne le ob določenih momentih. Pri meni se je takrat nekaj premaknilo. Mogoče je to vzbudil strah pred občinstvom, mogoče podzavestna želja premagat i ta strah, ki me je odbijal in pritegoval obenem, mogoče še kaj več... Končala sem trgovsko akademijo — knjigovodkinja — sicer me je do te realne zaposlitve gnala zgolj finančna po. treba po takojšnji zaposlitvi. A čudna so pota usode... razpis na Akademiji za igralsko umetnost v Ljubljani — sprejem — šolanje — absolutoriji! Prvi angažma v Mariboru, prvi režiser Fran Žižek, prva vloga Izabela u Calderonovem Sodniku Zalamejskem, prvi ob. čutek — porazen! V šoli te res podkujejo v vseh teoretičnih problemih toda življenje, praksa... to je prava šola; ta komaj razkrije tiste vrzeli, ki jih samo čas in vztrajno delo lahko izpolni. Prešla so tako tri leta v katerih se je zvrstilo nad 15 večjih in manjkih vlog, prešel je ognjeni krst v filmu da je do občutnega znižanja prometa prišlo zaradi povečanja pristaniških tarif, kar je posledica vladne politike do Trsta Vse kaže, da je tržaški pristaniški promet ponovno zabeležil padec in da se je prenehal ugodni razvoj, ki se je začel že lani jeseni in se še okrepil letos spomladi. To dejstvo je toliko bolj kritično, v kolikor se opaža padec prometa samo v Trstu, medtem ko se je v svetovnem okviru prebrodilo najtežje razdobje Pomorske krize in raste promet v vseh italijanskih pristaniščih, zlasti pa narašča promet na Reki in v Benetkah. Septembra smo prvič ugotovili, da je bil pristaniški celokupni promet mnogo nižji, kot je bil v istem mesecu lanskega leta, pri čemer je zlasti pomembno (in tudi še posebej negativno), da je posebne občutno znižanje obsega odpeljanega blaga, medtem ko je obseg pripeljanega blaga le nekoliko nižji. Znano je r.amreč, da v naše pristanišče po morju pripeljejo predvsem obsežne količine žitaric, premoga, železne rude in nafte, kar vse spada med masovno blago, medtem ko odpeljejo predvsem razne industrijske izdelke in les, s katerim ima Pristanišče mnogo več zaslužka. Podobne ugotovitve lahko še bolj utemeljeno zapišemo na račun prometa prvih devetih mesecev, saj je iz statističnih podatkov razvidno, da je sicer globalni obseg prometa višji, kot je bil lanskega leta, kot tudi 1958. leta, vendar pa da gre to povišanje izključno na račun prihodov, medtem ko so odhodi v primerjavi z lanskim prometom celo mžji. Primerjava z letom 1957, kc je pristanišče doseglo v zgodovini rekordni promet, pa govori, da smo sicer za nekoliko presegli celokupni takratni promet, ki je dosegel 3 milijone 848.497 ton, vendar pa je malo verjetno, da bo celo kupni rezultat tudi tako ugoden, ker se je leta 1957 prav v zadnjih mesecih promet še zlasti okrepil, medtem ko i-mamo tokrat opravka s padcem. Prav ugotovitev, da se promet pristanišča običajno v zadnjih mesecih krepi, kar u-streza normalnim tendencam razvoja, pa priča, da v tržaškem primeru najbrž ne bo šlo za normalni pojav, ki naj bi temeljil na ugodni, odnosno neugodni, konjunkturi. In v resnici težko iščemo resnični razlog za padec prometa, če ne v dejstvu, da so bila Javna skladišča 1. julija prisiljena občutno povišati pristaniške tarife, ki so bile že teko znatno višje kot tarife konkurenčnih severnih pristanišč in Reke. To pa pomeni, da je neugodna pristaniška konjunktura neposredni odraz nezanimanja in politike vladnih krogov do pristanišča, kar je tudi med vrsticami povedal de-mokristjanski podtajnik predsedstva vlade delle Fave, ki pravi, da Trst v pristanišču mma več ničesar iskati in naj se raje usmeri na industrializacijo. Časnikarska nagrada «Sodobno kmetijstvo » Autonomna ustanova za med-rarodne sejme v Veroni razpisuje vsedržavno časnikarsko nagrado «Sodobno kmetijstvo«, ki jo je ustanovilo Ministrstvo za kmetijstvo in nadzorstvo s sodelovanjem Hranilnice za Jug, Vsedržavnega komiteja za proizvodnjo, Vsedržavne konfederacije obdelovalcev zemlje, Generalne konfederacije italijanskega kmetijstva, Vsedržavne federacije kmetijskih konzorcijev, Zveze doktorjev kmetijskih ved ter Zveze kmetijskih izvedencev. Nagrada, ki je letnega značaja, ima namen prispevati in širiti v javnosti in med zainteresiranimi aktualne probleme italijanskega kmetijstva. Za leto 1960 je tema natečaja naslednja: «Večletni načrt kot orodje politike za razvoj kmetijstva.« Natečaja se lahko udeležijo člani profesionlnega seznama časnikarjev, profesionisti in publicisti, doktorji kmetijskih ved in kmetijski tehniki. Za natečajnike, ki so vpisani v profesionalni seznam, je na razpolago znesek 2.500.000 lir nagrad, za doktorje kmetijskih ved in za kmetijske tehnike je r.a. razpolago znesek 2.000.000 lir nagrad, za časnikarje in za režiserje radiotelevizije pa je r a razpolago ena nagrada v znesku 500.000 lir. Razpis natečaja je zainteresiranim na ogled pri Pokrajinskem kmetijskem nadzorništvu v Trstu — Ulica Ghega št. 6/1. Smrtne posledice zastrupitve s solno kislino V prvih jutranjih urah je včeraj umrl na II. medicinskem oddelku zaradi hudih o-peklin v ustih 55-letni Cesare Zuppani iz Milj, ki je predvčerajšnjim pomotoma spil nekaj solne kisline. PISMI UREDNIŠTVU Nasveti iu dejanja Komur sta pri srcu zemlja in rod, ki mu on pripada, ta redno povezuje svoje misli z vprašanjem njih usode in teži za ukrepi, ki naj bi ljudstvu posredovali pogoje za njegovo čim večjo trdnost in tvorno življenje; če nekje opazi pomanjkljivosti, stika za u-streznimi vzroki in smatra za svojo dolžnost predložiti to stvar v pretres pristojnim organom. Takšen namen ima tudi ta prispevek. Ta stvar me že dolgo tišči Mogla bi se stisniti pod tak šen ali drugačen naslov, recimo pod «Podeželje in mesto», ali «Vas in izobražen-stvo», ali «Naš dolg*. Praksa pa pove, da so taki in enaki naslovi kaj malo izdatni, pa če je pod njimi še tako zdravo zrno. V tem primeru gre za dej stva, ki se jih znaten odstotek našega ljudstva ne zaveda, od njegovih «glav» jih nekatere poznajo le površno, druge pa jih ne poznajo. Nekaj jih je, ki se z vprašanji podeželja ukvarjajo le «kolikor ]im veleva stan*, nepregledna pa je procesija «rodoljubov», ki nimajo za to časa. Ni pa rečeno, da rodoljubov ni. Še rešeni djj so, a so kot taztres--- |fi ki ne vedo kod ne ^0j pa so se v borbo * i; žarih ^ »“ » takšno dejavno lastni obstoj tako ((|. ............................... Priprave za II. festival jugoslovanske folklore v Kopru Najboljši jugoslovanski folklorni ansambli spet na slovenski obali Festival je že registriran v letnem koledarju za leto 1961 Mednarodne unije za folklorno umetnost Minuli petek in soboto so se v Kopru sestali najpomembnejši jugoslovanski folkloristi, etnologi in koreografi na posvetovanju za priprave II. fe-‘pere stivala jugoslovanske folklore v Kopru. Posvetovanje je sklical okrajni zavod »Primorske prireditve« z namenom, da bi čimprej začel z organizacijo tega nadvse pomembnega dogodka letne sezone 1961 in da bi takoj lahko že natisnil ves potreben propagandni material in ga razposlal v tujino in na naslove turistično - potovalnih centrov v Evropi in izven nje. Konferenci so prisostvovali direktorji treh jugoslovanskih državnih poklicnih ansamblov »Lado« iz Zagreba, «Kolo» iz Beograda in «Tanec» iz Skoplja, znani koreograf prof. Zvonko Ljeva-kovič, direktor Inštituta za narodno umetnost Zoran Pal-čok iz Zagreba, strokovnjak za izvirno folkloro ing. Ivan Ivančan, etnolog Beata Got-thardi in predstavnica ljubljanskega Etnografskega inštituta in ansambla »France Marolt« Marija Šuštarjeva. Med najvažnejšimi sklepi tega posvetovanja je bila določitev termina II. festivala iz Sarajeva, Pino Mlakar, ba- letni mojster in koreograf ljubljanske Opere in Petre Bogdanov Kocko, direktor O-v Skoplju — podelila dve nagradi koreografom za najboljše postavitve II. festivala v znesku pol milijona dinarjev. Jugoslovanski folklorni festival na slovenski obali je — kot smo zvedeli — že registriran v letnem koledarju za leto 1961 Mednarodne unije za folklorno umetnost in bo po mnenju številnih disku-tantov na tem posvetovanju v nekaj letih lahko prerasel v festival balkanskih, evropskih in kasneje tudi svetovnih razsežnosti. Znano je namreč, da je jugoslovanska folklora, ki jo v stilizirani obliki posredujejo jugoslovanski državni ansambli »Kolo«, »Taneč« in »Lado« vsem kontinentom, danes poleg Rusov, najbolj cenjena in povsod zaželena. Številne izkušnje s I. festivala pa bodo organizatorju, zavodu »Primorske prireditve«, koristile že danes, ko že skrbno pripravlja organizacijske okvire za izvedbo II. festivala jugoslovanske folklo- in razporeditev folklornih na- pC Y K°piu, Ankaranu, Izoli, __ Portorožu in Piranu. za izterjevalce trošarine Tržaška prefektura je razpisala izpite za izterjevalce trošarine. Prosilci morajo vložiti prošnjo na kolkovanem papirju 100 lir, naslovljeno na predsednika izpitne komisije na prefekturi, soba št, 73, in jo poslati najkasneje do 31. oktobra. Prošnji je treba priložiti običajne predpisane dokumente ter odrezek, ki potrjuje vplačilo poštne nakaznice 500 lir za izpitno takso. Prosilci morajo biti pristojni za naše področje in morajo imeti spričevalo srednje šole. Podrobnejše informacije se lahko dobe v vseh občinskih tajništvih ali na prefekturi. soba št. 73. Šele po štirih dneh je občutila posledice padca 2e 22. t.m. je nerodno padla Pristaniški promet v prvih devetih mesecih (v tonah) 1960 1959 prihod; 2.978.236 2.231.796 odhodi 905.885 924.070 skupaj 3.884.121 3.155.866 Pristaniški promet v septembru (v tonah) 1960 1959 prihodi 281.548 286.385 odhodi 101.652 127.792 skupaj 383.200 414.177 ,Borele“ na trgu U Velika večina zelenjadarjev, ki imajo svoje vrtove v bližini Livade, v Podturnu ali pa v štandrežu, kjer je neke vrste središče goriškega vrtnarstva, vezi svoje pridelke na trg s takšnimi »borelami« kakor se j;m reče v goriškem narečju, ki tečejo ze!o lepo, ker imajo i»a kolesih pnevmatike. Tudi njihova kapaciteta je zadovoljiva, saj pripeljejo na trg dosti jerbasov in mrežastih posod z vsemogočimi pridelki. Medtem ko gospodinje sklepajo kupčije parkirajo vozila /a pokritim trgom. Navadno ;.e pot domov manj naporna, toda to samo v primeru, če so šle stopov na petih obalnih prizoriščih. Sprejet, je bil sledeč načrt: 31. JULIJ 1961 V KOPRU: Svečana otvoritev II. festivala jugoslovanske folklore. Nastop skupin izvirne folklore. 1. AVGUST 1961 V PIRANU: Nastop dveh najboljših jugoslovanskih amaterskih folklornih skupin. V IZOLI: Nastop dveh najboljših jugoslovanskih amaterskih skupin. (Posebna komisija Stalnega festivalskega odbora bo preko Kulturno - prosvetnega sveta Jugoslavije izbrala in določila štiri najboljše amaterske skupine države.) V PORTOROŽU: Nastop druge skupine izvirne folklore. 2. AVGUST 1961 V ANKARANU: Zaključna revija amaterskih skupin. (Strokovna žirija bo ocenjevala nove koreografije in izbrala za nagrado 200 tisoč dinarjev najboljšo novo koreografijo. Nagrado prejme koreograf.) V PORTOR02U: Gostovanje inozemskega folklornega ansambla. (Predviden je državni ansambel ZSSR Moise-jeva iz Moskve.) 3. AVGUST 1961 V KOPRU: Ponovitev koncerta inozemskega folklornega ansambla (ZSSR). 4. AVGUST 1961 V PIRANU: Ansambl narodnih igara i pesama »Kolo« iz Beograda. V ANKARANU: Zbor narodnih plesova i pjesama »Lado« iz Zagreba. V P0RT0R02U: Ansambl za narodni igri i pesmi »Taneč« iz Skoplja. 5. AVGUST 1961 V KOPRU: Zaključna revija II. festivala jugoslovanske folklore z ocenjevanjem najboljših novih koreografskih postavitev ter določitvijo nagrade 300.000 dinarjev koreografu za najboljšo novo koreografijo. Festivalski karneval. Kot je iz tega načrta razvidno, bo posebna stroKovna žirija, ki jo sestavljajo tile člani: Zoran Palčok, direktor Inštituta za narodno umetnost Hrvatske v Zagrebu, Milica Ilinjin MiLi v domači kuhinji 72detna Ivanka Primožič poročena Cupin iz Stramarja 879. Zdelo se ji je, da ne bo nič hudega, toda včera.i popoldne so jo morah odpeljali v bolnišnico, kjer so jo sprejeli na ortopedski oddelek, ker si je [verjetno zlomila kolk leve I nrge. 1,11......................... uiim.Kiiiii.iiiiiiiimiiinmii....i.............. Sklep občinskega odbora Pogrebna služba bo prešla s 1. januarjem v občinske roke Pogrebna zavoda sta vložila proti temu priziv na državni svet so za Pli- • ■ > .pri«^ O tej stvari je . c*i dnevnik» pisal ob tej j priliki in se je , dotaknil tudi z dopm-ali ni bilo odziva, ah v se slišale priložnostne ^ češ da je pač tako • ^ g, mu ne da pomagati j, vi mo nove čase >n n # jfj-ševnost... da je tu 1 svetnem življenju do ^ji in oseke... da je V° svetovni vojni nastal itd. To pomeni, kot do SC r ločale višje sile, ki fl moramo podrediti, Vr vetrovom — naj 9rt hoče ... To pa vendar rj> Dobre misli in * uijo na časopisnih ‘ *(**■ nem merilu »e-- ^ meso. Niso še zasW,r„. ’ ioi" je na deželi še **..„» sl* dobrega testa, ttekaj^ spremeni*0 ^ čital, kdo je za to P01 sem stvo poklican. Bral slove: Slovenska Slovenska - , spodarska zveza, zveza, Kmečka 2t,eLletijskJ malih posestnikov, ^ ^ # zadruga, občine. In se slil: To so organi s koreninami na vasi hov obstoj odvisen P ^ ^ od življenja naše vas ’ slov naše vrhovne 0 pj* je SKGS pove, da za ^ še kulturne m 9 (jjs* interese, PZ vključi* ^ od prosvetno ži u l jen J efIlatert®l'if, lik plati: duhovne m , s ■ ne (|1ji Dovolj obsežno m -. - ■ ima)' i truditi, da zberemo ^ ,« o iUr‘ rž tor ir- Jjrff ... |(r tem, če Potrebn°’ .f* ’ __... *n7vravl} . gC* - slimo. misli, nasvete^ *• ^ pf* ^ nem mestu razpral' in0 "da, bi bil nUJ^ r ben tale ukrep- jjtic«11’ / ’ bt ! - roma PZ na; 0nie"'^f stanek zastopnika jotf .,t z n^Lnka 1 organizacij, Ijala o namenu sesta^ f stanki, predavanJ«. 0- deželju) in če dobro stvar PraV>‘odPrli in vsestransko v nedvomno bi)> 71 s(avria d? zumno z njim* 5 pestef jiffi bolj primeren inkatefe11jo^ lovni načrt, 'Prl. nCija z ul* se vsaka orffa.n‘,;činO za določeno koUcm^i vanja, oziroma z ^ Ije i. dr. - V m Vsaj toliko stor_„ie P° skih mesecih za ti- lil- ije. i- Štipendije Tržaško županj da je odprt n.1’ 50.1 stv» *P j li( ti % litev štipendije 0^' dveh štipendij P pola^ f-L jih je aala n;.nilnic» jjt, > ni Tržaška hrsn^ji^ stitov gDOnUna..«. iWe stitev sp01*11!18**Ha d116 hriela Foscl vembra ob st6vde smrti v taborišč - (rjjc. V STpendijo d^ vij8fl' ji* ti, itnlilanski , ki so vpil podobno •avil; pi*ed le z nnjnižjiPP re< ali podobno v.isJh^ j opravili P1.^ noVP^jrJf1 ?|ir i L „„iniž im Pr . »ed:. ' dom 24 in ^'točk/rros^j^; žiti na trzaš do s najkasneje «■“ ije >-o\,-poldne. Podrobne),^ \ odd°t Vi- je se dobe na “rj 11)0' ciji I. šolstvo. paia1- “čp pa strnpiju ohčihs nost čimbolj PodP'[e\ii Kulturno življenj*' jj* J* vasi odmira, gosp0 vse r pkegu prte Jmorski dnevnik — 5 — 27. oktobra 1960 'ato je v Kongu t( ^^LOVILLE. — Mlade- .j Atund» se ni iahko lo6il 'da Jega star«ga. neločlji-jt s“P0Vnilta. Tistega dne 1», prijate-t-pr]-, 1Z oddaljenega "dmss‘ia v center mesta. SoldvaluS kk°les‘’ saj ie v t!l» in i- 3e na rav* s‘ list l, avt°i>usni voz- •'lade*. i? more odPel3ati ir,; f* človeka na vsak 11 (®e/?°r bi hotel PrisPe‘ jt j oruSim .tudi zato, ker til ’ 11010 isto kot tova-- Prijatelj, sopotnik; li(j,^endar» ko je skupina i>a\ planil, proti A- j 1 niPOmri^ *.----------: X___ * Wgtl nJegovim tovarišem, proč svoje staro ko- ilnišaj S!x.skupai z drugimi (Irke r ter bežal skozi P.® ulice. "»rkih °POldvillskih ulicah 'n tik l(0]le Vedno več zapušče-'topadih5* ^ mn°Soštevilnih č*rji 2 Mobutujevimi žan-Poljjjj °sta3ajo na «bojnem Pidov v0t Priče spo- 11 ^»lu a*?- bili ali pa' ki •Pozjti ■ bl|‘> poleg tega pa ttlednj- -twte> ki Prihajajo »kritj , n' da je tu nekje »»sto j lle j® raztegnjeno *»» v ?. za odhod na deio vc[ k0leSi' ittieli in uslužbenci, ki J* !*oiikSre^0’ da so ostali h 'vain del°vnih mestih, Si Plač* 2elo neredno, »tli. J.e ,z dneva v dan J»»ec jTla ° je že več kot ?|*li 0B *’ odkar so osrednji ^ to ,,, m°g°čili delo, tisti, "av0 B UrPirali državno u-t *. k' •■u!>ani0 obljubljajo !* lob’] » *e d°lgo ni nih-%> ezadovoljstvo je i* b°li i* ‘a d°hiva ved->tv0 uoločeno politično Zat, St°i jjki te dni vedno laže ^stt i!Pine P° dvajset 00 " -.uon8oških mladeni-ki prihajajo s deklet, _ K^*0vorjcne kra,e N n » ...Ra dogo v, Okn,0teStirai0- VedP0 1» » kip St-*deža osrednje ’ "t* i«r.se zadržujejo ce- lih vi.R *ak<> nemo pod-pi-ki jo ie izvolilo ..vlado. 5.0,'i- u delo , pa Ji ip prepre-hiotfjj ai0:a od zunaj in St i0 mladeničev in 0 »sneh6 ,dn’ dosef?le iz’ {asu • ,so v rekord- 1 »asedv n kliub patrolam .[^Darsnl*1 °besile velike s'1 v Č* na glavni ave- Lum« av vladi Patri* % so Vedno bolj v ki v zboru V kllkaio «Uhuru» (svoboda), znano borbeno parolo Lumumbe. Nasprotniki o-srednje vlade neusmiljeno preganjajo kolone pogumnih mladih ljudi in zato ostajajo po nenadnih napadih žan-darmerije na ulicah poleg koles tudi zapuščeni avtobusi. Čeprav je praktično konfi-niran se je Patrice Lumum-ba do sedaj dvakrat zahvalil hrabrim mladeničem in dekletom kongoškega glavnega mesta. Prvič v spremstvu vojakov OZN, ki stražijo pre-mierovo rezidenco, drugič pa je v spremstvu kongoških vo. jakov odšel v Cite, predel Leopoldvilla, kjer živijo samo Afričani. Obiskal jih je v polnih restavracijah, sedel z njimi in se pogovarjal. Generalni komisarji, ki s pomočjo plačanih vojakov polkovnika Mobuta držijo v svojih rokah državno upravo, so našli «prepričljivo» o-pravičilo, kako je prišlo do tega, da so vojaki, ki so jih poslali, da bi Lumumbi preprečili izhod iz hiše, postali njegova garda med sprehodom po Leopoldvillu. «Bila je majhna pomota,* je rekel neki komisar. «Vojaki niso dobro razumeli, kar so jim naročili.« Do podobnih «pomot» v vrstah vojakov polkovnika Mobuta je prihajalo že prej. Štirinajst dni pred zadnjo «pomoto» je poslal skupino svojih vojakov v upravno poslopje, kjer je več ministrstev, z nalogo, da zavarujejo delo komisarjev, ki so zasedli ministrske fotelje. Vojaki so se tudi tedaj »zmotili* in so komisarje pometali ven, namesto da bi jih zaščitili. Zaradi tega so pisarne v upravnem poslopju ostale ves dan prazne. Polkovnik Mobutu in njegovi komisarji imajo vedno večje težave s svojimi vojaki, ki vedno češče zahtevajo svojo plačo, poleg tega pa zahtevajo pojasnila o političnem položaju in hočejo razpravljati o ukazih, ki jim mnogokrat niso jasni. Delavci in uslužbenci so nezadovoljni s plačami, ki jih vrhu tega dobivajo zelo neredno. Število brezposelnih narašča iz dneva v dan. Sam predsednik Mobutovega sveta komisarjev Bomboko je javno izjavil, da je samo v Leopoldvillu sto tisoč brezposelnih. Ce ne bi bilo vojaškega pritiska si ne bi bilo težko predstavljati položaja v mestu, kjer je vsak četrti človek brez dela. Za sedaj so kolone hrabrih majhne in se pojavljajo tu in tam v raznih delih mesta, ali pa pred rezidenco premiera Lumumbe. Zadnje dni jih je vedno več vzporedno z maščevalnimi u-krepi Mobutovih žandarjev proti njim. MIRKO AKSENTIJEV1C Nemški vojaki v Italiji Čeprav vlada uradno ni še nič sporočila, se Je zvedelo, da so v okviru NATO že prispeli v Italijo prvi nemški vojaki, tako kot so prispeli v istem svojstvu tudi v Francijo, o čimer poročamo na prvi strani. Zgoraj vidimo tri nemške vojake v civilnih oblekah v neki kavarni v Cagliariju. Baje bo prišlo v kratkem na Sardinijo še okrog 2.000 nemških vojakov Nobelovo nagrado za književnost je prejel francoski pesnik Saint-Jolin Perše (Leger) STOCKHOLM, 26. — Osemnajst švedskih akademikov, ki sestavljajo žirijo za dodelitev Nobelove nagrade, je danes soglasno podelilo Nobelo-vo nagrado za književnost francoskemu pesniku s psevdonimom Saint-John Perše, s pravim imenom Alexis Leger, kot je znan v diplomaciji, oziroma pod celotnim imenom Marie Rene Auguste Alexis Saint-Leger. V obrazložitvi je reieno, da mu je nagrada dodeljena, ker njegova poezija #dosega višek imaginacije in odraža na fantastičen način pogoje, v katerih danes živimi*. Nagrada znaša 5986 švedskih kron, izročil pa mu jo bo švedski kralj Gustav Adolf med slovesnostjo, ki o 10. decembra letos v koncertni dvorani u Stockholmu. Kandidatov za letošnjo No-belogo nagrado za književnost je bilo 59 in med njimi je bil tudi jugoslovanski pisatelj Ivo Andric, ki je kandidiral za to nagrado že lani. Alexis Leger se je rodil le- ta 1887 v Guadalupi. V diplomatsko službo je vstopil leta 1914 in kmalu postal tajnik francoskega veleposlaništva v Pekingu. Pozneje se je udeležil raznih mednarodnih konferenc. Leta 1925 je postal na. čelnik kabineta tedanjega predsednika vlade Aristida Brianda, leta 1933 pa je bil imenovan za francoskega veleposlanika in je nasledil Phi-lippa Berthelota v funkciji generalnega tajnika za zunanje zadeve. Na tem mestu je ostal do leta 1940, ko je bil postavljen na razpolago, «ker je kritiziral vladno politiko popuščanja pred nacisti». Moral je odpotovati v ZDA, in sicer skozi London leta 1941, kjer je ostal v Washingtonu vso vojno kot literarni svetovalec v kongresni knjižnici. Bil je odločen nasprotnik hitlerizma in leta 1938 se je udeležil tudi sestanka v Muenchenu, 16. maja 1940 pa je dal pobudo za uničenje dela arhiva francoskega zunanjega ministrstva. Iz Washingtona je vodil moč- virnim .....im .................................................................iiiiinmt mn um Veliko vznemirjenje zaradi incidenta z letalom angleške kraljice Elizabeta je vest o nevarnosti sprejela mirno, njen mož pa je izustil le «kratko besedo» Časopisje ne poroča, kaka je bila tista beseda - Adenauer se osebno zanima za delo mešane preiskovalne komisije, ki pa ni dalo še nobenih rezultatov, čeprav so zaslišali čez 200 zahod-nonemških letalskih častnikov in podčastnikov - Komisija se bo danes preselila v Zah. Hemčijo LONDON, 26. — Kot smo že poročali včeraj sta dve nemški lovski letali z veliko brzino !{-teli komaj 15 metrov nad letalom, v katerem se je angle-škža kraljica Elizabeta z možem, vojvodo Filipom Edimbur-škim, vozila iz Danske v London. Zato je zahodnonemško ministrstvo za obrambo uvedlo preiskavo. Po najnovejših vesteh se je iz ((neuradnih virov* izvedelo, da je pilot nemškega letala baje priznal, da je letel včeraj okrog 640 metrov od letala «Comet» angleške kraljice. Pri tem pa je pilot poudaril, oa se »nikakor ni prizližal tako, da bi to predstavljalo nevarnost.* Predstavnik ministrstva ».a letalstvo britanske vlade pa je sporočil, da bo preiskovalna komisija odšla v kratkem v Zahodno Nemčijo, ker bo nadaljevala preiskavo na nemškem ozemlju. Jutri bo komisija zaključila z zasliševanjem posadke «Cometa». komisijo, ki sta jo ustanovili angleška in zahodnonemška vlada. Komisija je začela z delom danes zjutraj pod predsedstvom polkovnika Jamesa Spencerja, poveljnika letalskega c-porišča v Bensonu blizu Oxfor-da. Polkovnik namreč zelo dobro pozna področje, nad katerim je prišlo do incidenta in je poleg tega znan kot eden izmed herojev angleškega vojnega letalstva RAF v drugi svetovni vojni ter je bil že večkrat odlikovan. Iz Bonna pa poročajo, da se je kancler Adenauer osebno zanimal za preiskavo in zahteval poročilo o njej. Toda predstavnik zahodnonem-ške vlade je izjavil, da še vedno ni dokončno ugotovljeno, da sta v incidentu vmešani dve letali «Luftwaffe». De- obžalovanje britanskemu veleposlaniku v Bonnu že včeraj, takoj ko je za incident zvedel, toda dodal je, da je bil ta korak storjen «brez u-poštevanja dejstva, če so bila odgovorna letala nemška a-li ne*. Z nemške strani sodelujejo v preiskavi trije višji častniki «Luftwaffe», Dosedanja zasliševanja pa niso dala še nobenega rezultata čeprav so zaslišali že okrog 200 častnikov in podčastnikov nemškega letalstva: vse posadke vseh lovskih nemških reakcijskih letal, ki so včeraj letela, so morale pod prisego natančno poročati o izvršenih poletih ir. o morebitnih spremembah predvidenih poletov zaradi vremenskih razmer. No, zdi se, da je vendarle ugotovlje- • . • „ ..__,____, „ . no, da sta bili nemški letali jal je, da so včeraj nad pod- ’ „ , , , , . vrste «Sabre». Lovske skupine št. 71, 72 in 73 iz Ahlkor-na, Letza in Oldenburga kakor tudi letalske šole v Olden- Ijica je sprejela vest mirno, Filip pa je izrekel le »kratko besedo«, ki jo list ne objavlja. Sofija Loren in Carlo Ponti pred sodiščem RIM, 26. — Javni tožilec dr. Ferraiuolo je poklical na rimsko sodnijo Carla Pontija in Sofijo Scicolone z umetniškim imenom Loren. V pozivu se poudarja, da se je Carlo Ponti poročil 3. marca 1946 z Giu-lio Piastra kot je zapisano v kartoteki anagrafskega urada rimske občine. Kljub temu pa se je Ponti 17. septembra 1957 poročil po pooblastilu v skladu z mehiškimi zakoni, v mehiškem mestu Juarez s Sofio Scicolone. Dr. Ferraiuolo smatra, da je drugi zakon neveljaven, ker v trenutku, ko je bil sklenjen, Carlo Ponti zaradi prvega zakona ni bil svoboden. Ponti in Sofia Loren bosta zaslišana na razpravi, ki bo 7. januarja 1961. ročjem incidenta letela številna letala, ki niso bila vsa nemška. Povedal pa je, da je državni tajnik pri obramb- Gre za mešano preiskovalno r.em ministrstvu izrazil svoje """■IIUIIIIIIIIIIIIIII Milinim milil Hlinil hihiiihihii ihiiiiiihihihii hhn Smith je preoblečen ^kril tolpo prekupčevaltev mamil ^ nedovoljeno trgovino so se ukvarjali že 40 let - Toda najstarejši član tolpe in mlada ter lepa Georgette Arassus - «Jacky» sta izginila S^ElLLE V- n 26. John iii, »Ulil- *^v«znega biroja kV* ’.le "Pravljal pre-Vi bi 5?2oceanskih lad-*ii °*iie 'lo nie8ovo delo »sj^karjj Sp le preoblekel V« ha i„?-red šestimi me-V 'hago «Exeler» are-'b|]lc*» a lzmed kurjačev: Vi “fi n.uPelunda. kl Je Vr je p 1 5 kg heroina. S .'Vpi-, l2na', da dela za k' »hov ° V ^arseiHu, ka-Vi i-Pa n' poznal. Ma- VV\ur°č; "V A nska S ;,^ras V <* acky», Uh • i), Vr _ odšel v Mar- \ »hov ° V Mhrseillu, ka-H JV . p* ni poznal. Ma-VH - 12r°čala neka le-^ a enska po imenu >S;-«*. - N 1^‘b je ’•»! ?clty» v?11 uspelo naj- vO budo' jb. cez nekaJ \ Vsi, . zalJubila. To- Sti 1)1 Vea *sbldiicat za ma- 'JH da ie kurim- vWtetirap je kurjač mislili so delati z nji-Smitha Pred-\ t?ih k. 'Uarsejske sku. i>\! 7Metn po imenu i II ’ 68-lei Mariusu- c jeomU Geor8esu JSliL** Ur j0sePhu, ki so S Poli ° lal1 mamila. brati« rt,uPajn ‘klenili !0- lV*‘»1 m Ut* P0sle’ ki Nk *« j. p ei Aspelund. X |P°hoVnfd‘10., da se je •,,'Svari »«boi vrnil v New dokPa ie nosil k-aj cf« vCnice kument; polovili,,* 0perno gleda- vllp- Ko je pri-ral r. °rk. <- X r°rk, 'tajhoi, n lelefoniral bra. i 'V?1'’ katl*1 nnjmlaj. k 2en>u je izro- ii !Ptek za Joh-l, bi ri«v . določen na l^V^la *mi,il0na lir) 'Vi ‘'Uk p * * »e v ka- ^‘rikan1"' Jo,eph Je bca v svoj av. to in ga vozil po vsem mestu, da bi na ta način onemogočil zasledovanje. Ko je ostal sam z zavojem heroina, je Smith obvestil komisarja Crapouleta z oddelka za mamila. Nato se je vkrcal ponovno za New York, kjer je imel sestanek z Ralphom Cian. chettijem. Ko je ta prišel v pristanišče, se je znašel pred policijskimi agenti, ki so ga odpeljali v zapor. Cez nekaj dni so tudi v Marseillu aretirali Josepha Arancija. Včeraj pa so prišli na dom njegovega brata Geor. gesa in ga povabili s seboj. Samo stari Marius Aranci je izginil skupaj z lepo «Jacky». «»----------------- Hoteli so prodati neko žensko za 630.000 lir METZ, 26. — Pred tedni je odšel kovač Jean - Marie P'-chon iz Metza v Saulny, kjer je obiskal svojega starega Molotov na Dunaju J- - ■ « t,,.., mt VJečeslav Molotov, ki Je bil po Stalinovi smrti veleposlanik v Mongoliji, Je sedaj na Dunaju v drugi diplomatski misiji. Na sliki ga vidimo, kako odhaja iz kinematografa, kjer si Je ogledal premiero filma uMein Kampi*, ki prikazuje nacistične zločinci znanca Roberta Delonoya. Med razgovorom sta Delanoy in njegova prijateljica Giulia Nica-retta predložila Pichonu naj prepriča njuno mlado sosedo, da bi zapustila svoj dom in prišla k njemu. Pichon jo je res prepričal in čez nekaj dni je mlada žena odpotovala iz Saulnyja skupaj z dvema otrokoma, starima 10 in 12 let ter se preselila h kovaču. Toda Pichon je moral sedaj izročiti mlado ženo severnim Afričanom, kajti Delanoy in Nicaret-ta sta jo prodala za 5.000 novih frankov (630.000 lir). Prvi del operacije je šel po sreči. Med prevozom iz Metza v Toulon je Pichon dosegel, da je mlada žena izročila oba otroka sorodnikom, toda ko ji ,e obrazložil, kaj pravzaprav hoče od nje in ko jo je hotel prisiliti, da se prostituira, zadeva ni napredovala več tako gladko. Medtem je namreč neki neznanec obvestil policijo, r.i je poskrbela, da se je ženska zopet sestala z otroci in se vrnila v Saulny. Po nekaj dnefi so jo neznanci na ulici napadli: izstopili so iz avtomobila, ki ga je vozil neki Severni Afrika-nec. Bila je hudo ranjena, tako da so jo morali prepeljati v bolnišnico. Napodlagi njene izpovedi so Delanoyja in Nica-retto aretirali. Pearson obtožuje Nixonovega brata NEW YORK, 26. — Znani ameriški novinar Pearson obtožuje Nixonovega brata Dona Nixona, da je prejel od in-dustrijca Howarda Hughesa 5 tisoč dolarjev posojila in da je nato zvezna vlada, po posojilu, z naklonjenostjo upoštevala nekatera vprašanja družbe Hughes. Podpredsednik Nixon se nahaja na volilnem potovanju in ni mogel dati nobene izjave glede tega. Don Nixon je odrekel vsakršen komentar in dejal, da bo pozneje objasnil svoje stališče. Po drugi plati pa je Pearson izjavil, da je Nixonov volilni svetovalec dal napačno tolmačenje o tej zadevi. burgu, so opremljene z lovci (Sabre*. V Oldenburgu poudarjajo, da so bili vsi nemški piloti opozorjeni, da se nahaja v zraku tudi letalo «Comet» angleške kraljice, kateremu je b H dodeljena proga, vzdolž katere bi moralo letalo imeti 914 metrov prostora v vertikalni smeri, 16 km pa v horizontalni. V angleškem javnem mnenju pa vlada velika razburjenost. Skoro vsi časopisi poročajo o incidentu na prvih straneh z naslednjimi naslovi: «Kdo je tisti, ki bi kmalu ubil kraljico?» • „Luftwaffe" se kraljici o-pravičuje». «Kraljevska tarča*. «Reakcijska letala napadajo kraljičin ,.Comet’'», «Daily Mail» piše med dru gim, da je nemški polkovnik «Luftwaffe» iz Oldenburga izjavil: »Tri letala «Sabre» so se urila in eno izmed njih je moralo biti za tarčo drugima dvema*. Možno je, torej, da sta ta dva «Sabre» — zaradi spremembe — izvršila polet na kratki razdalji od «Come-ta» List poudarja, da najnovejši incident ponovno postavlja vprašanje mednarodne kontrole zračnega prometa, v prvi vrsti vojaških letal, ki večkrat trčijo med seboj. «Daily Miror« poroča, da so kraljici in Filipu Edimburške-mu šele pozneje povedali, v IIIIIHimilHIIIIIIIHIHUlHHIHHHIIHIHIIIHIIHIIIII II UMIH II lllllllll III lllllllll IIH HIHIIIIIIIIIIIIIIII Reakcijsko letalo ubilo sedem oseb Pilot se je rešil s padalom STOCKHOLM, 26. — Neko švedsko reakcijsko letalo je danes zjutraj strmoglavilo na neko kmetijo v srednji Švedski in ubilo sedem oseb, pilot pa se je rešil s padalom in našli so ga v gozdu. Ubiti so: gospodar Axel Anderson, star 69 let, njegov sin Erik, star 32 let, nevesta, vnukinja in trije gostje, ki so bili slučajno na kmetiji. Pilot je povedal, da ie skočil iz letala «J 32 Lande*, ker je opazil neke nepravilnosti na motorju. Dvig potrošnje v Jugoslaviji BEOGRAD, 26. — Po podatkih zveznega zavoda za statistiko se je zadnja leta občutno povečala potrošnja prehrambenih artiklov v Jugoslaviji. Tako se je v primerjavi z letom 1939 povečala potrošnja sladkorja na prebivalca za 70 odst., maščob za 64 odst., zelenjave za 31 odst., mesa okrog 20 odst., mleka in mlečnih izdelkov 17.5 odst. itd. Prihodnji petletni načrt, ki predvideva nadaljnjo spremembo strukture kmetijske pioizvodnje, bo omogočil nadaljnjo povečanje potrošnje hiane za okrog 45 odst., tako da se bo struktura prehrane jugoslovanskega prebivalstva približala strukturi prehrane Mladi Nemci v tujski legiji v Alžiriji BERLIN, 26. — Kakor piše »Berliner Zeitung*, so na deset tisoče zahodnonemških mladincev rekrutirali v francosko tujsko legijo, ki se vojskuje proti alžirskemu narodnoosvobodilnemu gibanju. List piše, da je od začetka francosko - alžirske vojne izgubilo življenje v legiji sko-J raj 8500 Nemcev, medtem ko je v vojaških zaporih 4680 Nemcev, ki se niso hoteli boriti. List poudarja v tej zvezi, da zahodnonemške oblasti niso storile nič, da bi onemogočile rekrutiranje Nemcev v tujsko legijo. MILAN, 27 .#J— Generalni prokurator republike pri mi-' '~'em tribunalu je izdal odlok, da mora filmsko pod-j. - »aiianus film« spremeniti film «Rok in njegovi bratje* v režiji Lucchina Viscon-tija. Spremembe morajo biti izvršene v sedmih dneh. kaki nevarnosti sta bila. Kra-lnajbolj razvitih držav. IHHnHIIHHHIHHIHHHHHIIHIIHIHIIIIinillllHIIIIHiniHHIIMIHIIIIIIIIIHIIinilHIIIIHHIIHIIHIIII Veeraj ponoči v Ontariu Strašna eksplozija povzročila 11 mrtvih INDSOR (Ontario-ZDA), 26. | Trupla ranjencev so ležala V Indsorju je močna eksplozija povzročila 11 mrtvih in 84 ranjenih. Eksplozija je bila tako močna, da je porušila steno iz železobetona, ki je bila zgrajena pred 11 leti. Tudi streha restavracije poleg skladišča se je zrušila in je pokopala pod seboj številne osebe. Nekatere osebe je eksplozija vrgla kar na sredo ceste. V trenutku nesreče je bilo v porušenih prostorih okrog sto ljudi. Več avtomobilov je eksplozija enostavno zmečkala. »Zdelo se je, da smo sredi bojnega polja. Stavba se je porušila ob strašnem poku. vsepovsod. Nekateri so bili vsi krvavi in so vpili zaradi bolečin, nekaterim pa je bilo videti samo noge, ki so štrlele iz ruševin,* je izjavil neki očividec. Ravnatelj skladišča, ki je prav tako ranjen, je izjavil, da je do eksplozije prišlo med postavljanjem novega kotla. Ko so ga postavili, so ugotovili, da ne deluje pravilno. Tedaj je neki delavec razširil ventil, tako da je povzročil izpust plina. V sobi pa je gorel mali gorilnik in plin je v dotiku s plamenčkom eksplodiral. no propagando proti vladi v Viclvgju, ki mu je vzela celo državljanstvo in zaplenila nje. govo imetje. Leta 1911 je izdal prvo zbirko pesmi pod naslovom «Elo-ges*. Pod psevdonimom Saint-John Perše se je pojavil prvič leta 1924, ko je izšla knjiga «Ana laže* in zbirka «Amitie du Prince*. Nato ni objavil nobene knjige več vse do leta 1944, ko je izšla zbirka pesmi «Exil» v ZDA. Sledila je leta 1946 »Ventso, čez deset let pa «Amers». Njegova zadnja knji. ga je izšla pred kratim v Parizu pod naslovom «Chroni-que». Zanimivo je, da je vse njegove knjige prevedel v švedščino Dag Hammarskjoeld, generalni tajnik OZN, ki je hkrati član švedske akademije, ki podeljuje Nobelove nagrade. Jean Cocteau, ki je po Paulu Fortu nasledil naslov »princa poetov*, kar so mu nekateri književniki oporekali, češ da bi moral biti «prine pesnikov* Saint-John Perše, je danes izjavil: «Saint-John Perše mi je prepustil naslov aprinca pesnikov*. Zelo sem srečen, da je prejel Nobelovo nagrado, ker je velik književnik, ki ga globoko občudujem.* Louis Aragon pa je izjavil: «Ko je Nobelovo nagrado prejel Pasternak, sem zapisal, da mi je žal, ker nagrade ni prejel Saint-John Perše. Občudujem Legerjevo poezijo, odkar je začel objavljati svoja dela. Njegove pesmi so v francoski literaturi med največjimi.* Francoski akademik Fr a n-foise Mauriac, ki je edini živeči Francoz, ki je prejel Nobelovo nagrado za književnost, je bil med prvimi, ki je nagrajencu čestital. «Kot vsi Francozi, sem tudi jaz zelo vesel, da je najboljši francoski pesnik prejel Nobelovo na. grado in veselim se tudi osebno, kajti spoznal sem Alexisa Legerja v Bordeuuxu že takrat, ko je imel samo osemnajst let in gotovo sem eden izmed njegovih najstarejših občudovalcev. Končno sem srečen, če pomislim, da sta po njem prav tako počaščena Paul Claudel iv Francis Jam-mes, saj je Leger njun duhovni dedič.* Lanskoletni Nobelov nagrajenec za književnost, italijanski pesnik Sclvatore Quasimo. do, pa je izjavil: «S Saint-Johnom Persom, bivšim diplomatom in politikom, je Francija po dveh letih zopet dobila Nobelovo nagrado za knji. ževnost. Pesnik Antilskih otokov je knez evropskega deka-dentstva, nadaljevalec Rimbau-dove poetike v okviru najtesnejše francoske tradicije. Čeprav se nahaja na nasprotni obali, mu prav rad stisnem roko. Njegove pesmi so prevajali tudi v Italiji, toda vedno le — srednje.* Saint-John Perše je deseti Francoz, ki je prejel Nobelovo nagrado za književnost, predlanskim jo je prejel Albert Camus, ki je izgubil življenje letos pri neki avtomobilski nesreči. Švedski pesnik Anders Oe-sterling, dosmrtni tajnik Šved. ske akademije, je objavil danes svojo izjavo, v kateri je rečeno med drugim, da delo nagrajenega pesnika predstavlja pod plaščem dozdevnega hermetizma in simbolizma, v katerega je včasih težko prodreti, poslanico za sodobnike. 0 NEW YORK, 26. — Filmsko podjetje »Paramount* je sporočilo, da izdeluje film o življenju Winstona Churchilla v bar-vah in za panoramični ekran toda samo do leta 1908. Film izdelujejo na podlagi Churchillu, v ih avtobiografskih del «My early iife* in «The vvorld Crisis*. Farah Diha ne bo rodila tako kmalu! TEHERAN, 26. — Dr. Sahel, minister za zdravstvo in dvorski ginekolog, je mnenja, da šahova tretja žena Farah Di-ba ne bo tako kmalu rodila. To sodijo tudi po tem, ker je danes popoldne minister šaha spremljal na stadion, kjer je bila neka športna prireditev. Danes je v Perziji državni praznik, ker praznuje šah 41. rojstni dan. Svečanosti so se v Teheranu zaključile z o-gromnim ognjemetom. Skoraj vsi Perzijci so bili prepričani, da bo šah prav danes dobil prestolonaslednika, toda tudi tokrat so bili razočarani. Perzijski šah Riza Pahlevl JLA vežba strokovojake BEOGRAD, 26. — Jugoslovanska armada usposablja vsako leto številne strokovnjake in na ta način pomaga pri formiranju strokovnih kadrov. Tako je JLA od leta 1945 do 1956 strokovno usposobila okrog 300.000 mladih večinoma s podeželja med redno vojaško službo. Med njimi je okrog 90.000 šoferjev ir. prometnikov, 20.000 mehanikov, okrog 7000 električarjev in nad 100.000 obrtnikov raznih strok. Italijanski turistični funkcionarji v REKA, 26. — Kot gost Kvar-n er Expresa iz Opatije in Futnika iz Splita in Dubrovnika je prispela danes v Jugoslavijo skupina 14 zastopnikov italijanskih turističnih u-slanov. Med bivanjem v Jugoslaviji se bodo italijanski turistični funkcionarji seznanili z naravnimi lepotami m zmogljivostjo turističnih objektov na jadranski obali. Gostje so si danes ogledali Pulj, od koder bodo odpotovali na ogled ostalih krajev kvarneske obale in Dalmacije. novinarji LJUBLJANA, 26 — Skupina indijskih novinarjev, ki je včeraj dopotovala iz Avstrije na obisk v Jugoslavijo, je dospela danes iz Maribora v Ljubljano. Med potjo so si indijski novinarji ogledali sistem hidrocentral na Dravi in ruonik Velenje. V stiku z zastopniki oblasti in političnih organizacij so se indijski novinarji najbolj zanimali za jugoslovansko družbeno ureditev. Po kratkem zadržanju v Ljubljani so novinarji odpotovali v Zagreb. «» —-— RIM, 26. — Danes se je nadaljevala stavka elektromeha-nikov v Bergamu, Genovi, Florenci, Turinu in Padovi. Prihodnje dni bo stavka v pokrajinah Milan, Bologna, Genova, Turin, Padova, Florenca, Vicenza in Videm. V pokrajinah Treviso in Modena pa bo stavka 7., 8. in 9. oktobra. Prvi del stavk se bo končal 9. oktobra tei v t Prof. Peter Medavvar Je prejel letošnjo Nobelovo nagrado za medicina Vidimo ga a svojima dvema hčerkama igra šah v svojem londonskem stanovanju PRIMORSKI DNEVNIK Na razmočenem igrišču stadiona Wembley v Londonu Zaslužena zmaga angleške enajstorice nad moštvom španskih «rdečih vragov» Srečanje se je končalo 4:2 (2:1) - V Belfastu zmaga Nemčije nad Irsko s 4:3 (1:1) LONDON, 26, — Danes sta še na stadionu v Wembleyu srečali državni reprezentanci Anglije in Španije. Zmagali »o domačini s 4:2, potem ko so tudi prvi polčas zaključili v svojo korist z 2:1. Dež, ki je ves čas pred tek- mo in tudi v začetku srečanja neprenehoma ]iJ, je popolnoma razmočil igrišče, ki je bilo težko in zelo spolzko. Angleško moštvo je začelo tekmo zelo hitro in je že v 1’ prišlo v vodstvo: Greaves se je z žogo približeval vratom nasprotnikov in je odlično spravil v akcijo desno krilo Douglasa, ki je preigral španskega beka in ponovno predložil žogo Grea-vesu. Ta je priliko izrabil ‘n je z močnim strelom presenetil španskega vratarja Ramal-letsa. Špane; so šli takoj v protinapad in so stisnili Angleže v obrambo. Vratar Springett ie mora) večkrat poseči v akcijo, prvič zaradi strela Di Stefana, drugič pa zaradi bombe Ver-gesa. Posledica prevladovanja Spancev na igrišču ni izosta-la, ker je Del Sol zaključil Di Stefanovo akcijo z močnim Strelom v gol, proti kateremu je moral angleški vratar kloniti. Sicer se je marsikomu zdelo, da je bil Spanec v off-sidu, toda sodnik je po posvetovanju s stranskim sodnikom potrdil zgoditek. Kljub blatnemu in težkemu terenu so Spanci neprestano nevarno napadali, s čimer so spravljali angleško obrambo v zadrego. Gostje so v tem delu tekme pokazali naravnost oi-lično igro s hitrimi in točnimi predložki in z močnimi streli, zaradi katerh je moral Springett večkrat intervenirati. Le tu pa tam so se Angleži rešili iz stiske in so šli v protinapade. Eden od teh jim je 4 minute pred koncem prvega po -časa prinesel drugi gol dneva. Bek Armfield je poslal dolg predlozek pred vrata Spancev, kjer je Douglas skočil najviše v zrak in s točnim udarcem z glavo poslal žogo neubranljivo v mrežo Kmalu zatem je sodnik zažvižgal konec prvega polčasa. V drugem polčasu so bili Spanci ponovno v premoči, vendar se je takoj opazilo, da ne bodo zmogli tempa. Že po 8 minutah so Španci s Suare-zom nepričakovano izenačiti. Angleži niso obupalh temveč so se zbrali in so začeli pritiskati proti Ramalletsovi mreži. Spanci so hoteli sicer odgovarjati, toda utrujenost jim je rezala noge tako, da so bile njihove akcije počasnejše. V 22’ je Anglija ponovno pr’-šla v vodstvo s srednjim napadalcem Smithom, ki je z gla- MjiiiiiiiiiiiiiiHiiiiniiiiin . PO ZMAGI HALIMIJA Ostre kritike sodniku zaradi napačne odločitve LONDON, 26. — Po zmagi po točkah Francoza Halimija nad Ircem Gilroyem v srečanju, ki je veljalo za naslov svetovnega prvaka petelinje kategorije, je ameriški organizator boksarskih srečanj George Parnassus izjavil, da bo predložil zmagovalcu nastop proti zmagovalcu dvoboja Sanchez - Joffred za isti naslov. Omeniti je treba, da je v tej kategoriji precej zmede: vo poslal v mrežo Charltonov predložek. Spanci so hoteli ‘u pa tam sprožiti ofenzivo, vendar jim trudnost m dovoljevala čistih akcij. Nasprotno pa so Angleži v 36’ še četrtič o-skrunili Ramalletsova vrata. Smith se je nevarno približeval španskemu golu in ko ?e opazil Ramalletsa nekaj metrov od vrat, je dvignil žogo nad njegovo glavo in ga tako presenetil. Zmaga Anglije je popolnoma upravičena in zaslužena, saj je našnjo zmago maščevala za poraz, ki ga je lani doživela z rezultatom 3:0 v Madridu. Državni reprezentanci sta nastopili v sledečih postavah: Anglija: Ron Springett; Jim Armfield. Mike McNeil. Bobby Robson, Peter Swan; Ron Flo-wers, Brian Douglas, Jimmy Greaves Bobby Smith, Johnny Hayes (kap.), Bobby Charlton. Španija: Ramallets; Marqui-tos, Gracia Ruiz Sosa, Santa-maria, Verges, Mateo, Del Sol, D; Stefano, Suarez, Gento. Sodil je Francoz Guigue, katerega so gledalci več izžvižgali. Predvsem, ker je bil preveč prizanesljiv Špancem, še posebno v kazenskem prostoru, kjer poslala na igrišče res močno je spregledal dva prekrška v , _ T a_ č Ir rvrl rv A n CT1 O 7PV in predvsem homogeno moštvo, ki je ves čas igre vzdržalo hiter tempo. Uspeh je toliko bolj zaslužen, ker so bili tudi Španci naravnost odlični in izredno borbeni. Anglija se je z da- škodo Angležev. * # # BELFAST, 26. — V izločilni tekmi za svetovni nogometni pokal jo enajstorica Zahodne Nemčije premagala danes Se- verno Irsko s 4:3. Prvi polčas se je končal z neodločenim rezultatom 1:1. Zmaga nemškega moštva je zaslužena, ker so znali gostje bolje izrabiti priložnosti. Nemci so pokazali odlično nogometno tehniko, Irci pa so dosegli najlepše gole. Irski srednji napadalec MacAdams je dosegel vse tri gole, za nemško moštvo pa so jih dosegli levo krilo Doerfel dvakrat, srednji napadalec Seeler in desno krilo Bruells po enkrat . Moštvi sta nastopili v sledečih postavah: Sev. Irska: McClelland; Keith, Elder; Danny Blanchflower (kap.), Forde, Peacok; Bing- ham, McIlroy, McAdams, Hill, McParland. Zah. Nemčija; Tilkoski; Er-hard (kap), Schnellinger; Gie-seman. Ilden, Szymaniak; Kress, Bruells, Seeler, Herman, Doerfe:. Športni dogodki na Koprskem Pomembna z nad piranskim moštvom Sežančani zasluženo prišli do točke v Kopru V tretjem kolu nogometnega | zmagi nas igra rezervnih i- prvenstva koprskega okraja so dosegli naslednje izide: Tomos A-Tabor 2:2 Tomos B-Il. Bistrica 5:2 Sidro-Izola 1:3 Pivka-Postojna 0:7 Najbolj dragocene točke so si v tem kolu priborili Izolčani. V Piranu so prepričljivo premagali Sidro s 3:1. Tekma je bila odločena že v prvem polčasu, ko so Izolčani s hitrimi akcijami povsem zmedli nasprotnika. Sem pa tja so Izolčani prikazali nogomet, ki je spominjal na čase, ko f -- o — evropska in tudi britanska bo- ,e bilo moštvo v največji formi. Rezultat tega polčasa 3:0 za Izolo je povsem realen, o-ziroma celo prenizek glede na dogodke na igrišču. Povsem drug položaj pa je bil na igrišču v drugem polčasu. Tempo igre je močno popustil in proti koncu so se i-gralci komaj premikali. Čeprav je bilo igrišče res neprimerno za igro, pa smo vendar imeli občutek, da obema moštvoma primanjkuje kondicije. Poznavalce nogometa je močno presenetil izid tekme v Kopru med Tomosom in Taborom. Koprčani so v prvih dveh tekmah odlično igrali, medtem ko je pri Sežani precej škripalo. Zato so mnogi menili, da o zmagi domačinov ne more biti dvoma, ampak bo šlo bolj za to, s kakšno razliko bodo zaključili srečanje. Sežančani pa so vse te račune postavili na glavo. V prvem polčasu so s hitrimi akcijami zmedli Koprčane, ki nikakor niso znali povezati svojih vrst. Tabor je šel v ksarska zveza priznavata naslov Halimiju, medtem ko bo ameriška priznala naslov samo zmagovalcu srečanja Sanchez-Joffred. V zvezi z dvobojem Halimi-Gilroy so posebno Angleži hudo kritizirali sodnika De Bak-kerja, ki je prisodil zmago Francozu. Po mnenju številnih opazovalcev, bi morala zmaga pripadati Ircu. Športni tisk ostro napada sodnika in neki list je celo objavil naslov: »Halimi je prvak, toda s tatvino*. slačilnico z golom prednosti. Začetek drugega pločasa je pripadal domačinom, ki pa so se zgubljali v nepotrebnih kombinacijah. Kljub temu so domačini dosegli vodstvo 2:1, toda bolj zaradi iznajdljivosti posameznikov, kakor zaradi organizirane akcije. Konec i-gre je spet pripadal Sežan-čanom, ki so izenačili in povsem zasluženo osvojili točko. Drugo moštvo Tomosa še naprej kosi nasprotnike. Tokrat je bila na vrsti Ilirska Bistrica. Toda kljub visoki gralcev Tomosa tokrat ni zadovoljila. Čeprav so bili domačini tehnično boljši, da bi lahko povsem odprli igro in šli v široke kombinacije, tega niso storili. Zato smo bili priča številnim gnečam okrog žoge in pretiranemu »nabijanju*. Igralci Ilirske Bistrice niso imeli podrejene vloge na igrišču niti potem, ko so i-grali z desetimi igralci. Videlo pa se je, da nekateri med njimi pošteno »plavajo* in prav zaradi velikih vrzeli v obrambi je padlo največ golov. Zmaga Postojne v Pivki je pričakovana. Domačinom to ne sme vzeti morale, saj je letošnje prvenstvo za njih le nabiranje izkušenj in iskanje poti, po kateri bodo šli v prihodnjih sezonah. LESTVICA Tomos B 3 0 0 0 11:6 Tomos A Izola Tabor Postojna U. Bistrica Sidro Pivka 2 1 2 0 1 1 1 0 1 0 0 0 0 0 11:5 11:5 6:7 10:7 7:12 2:6 1:14 V prihodnjem kolu se bodo pomerili: V Sežani Tabor in Izola, v Postojni Postojna in Sidro, v Ilirski Bistrici Ilirska Bistrica in Pivka ter v Kopru A in B moštvo Tomosa. V središču zanimanja bo seveda tekma v Sežani med o-krajnim prvakom jn bivšim članom slovenske conske lige. Tu bo šlo ne samo za točke, marveč tudi za prestiž! JADRANJE Koprski jadralci zaključili sezono Konec tedna so koprski jadralci organizirali več jadralnih prireditev, s katerimi so zaključili letošnjo sezono. Najprej so se pomerili na Kadetih najmlajši jadralci, ki jih je v posebnem tečaju vzgajal olimpijski tekmovalec Fa-fangel. Ko so na regatah preizkušali svoje moči, so bili upravičeno deležni številnih priznanj. Nekateri med njimi, zlasti prvak Klobučar, so pri- Beograjčan -odbojkarski izvedenec v Italiji Težka naloga Trinajstiča za dvig italijanske odbojke Te dni je italijanski zvezni trener v Trstu, kjer pripravlja moštvo za nedeljski nastop proti Tuniziji V Italiji odbojka ni bila nikoli priljubljena, niti znana športna panoga. Šele po vojni se je nekoliko razširila in ker je bilo nekaj mednarodnih srečanj, se je lahko s to panogo seznanilo večje število ljudi. Tudi v Trstu smo imeli priliko prisostvovati tekmam domače reprezentance z ekipami Združenih držav, Francije, Češkoslovaške in Turčije. V soboto 29. t. m. bo gostovala v Trstu tunizijska repre- kazali za svoja leta presenetljivo tehnično znanje in velik smisel za manevriranje. V tradicionalni regati za Tomosov prehodni pokal je tokrat zablestel Izolčan Majerič. Svoje nasprotnike je pustil za sto in več metrov zadaj. Drugi je bil Fafangel ml. (Koper), tretje mesto je zasedel Korošec (Koper), četrto pa prav tako Koprčan Jurca. V zvezi s to regato naj pripomnimo, da gre tovarni precejšnja zasluga zaradi pomoči tako pri kritju stroškov za tekmovalce, kakor tudi pri darovanju zelo ličnih nagrad. Tovarna Tomos namerava to regato k spremeniti v mednarodno. Ce bo šlo vse po načrtih, bomo prihodnjo sezono prisostvovali pomembni mednarodni Tomosovi regati, na kateri bomo*pozdravili mlade jadralce ne samo iz evropskih, marveč tudi iz afriških In a-zijskih dežel. Zaključna prireditev pa je bila likerska regata v nedeljo popoldne. Na startu se je pojavilo 14 jadrnic iz Kopra, Izole, Valdoltre in Ljubljane. Zmagali so v razredu Star Kosmina (Koper), v razredu Snipe Korošec (Koper), v razredu Kadeti Klobučar (Koper) in v razredu L-5 Bogič (Ljubljana). Vsi udeleženci regate so prejeli steklenico likerja, mladinci pa (med splošnim o-dobravanjem na zaključni slovesnosti) kokte. Tako se je zaključila najuspešnejša sezona koprskega Jadra in verjetno tudi najuspešnejša sezona jugoslovanskega jadranja sploh. Koprčani, ki letos slave desetletnico ustanovitve jadralnega kluba Jadro, so priredili o-krog 10 večjih in manjših prireditev ter dosegli uspehe ne samo v državnem merilu, kjer so osvojili več prvih mest, marveč tudi v mednarodnem polju. Naj omenimo samo prvo mesto Fafangeli na Gardskem jezeru pred Straulinom in drugo mesto istega tekmovalca na tržaški regati. Končno naj omenimo, da sta Fafangel in Kosmina zasedla v Neaplju osmo mesto v močni konkurenci najizkušenejših svetovnih jadralnih mojstrov. zentanca. Da bi domača ekipa uspešneje nastopala, jo pripravlja zvezni trener italijanske odbojkarske zveze Beograjčan Ivan Trinajstič. Ivan Trinajstič je od leta 1951 nastopal za barve beograjskih klubov, najprej Crvene zvezde, nato pa Partizana. Za državno reprezentanco je nastopil nad 50-krat. Trinajstič pa ni bil samo odličen igralec, temveč tudi nadarjen tehnik in izvedenec. Zato ga je tudi italijanska odbojkarska zveza povabila, naj bi vodil njene igralce. V tem poslu smo ga našli v miljski telovadnici, kjer pripravlja domače moštvo. Izrabili smo priliko in smo ga zaprosili za kratek razgovor, na katerega je rade volje pristal. Kako to da so prav vas izbrali za trenerja? Koliko časa ste v Italiji in od kdaj vadite italijansko reprezentanco? Italijanski voditelji so me spoznali na evropskem prvenstvu v Parizu 1951. leta. 2e naslednje leto so me povabili v Italijo s štirimesečno poskusno pogodbo. Od 1953. leta dalje pa so mi stalno potrdili enoletno pogodbo. Kakšen je bil položaj italijanske odbojke v začetku vašega dela? O kakem enotnem in sistematičnem treningu in poučevanju sploh ni bilo govora. Manjkali so predvsem osrednji tečaji za vaditelje. Sploh pa je bila odbojka samo za zabavo. Zaradi tega ni nič čudnega, če so to igro v raznih mestih različno pojmovali. Trst, Alessandria, Modena, Ravenna, Parma so imele drugačne, pa čeprav ne nasprotujoče si sisteme. Kakšna je bila torej vaša prva naloga? Predvsem spremeniti značaj odbojkarske igre iz izključno rikreativriega v pravi agoni-stični šport. Začel sem s tečaji za vaditelje in igralce, s čimer smo postavili skupne temelje za enotno vadbo in sistem. Od takrat dalje je i-talijanska odbojka zabeležila velik napredek. Ce pa upoštevamo sorazmerno majhno število igralcev, s katerimi razpolaga Italija, so ti napredki celo ogromni. Se vam. ne zdi, da je ta šport nazadoval v množičnosti v prid košarki? Vedeti moramo, da košarka v številnih državah ni več, vsaj v bistvu, amaterski šport. Zato ima veliko prednost in je bolj vabeča kot odbojka, ki sloni le na diletantski podlagi. Zavedati se moramo tudi, da mednarodna odbojkarska zveza obstaja šele od 1948. leta, medtem ko ima košarka že 60-letno tradicijo. V zadnjih 12 letih pa si je odbojka odločno utrla pot, zaradi česar je danes že možno organizirati svetovno prvenstvo, ki bo, kot je znano, novembra v Braziliji. Ta odločitev organizacije prvenstva je bila precej tvegana, ker je nastop vsakega moštva navezan na precejšnje stroške. In vsi vemo, da je prav finančna plat tista, ki večkrat ne dovoljuje kaki športni panogi, da bi se razširila. Kljub temu se je za prvenstvo že javilo kar 21 moških in 12 ženskih ekip. Kaj mislite doseči s treningi, ki jih vodite? Hočete seznaniti igralce z raznimi tehničnimi novostmi, ali vam gre bolj za izpopolni- tev in odpravljanje napak? Rad bi storil eno in drugo. Skušam seznaniti igralce, vaditelje in voditelje z novimi načini igre. Tu v Trstu pa moram predvsem skrbeti za prihodnje srečanje s Tunizijo. Prav zato porabim večji del svojega časa, da sestavim čim močnejšo ekipo. Kako pa je z igralci? I-mamo v Trstu kaj perspektivnih igralcev? Ste v zadregi za sestavo moštva? Tu imate nekaj igralcev, ki bi lahko uspešno nastopali in napredovali. Najbolj nadebuden je brez dvoma Pavlica, ki pa bi moral mnogo več vaditi. Dobri so tudi drugi in med temi lahko prištevam tudi Jurkiča. Kakšno pa je splošno stanje v drugih evropskih državah? V vzhodnih je ta šport zelo razširjen in je praktično že na enakopravni osnovi z o-stalimi športnimi panogami. V Franciji, na Holandskem, v Belgiji in v Nemčiji je odbojka prišla že do tega, da živi od gledalcev. Zakaj ima Italija tako malo mednarodnih srečanj? Državna reprezentanca je večino svojih tekem odigrala v tujini. Za domača srečanja je precej težkoč in zato ima zveza svoje razloge, da ne vztraja pri organizaciji. In v bodočnosti? Mislim, kar je tudi mnenje vseh vaditeljev zveze, da bo več srečanj, še posebno, ker je ta panoga postala nova o-limpijska disciplina. Ste že začeli s pripravami za nastop na tokijski o-limpiadi? Priprave kot take se še niso začele, vendar so zvezni voditelji izrazili željo, da bi tudi Italija nastopila v tej panogi. Verjetno bo težko za Italijo, ker so prireditelji določili, da bo nastopilo le 16 ekip. Med temi bodo prva štiri plasirana moštva na svetov- sesti osmo mesto v Evropi. Trenutno je namreč na devetem. Do sedaj smo govorili le o moški odbojki. Kaj pa menite o ženski? V Italiji je prav malo i-gralk, vendar mislim, da to ni izključni problem odbojkarske zveze. Kot je znano, v ženskem taboru pešajo tudi v drugih panogah. Nivo, sorazmerno s številom igralk, je še kar dober. Možnosti v mednarodnem merilu pa so odvisne od števila tekmovalk. V I-taliji jih je približno 500, v Franciji pa nič manj kot 25 tisoč. Prav zaradi tega so u-spehi večji. Po tem kratkem razgovoru smo se poslovili od prijaznega Trinajstiča in mu zaželeli obilo uspehov v njegovi trenerski karieri. III. slovenski Od petka 28. tega meseca do naslednjega pej3 b0 slovenski športni dan, katerega spored bo naslednji. Petek, 28. oktobra ob 20.30 — ODBOJKA — 1 čilna tekmovanja za ženske in moške. Nedelja, 30. oktobra ob 9. uri — S A H ; ■ob 9 — MED DVEMA OGNJEMA — mladinci p°d letom; ob 10 — NAMIZNI TENIS — izločilna srečanja W ne in članice ter mladince pod 17. letom; ob 11 — AVTOMOTO SLALOM — (gimkana) Torek, 1. novembra ob 20.30 — ODBOJKA na srečanja. Petek, 4. novembra ob 8.30 čla- — finah LAHKA ATLETIKA 16. let0!" — tekmovanje članov in članic. Mladinci pod - -bodo tekmovali v troboju (met krogle, skok v tek na 60 metrov). Urnik tekmovanja: ob 8.30 tek na 80 in r.a 60 m, skok v višino, ob 10 tek čez drn in strn (moški), ob 10.30 skok v daljino (moški), met krogle, ob 11.30 met diska. Ob 15. uri STRELJANJE. Vpisovanje do vključno 28 t. m. v Tržaški ^r v Ul. sv. Frančiška. Vpisnina: za člane in članice ^ za nastop v eni disciplini, ICO lir za več disciphn’ dinci 30 lir. .j. jj. Nagrade: zmagovalci in drugoplasirani bodo dob-^ ^ plome, društvo z največjim šlevilom tekmovalcev kal, ki ga bo darovala Slovenska prosvetna zveza- iiiii milimi iiiiiiiiniiiMim m imimiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiimimiiimiiiiiiiitiitiiiiiiiiiiimiiiiiiii uiiiiniini*,,,,,,,,:1,1,1 Priprave za tretji Slovenski športni dan Komu lovorika zmagovalca v namizno teniškem tekmovanji! Nastopili bodo člani, dekleta in tudi mladinci Včeraj smo pisali s kakšno skrbjo so prireditelji slovenskega športnega dne pripravili program tudi za najir.lajše. Dodati pa je treba takoj, da to ni šlo v škodo ostalih panog. Tudi v namiznem tenisa so letos aved.j novost Istočasno s turnirjem za člane in dekleta, bo letos tudi turnir za mladince. S tem se naš namizni tenis bolj in bolj uveljavlja. Pred dvema letoma smo i-meli le moški turnir, lani so nastopila tudi dekleta, letos pa bomo v moški konkurenci že ločili člane od mladincev. S tem hočejo prireditelji doseči dva cilja: 1. nuditi priliko tudi najmlajšim, da pridejo v ospredje in 2. pokazati, da ima namizni tenis vedno več nem prvenstvu in prva štiri, aktivnih ljubiteljev. Predvsem na evropskem. Da si zagoto- pa hočejo prireditelji videti, vi vstop bi morala Italija za-1 če se vzporedno s številom i- iitltitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiitiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiimiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiit V srednjetežki kategoriji NBA odvzela A. Mooreju naslov svetovnega prvaka Do odločitve je prišlo ker ni Archie Moore predložil pogodbo za dvoboj z Nemcem Schoppnerjem CLEVELAND, 26. — National Boxing Association je danes odvzela Archieju Mooreju naslov svetovnega prvaka srednjetežke kategorije. To odločitev je javil predsednik NBA David Ott s pripombo, da se Moore ni držal oogo-jev, ki mu jih je boksarska zveza stavila za novo srečanje za naslov svetovnega prvaka. NBA je zahtevala septein- j ameriikemu boksarju, ki je bra meseca, da Moore pod-1 piše pogodbo za srečanje za naslov prvaka z Nemcem Schoppnerjem najkasneje v roku 30 dni in da bi moral biti dvoboj v teku treh mesecev. Ista zveza je zahtevala tudi, da zmagovalec nastopi proti Haroldu Johnsonu ali proti trenutno najmočnejšemu izzivaču za naslov. Ker do danes ni nihče predložil pogodbe in ker je določen rok že zapadel, je NBA odvzela sedaj v Italiji, kjer bo nastopil proti Rinaldiju, naslov svetovnega prvaka. Archie Moore je iz Rima takoj odgovoril na neupravičen odvzem naslova, ki mu igralcev po pravici pritiče. Pogodbe za' nastop obeh najboljših boksarjev sveta v srednji kategoriji so namreč že davno podpisane. Za zamudo pri predložitvi zvezi pa je odgovoren samo organizator srečanja Fugazy. gralcev dviga tudi kvaliteta igre same. Prvo leto je nastopilo 22 tekmovalcev, lani 35, letos pa bi moralo število nastopajočih nihati med 40 in 50. Število bi se moralo torej dvigniti za več kot tretjino. V tem številu nismo upoštevali srednješolcev, ki se včasih pojavijo v športni areni s precejšnjim številom članov, drugič pa sploh izginejo brez sledu. Njihova napaka je morda v tem, da črpajo tekmovalce iz vrst ostalih skupin. Cas je že, da bi si ustvarili lasten športni kader, s katerim bi bolj ali manj uspešno tekmovali. V številu nismo navedli niti tabornikov, ki imajo prav v nedeljo svoj občni zbor, zaradi česar je vsako predvidevanje o njihovi udeležbi precej tvegano. Z velikim veseljem bi pozdravili nastop Opencev, Ba-zovcev, Borštanov in Dolin-čanov. Zelo radi bi jih videli ob zelenih mizah in tudi v drugih panogah, ki jih spored predvideva. Da si izposodimo De Coubertinove besede o olimpijskih igrah, na nastopih ni važno zmagati, temveč nastopati, tekmovati in se boriti za vsako točko. Poleg že omenjenih društev imamo v Trstu in okolici še vrsto skupin in organizacij, ki še niso nikoli nastopala na tekmovanjih, kot so jih razpisali za Slovenski športni dan. Včasih smo mislili, da je vzrok temu njim nedostopni prostori. Toda odkar Bor nastopa na tržaškem namiznoteniškem prvenstvu, so na stadionu »Prvi maj* gostovali že zastopniki Don Bosca, Mon-tuzze in še drugih podobnih krožkov. Zato menimo, da je že s tem odpadel sleherni razlog za tako pasivno stališče. Številčno bomo torej na tekmovanjih Slovenskega športnega dne zabeležili velik napredek. Kaj pa tehnična plat? / nastopom naših najboljših se bo skupni nivo prav gotovo dvignil. V zadnjem času je imela skupina Borovih igralcev priliko nastopati na raznih turnirjih, s čimer je izboljšala svojo igro in je marsikaj pridobila. To pa ne bo koristilo samo tem igralcem, temveč tudi vsem igf° ičnJ ostalim, ki se šib01 z opazovanjem nauc ^ stvari, ki jih Prcl„ napal znali, ali so jih ce izvajali. v ci M ni lavuru »nr v* j, prvih kolih. Vseka ^ gSpt vedno morala ostat ju imena Grbca, cpsi?8 Tomšiča, Merlaka, morda tudi lansk «fei valca Ukmarja. 1 jlaL, imenovali še rnlades P> ji kateremu bi sveto^ tek0^.,? čiten. Nekoč so slovele ?lf predstavnice društva * ,o letos svoji slavi. credvidev-anja v nost, druc»če predvidevanje ne'** nerealno. nja ij* Prav zaradi tega J tej ra d> ni” 100»“ jflt bodo* d^oči'fe>ončneS’ plasma in le “Sc**1 ' ne m trenutne z**1. govalca. KOŠARKA BEOGRAD, 26-jevoljnega zapušča"! košarkar«ki tekr"1 ^iH1 Ljubljana v Tuz ‘‘4 za tekmovanja “o ilfl. ^ z.t- Jugoslavije sK en" f Ljubljana kaznuje ■ (gktfja sko točko in da gv0&" jj pistrira z 2:0 v ko [tp^ [( S tem je Ljubija i tekmovanja zve/' ^ova** prihodnje leto te publiški. -P «Be*Sr-2ne4 MATEVŽ HACE ------------- -tr- ar-* *tr- -T:^ ji—s- -r j r-;- w -ziv ^ atte «*• ** KOMISARJEVI ZAPISKI^) 71. Druga knjiga Po cestah se umikajo velike trume Nemcev 5C O o o o o % OOOOOOOOOOOOOOOOOOGOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOO Na desni strani v neki strmini je stala nizka kmečka hiša. Bila je razsvetljena. Ustavili smo se. Nebo je bilo temno in oblačno. Vsenaokrog je bilo tiho. Iz razsvetljene hiše smo slišali dekliško petje in brenkanje na citre. Prisluhnili saio in Stopili pod okno. Nudil se nam je _čudo vi to lep prizor. Ob be-lorjavi mizi je sedelo mlado lepo dekle. V rokah je držalo ct tre in z malimi prsti brenkalo po strunah. Ni moglo imeti več kot šestnajst let. Kostanjevi lasje so Ji bujno ležali na prsih Deklica je citrala staro narodno pesem "Kdor ima srce, ve za dom solze...>. Ob zeleni peči pa sta vrteli kolovrat dve starejši zenski in pomagali prepevati z jasnim glasom ob tihem brnenju starih kolovratov. Sredi ocmelega stropa se je rahlo pozibavala svetilka. Stopili smo v sobo. Brenkanje je prenehalo in tudi pesem je utihnila. Sedli smo za mizo in naprosili deklico, naj dalje poje in citra. Tudi kolovrata sta spet zabrnela. Žiga se je sklonil k meni in zašepetal: »Take lase je imela sveta Cecilija.» Stenska ura je kazala enajst. Ko je dekle prenehalo brenkati, je položilo citre na kolena in sklenilo roke na prsih. Pogledalo nas je s svojimi lepimi očmi in se prisrčno nasmejalo: ' Zapokali so biči, konji so potegnili in top se Jc *" “ * ' valj -— , — -—— v.».... ■ ,vn, , J n I veliki kozarec Pirc pa se je nakremžil in dejal skupino borcev. Držali so se za ramena in pi"*PeVf!n n»!lV - iv/tv. L/ioaii ou ac od IdlllCIla m P* 1 |>i roško pesem. Star kmet je držal v roki steklenico » ge vsakega mošta Vodja skupine, četni komandir, je poročal, ^ nc\e&[. sobi dva ranjenca, ki ju bodo odnesli na Pohorje- neV'J si ju Ranjene, sta bila v noge. Zrla sta v strop po tj]» premikala ustnice. Stara sta bila kakih trideset > gt9 e p se jima je, da sta vajena zemlje. Skozi odprta 0'L f pomladne utripanje zemlje, ki je vabila in KllCqVab' potrta. Konec vojne bo, kmetje bodo delali P° nJ cem sva jima dala cigaret in žganja. w, je. ,e, ♦Komisar poskrbite, da bodo doma vedeli- K ^rjii8J5 ma,» Je vzkliknil za nama rdečelasi ranjenec «lz , ji* drugega bataljona sva.» . Blizu Javorja je pasel neki pastirček ovce ‘h nje-piščciko. Od črne smo slišali vedno močnejše stre izločilnih turnirji?i J ^ sp prognoza tvegana, j gl»f ni favorit Grbec bi * prav ima pravico v , nja med juniorji, " b, I . ji kategoriji, Tajo ^ priliko srečati moc jf ce in vsaka, tudi zmaga, bi bila_ zanLvo ^ na kot neizbežno P med mladinci. ,Q V ženskem tabor" *K tej^ le Barkovljanke P nalogo. Svetoivansa so letos precej va^ _redeic ^ česar je njibov "“P1,* * P' garc. "Bodo ostale & g0 tei^ TŽfc ženski konkureafik „V’f dinskom tekmova"!" vjl ■ z-, ho tek ^ »m mogoča. Ce bo je* p ris Milič, bi dali "J i- „