CELJSKI TEDNIK GLASIL0 SOCiALISTlCME ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA CELJE, 4. MARCA 1966 - LETO XXI. — ŠT. 9 CENA 50 ^15 * AR NJEN PRAZNIK Praxiteles ni preobložil svoje Venere s koketnim nakitom, niti z vrtnicami, modnim cvetjem ali šopki. Ni ji naličil obraza in na prste ji ni nataknil rubi- nov. Oblikpval jo je golo, a sramežljivo v preprosto- sti narave. In narava ji je podarila dete, ponos ienstva in naj- bolj vzvišeno čustvo mate- rinstva. Veličina prirodne- ga, nežnega, toplega in do- mačega, ki je skozi stolet- ja ostalo nepogrešljivo bistvo vsega ženskega, je še danes vir sreče in pol- nosti življenja. Povrh vsega pa je danes naša žena izoblikovala za- se tudi pojem ustvarjalne delavke, ki se uveljavlja povsod v življenju in na vsakem koraku beležimo njene velike uspehe. Morda zato ne bo odveč, če ob dnevu žena zaželimo vsem tovarišicam, da bi se še vnaprej enakovredno uveljavljale v družbi, a da bi jim družba omogočila tudi njihovo naravno po- slanstvo žene in srečne matere! ZBOR SINDIKATOV V ŽALSKI OBČINI v OSPREDJU REFORMA Na konferenca!) sindikalnih podružnic v žalski občini so udeleženci v glavnem razprav- ljali o vključevanju in priza- devanjih delovnih organizacij ob izvajanju gospodarske re- forme, o vlogi in pomenu sin- dikata kot politične organiza- cije, o vključevanju in živ- ljenjskih pogojih sezoncev v kmetijstvu ter o problemih v gospodarskih organizacijah. Kljub temu, da je bilo šele 14 od 43 sindikalnih konfe- renc, kolikor sindikalnih po- družnic obstaja v žalski ob- čini, bi lahko že posredovali ugotovitev, da so letošnje konference bolje organizira- ne. Tako v organizacijskem kot vseibinskem pogledu. Za- nimivo je, da se je na skoraj vseh konferencah pojavila razprava o Vlogi sindikata kot politične organizacije, kajti v marsikateri gospodarski or- ganizaciji, predvsem pa v manjših, kjer se tudi samo- upravljanje uveljavlja s teža- vo, imajo sindikalne organi- zacije podrejeno vlogo. Več na 2. strani V POČASTITEV 8. MARCA Danes popoldne bo ob 16. url v Narodnem domu v Celju prva prireditev v po- častitev 8. marca — Dne- va žena. Prireditev so pri- pravili cicibani varstveno vzgojnih ustanov, ki bodo na slovesen način pokazali, kako poteka njihovo živ- ljenje v vrtcu in kaj vse se v njem naučijo. Največ prireditev name- njenih prazniku žena bo v ponedeljek, 7. marca, ko bo otvoritev razstave v mu- zeju revolucije, nato pa še otvoritev razstave žena u- metnic v foyerju sloven- skega ljudskega gledališča. Zvečer ob pol osmih pa bo v Narodnem domu sloves- na proslava, na kateri bo koncert orkestra »Ivan Cankar«. Sodelovali bodo tudi pianistka Breda Raj- hova ter pevka Zlata Žo- harjeva in recitatorji, Prireditev je pripravil ob- činski odbor SZDL Celje. ZAKAJ TAKO? Na seji sveta za urbanizem, gradbene, komunalne in sta- novanjske zadeve pri celjski občinski skupščini so prvič razpravljali o osnutku komu- nalnega proračuna šele pred dnevi, dosti pozneje, ko so o njem razpravljali volivci. Čla- ni sveta so se s proračunom seznanili, kolikor so se, šele iz časopisja. Člani sveta so to kritizirali, ker jim ni bilo omogočeno, da bi zavzeli svoja stališča do proračuna preden je bil v jav- ni obravnavi. Tako pa je ob- činski družbeni organ o njem razpravljal šele post festum. Dve predavanji Poljudno znanstveni center delavske univerze v Celju pri- pravlja dve zanimivi preda- vanji: tako bo 10. marca ob 15.30 uri predaval v veliki dvo- rani Narodnega doma član CK ZKS tov. Tone KROPU- ŠEK »SEDANJA VLOGA ZVE- ZE KOMUNISTOV V SISTE- MU SAMOUPRAVLJANJA«, v četrtek 17. marca bo bo ob is- tem času, to je ob 16.30 v istih prostorih predaval Vinko Tr- ček, profesor Visoke šole za politične vede v Ljubljani o temi »KITAJSKA IN AZIJSKI PROBLEMI«. Odlikovani Celjani Včeraj je predsednik celj- ske občinske skupščine Mar- jan Učakar izročil 21 Celja- nom odlikovanja, s katerimi jih je odlikoval ob priliki 20-letnice osvoboditve pred- sednik republike Tito za dol- goletno požrtvovalno in uspeš- no delo na kulturnem, druž- benem in gospodarskem po- dročju. Z redom zaslug za narod s srebrnimi žarki je bil odliko- van Stane Terčak, z redom dela z zlatim vencem pa Al- bin Les jak in Rihard Pompe. Red dela s srebrnim vencem so sprejeli Franc Cerar, Zinka Dorn, Emil Jejčič, Ivan Ma- jerič, Anton Marolt, Franc Medved, Franc Orel, Zdenko Pavlina, Franc ; štor, Anton Tržan ter Anton Špes. Z medaljo dela so bili odli- kovani Ivan Cater, Martin Ditinger, Terezi JÄ Kač, Vi- ljem Končan, Frančiška Kora- žija, Jožef Krajne in Martin Rozman. Razen Terčaka, Domove, Pavlina ter Spesa so vsi osta- li odlikovanci iz podjetja EMO v Celju. — ma— ^ dijaki NA HOKEJU 66 v soboto, 5. tega meseca priredi celjska gimnazija za svoje dijake ekskurzijo v LjubljaJio. Poleg popoildanske hokejske tekme si bodo dija- ki ogledali lahko tudi dve predstavi v Slovenskem na- rodnem gledališču in v Mla- dinskem gledališču. Tretje in četrtošolci si bodo ogledali v Drami predstavo Striček Va- nja A. Cehova, medtem ko bodo prvo in drugošolci pri- sostvovali baletu »Ples tatov«. Za to ekskurzijo je vodstvo gimnazije najelo poseben vlak, ki bo odpeljal iz Celja okoli 6.30, povratek v Celje pa bo predvidoma okoli 19.30 ure, tako da bodo vsi vozači še fahko prišli pravočasno do^- mov. VREME Okrog 8. in 11. marca pa- davine z ohladitvijo, v osta- lem suho in lepo vreme. ŽENE V NEOBIČAJNIH POKLICIH Prva leta življenja v do- movini z drugačnimi teme- lji in družbenimi odnosi SÒ korenito spremenila tu- di položaj žene v proizvod- nji. Takrat prav zares ni bilo važno, ali je ženska ali moški tisti, ki vihti kramp nad razdejanimi domovi in razbitimi cesta- mi. Enakopravnost v druž- bi in enakost pri delu sta bili načeli, zaradi katerih so tudi mnoge matere in dekleta oblekle težke de- lovne obleke in se brez po- mislekov podale v jarke za nove vodovode, v kamno- lome k vrtalnim strojem, v tovarne črne metalurgije in v kabine tovornih avto- mobilov; v poklice torej, ki so dotlej veljali samo kot moška opravila. Bilo, je kot da bi takrat pozabili na žensko telesno kon- strukcijo, na njeno narav- no funkcijo matere, na bit, ki se vendarle razlikuje od tovariševe, ki hodi z njim v in skozi življenje. Kasneje, ko je minil prvi delovni zanos, pa smo ven- darle ugotovili, da se žene niso borile za takšno ena- kopravnost, za delo, ki bi jim onemogočilo mate- rinstvo, za naloge, ki jih še tako močno žensko telo le ne zmore. In počasi so se umaknile iz rudnikov, od žarečih peči in težkih bremen. Izšlo je nekaj za- konov, ki so proizvajalko zaščitili kot ženo in mater in danes je le še malo tež- kih fizično zahtevnih de- lovnih mest, kjer bi delale žene. Toda kljub temu so se vendarle obdržale mar- sikje — pa ne samo ob- držale, celo to so dokaza- le, da zmorejo prav toliko kot njihovi delovni tova- riši. To velja za mnoge poljske delavke, za pismo- noše v Zgornji Savinjski dolini, za nekatere voznice tovornih avtomobilov, za čistilke cest in ulic, za žene za čevljarskimi stoli in — tudi za te tri, ki smo jih pred osmim marcem obi- skali. Na 6. strani PRVI KUBIČNI METRI ZEMLJE SO PRESAJENI. BAGER IN BULDOŽER STA ZAORALA PO PROSTRANEM KORITU VOGLAJ- NE IN S TEM ZAKOLIČILA RE- ŠEVANJE POPLAVNEGA POD- ROČJA. ZAČELO SE JE ZARES IN S TEM BO CELJE REŠENO NENEHNEGA STRAHU PRED POPLAVAMI. PO PROJEKTU BO- DO DELA KONČANA V NASLED- NJIH ŠTIRIH LETIH. Foto: J. Sever KORISTEN PREDLOG Na zborih volivcev v Celju je večkrat čuti kakšno kritič- no pripombo na račun po- manjkljive komunalne uredit- ve v mestu. »V klet nam vdira voda izj kanalov, ulica, kjer stanujem, ni dovolj osvetljena, asfaltni! tlak je potreben popravila, lu-^ že na cestah, toplovodno ko-¡ pališče ne dela pa tudi javnih stranišč primanjkuje.« Take in podobne pomanjkljivosti kritizirajo občani in prav je tako. Na zadnjih zborih volivcev ko je tekla razprava tudi o odloku o prispevku za upora- bo mestnih zemljišč, ki nala- gajo občanom sicer majhno vendar koristno breme, pa je bilo v isti sapi slišati tudi kri- tiko zoper ta odlok. »Zopet nam občina nalaga davek, ko so že stanovanja ta- ko draga. Prispevek naj plača tisti, ki gradi, mi od tega ni- mamo nobenih koristi. Zani- ma nas, zakaj neki bodo zbra- ni denar uporabili.« Očitno gre za nerazumeva- nje. Na eni strani kritika za- radi pomanjkljive komunalne ureditve mesta, hkrati pa od- por do prispevka, s katerim bomo v Celju hitreje urejali mesto. Čiščenje in popravilo ulic, ureditve razsvetljave in še in še. Vse to je treba pla- čati. Treba je zbrati tudi de- nar za regulacijo voda, da ne bo poplav, ter za kanalizacijo, da ne bo v kleti vdirala vc^a. Dalje na 3. strani PISMA PISMA PISMA TEDNIKU NI VSE ZLATO, KAR SE SVETI Čeprav smo dovzetni za kriti- ko, smo vedno pripravljeni bra- niti svoja stališča, zlasti še ta- krat, če so v konkretni praksi preverjena. Zato tudi odgovarja- mo na omenjeni prispevek, kate- rega smatramo za enega značil- nih primerov enostranskega in neresnega razpravljanja o mla- dih in njihovem delu, da o osta- lih slabostih (netočnost, kontra- diktornost itd.) omenjene »kri- tike« niti ne govorimo. Odgovar- jamo kolektivno, ker gre za skup- na stališča, katera je Dagmar Šuster le oblikoval, na osnovi zapiskov iz 18 razgovorov v akti- vih zveze mladine v celjskih de- lovnih organizacijah, ne pa na osnovi »razgovora z nekim mla- dim proizvajalcem na ulici«, kot, milo rečeno netočno in neodgo- vorno trdi pisec omenjene »kri- tike«. Čeprav si bomo prizadevali ostati pri problemih, ki so bili nanizani v člankih D. š. in so »sporni«, naj vendarle opozori- mo tudi na nekatere elemente iz »kritike«, ki niso preverjeni in dobronamerni. Kako je prišlo do omenjenega ciklusa člankov smo že omenili in če bi tovariš Zupane prebral uvodni članek (GT z dne 11. 2. — 11. stran) bi/lahko vidd ka- ko, od kod in zakaj omenjeni članki v mladinski rubriki naše- ga lokalnega časopisa. Glede na besede »izvedenec za reformo« samo tole. Čeprav ni- mamo nobenih utvar, da v vsej podrobnosti poznamo sleherni člen v verigi reforme, smo kljub temu prepričani, da smo si ved- no prizadevali storiti vse, da bi reformo spoznali in jo dojeli v vsej njeni celovitosti, ki teži k spreminjati j u naše družbe v ce- loti; mislimo, da grp za celovito družbeno reformo, ki se ne kaže zgolj v ekonomskih sferah, tem- več tudi v družbeni nadgradnji s posebnim poudarkom na spre- minjanju mišljenj in družbenih odnosov. Glede prizadetosti kole'ktivov pa toJe. UgotovMi smo, (in ne zanikamo tega, da bi to lahko storili že prej!) da naša navedba glede Merxa ni najtočnejša, pa čeprav je upoštevati dejstvo, da si omenjene informacije nismo izmislili, temveč smo jo dobili na razgovoru v omenjenem ko- lektivu! Glede prizadetosti osta- lih kolektivov (pa tudi Merxa glede ostalih navedb) pa ne bi smeli biti v njo tako prepričani, saj so te ugotovitve (pri tem se ponovno sklicujemo na čla- nek: »Večja aktivnost ZM« z dne 11. 2.) iz omenjenih razlogov res kritične in ne dajejo osnove za samozadovoljstvo, aktivistične in načelne ugotovitve o tem, kako se mladi intenzivno vključujejo v splošno delo itd.; upoštevati pa moramo, da so te ugotovitve namenjene le v premislek in v pomoč za konkretno delo v pri- hodnje, tako ObK ZMS, kot to- varišem v delovnih organizaci- jah. Strinjamo se, da je potrebno še bolj spoznavati življenje mla- dih v delovnih organizacijah, vendar pa smatramo za malce zlobno mnenje pisca omenjene »kritike« o plitkosti, nepoznava- nju življenja in dela mladih v delovnih organizacijah, ker smo se v zadnjih treh mesecih (med nami je bil tudi D. б.) razgovar- jali in bili na sestankih v pri- bližno petdesetih delovnih orga- nizacijah in smo organizirali vr- sto razprav in posvetov z mla- dimi in o mladih na ObK ZMS. Čeprav ne želimo biti malen- kostni in omenjati nekaterih manjših netočnosti, se nam zdi potrebno omeniti oziroma pono- viti, da je standard po reformi padel, da se reforma v večini primerov še ni v celoti uveljavila itd., sicer pa je bilo o tem na prvem delu tretjega plenuma CK ZKJ precej govora. O îem kako so mladi (in osta- li proizvajalci) informiram go- vorijo omenjeni članki zelo kon- kretno in je zato odveč načelno razpravljanje o tem. Kljub temu pa dovolite tovariš Zupane, da vas vprašamo: ali menite, da je del proizvajalcev, ki ne ve: kaj je reelekcija, o delitvi čistega dohodka na OD in sklade, kaj je obravnaval v zadnjem obdobju DS in upravni odbor, pravic in dolžnosti iz statuta podjetja itd., dobro informiran in da pri vsem tem ne moremo govoriti o nezadostni informiranosti in o tem, da smo za celovito obve- ščenost, kot pogoj za doslednej- šo samoupravo, dovolj storili? Nismo imuni za kritiko, ven- dar smo prepričani, da takšna kritika, kot je bila tovariša Zu- panca, ni konstruktivna in jo za- to zavračamo. Povedati pa še mo- ramo, da zaradi takšnega ne(- resnega pisanja nismo prizadeti, bojimo se le, da takšno pisanje zamegljuje resnico in ustvarja občutek samozadovoljstva pri po- sameznikih, ki skušajo še vedno na aktivi stičen način reševati bistvena vprašanja družbene per- spektive naših proizvajalcev. Bralcem smo zeleh natočiti le čistega vina, še posebno mladim ljudem, zato smo se tudi oglasili, ker sicer principielno s takšnimi kvazi — kritikami ne polemizi- ramo. Zavedamo se, da se mo- ramo še mnogo naučiti, toda vprašanje je, če bo imela pri tem našem učenju vrednost in svoj delež takšna kritika, kot jo je iz- rekel tovariš Zupane. Vse to dajemo v premislek bralcem, ki nam naj oprostijo, če smo na trenutke povzeli ton, ki ga je uporabil že tovariš Zu- pane v svojem prispevku. Sekretariat ObK ZMS Celje Zaključki občnega zbora sindikata celjske komune narekujejo POGIOBIJEIVO DEIO Nedavni občni zbor občinskega siindiikalnega sveta je sprejel neka- tere zaključke, ki se nanašajo na me- tode dela sindikata, na samouprav- ljanje in delitev, na nagrajevanje po delu, na pogoje dela in končno še na odnos med idružbo im delovnimi orga- nizacijami. Ker bi naj o teh zaključ- kih razpravljali v vseh sindikalnih podružnicah, povzemamo danes neka- tere ^najpomembnejše misli iz resnično bogatega gradiva. Kot idoslej, tako je treba tudi v pri- hodnje utrjevati sindikalne podruž-; nice, ki so osnovne organizacijske enote za samostojno in vsestransko učinkovito delo znotraj delovne orga- 'tózacije. Pri tem je treba izhajati iz dejstva, da je sindikat kodektivna po- litična organizacija delavcev, ki obli- kuje stališ'ča na osnovi mnenj svojega članstva. Koncept dela in program pa bi morala temeljiti na stvarni lastni oceni stanja, pojavov in nalog. Zato bi se morali v večji meri posluževati analiz in izsledkov, ki jih obravna- vajo strokovne službe. Prav tako pa je treba vzpostaviti tesnejše stike s samoupravnimi organi ter odborniki oibčins'ke skupščine, oziroma poslanci republiške in zvezne skupščine. Poleg tega, da hi naj v vodstvih s.indikalnih organizacij posvetili več pozornosti izobraževanju mlajših čla- nov, ipa bi v vodstva sama morali vkljiučiti več kvalificiranih delavcev, ká so sposobni dobro opravljati za- upano jiiim nalogo. Sindikati imajo veliko nalogo tudi pri razvijanju samoupravljanja in iz- popolnjevanju sistema delitve do- hodka. Na tem področju bi morali preiti od načelnih razprav h konkret- nemu delu. Težišče naj bo na uveljav- ljanju samoupravljanja teT ugotavlja- nju in delitvi dohodika v delovnih eno'tah, med katerimi je treba zago- toviti kolikor mogoče čiste ekonom- ske odnose. Tako bo tudi onemogoče- no prelivanje dohodka iz ene delovne enote v drugo, kar povzroča mnoge notranje spore v kolektivu. Poleg tega naj bi se temeljiteje lotili vprašanj razširjene reprodukcije, udeležbe po- samezinih delavcev v ustvarjenem do- hodku, samoupravljanja v pogojih do- hodka itd. Nadaljnja oblika dela sindikatov so tudi različna posvetovanja in razgo- vori, ki naj pripoimorejo k širši iz- menjavi iTJkušenj med delovnimi orga- nizacijami, tako o samoupravljanju kot tudi o delitvi dohodka. Sem sodi tudi delo delavske univerze, ki bi naj organizirala vrsto tečajev in seminar- jev, v katerih naj bi preučevali posa- mezne elemente in probleme z ome- njenih področij. Ob različnih uspehih izpopolnjeva- nja nagrafjevanja po delu, bi se moralo utrditi stališče, naj bo osebni dohodeik odvisen ne le od rezultatov posamez- nika na delovnem mestu, temveč tudi od uspeha njegove delovne enote in gospodarske organizacije kot celote. Merila nagrajevanja po delu pa naj zajomajo učinek po količini, kvaliteti, prihranku materiala in drugih stro- šikih, upoštevaje seveda pogoje in težo dela, odgovornost in druge ele- mente. Zveza med osebnim dohodkom ali dohodikom in produktivnostjo dela raora bihi jasna in razumljiva. Kajti to je porok za (povečana prizadevanja pošamezriikov za boljši uspeh delovne orgnizacije. Ker je ibila doslej vloga članov ko- lektiva pri pripravi dela premajhna, bi- bilo prav, da jih sindikati opozar- jajo na njihovo pravico, da sodeluje- jo pri razčlenitvi organizacijsko teh- nološkega procesa proizvodnje, nor- miranju porabe materiala, času izde- lave ¿td. Posöbej pa bi morali sindi- kati opozoriti .na pomen varnosti pri delu, ki ni samo pomembno področje skrbi za delovnega človeka, temveč tudi ekonomsko zelo pomembno pod- ročje, ki je tesno povezano s proiz- vodnjo in produktivnostjo ter ima njeno nedosledno izvajanje trde eko- nomsike posledice. Zato bi morali skr- beti tudi za prehrano, otroško varstvo in dnevno ter tedensko rekreacijo članov kolektiva. To naj bi postala skrb sleherne delovne orgainizacije in ne samo širše družbene skupnosti. Zlasti rekreacija postaja ob ukinitvi regresiranih prevozov aktualna tema razprav v sindikalnih organizacijah. Zavzeti hi se morali za to, da bodo sa- moupravni organi poleg teh odstop- ljenih sredstev nameniLi za vse oblike rekreacije ludi del sredstev iz sklada skupne porabe. Ob vse večjem opu- ščanju obmorskih počitniš.kih domov moramo poskrbeli za primerno nado- mestitev v neposredni bližini, torej v bodočih rekreacijskih centarih — Celj- ska koča, Svetina, Pefcriček itd. Za razvoj teh centrov kaže ustanoviti po- seben sklad, v katerega bi delovni kolektivi prispevali del svojih sred- stev. S etališča širših koristi pa bi se mo- rali sindikati zavzemati tudi za na- daljnje urejevanje odnosov med druž- bo in delovnimi organizacijami. Med zaključki občnega zbora je zapisano, da bi bilo potrebno spremeniti pred- pise, ki urejajo vprašanja amortiza- cije — tako, da bi delovne organiza- cije hitreje nadomeščale iztrošena de- lovna sredstva — zmanjšati preveliko število najrazličnejših predpisov in njihovo protttslovnost z družbeno-po- litičnimi stališči, obračunati s siste- mom administrativnega določevanja cen itd. O vseh teh vprašanjih naj bi raz- pravljale tudi sindikalne podružnice. Te okvirne sklepe morajo prilagoditi konkretnemu položaju svoje delovne organiizacije in na njihovi podlagi naj bi zastavili svoje delo v prihodnjem razidobju. NEVENKA HOHNJEC, ABSOLVENTKA PODIPLOMSKEGA ŠTUDIJA NA AKADEMIJI ZA GLASBO V LJUBLJANI IZ RAZREDA PROF. PAVLA ŠIVICA BO KONCERTIRALA V SREDO, 16. MARCA. NEVENKA HOHNJEC JE MNOGO OBETAJOČA PIANISTKA, KI SE JE 2E LANI UVELJAVILA V LJUBLJANI, KO JE IZVAJALA Z OR- KESTROM SLOVENSKE FILHARMONIJE KLAVIRSKI KONCERT RACHMANINOVA. SVOJ PROGRAM JE ODLIČNO ABSOLVIRALA V MARIBORU IN LJUBLJANI, NATO BO KONCERTIRALA ŠE V BEOGRADU. NA PROGRAMU JE: BACH-BUSONI — PRELUDIJ IN FUGA V E- MOLU, DVE SONATI SCARLATTIJA, SHOPINOVA SONATA V B- MOLU. V DRUGEM DELU KONCERTA BOMO POSLUŠALI 3 DEBUSSYJE- VE PRELUDIJE IN I. STAVEK HACATURJANOVEGA KONCERTA ZA KLAVIR IN ORKESTER. ORKESTRSKI PART BO NA DRUGEM KLAVIRJU IZVAJAL PROF. P. ŠIVIC. KONCERT BO TOČNO OB 20. URI V NARODNEM DOMU. VSTOP- NICE SO NA VOLJO V GLASBENI ŠOLI PO 5, 4 IN 3 DIN, VSTOP- NINA ZA MLADINO JE 2 N DIN. PO SVETU • PO SVETU • PO SVETU • PO SVETU • PO SVETU • PO SVET Pretekli teden je bil znova zelo vznemirljiv predvsem zaradi zares nepričakovanega sporočila o držav- nem udaru v Gani. Komaj je pred- sednik dr. Kwame Nkrumah zapu- stil deželo na poti v Peking, so se v Gani dvignili generali in izvedli državni udar. Vodstvo države je prevzel vojaški svet, ki ga vodi ge- neral Ankrah. Prevzem oblasti je bil sicer zelo enostaven, a nihče še ne ve, koliko je bilo prelite krvi, oziroma kaj je ukrenila Nkruma- hova »delovna brigada«, ki šteje okoli 20.000 mož in je dobro oboro- žena. Nkrumah se je vse viharne dni zadrževal v Pekingu, od koder je potoval v Hanoj, a potem je spre- menil načrt lil odpotoval v Moskvo. Da ga njegova garda ni zapustila, četudi revolucionarni svet zahteva, naj predsednikovi pristaši položijo orožje, je tudi odločen dokaz Nkru- mahova izjava, da bo udar zadušil in se vrnil v domovino. Komentarji ganskega prevrata so zelo različni, četudi ni izključeno, da je vodilna želja generalov urad- ne vojske, da bi prevzeli oblast, ker so se v primerjavi s predsednikovo delovno brigado počutili zapostav- ljene, je vendarle bistveno in zelo verjetno mnenje večine, da se je v udaru znova uveljavila tuja impe- rialistična politika. To dokazuje že precej jasno tudi sklep vojaškega sveta, ki se je nemudoma lotil ne- katerih sprememb v gospodarski politiki, a v njej je glavna misel ravno to, da je nova vlada ponudila jamstva tujemu kapitalu. General Ankrah sicer zatrjuje, da vojaški svet ne namerava dolgo vladati, temveč bo kmalu prepustil odlo- čitev ljudstvu, ki naj z referendu- mom odloči o nadaljnji obliki vla- davine. To je zelo pogumna odlo- čitev, v kolikor jo bodo uresničili, saj vemo, da si je predsednik Nkru- mah v domovini pridobil velik ugled, hkrati pa ga podpira moral- no tudi velika večina tujih dežel. Poleg Gane je še vedno zanimiva tudi Sirija, kjer so po državnem udaru objavili, da vlada red in mir, a v resnici ugotavljajo razne do- pisniške agencije, da se nemiri na- daljujejo. Tudi odnosi do sosedov se zaostrujejo in po zadnjih vesteh sta Jordanija in Iran razpisali sploš- no mobilizacijo, da bi se zfiščitili pred politiko novega režima. Iz Si- rije sicer ni kaj več podrobnih ve- sti, a splošno razpoloženje kaže, da so sile zelo razdvojene. Po kratkotrajni pomiritvi se je razvnelo razpoloženje tudi v Indoze- ji, kjer so prav te dni sodili vodji uporniškega -gibanja Untungu. Naj- bolj nemirni so ravno študentje in zaradi tega so zdaj ukinili vse štu- dentske organizacije, ki naj bi se združile v eno pod vodstvom same- ga Sukarna. ZBORI SINDIKATOV V ŽALSKI OBČINI V ospredju reforma (Nadaljevanje s 1. strani) Letošnje razprave so temeljile v glavnem na vključevanju in priza- dejavTiih delovnih organizacij ob iz- vajanju gospodarsike reforme. V podobnem položaju je tudi pod- jetje Garant iz Polzele. Težave z na- bavo reprodukcijskega materiala ga vedno znova postavljajo v nemo- goč ekonomski položaj, ki ga otež- kočajo še notranje razmere. Podjet- je je še vedno, kljub temu, da so že dvakrat razpisali delovno mesto direktorja — brez direktorja! Kljub temu še dokaj dobro gospodarijo. Udeleženci konferenc sindikalnih podružnic, ki delujejo na obratih kmetijskega kombinata v Vrbju, Braslovčah, pri Hmezadu, na Vran- skem, na Taboru in pri Mesninah, so govorili o proizvodnih programih, ki letos temeljijo na znatno realnej- ših osnovah kot pred leti. Letošnji program vsebuje večjo intenzivnost kmetijske proizvodnje ob spreme- njenih instrumentih delitve sred- stev, ki so vezana na poslovne uspe- he enot. Udeleženci konferenc so le- tos mnogo razpravljali tudi o odno- sih do sezonske ddovnc sile ter o živ- Ijenjsikih in dcloanih pogojih v kme- tijstvu in pri sezonski delovni sili posebej. Izrazili so mnenje, da jih je treba aktivneje vključevati v or- gane samoupravljanja in družbene- ga življenja kljub težnji, da bi zapo- slovali več stalne in čim manj se- zonske delovne sile. Obiskali smo predsednika občin- skega sindikalnega sveta v Žalcu, JANEZA MEGLICA in ga zaprosili, da bi nam posredoval svoje mnenje o letošnjih konferencah. »Iz poročil in razprav na posa- meznih konferencah je razvidno, da dobiva sindikalna organizacija po- lagoma mesto in vlogo, ki ji in za katero je ustanovljena«, nam je po- vedal tovariš Meglic. »Kot osrednji problem izbija na konferencah vprašanje samouprav- ljanja, upoštevanja, in uveljanjianja samoupravnih aktov in s tem v zve- zi informiranost delovnih ljudi, ki ni najboljša niti tam, kjer sicer iz- dajajo svoja glasila. žal so tudi letos bile razprave na nekaterih konferencah preveč splošne. Premalo so vsebovale raz- prav in razglabljanj o oblikah in delu samoupravnih organov, o krnit- vah samoupravljanja in delitve o- sebnih dohodkov. To daje slutiti, da se članstvo še vedno boji iznašati določene nepravilnosti in pomanj- kljivosti — zaradi morebitnih posle- dic ...« No doslej je bilo le 14 konferenc, v prihodnjih dneh jih bo več, saj jih je bilo že minulo soboto kar pet. Do srede marca bodo predvidoma končane. J. S. Razgovor ta teden ODGOVARJA FRANJO LUBEJ, POSLANEC: — Tovariš Luhe], vi ste član uprav- nega odbora vodnega slilada SRS. Slišali smo, da se je končno -začelo bolj aktivno reševati vprašanje celj- skega poplavnega področja, torej dela okrog reguliranja Savinje in njenih pritokov v Celju. Doslej smo ta pro- blem reševali od leta do leta, dokonč- no in v redu pa ga nismo nikoli rešili. »Prepričan sem, da bo s sredstvi in s sedanjim delom končno vprašanje celjskega poplavnega področja reše- no. Smatram, da je upravni odbor vodnega sklada ubral pravilno poli- tiko. S sofinanciranjem iz vodnega sklada in celjskega gospodarskega po- tenciala bomo po projektu, ki vklju- čuje štiriletno delo, odpravili ta pro- blem. V naslednjih dneh bodo skle- njene pogodbe med upravnim odbo- rom vodnega sklada SRS in celjsko občinsko skupščino, to se pravi, da bo s tem postavljena ,pika na i'.« — Ali obsega projekt razen regu- liranja Voglajne še katere pritoke? »Predvideno je, da bi vodni sklad SRS v naslednjih štirih letih sodeloval pri iinanciranju reguliranja Voglajne, Sušnice, Koprivnice, Hudinje in neka- terih drugih vodnih delih s 60 odstot- kov sredstev, občinska skupščina pa s svojim gospodarstvom pri preostalih ^40^pdstç{Hih, , .ум,)Н10ПЧ/>' • Prav bi bilo, če bi občina in gospo- darske organizacije čimprej zbrale potrebna sredstva, ki bodo s pogodba- mi določena. S tem bi dejansko to vprašanje ekonomsko čimprej in čim- bolj uspešno rešili.« — Je morda v tem programu zajeto tudi vprašanje industrijske vode, ki je, kot vemo celjski industriji, pred- vsem pa Cinkarni, primanjkuje^^ »Ne, to je druga akcija. Vendar se bo to vprašanje, mislim na vprašanje iinanciranja akumulacije industrijske vode v Ločah pri Smartnem v Rožni dolini in gradnja — predvidoma re- šilo do prihodnjega leta. Predvidena vrednost tega objekta je 320 milijo- nov starih dinarjev. Tudi za to bo prispeval vodni sklad SRS del, to je 50 % sredstev. Verjetno samo ta aku- mulacija ne bo zadoščala za ustrezno preskrbo z industrijsko vodo v prihod- nosti. Obstajajo projekti, da bi kasne- je dogradili še dodatne akumulacije, kar bo odvisno od potreb.« — Ali delovni načrt predvideva tudi kakšna melioracijska dela? »Ne. S temi sredstvi niso mišljene kakršnekoli melioracije in drenaže.« js STROŠKI ENAKI KOT TAKSE Na območju občine Slovenske Ko- njice so v zadnjih letih često kriti- zirali takse za kmečke vozove in še nekatere druge delovne priprave kme- tov. Iz poidaitkov občinske skupščine ugotavljamo, da iz teh virov zberejo letno okoli mi'lijon im pol dinarjev, kar je precejšen delež, vendar ostane občini od tega le polovica, kajti po- lovico teh sredstev odvajajo republiki. Pni podrobnem pregledu smo ugoto- vili, da so stroški za predpisovanje in izterjevanje teh prispevkov skorajda tolikšni, kolikor je skupna vsota zbra- nega denarja. Zaradi tega smatramo, da je kritika kmetovalcev na račun tovrstnih taks povsem upravičena in četudi občinska skupščina zadeve ne more spremeniti, bi bilo toliko bolj nujno, da bi re- publiški organi razmislilii o spremembi oziroma sploh ukinitvi teh taks. Hkrati še podatek, da sredstva, ki bi jih zbrali s temi taksami (v primeru, da bi ne bilo toliko stroškov) ne bi za- doščala za več kot za 2 km vzdrže- vanja krajevnih cest. V. L. V ŠENTJURSKI OBČINI SE UKVARJAJO Z VPRAŠNJEM Pomanjkanje svinjskega mesa Svet za kmetijstvo in gozdarstvo je na zadnji seji obravnaval proble- matiko s področja živinoreje. Iz po- pisa živine v mesecu januarju je razvidno, da se je v letu 1965 pove- čal stalež goveje živine, število svinj pa je padlo, kar je posledica neeko- nomskih in nestimulativnih cen v letu 1965 in v začetku leta 1966. Lani se je nekoliko spremenila struktura črede, predvsem krav, ker je močno padlo število krav sivo- rjave pasme na račun križank, med- tem ko se število krav simentalske pasme ni bistveno spremenilo. Zara- di nestimulativnih odkupnih cen svinj se zasebni kmetijski proizva- jalci usmerjajo v rejo mlade gove- di. To je vplivalo, da dane« v mes- nicah primanjkuje svežega svinj- skega mesa, vendar bo možno ta problem z realnimi odkupnimi ce- nami letos vsaj delno rešiti. Svet je obravnaval tudi predlog Gozdnega gospodarstva'Celje o do- ločitvi lastne uporabe lesa v zaseb- nih kmetijskih gospodarstvih in o pravilniku, ki določa količino lesa za domačo uporabo. Skupna sečnja v zasebnih gozdovih na območju občine Šentjur pri Celju za leto 1966 je predvidena 25.900 mf od tega 7.300 iglavcev in 18.600 listavcev. V zaseb- nih gospodarstvih bodo smeli upo- rabiti 14.700 m-' lesa, medtem ko je ves drugi les namenjen za blagovno proizvodnjo. V količini za zasebno porabo lesa je mimo tistega, ki ga bodo uporabili za svoje gospodarst- vo in gospodinjstvo tudi les, ki je namenjen za razna javna dela, to- rej v primerih, ko posestniki poda- rijo oziroma prispevajo les za grad- njo mostov, šol in posameznikom, ki jih prizadenejo elementarne ne- zgode. Pri lesu za neposredno doma- čo uporabo in za javne namene so posestniki oproščeni plačevanja pri- spevka za biološko amortizacijo. Pravilnik, ki določa količino lesa za lastno uporabo, izhaja iz kriteri- jev o donosnosti gozda, o velikosti kmečkega gospodarstva (upošteva samo obdelovalno površino) in, po- trebe raznih vrst lesa. V svojem gozdu ima lastnik pravico do les- nih odpadkov (vejevina, panji), če lastniik gozda ne soglaša s količino lesa, ki mu ga dodeli GG, se lahko pritoži na svet delovne enote. Če tudi s to odločitvijo ni zadovoljen, lahko vloži tožbo pri pristojnem so- dišču. Svet delovne enote GG lahko odo- bri les za neposredno domačo upo- rabo tudi lastnikom gozdov, ki ni- so kmetovalci, vendar samo za po- terebe v lastnem gospodarstvu in go- spodinjistvu in za gradnjo oziroma popravilo lastnih stanovanj^skib hiš. V teh primerih pa mora lastnik goz- da za odobreno količino lesa plača- ti prispevek za biološko amortiza- cijo, fs OD VSEPOVSOD ŠMARJE PRI JELŠAH: Na zadnji seji sveta za notranjo politiko in ob- če zadeve skupščine občine Šmarje so sklenili, naj bi se združili matični okoliši Pristava in Podčetrtek, s se- dežem v Pristavi, matični okoliši Kozje, Lesiono in Podsreda (sedež v Kozjem) ter Bistrica ob Sotli in Polje ob Sotli (sedež v Bistrici ob Sotli). S tem bi izboljšali delo matične službe, zagotovili pa bi tudi večjo varnost matičnih in državljanskih knjig ter zmanjšali upravne stroške. Na seji so še posebej poudarili, da gre le za združitev matičnih oko- lišev, ne pa krajevnih uradov. ROGAŠKA SLATINA: V steklarni »Boris Kidrič« v Rogaški Slatini bo- do dobili zaposleni 16.000 starih di- narjev regresa za potovanje na let- ni dopust. Po tem predlogu bodo imeli pravico do šestnajstih tisoča- kov vsi zaposleni, ki bodo uporabili naenkrat najmanj 10 dni dopusta^ ŠMARJE PRI JELŠAH: Volitve v samoupravne organe kmetijske za- druge Šmarje — izvolili bodo polo- vico članov zadružnega sveta in sve- tov ekonomskih enot — bodo 17. aprila. PRISTAVA: Danes bodo tu za- ključili kmetijska predavanja, ki sta jih pripravila šmarska zadruga in delavska univerza. Predavanja so že zaključili v Lesičnem, Virštajnu in Šmarju. Povsod, razen v Pristavi, so tečajniki tudi opravili zaključni pre- izkus znanja. Na delavski imiverzi v Šmarju so nam povedali, da so preizkusi pokazali solidno znanje kmetijskih proizvajalcev. P. K. ŽALSKO KMETIJSTVO TUDI V HRIBOVITIH PREDELIH Preusmeritev bo draga ZAČETKI OBETAJO ZLAGOMA USTREZNO REŠITEV Kmetijske površine v hribovitih predelih žalske občine so v precejš- njih strminah, ki ponekod ne omo- gočajo vsakovrstne mehanizacije. Značilen je tudi njivski kolobar, ki je usmerjen popolnoma v naturalno proizvodnjo in zanemarjenost trav- nikov. Gozd pomeni za večino hri- bovskih kmetij, ki nimajo dohod- kov iz zaposlitve, temeljni dohodek; mnogokrat pa tudi škoduje kmetij- stvu. Mnogi kmetje rede po dva pa- ra volov za spravilo lesa, ki sta iz- koriščena le kratek čas pozimi, si- cer sta vse leto v hlevu. Napredek kmetijstva v hribovitih predelih je odvisen prvenstveno od komunikacij. Gozdne ceste, ki jih gradi GG, so že povezale mnoge manjše vasi z dolino, a tudi za pri- hodnje sta se KK Žalec in GG Celje dogovorila za trasiranje cest in ne- katerih odcepov, ki bi nudili per- spektivno povezavo pridelovalcev z dolino. Seveda bodo te ceste imele še vrsto drugih prednosti, zaradi te- ga ne bi bilo napak, če bi se tudi ob- čina v celoti zavzela zanje. Z zvezi z ugotovitvami o agrarni prenaseljenosti v hribo\dtih prede- lih moramo odkriti, da je za renta- bilno gospodarjenje in hkrati za polno izkoriščanje mehanizacije, ki je uporabna v takšnih razmerah, po- trebno 15 do 25 ha kmetijskih povr- šin na kmetijo, v ugodnih razmerah pa celo 30 ha. Samo takšne kmetije bodo zagotovile večje tržne viške in pridelovalcem primeren zaslužek. Zato je potrebno, da že danes usme- rijo ves razvoj hribovskega kmetij- stva v to smer, tako da bi kmetij- ske površine, ki so zaradi nerenta- bilnosti in premajhne površine opu- ščene, združili v večje okoli nekega jedra, s čimer bi nastopila možnost za razvoj v nakazano smer. Seveda ne bodo smeli zi^nemariti manjših kmetij, ki so trenutno brez perspek- tive, četudi tu trenutno ni videti ko- risti in bi bilo preuranjeno dolgo- ročno investiranje lahko škodljivo. Nasploh bo potrebno za preusme- ritev hribovskega kmetijstva dosti denarja, ki ga pa kljub nenehnemu nakazovanju potreb, še vedno ni. Zaradi dobro razvite hranilne kre- ditne službe pri KK Žalec so mogli lani investirati v ureditev kmetij 1,400.000 ND; deloma so ta denar u- porabili tudi za nakup plemenske živine in kmetijskih strojev. Ta ob,- lika varčevanja se je izkazala zelo dobro in hranilno-kreditno službo bo potrebno v prihodnje še bolj o- čvrstiti, da bodo tako zbrali še na- daljnja potrebna sredstva. ZBORI V LAŠKI OBČINI ZELO PESTRI Za sedem odstotkov več KAKO BI URAVNAVALI DOHODKE Z IZDATKI? Zadnje dni je bilo v laški občini že več zborov volivcev, a nekaj jih bo še te dni. Pred občani je tdkrat obsežno in tudi problemsko zelo pe- stro gradivo, zato ni nič čudnega, če so zbori volivcev dobro obiskani in tudi razprave zelo živahne. Na zborih razpravljajo cbčani o j^rora- "cüWtí'za leto 1966, O samoprispevku za financiranje osnovnega šolstva in o predlogu odloka o uporabi mest- nega zemljišča. Prelog letošnjega proračuna predvideva 6,450.000 ND dohodka, kar je za 7 " o več od lanskega pro- računa. Izdatki proračuna so seveda večji, ker so potrebe velil^e, zaradi tega so sestavljalcii proračuna meni- li, da je najbolje, če dajo v razpra- vo nespremenjene navedbe potreb, da bi mogli občani v razpravi sami odločati in priporočati, kako naj uravnavajo izdatke z možnimi do- hodki. Izdatki predvidevajo kar 3,480.000 ND več, kolikor bi bilo dohodkov v občinskem proračunu, kar je celih 54 "/o vseh razpoložljivih sredstev. Po pripombah občanov in njihovih predlogih za delitev prora- čunskih sredstev bo občinska skup- ščina na «svoji prihodnji seji sredi marca dokončno odločala o delitvi proračunskih sredstev. O uvedbi samoprispevka občanov za financiranje investicij v osnov- nem šolstvu so občani že precej raz- pravljali. Predlog predvideva več inačic, ki bi zagotovile tudi različno višino tako zbranih sredstev. Zapo- sleni občani bi naj plačevali 0,5 % od svojih osebnih dohodkov (s či- mer bi zbrali 180.000 ND), ali pa ce- lo 1 "o, s čimer bi sredstva podvoji- li. Obrtniki in drugi javni poklici naj bi prispevali 7 "o (kar bi bilo 44.700 ND) ali pa 5",, (30.190 ND) od svojega čistega dohodka. Za kmečko prebivalstvo predvideva predlog kar pet variant, med njimi pa je verjetno najbolj ugodna tista, ki predvideva, da bi samoprispevek plačevali samo kmetovalci v II. in III. kategoriji, medtem ko bi bili drugi kmetovalci prispevka oprošče- ni. S tem bi zbrali letno približno 95.000 ND tako, da bi v II. kategori- ji kmetovalci plačah 12 % od KD, v III. kategoriji pa samo 8 %. Predlog predvideva tudi tri variante za pla- čev^anje samoprispevka upokojien- cev. če upoštevamo, da se bodo ob- čani na zborih volivcev zelo verjet- no odločali za tiste variante, ki so zanje najbolj ugodne, bi sklad raz- polagal letno z 280.000 ND. Predlog določa, da bi ta samoprispevek pla- čevali v obdobju štirih let in bi ga imenovali šolski dinar. Financiranje šolskih investicij je velik problem in v Laškem so se odločili, da ga rešijo kolikor mogo- če v celoti. Samoprispevek je samo ena oblika, medtem ko so hkrati le- po uspeli z akcijo za odpoved obvez- nic skopskega posojila, ki so jih rnnogi kolektivi namenili v korist šolstva. Tudi mnogi posamezniki od- stopajo obveznice v korist tega sklada. Nekaj manj ugodni so re- zultati podpisovanja pogodb za red- no financiranje šolstva, saj je do sredine februarja podpisalo od 26 delovnih organizacij tovrstno po- godbo samo 15 delovnih organizacij. Sklad za šolstvo bo v kratkem predložil občinski skupščini finanč- ni načrt za leto 1966. V načrtu je, da bi letos pripravili vso potrebno dokumentacijo za gradnjo šol v Laš- kem in Rimskih Toplicah, odkupili bi zemljišča in dokončali adaptaci- jo osnovne šole na Brezi. Vse to bi stalo približno 500.000 ND. Odlok o odmeri prispevka za upo- rabo mestnega zemljišča je občin- ska skupščina že sprejela, vendar s pogojem, da o njem razpravljajo še občani na zborih volivcev. Raizpra- va bi naj predvsem opredelila deli- tev mestnih območij, višino prispev- ka v posameznih območjih in jasno opredelitev, v kakšne namene bi uporabljali tako zbrana sredstva. MP. KORISTEN PREDLOG? (ISiadaljcvanje s 1. strani) Na zadnji seji sveta za urbanizem, gradbene, komunalne in stanovanj- ske zadeve pri celjiski občini smo čuli koristen predlog, ki bi ga kaza- lo uresničiti. Predstavniki vodne skupnosti so seznanili svet o načrtu za financiranje vodno gospodarskih del in kanalizacije v Celju. Pri tem je važno poudariti to, da bi ta na- črt sofinancirala tudi republika v višini 60vrednosti. Dela bi zaklju- čili 1980. leta in veljala pa bi nekaj milijard starih din. Menili so, da te ugodne prilike, ki se sedaj nudi Celju, ne bi smeli zamuditi. Za letošnje leto bi bilo potrebno zbrati 278 milijonov starih din. K temu bi priispevala republika še 60"o- S tem denarjem bi nadaljevali regulacijo Voglajne, naslednja leta pa bi se lotili regulacije Sušnice in Koprivnice. Vzporedno s tem bi ure- jali tudi kanalizacijo. Za ta življenjsko važen načrt so zainteresirana vsa celjska podjetja, zlasti Cinkarna, ki je pripravljena ta dela ikrepko podpreti. Relacija te zamisli je izvedljiva, čeprav na prvi pogled kaže, da ni mogoče zbrati toliko denarja. Ze finančni načrt te- ga projekta, ki ga bo svet predložil občin(ski skupščini, predvideva za letos ohrabrujoče vire financiranja. Iz prispevka za uporabo mestnih zemljišč bi šlo v ta namen okoli 200 milijonov starih din, iz komimalne- ga proračuna okoli 127 milijonov starih din, celjska industrija pa bi lahko zbrala približno enako vsoto kot je doslej plačevala vodni prispe- vek, -ma- DODATEK K RAZRAVI O PROBLEMIH ZDRAVSTVA DELITEV DELA IN CENE Razprava v zvezi s problemi zdravstvene službe, kt smo jo posre- dovali v zadnjih dveh številkah, je vzbudila nekaj upravičenega zani- manja. Danes posredujemo ne ne- kaj misli s strani, da tako rečemo, neposrednih koristnikov zdravstve- nih uslug, kakor tudi nekatere po- datke, ki se nanašajo na cene sto- ritev. Gre zlasti za vprašanje, ali ne bi mogli pričeti (seveda v širših okvi- rih!) z reorganizacijo že v čakalnij- cah splošne prakse? Da ne omenja- mo pretiranih formularjev, ki do skrajnosti komplicirajo postopke, spreminjajo žive ljudi v papir in razveseljujejo — kajpak birokrate, ki so si jih izmislili. (Spomnimo se samo nekaj deset metrov dolgega s vitka, ki ga je svoj čas pred očmi začudenih gledalcev odmotavala te- levizija.) S stališča bolnega človeka je vse- kakor bistvene varnosti, kako čim- prej priti do potrebne zdravniške pomoči. Če bi nakazali nekaj ovir, ne bi ■ predvsem mogli mimo občut-. ka, da je pač zdravstvenih delavcev premalo in bolnikov preveč. Iz raz- govorov s številnimi državljani bi lahko sklepali a tem, kar. je sicer znano, da so največje hibe v reži- mu (ki pa seveda, ni ne celjiski ne slovenski, marveč je splošna jugo- slovanski) — zlasti v delitvi dela med splošno prakso in specialistič- nimi službami. Mnogi se upravičeno vprašujejo, zakaj ne bi mogli v pri- merih, ko gre za bolezni, kot na pri- mer, oči, ušes, grla, za telesne po- škodbe itd. naravnost k specialistu, ampak si morajo pot do tja utreti šele z napotnico in drugimi proce- durami, kar je lahko ob dejstvu, da nazadnje vendarle pridejo do »ci- lja«, t^a.s finančilih vidikov ne. Poglavje zase so vsekakor tudi ce- ne zdravniških storitev. Preprosto se zdi normalnemu človeku nera- zumljivo, kako lahko cena istovrst- ne operacije tako varira v razUč- nih bolnišnicah, še bolj nemogoče in nerazumljivo se zdi, da so te raz- like tudi nekaj deset tisoč dinar- jev. če bi navedli zagrebški primer, kjer v treh različnih bolnišnicah stane ista operacija tako različno, ne bi s tem povedali ničesar, kajti naši slovenski primeri pri tem niso nič drugačni. Že samo dejstvo, da ni vseeno v kateri bolnišnici ženska rodi, kljub temu, da gre v tem pri- meru za normalne porode, je vred- no razmišljanja. Plačniku se verjetno milo stori, ko primerja te cene. In če to vpra- šanje zožimo na področje naše zdravstvene skupnosti, ugotovimo, da smo na istem. Če bi iskali vzro- ke, bi predvsem ugotovili, da orga- nizacija zdravstva nikakor ni ideal- na. To tembolj ob dejistvu, da pride v našem zdravstvu na primer na enega zdravnika šest zdravstvenih in 7,2 nezdravstvenih delavcev! Ob sedanji reorganizaciji našega zdravstva bo verjetno potrebno tu- di o tem razmišljati. Vsekakor bo reorganizacija marsikje živo poseg- la v kadrovske probleme, ki nika- kor ne ustvarjajo pocenitev zdravst- venih storitev. Pri tem pa vemo, da je skupnost socialnega zavarovanja v Celju v strahoviti pasivi. Na področju nekdanjega celjske- ga okraja je verjetno šentjurski zdravstveni dom eden redkih, ki za- posluje le najnujnejšo pomožno de- lovno silo. V Šentjurju je namreč 19 zdravstvenih delavcev in 4 ne- zdravstveni. V brežiškem zdravstve- nem domu je zaposleno 39 zdravst- venih in 23 nezdravstvenih delav- cev! Vsekakor pa je verjetno sev- niški zdravstveni dom s 23 zdravst- venimi in 16 nezdavstvenimi delav- ci odraz organizacije dela in pogo- jev ter razmer. Ob tem pa še vedno ostaja dejstvo, da naša zdravstve- na služba ni tako urejena, da bi bi- la v bolnikovo zadovoljstvo. Cene storitev in zdravstvenih uslug v zdravstvenih domovih in na terenu, ki jih opravljajo naši zdravstveni delavci — simbolizirajo razmere zagrebških bolnišnic. Ne- verjetno je, da pride na bolnika, ki bi želel na rentgenski pregled prsnih organov v Slovenskih Konjicah tisoč sto dinarjev, v Šentjurju pa samo 460. To se pravi, da je še vedno ceneje, če bi se Konjičan pe- ljal v Šentjur na rentgenski pregled, kot pa, da bi šel v Konjice. Ali pa specialistični pregled v dispanzerju za žene: Šentjur — 700, Celje 1100 in v Laškem kar 1300 dinarjev. Pri tem pa vemo, da je edino v Celju specialist! Ni tudi vseeno, kje gre na primer šolar na pregled. Kajti v Šmarju stane sistematični pregled šolarjev 332 dinarjev, v Celju pa kar 1200! Ali pa obiski patronažnih sester! če gre obiskat bolnika celjska patro- nažna sestra, stane to 800 dinarjev, v Laškem pa celo 1.800 starih din! Neverjeten je tudi podatek, da ni vseeno kje ti daj ajo injekcije. Če ti jo dajo v Šentjurju stane to 100 starih dinarjev, če greš pa v Krško, stane dajanje injekcije 400 dinarjev! Tudi zdravniški pregledi (I) se različno vrednotijo. Zdrav- niški pregled v Celju stane 680 di-- narjev, v Krškem pa kar 1200 dinar- jev. Naj si nihče ne dela utvar, da je vseeno, kje se človek rodi ali pa umre! Medtem ko stane porod na domu 1200 dinarjev na področju šentjurskega zdravtsvenega doma stane v Laškem 1800 dinarjev. Ogled trupla v Šentjurju stane 1000 dinar- jev, v Krškem 2500 dinarjev. In tako gre to v nedogled. Glede zdravljenja v celjiski bolnišnici je slika drugačna. Celjska bolnišnica namreč spada med najcenejše bol- nišnice v Sloveniji. Razpisna komisija pri Tekstilni tovarni »JUTEKS« 2alec razpisuje prosta delovna mesta za: 1. Varnostnega tehnika, 2. Mojstra izmene v šivalnici, 3. Vodje mehanične delavnice, 4. Vodje zidarske skupine, 5. Dveh ključavničarjev, 6. Kurjača parnih kotlov. Pogoji: 1. Srednje strokovni delavec strojne ali tekstilne smeri s 4-Ietno prakso. 2. VK finomehanik s 4-letno prakso. 3. Strojni tehnik s 4-letno prakso. 4. VK zidarski delavec s 3-letno prakso. 5. Kvalificirani ključavničar z 2-letno prakso. 6. Izprašan kurjač za polavtomatsko kurjenje z 2-Ietno prak- so. Podjetje s stanovanji ne razpolaga. Osebni dohodld po Pra- vilniku o osebnih dohodldh. ŠOLSTVO V MOZIRJU NAJ BI DOBILO 41 ODSTOTKOV Za ceste še več POTREBNA BO PODPORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI Te dni razpravljajo v mozirski občini na zborih volivcev predlog proračuna za leto 1966. Proračun je sestavljen na temelju lanskega re- formnega rebalansa in predvideva, da bi lahko zbrali 544 milijonov sta- rih dinarjev. Najmočnejša postavka proračunskih dohodkov je prispe- vek iz osebnega dohodka zaposle- nih v gospodarstvu in v negospo- darskih dejavnostih. Iz teh prispev- kov naj bi zagotovili kar 40 odstot- kov proračunskih dohodkov. Drugi dohodki so prispevki od prodaje blaga na drobno, prispevek od kme- tijske dejavnosti in dragi dohodki. Predlog za uporabo sredstev iz proračuna predvideva, da bi letos glavni delež koristilo šolstvo, saj je zanj predvideno 224 milijonov sta- rih dinarjev, kar je 41,16 odstotkov celotnega proračuna. Stroške za enega učenca cenijo na 88 tisoč sta- rih dinarjev. Za prosveto in kulturo je predvideno 2,94%, socialno var- stvo 5,81%, priznavalnine 3,03%» zdravstveno varstvo 3,80 %. Za pri- znavalnine borcem NOV je preidvi- deno 12,4 milijonov starih dinarjev, kar je za dobrih pet milijonov več kot lani. Stalne priznavalnine naj bi prejemalo 86 oseb, priznavalnine bi bile od šest do 25 tisoč dinarjev me- sečno. Za vse dražbene Službe pred- videva občinski proračim 309 milijo- nov starih dinarjev, kar je 57 od- stotkov celotnega proračuna. Druga sredstva občinskega prora- čuna so predvidena za dejavnost dr- žavnih organov, negosi)odarske in- vesticije, komunalno dejavnost, de- javnost družbeno-političnih organi- zacij in za gospodarske posege. Krajevne organizacije naj bi dobi- le iz cestnega in komunalnega skla- da za vzdrževanje občinskih cest in za komunalno dejavnost okoli 2 mi- lijonov starih dinarjev. Ta sredstva pa seveda ne bodo zadoščala, da bi lahko uredili vse, kar je potrebno, zato bodo krajevne skupnosti skuša- le zbrati še dodatna sredstva in pri- spevke od občanov. Ob teh .razpraVah o občinskem proračunu moramo še posebej po- udariti, da ostane prispevek iz oseb- nega dohodka od kmetijske dejav- nosti enak kakor lani; tako se da- jatve kmetov ne bodo povečale, več- ji bo le njihov prispevek za zdrav- stveno zavarovanje kmetov. Vse dosedanje razprave o dohod- kih in izdatkih občinskih sredstev so pokazale, da so potrebe v občini precej manjše od možnih dohodkov, zaradi česar bo potrebno marsikje sodelovanje in podpora delovnih or- ganizacij in posameznih občanov. -er SADOVNJAKI V LAŠKI OBČINI PROPADAJO KDO SE BO LOTIL DELA Današnji sadovnjiaki v laški ob- čini so samo še senca tistih, zaradi katerih so se kupci kaj radi ustav- ljali v Laškem in sklepali pogod- be za deset vagonskjh pošiljk sadja. Med vojno pa se je to prvovrstno sadje okužilo z ameriškim kapar- jem. čeprav so kmetijske zadruge prav ocenile nevarnost, ki je grozi- la, pa so mnogi sadjarji vendarle mslili, da bo minila brez hujših posledic. Zato iso bile akcije škrop- ljenja, ki so jih organizirale kme- tejiske zadrage, mnogokrat le polo- vične. Kasneje pa so le spremenili mnenje in kmetijske zadrage v Laškem, Rečici, Rimskih Toplicah in v Jurkloštra so zato nabavile po- trebno število motornih in ročnih škropilnic ter vsako leto pripravile tudi kompleksno škropljenje sadne- ga drevja. Žal pa so te akcije že pred leti prekinili. Ob dokončni zdražitvi kmetijskih zadrag je se- danja večino škropilnic razproda- la in s tem v zvezi opustila škrop- ljenje pri zasebnih lastnikih sadnih nasadov. Glede na to, da je za tako delo zadruga zelo težko dobila de- lovno silo in da zato tudi ni bilo posebnih dobičkov, kmetijski za- drugi te prodaje — če upoštevamo samo finančno' stališče ni zameriti. Neodpustljivo pa je, da kot kmetij- ska organizacija dopusti, da njena strokovna služba tako ravnodušno gleda propad tisočev in tisočev sad- nih dreves, ki bi še dober čas lahko kljubovala kaparju. V nadomestilo za posekano sadno drevje naj bi zasadili nove sadov- njake. To pa bo seveda terjalo tu- di veliko sredstev. Kljub temu pa je na terenu veliko ljudi, ki bi se obnove sadovnjiakov lotili — potreb- na je samo iniciativa in pomoč kmetijske strokovne službe. Najti je treba primerne oblike sodelova- nja, o katerem so razpravljali že na mnogih konferencah in razgovorih. Kmetijska zadraga se bo tega le morala Jotiti, saj bi morala biti pri- zadevanja usmerjena predvsem v izpolnjevanje proizvodnih nalog; si- cer bi se lahko vprašaliv kolikšnega^ pomena je kmetijska zadraga sploh. Zgodovina se ponavlja ZAKAJ ČLOVEK NE BI DOBIL 613 TISOC STARIH DINARJEV MESEČ- NIH PREJEMKOV, CE SI JIH ZASLUŽI!? ZAKAJ NE BI STANOVANJE, KI SODI SICER V TAKO IMENOVANI SKLAD ZA PROSVETO, DOBIL SOFER, CE GA LAHKO ODKUPI?! ■Pred skoraj štirlnDi leti (20. julija 1962. leta), je bilo v Celjskem tedni- ku na tretjd strani zapisano med dru- gim tudi tole: »... kako je dobil stanovanje? Kakšne so bile te okoliščime? Naijprej ni brez pomena to, da je bil predsednik določene komisije, (ko- misije za razdeljevanje stanovanj, op. p.), ki je odločala o prioritetni listi. Ker je bil predsednik, e imel tuidi besedo, in ker je imel besedo, je imel tudi očitno pravico, da postavi sebe na prvo mesto v lestvdci kandi- datov za stanovanje. Vedel je, da bo na razpolago eno samo stanovanje, zato .se mu je zdelo docela logično, da ga ho dobil tisti, ki bo na listi prvi. Tovariš-i v komisiji se sicer niso strinjali, da hi moral na čelu liste biti prav on, ne zaradi njega, marveč za- radi dejstva, da bi bil stanovanja vsaj enako potreben še kdo dimig, da pa bi ga bil kdo drug hkrati dosti bolj upra- vičen dobiti zaradi preprosto člove- škega z^jučka, da d 7 — srednješolska izobrazba z najmanj 5-letno prakso v javni upravi. Prijave sprejema Komisija za razpis delovnih mest pri Skup- ščini občine Šmarje pri Jelšah do 15. 3. 1966. Komisija bo prijave obravnavala dne 18. 3. 1966 ob 9. uri v sejni sobi Skupščine ob- čine Šmarje pri Jelšah. PRIPOMBE OBČANOV BODO IPOŠTEVAU Znano je, da je odlok o prisi)ev- j[U za uporabo mestniih zemljišč povzročil med prebivalci celjiske ob- line precej vroče krvi. Občani so predvsem negodova'Ml zaradi tega, ker je občinska skupščina sprejela ta oáiok preden je bil dan v javno ob- raivnavo. Zakaj je do tega prišlo, je znano in smo o tem že pisali. Torej odlok je bil sprejet, vendar so odborniki sprejeli odlok s pridrž- kom, da bo potrebno odlok pozneje uskladiti z morebitnimi pripomba- mi občanov. Teh pa ni bilo malo. Občinska komisija, ki je proučila pripombe občanov, je v glavnem ugotovila, da so se občani z odlo- kom strinjali povsod tam, kjer jim je bil odlok tudi pravilno in podrob- no pojasnjen. Javna razprava je pokazala, da je večina občanov v načelu sprejela odlok kot koristen, dali pa so naj- več pripomb glede kategorizacije, ker ne ustreza celjskim pogojem. Zato je komisija ustregla večini pri- pomb občanov s tem, da bo pred- agala občinski skupščini razvrsti- tev območij v mestu za eno katego- rijo nižje. Tako bo npr. stanovanj- ski predel okrog Cinkarne in Dolgo polje uvrščeno iz I. v II. kategorijo. Prav tako se bo kategorizacija spre- menila za ostale predele. Pripombe občanov, da bi naj bile oproščene prispevka socialno ogro- žene družine, je komisija tudi upo- števala, -Vendar ne na splošno (kot npr. upokojenci z nizkimi pokoj- ninami), ampak tako, da bo vsak tak primer potrebno proučiti pose- bej. Komisija pa se ni strinjala s pripombami nekaterih vodstev šol, češ naj bi bile šole oproščene tega prispevtka, ker že tako sprejemajo dotacijo iz proračuna. V tem pri- mera je obveljialo stališče, naj pri- spevek pflačaljlo koristniiki ne glede na, to kdo jih financira. Prav tako ne bo oproščena prispevka železnica za takozvane železniške.harfe, razen za 2 tira na glavni progi in za 1 tir na savinjski progi. Če bo občinska skupščina katego- rizacijo spreinenila, prispevek ne bo prizadel občanov v živo. Strokovnja- ki menijo, da bo znašal za povpreč- no stanovanje (60 m^) okrog 10 N din mesečnp, za lastnike individu- alnih hiš pa nelkaj več. Računajo, da bodo s tem prispevkom letos zbrali okrog 350 milijonov starih din. Okoli 100 milijonov bodo upo- rabili za redno vzdrževanje komu- nalnih naprav, okrog 250 milijonov pa za izgradnjo kanalizacije (grad- nja kolektorjev), s katero v Celju ne kaže več odlašati. -ma- prednost najvažnejšim problemom v nedeljo so imeli na Polzeli zbor volivcev, ki se ga je udeležilo precej ljudi. Predstavnik občinske skupšči- ne Žalec je podal najprej poročilo o razvoju gospodarstva in dmžbenih služb v Občini, nato pa je govoril še o zaključnem računu proračuna ter o predlogu proračima in stoladov za leto 1966. V razpravi so nato volivci predlagali nekatere spremembe in dopolnitve. Ker pa je potreb seveda več kot je denarja, so se odločih za nujnejše. Med drugim bodo asfal- tirali cesto Polzela—Braslovče — z deli bodo začeli že v začetku tega meseca — poleg tega pa bodo uredi- li javno razsvetljavo v Založah in Podvinu, skrbeli za vzdrževanje ob- činskih cest itd. V enem izmed no- vih blokov bodo uredili tudi otroški vrtec, ki bo svoje prve varovance sprejel v mesecu septembru. Poleg naštetega bodo prebivalci Orove va- si in Založ dobili vodovod. KDO BO UPRAVLJAL v železaimi Štore so se že začeli ukvarjati z misldijo in ipripiavami za prihodnje volitve članov v samo- npraviHilh organih. SindikaLna podruž- nica in ipredstavmiki Oisnovnih organd- zaoij ZK so skupaj s predsedniki zdajšnjih samoupravnih organov pre- tekli teden irazipravlj ali o pripravah za volitve novih samouipravnih organov, ki bodo piioti ikoincu aprila. Da bi bue priprave lin izbor kandidatov kolilkoT bolj širok, iso se odločili, da bodo v tem času sklicali več proizvodnih se- stankov, na ikaterih se ne bodo pogo- varjali samo o proizvodnji, temveč tudi o usipehih tiin nalogah samouprav- Ijavcev. Pirepričani so, da bodo v taki obliki lahko krepko pripomogli k uveljavljanju samoupravljanja. ,,KRŠ€ENO'' MLEKO TEŽAVE ŠMARSKE MLEKARNE ZARADI PONAREJENEGA MLEKA Nekateri proizvajalci ponarejajo mleko. Razlog je pač dovolj pre- prost: Za mleko, hočejo iztržiti čim več. Ponarejevalci običajno doliva- jo vodo, ali pa mleko posnamejo. V šmarski mlekarni ugotavljajo, da nekateri dodajo tudi več kot četrti- no vode. Kako ugotavljajo, če je mleko po- narejeno? V šmarski mlekarni ugotove to s pomočjo tehtanja mleka in na pod- lagi loma svetlobe. Ед liter mleka tehta 28 do 35 gramov več kot en li- ter vode. Vsako mleko, ki nima ta- ke teže je ponarejeno: ali je dodana voda, ali pa je mleko posneto. Za ugotavljanje teže mleka uporabljajo pripravo, ici se imenuje laktodenzi- meter. To pripravo potopijo v mle- ko in na skali preberejo težo mleka. Natančnejši način je ugotavljanje ponarejenega mleka na podlagi lo- ma svetlobe. Svetloba ob prehodu skozi mleko spremeni smer. če je mleko ponarejeno, se lomi pod dru- gačnim kotom kot če je mleko na- ravno. Velikost odklona pove, koli- ko je dolito vode, oziroma, v kolik- šni meri je mleko ponarejeno. Ker pomeni ponarejanje mleka prodajo manjvrednega blaga, bo po- trebno proti ponarejevalcem strožje ukrepati. Ponarejanje prinaša tudi veliko škodo tako proizvajalcem kot mlekarni, ki se že ukvarja z vpraša- njem, kam z mlekom. Doslej ga je prodajala celo v Ljubljano, vendar prihajajo od tam vedno resnejša opozorila, da mleka ne bodo več ku- povali, ker je slabo. V glavnem zato, ker je v lijem preveč vode. KA Med volivci na Vranskem Zadnji zbor volivcev na Vranskem je bil za razliko od prejšnjih let ze- lo živahen in aktualen. Največ pri- pomb je šlo kajpak na račun name- ravane ukinitve poslovalnice trgov- skega podjetja »Tehnomercator« iz Celja, ki je na Vranskem poslovala nerentabilno. »Res je, da za lokal ni velikega zanimanja, res pa je tu- di, da vodstvo slabo skrbi za zalogo. Tako je v tej trgovini največkrat slišati odgovor — nimamo, pa če- prav gre za navadne pile«, so odgo- varjali naježeni občani. Sestanek pa seveda ni bil name- njen samo temu primeru. Razprav- ljali so tudi o cesti, ki pelje skozi Vransko. Je pač takšna kot marsi- kje drugje, vsa kotanjasta in polna jezerc, če dežuje. Le-ta pa s tin-iz- rnom nimajo nobene zveze. Cesta je nujno potrebna popravila. Upajmo, da se bo to zdaj le zgodilo. Šmarje pri Jelšah, ta prijetna občinska metropola spreminja svoj zunanji videz. V zadnjih le- tih so vznikle enodružinske hiše, ki s svojo lego in zaključenostjo dopolnjujejo stanovanjsko nase- lje ob Cesti. Po komunalni ure- ditvi bodo stanovalci lahko pri- jetno zaživeli v tem novem sta- novanjskem naselju. Foto: J. Seveii TV od 6. do 12.3. Nedelja, 6. 3. 9.10 Poročila (Ljubljana)! 9.15 Prišla bo pomlad — oddaja narodne glasbe (Ljubljana); 9.45 Spored prihodnjih dni (Ljubljana); 10.000 Hokej CSSR : Polj- ska (db 12.10 — 12.40) (Ljubljana); 12.10 Združenje radovednežev — od- daja za otroke (Zagreb); 12.55 Lassie — serijski ifilm za otroke (do 13.25) (Ljubljana); 16.00 Poročila (Ljubljana); 16.05 Rezerviran čas (Ljubljana); 17.00 Hokej Švedska : ZDA (do 19.10 — 19.40) (Ljubljana); 19.10 Glasbena od- daja (Zagreb); 19.54 Intermezzo (Ljub- ljana); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.30 Hokej Sovjetska zveza : Vzh. Nemčija (do 22.40 — 23.10) (Ljublja- na); ca. 22,45 Posnetek tekme Jugo- silavija : Zah. Nemčija — Zadinjd dve tretjini (pričetek 5 min. po koncu prejšnje tekme) (Zagreb); 23.45 Poro- čila (Zagreb). Ponedeljek, 7. 3. 10.00 Televizija v šoli (Zagreb); 11.40 Televizija v šoli: O televiziji (Ljubljana); 17.40 Tečaj angleškega jezika (Beograd); 18.10 Risanke (Ljub- ljana); ie.25 TV Obzornik (Ljubljana); 18.45 Malo za vsakogar, nekaj za vse (Ljubljana); 19,15 tedenski športni pregled (Beograd); 19.40 Rezerviran čas (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.30 TV drama (Beograd); 21.30 Biseri glasbene literature: Dane škerl — Kontrasti — oddaja studia Sarajevo -(Beograd); 21.45 Reportaža studia Sarajevo (Beograd); 22.00 Poje Slovenski oktet (Ljubljana); 22.15 Po- snetek tekme Jugoslavija : Švica (ce- lotna tekma) (Ljubljana); 23.15 Poro- čila (Ljubljana). Torek, 8. 3. 16.40 Poročila (Ljubljana); 16.45 Film za ^otroke (Ljubljana); 17.00 Ho- kej CSSR : ZDA (do 19.10 — 19.40) (Ljubljana); ca. 19. 10 Glasbena odda- ja (Beograd); 19.54 Intermezzo (Ljub- ljana); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.30 Hokej Kanada : Vzh. Nemčija (do 22.40 — 23.10) (Ljubljana); 22.40 Poročila (Ljubljana!. Sreda, 9. 3. 10.00 Televizija v šoli (Zagreb); 14.20 Poročila (Beograd); 14.25 Nogo- metno srečanje Partizan : Sparta (Beo- grad); 16.15 Tik tak — oddaja studia Ljubljana (Zagreb); 16.30 Pionirski TV studio — oddaja studia Ljubljana (Za- greb); 17.00 Hokej Vzhod. Nemčija : Poljska (do 19.10 — 19.40) (Ljubljana); ca. 19.10 Glasbena oddaja (Beograd); 19.40 TV prospekt (Zagreb); 19.54 In- termezzo (Ljubljana); 20.00 TV dnev- nik (Beograd) ; 20.30 Hokej ZDA : Fin- ska (do 22.40 — 23.10) (Ljubljana); ca. 22.45 Posnetek tekme Jugoslavi- ja : Anglija — Zadnji dve tretjini (pri- četek 5. min. po koncu prejšnje tek- me) (Zagreb); 23.45 Poročila (Zagreb). Četrtek, 10. 3. 10.00 Televizija v šoli (Zagreb); 11.00 Tečaj angleškega jezika (Beo- grad); 13.30 Hokej CSSR : Kanada (do 15.40 — 16.10) (Ljubljana); 16.10 Poro- čila (Beograd); 16.15 Tisočkrat zakaj? — oddajia za otroke (Beograd); 17.00 Hokej Sovjetska zveza : Švedska (do 19.10 — 19.40) (Ljubljana); ca. 19.10 Glasbena oddaja »Nocoj, pa, oh, no- coj« (Ljiubljana); 19.40 Kaleidosikop (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beo- grad); 20.20 Aktualni razgovori (Beo- grad); 21.10 Oddaja narodne glasbe (Beograd); 21.20 Malo zares in malo za šalo (Ljubljana); 21.50 Rezerviran čas (Ljubljana); 22.20 Lirika (Skopje); 22.30 Poročila (Ljubljana). Petek, 11. 3. 10.00 Televizija v šoli (Zagreb); 16.30 Poročila (Zagreb); 16.35 Mali svet — odaja za otroke (Zagreb); 17.00 Hokej CSSR : Švedska (do 19.10 — 19.40) (Ljubljana); ca. 19.10 Odda- ja narodne glasbe (Zagreb); 19.40 TV akcija (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.20 TV obzornik (Ljublja- na); 20.30 Hokej Sovjetska zveza : Ka- nada (do 22.40 — 23.10) (Ljubljana); ca. 22.45 Posnetek tekme Jugoslavi- ja : Romunija — Zadnji dve tretjini (pričetek 5 min. po koncu prejšnje tekme) (Zagreb); 23.45 Poročila (Za- greb) . Sobota, 12. 3. 10.00 Televizija v šoli (Zagreb); 16.10 Poročila (Beograd); 16.15 Kje je, kaj je — oddaja za otroke (Beograd); 16.30 Lutkovna oddaja (Skopje); 17.00 Hokej ZDA : Poljska (do 19.10 ~ 19.40) (Ljubljana); ca. 19.15 Hoikej Ju- goslavija : Avstrija (do 21.10 — 21.40) (Začetek 5. min. po koncu prejšnje tekme) v odmoru TV dnevnik (Za- greb); ca. 21.10 Cm sneg — humore- ska (Beograd); 22.00 Übnanza — serij- ski film (Ljubljana); 22.50 Zadnja po- ročila (Ljubljana). Denar ni ovira Strelci z območja občine Laško so te dni napravili obračun enoletnega dela dn ob tej priložnosti ugotovili, da je bilo njihovo delo v preteklem letu precej živahno in uspešno. V občini dela enajst strelskih družin, oid kate- rih je (najuspešnejša strelska družina iz Rečice, iki je prejela že dve pri- znanji strelđke zveze Slovenije. Ne glede na to, da tairejo vse strelsike družine budi finančne težave, je ome- njena družina te težave v preteklem letu zelo uspešno prebrodila, saj je ustvarila preko milijon in pol dinarjev lastnih dohodkov. Toida ta uspeh ne Velja za ostale družine. Prav zaradi finančnih problemov je bilo njihovo delo slabše, kot bi bilo lahko sicer. Zato so se nekatere udeleževale tek- movanj le znotraj občine, za udeležbo na tekmovanjih izven nje pa niso ime- le sredstev. Da bi bilo strelsko delo v prihodnjem razdobju uspešnejše, je občinski strelski odbor v sodelovanju s sosednjimi občinskimi strelskimi od- bori organiziral seminar in si tako vzgojil šest novih inštruktorjev. POGREBI IN CENE že nekaj let nazaj so bile cene sto- ritev pogrebnega zavoda v Celju ne- spremenjene, čeprav so stroški pov- ^d drugod porasli. Posledica tega Je bila, da so bili dohodki zavoda ^sako leto manjši, kar je vplivalo notranjo delitev dohodka v zavo- diti. Medtem ko je prejšnja leta za- ^od delil čisti dohodek v sklade in osebne dohodke v razmerju 80:20, ^e je to razmerje v zadnjih dveh 'ötih spremenilo na 92:8 v škodo sltladov. Zato je pogrebni zavod predlagal, se cene za pogrebne storitve po- 1'šajo za 23 " ,>, za prevoze pa za ^^^'(►. Zavod za cene se je s tem ^fedlogom strinjal, strinja pa se tu- pristojni občinski svet, ki je pred T^^vi predlagali celjski občinski ^•iupščini ta predlog v potrditev. -ma- 34 LITROV KRVI Prejšnji teden je sindikalna podruž- nica železarne Štore sporazumno s transfuzijsko postajo celjske splošne bolnišnice organizirala veliko krvo- dajalsko akcijo. Za darovanje krvi se JQí prijavilo 127 dajalcev, med njimi največ članov železarne, a po zdravni- škem pregledu iso sprejeli 122 daroval- cev, ki so dali skupaj 34 litrov krvi. Tolikšen odmev je vsekakor pohvalen in vse priznanje gre predvsem sindi-. kalni podružnici železarne, ki je uspe- la v kratkem času organizirati tako velik odziv krvodajalcev. »DALMACIJA« V CELJU Pred dnevi je v Narodnem domu gostoval zabavni ansambel »Dalmaci- ja«, ki ga vodi dirigent Mario Nar- cjeli. Nastop je zelo navdušil obisko- valce, katerih večino so sestavljali vojini obvezniki celjskega garnizona, predvsem so se obiskovalci ogreli nad dalmatinskimi in mehiškimi pesmimi in so z vztrajnim ploskanjem terjali nekajkrat ponovitev teh pesmi. Nastop ansambla je organiziral Dom JLA. RB CESTNO PODJETJE V CELJU razpisuje prosto delovno mesto: KADROVSKEGA REFERENTA « Kandidat mora imeti višjo" kadrovsko šolo ali L stopnjo prav- ne fakultete z nekaj let delovne praikse. Podudbe sprejema kadrovski oddelek podjetja 15 dni po ob- javi v časopisu. ferralit Žalec IZDELUJE: NAPAJALNIK ZA GOVEDO je namenjen za vgraditev v hleve z govejo živino. Izdelan je tako, da deluje samodejno. Priključen je na omrežje s priključkom R l'i". Deluje tako, da govedo z gobcem pritisne na vzvod, ki je v povezavi z glavnim ventilom. Dokler govedo pritiska na vzvod, voda teče, ko ga odmakne, se ventil zapre. PREDNOSTI: 1. V napajalniku ni voda ni- koli prestana, 2. Poveča se molznost krave. , DVAJSET LET CELJSKE STÜDLJSKE KNJIŽNICE POMEMBEN JUBILEJ Dvajsetletno obdobje je nekako tretjina povprečne življenjske dobe posameznika. Dvajset let kulturne ustanove, zlasti nove v Celju, pa je razpon, ob katerem se lokalna kro- nika mora ustaviti za pogled nazaj, hkrati z obračunom pa pretehtati možnost bodočega razvoja. število novih študijskih knjižnic se je po osvoboditvi okrepilo. Ce sta nekdaj imela tako kulturno dobrino le Ljubljana in Maribor, so se tem pridružila še nekatera mesta v po- krajini, med temi tudi Celje. Pomen študijskih knjižnic je vse globlji, de- lovno območje pa bolj široko, kakor pri ostalih knjižnicah. Slednja vzgojno odpirajo pota k beletristiki množicam in navajajo mladino k le- pi knjigi. Naloga je povsem študij- ska. In to za vse stroke, razširjene ve- ' je znanosti in umetnosti. Za tak štu- dij so nepogrešljivi leksikoni, pri- ročniki domačih piscev in tujejezič- nih. Vrh vsega pa še morajo biti pri roki besednjaki, dolga vrsta dnev- nikov in revij, zlasti strokovnih. Že ta naloga je kaj razsežna, niti ena knjižnica drugega tipa je ne zmore, študijska knjižnica je prvenstveno znanstvena. Streme^ti mora za izpo- polnitev temeljnih del vseh strok, tudi v svetovnih jezikih. Kaj vse nudi enciklopedija bralcu, ki želi razširiti svoje obzorje! Poleg doma- čih so mu na voljo dela v ruščini, angleščini, francoščini, italijanščini, in nemščini. Poleg leksikonov in en- ciklopedij splošnega značaja, drago- cena specialna dela vseh strok v svetovnih jezikih. Poleg aktivnih na- log za bralca pa je njena velika skrb hranitev literature za slučaj kata- strofe. Tu naj spomnimo čitalce na medvojno katastrofo Narodne knjiž- nice v Ljubljani, ko je zgorelo ve- liko število nenadomestljive litera- ture Zabeležimo še eno značilnih po- tez naše knjižnice: zbiranje raritet in unikatov ter za lokalno področje zbiranje celjskega tiska. Sedanje bo- gastvo naše knjižnice obsega nad 90.000 bibliotečnih enot. Točno je dosegla knjižnica 1965 — 91.472 enot. Ta zaklad se množi iz leta v leto. Spočetka je bil začetni fond skromen. Obogatitev svojih zbirk doseza knjižnica v glavnem s tako ";^enQ5?ahimi dolžnost ni mližvodi, ^po zakonu so namreč založniki Slo- venije dolžni od vsega tiska poslati študijskim knjižnicam po eden iz- vod. Z nakupi nabavljajo dela ju- goslovanskega tiska in onega iz za- mejstva. To pa v obsegu določenega • zneska rednega proračuna. Študijska knjižnica ima trojno na- logo: da zbira knjige in periodičen tisk; ga strokovno obdeluje po znanstvenih bibliotečnih načelih in ga nudi bralcem za študij, za sploš- no izobraževanje in strokovno izpo- polnjevanje, ter znanstveno razisko- vanje; da kot pokrajinska znanstve- na knjižnica zbira bibliotečno gra- divo o problematiki Celja in njego- vega pokrajinskega območja, ga ob- dela ne le strokovno — bibliotekar- sko, marveč tudi bibliografsko in dokumentaciJ!sko, da tako nudi ra- ziskovalcem možnost za raziskoval- no delo v zvezi s problematiko tega ozemlja; da v skladu z zakonom o knjižnicah skrbi za razvoj knjižni- čarstva v celjski občini, vsaj delno pa tudi v ostalih občinah celjskega okraja. V ta namen se mora voditi register knjižnic, povezava vseh knjižnic (fondov centralnega kata- loga knjižnic SRS), nadalje skrbeti za posredovanje medbibliotečnega izposojevanja in končno za vzgojo knjižničarskih kadrov. Matična služ- ba bo zahtevala lasten aparat, zdaj pa je tudi to delo porazdeljeno na upravnika in sodelavce. Navedene naloge so splošno-izobraževalne in hkrati znanstvene. Za te namene mora študijiska knjižnica zbirati še specialne zbirke: rokopise in redne tiske, geografske karte, muzikalije, drobni tisk in slikovno gradivo na- šega področja. Te naloge uvrščajo študijsko knjižnico v zvrst splošno znanstvene knjižnice kompleksnega značaja. Skladišča so v dosedanjih prosto- rih zasilna, na moč neprikladna (vlaga, nezadostno zračenje, ni pra- vilne osvetlitve, ne naravne, ne umetne) police so nesmotrne, stare omare, ki zavzemajo preveč prosto- ra, ki ni ekonomično izrabljen. Ka- paciteta vskladiščenih knjig je neza- dovoljiva, saj je med njimi nad 30.000 enot v zabojih, neinventarizi- ranih in bralcem nedostopnih. Vsa starejša literatura je mrtva in do- mala nedostopna. Zasilno je nada- lje shranjevanje zapuščin (dr. Josip Tominšek, pisatelja in prevajalca Vladimir]'a Levstika). Za Levstikovo zapuščino je bilo oskrbeti sobo iz- ven matičnega poslopja. Prav tako so zasilno hranjene specialne zbirke (redki tiski, rokopisi, geografske karte, med njimi nekaj dragocenih raritet, muzikalije, droben tisk, zla- sti zbirka krajevnih slik in razgled- nic, fotokopije rokopisov, dokumen- tov in redkih tis^y ^вд konçno,iZ^- ka grafike). Kakšen je odnos bralcev do knjiž- nice? V letu 1961 je bilo število bral- cev najvišje — 19.323. V naslednjih letih je opazno rahlo upadanje. Vzroke ni potrebno posebej nagla- šati, zasilna lokacija, premajhna či- talnica in delno umrtvičenost poslo- vanja. Sedanja čitalnica je nepri- kladna, ta bi zadoščala za začetna leta — ko je še ni bilo. Pri stalnih obiskovalcih čitalnice je zaznavno tudi rahlo upadanje. V letu 1961 jih je bilo 1.700, zdaj pa okoli 900. Ne- katere moti plačevanje letne člana- rine, ki je obvezno po uredbi samo- stojnega financiranja. V primerjavi s potencialnim številom prebivalst- va je odstotek koristnikov skromen. Zavest o globljem pomenu naše knjižnice je za našo srenjo vse pre- šibka. Podoba je, da si mora sleher- пч kulturna ustlanova utirati pot desetletja v našo skupnost. Mejnik v razvoju študijske knjižnice bo no- va zgradba, ko bo vseljiva. Mejnik naj bo tudi za nas, da bomo pridobi- tev vse bolj cenili, uporabljali usta- novo sorazmerno s številom prebi- valstva. Zaklade naše knjižnice do- slej premalo eksploatiramo, zlasti znanstvene. Naložbe v gmotnem po- gledu čakajo na »rentabilnost« v prihodnjih letih. Bodoča čitalnica mora imeti vsaj 30 sedežev, da bo vselej za vsakogar mesto za študij. Delovni pogoji se morajo v bodoče normalizirati. Ko bodo izpopolnjeni le-ti predpogoji, bo knjižnica v polni meri aktivno pomagala družbenemu napredku celjskega pokrajinskega območja. V našem okraju dela 68 ljudskih, 16 strokovnih in ena znanstvena, to- rej skupaj 85 knjižnic. Vse knjižnice se bodo opirale na študijsko knjiž- nico, ki jim bo v strokovno pomoč. Potrebni bodo strokovni seminarji in posveti. Za tako široko aktivnost naše knjižnice pa je treba prebole- ti sedanje motnje. Ne moremo mimo dejstva, da je vseh 20 let duša iknjižnice njen u- pravnik Vlado Novak. Njegovo pio- nirsko delo je ogromno. Skoraj iz nič je s svojimi sodelavci v teh le- tih ustvaril knjižnico, ki zavzema med slovenskimi knjižnicami istega tipa — kljub neštetim oviram — vi- soko raven. Ne moremo prezreti knjižničarskega kolektiva, ki poleg rednega dela stremi po višji stro- kovni kvalifikaciji. Tudi tem je naš upravnik zanesljiv mentor. Njegovo bibliotekarsko znanje cenijo tudi iz- ven Celja. Njegova pomoč sleherne- mu, ki stremi za poglobitev stro- kovnega znanja, je tiha, vselej dra- gocena. Ko ga pusti na cedilu stvar- ni katalog, ali imenski, pokliče na pomoč spomin. Njegova bibliote- karska in splošna razgledanost je občudovanja vredna. Vsakdo, ki se zateče k njemu, naleti vselej na nje- govo dobronamerno voljo. Nihče ne odhaja praznih rok. In če ne najde knjige pod lastno streho, jo ve kje iskati, doma ali na tujem. Koliko kulturnega dela je opravil mimo knjižnice v teh letih! Mislim tu na vzornega korektorja in urednika (Celjski zbornik, in drugo). Celje se premalo zaveda njegove veljave. Ne drži vselej ustaljeni rek, vsak člo- vek je nenadomestljiv. Ob pogledu na minulih 20 let ne moremo želeti nič lepšega njemu in kolektivu, ka- kor čimprejšnjo preselitev v lastni, dom. Celja ima dolg do študijske knjižnice. A. S. Drobni keltski novci življenje Keltov v naših krajih pred rimskim obdobjem je v Celju še dokaj malo izpričano. Imena kelt- skega izvora so nam ohranjena na kamnitih spomenikih. Njihov^ žen- ske noše pa lahko razbiramo tudi na šempetrskih nagrobnikih. V mu- zeju hranijo keltske fibule in lepe primere njihove ornamentike. Med ostale predmete moramo uvrstiti tudi keltsko lončarstvo. V zadnjih letih pa je bila edinstvena najdba številnih drobnih keltskih novcev. Najdišče je Breg ob SavinjL Ime Celje je zatrdno keltskega izvora. Rimljani so poimenovanje povzeli: Celeia-Keleia od Keltov. Najdba keltskih novcev v Celju je izrednega pomena. V muzeju jih je kakih 1000. Marsikateri novčić od te skupine je romal v Zagreb. Pre- cej pa so jih dobili celjiski niunizma- tiki. Celjiska keltska skupina je znanstveno pomembna še posebej, ker priča, da so bili novci kovani na kraju samem. V drugi vrsti razliku- iemo tri različice ilega kova v Celju. Ko bodo znanstveno obdelali kelt- ske novce, bo to gotovo vzbudilo veliko pozornost strokovnjakov. Po- udariti je, da je poleg najdbe večje skupine drobnih keltskih novcev do- sel j znana še ena bogatejša na češ- kem, druga pa v Nemčiji. Po vrst- nem redu bi bila celjska tretja. Zgo- dovinarji bodo morali 500-letnico obstoja mesta Celja potisniti nazaj, prav v keltsko predrimsko obdob- je. Nemara pride kdaj naš arheolog na sled kronološko trdnih podatkov o starosti mesta Celja. Keltski živelj je še dolgo pod Rimljani ohranil svoje izročilo' v imenih in zlasti v ženski noši. Mož- je so postali pod Rimiljani rimski dostojanstveniki in visoki uradniki, o čemer s'=; lahko prepričamo v šempetrski nekropoli. Možje so tu prikazani v običajnih rimskih to- gah; da so bili keltskega porekla, pričajo le njihova imena. Ženske, ki niso bile v državni upravi, pa so upodobljene v lastni noši, kot pri- padnice starih Keltov. To stanje je za obdobje rimskega nadvladja zna- čilno obarvalo našo lokalno provin- cionalno arheologijo. Numizmatična zbirka celijskega mu- zeja je ob posameznih kosih kelt- skega kova sedaj nadvse pomemb- no obogatena. 20 drobnih novcev ustreza vrednosti večjega keltskega kovanca. Keltski zlatniki so redko ohranjeni. A. S. Pivovarna Laško priporoča svoje renomirane proizvode in obenem čestita vsem zaposlenim ženam k 8. marcu — dnevu žena ŽENE V NEOBIČAJNIH POKLICIH (Nadaljevanje s prve strani) Na Ljubljanski cesti ob znamenitih in tako problematičnih železniških zapornicah stoji majhna hišica — delovno bivališče čuvajk prehoda. Za majhnimi vrati je skromna sobica, ki pa kar blesti od sveže poribanega poda, opleskanih sten in oken, okrašenih s cvetličnimi lončki. Na mizi sta dva velika telefona, ki gledata naravnost na »gašperček«, v katerem prasketa ogenj. Ob njem si nekajkrat zrdgne roke Marija Ferjanc, ki ima danes dnevno službo. Šest let je že čuvar prehoda, pri železnici pa že dela od 1947. leta. »V teh letih sem se svojega poklica že navadila,« pripoveduje, »čez dan gre mimo hišice 25 vlakov, ponoči pa od 15 do 17. Naš delovni dan traja 12 ur, nato pa imamo prosto. Pa vendar se mi zdi, kot da tisti prosti čas mine, kot bi pihnil. Tudi nedeljske službe imamo, ki se prav nič ne razlikujejo od delavnika. Med nočno službo sploh ne spimo, hrup — no, tega pa se človek tako navadi, da ga potem res ne sliši več. Bolj se človeku vtisnejo v spomin zvoki naglega zaviranja, ki ga marsikdaj slišimo. Na tem prehodu se je zgodilo že več prometnih nesreč; pred leti se je v zaporritče zaletel% tudi neki motorist. Bila sem v službi, pa tega prizora ne morem pozabiti.« j Pravi, da je kar zadovoljna z zaslužkom in da ima tudi svoj poklic rada, čeprav je — če si ga clqvek zna najti — kar naprej kakšno delo. »Le uniforme so tako nemogoče,« hudomušno pripomni, »ne glede na letni čas nosimo težka, debela krila.« Pa bi le lahko malo bolj pomislili na prirojeno žensko koketnost! »Ej, naša Auži je zlata vredna, pravijo v celjski knjižnici 'теп' da najbolj univerzalni čistilki bližnje in daljne okolice. To je majhna, neopazna, ljubezniva in skromna Marija Aužer, ki je med redkimi — če že ni edina — ženskami, ki imajo strokovni izpit in torej tudi naziv »kurjača centralne kurjave«. »Tole je moja tretja peč,« pravi Marija Aužerjeva, ko potreplja zajetne cevi dokaj velike peči, »in moram reči, da je najbolj kapri- casta. Ves čas bi moral človek stati pri njej, sicer lahko kaj hitro kakšno zagode. Ko je enkrat ušla iz nje para, sem se pošteno pre- strašila. Veste, takale peč lahko tudi eksplodira. »Sumljivo jo po- gledam, ona pa se mi zasmeji in potolaži: »No ampak jaz jo že uženem. Pa rada jo imam. Zato tudi nisem bila zato, da bi za kurje- nje zaposlili kakšnega honorarnega kurjača. Pomislite, po štiri sto dinarjev so zahtevali na uro. To vendar ne gre — bom pa rajši sama!« Marija Aužerjeva je položila izpit za kurjača pred dvema leto- ma, vendar v knjižnici ni samo kurjač, temveč čistilka in celo kurirka kadar je treba. »Auži« je bila doslej zdrava kot dren. Odkar je v službi v knjižnici — to pa je od 1949. leta — še ni bila v bolniški »To povem zato, ker glede bolniškega staleža prav na ženske leti največ očitkov«, pravi Marija. Žerjav v orodjarni železarne v Štorah sicer ni tak kot tisti, ki jih uporabljajo v gradbeništvu. Teče po dveh vzporednih traverzah, njegova naloga pa je, da prenaša kovinske dele iz enega na drug stroj. Pri tem opravilu dela v železarni tudi pet žensk. »Če je ne boste predolgo motili — trenutno nimamo zamenjave!« je pogoj, pod katerim mi dovolijq razgovor. Zdaj stoji pred menoj in prosi, naj jo pustim pri miru. Ni ji za razgovor. Opazim črno ruto na glavi. Pa vendarle prosim in preprosim. Potem se razgovori o svojem velikem prijatelju: »Na žerjavu delam že od leta 1950. Sprva sem mislila, da je delo lahko — in tako mislijo vsi, ki ga ne poznajo. Pa vendarle je zelo odgovorno. Potrebna je velika mera natančnosti, paziti je treba na ljudi. Toda, če bi še kdaj izbirala poklic, bi si ne premislila. Delo me še zmeraj veseli; sploh mislim, da igra ljubezen do poklica v življenju pomembno vlogo. Mogoče prav zaradi tega nisem imela še nobene nesreče.« »In kdaj je najtežje?« »Ne vem, morda takrat, ko žerjav čistim. Da bi to naredila, moram zelo visoko, skoraj pod streho naše delav- nice. Sicer pa — z vrtoglavico sem že davno opravila. Pa to je mogoče težko, da nam včasih očitajo, da je naše delo preveč pla- čano. Tisti, ki to trdijo, bi ga vsaj poznati morali.« »Kaj pa osmi marec— kako ga boste praznovali?« »Jaz ga ne bom,« zaihti, »pred štirimi meseci sem postala vdo- va...« Težko mi je, ko gledam te solze. In rečem, kot bi morda tudi kdo drug: »Kako pa to?« »Ubili so ga na bencinski črpalki... « Dotlej nisem vedela, da govorim s Franjo Vukova. žene v neobičajnih poklicih, vso srečo in veliko delovnih uspe- hov! I. Bumik VABIMO VAS NA IZLETE: 1. HOCKEY 66! Vse informacije, kakor tudi nabava vstopnic v naši poslovalnici! 2. PLANICA 66! šole, mladinske organiza- cije! Dne 25. in 26. 3. 1%6 poebni vlaki za ogled velikili mednarodnih smučarskih pole- tov. Prijave v poslovalnici KOMPAS Celje do 15. 3. 1966. 3. 10-dnevno potovanju v CARIGRAD IN SOFIJO koncem junija 1966. 4. 8-dnevno potovanje z letolom v SOV- JETSKO ZVEZO. Potovanje bo v mesecu Biaju 1966. Prijave do 31. 3. 1966. 5. 6-dnevno tradicionalno potovanje v RIM la 1. majske praznike. Prijave do 10. 4. 1966. 6. GOSTINSKI DELAVCI! 7- dnevno stro- kovno potovanje na CRNOMORSKU OBALO, v BOROVEC, SOFIJO in TIRNOVO. Prijave do 20. 4. 1966. 7. KAIRO, ASUAN, LUXOR! 6-dnevno po- tovanje z letalom. Strokovni ogledi Asuan- skega jezu, naselja EL NASER in zanimivi turistični ogledi. 8. 13-dnevno krožno potovanje po SREDO- ZEMLJU v mesecu maju 1966. 9. Tradicionalno prvomajsko potovanje v PARIZ! Prijave do 15 . 3. 1966. 10. 7-dnevno potovanje za prvomajske praznike v LONDON. Prijave do 7. aprila 1966. 11. Pomlad na AŽURNI OBALI! Pohitite s prijavami za to prijetno potovanje v NICO, CANNES, MONTE CARLO, CHAMONIX. Pri- jave do 19. 3. 1966. 12. Mednarodni obrtniški velesejnn v MÜN- CHENU! Prijave do 28. 3. 1966. KOLEKTIVI! Za vaš 1. majski izlet po do- movini in tujini Vam KOMPAS CELJE izde- la brezobvezno po vaši želji program poto- vanja. Pevozi bodo izvršeni z avtobusi tipa Mercedes. KOLEKTIVU Poslužujte se naših kvalitet- nih prevozov, ki Vam jih nudimo po zelo znižanih cenah v najsodobneje opremljenih avtobusih tipa »MERCEDES«. PRED VSAKIM POTOVANJEM ALI IZLE- TOM OBIŠČITE TURISTIČNO PODJETJE »KOMPAS« CEUE, TOMŠIČEV TRG 1, TEL. 23-50. PODJETJE »FRANJO GORJUP« Zagreb, Nova ves 11 razpisuje prosti delovni mesti za: POSLOVODJO in PRODAJALCA za svojo poslovalnico — prodajalno čevljev »ASTRA« Celje, Pre- šernova ulica 8. Pogoji: Pod 1. VKV delavec v trgovski stroki — 5 let prakse na delovnem mestu poslovodje, da ni bil Icaznovan in, da se ne nahaja v preiskavi. Pod 2. KV trgovski pomočnik s 3-letno prakso. Pismene ponudbe naslovite iia kadrovski oddelek podjetja. Razpis velja 8 dni po objavi. • SVET ŠOLE ŠOLSKEGA INDUSTRIJSKO KOVINARSKEGA CENTRA ŠTORE razpisuje prosta delovna mesta za: 1. ENEGA REZKALCA, 2. ENEGA BRUSILCA, 3. ENEGA KOVAČA — KALILCA. Pogoji: Pod 1. in 2.: Poklicna šola, lahko tudi izučen kovinar za priučitev. Pod 3.: Poklicna šola s 5-letno prakso v stroki. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. ZAHVALA Ob bridki izgubi mojega dobnega moža NIKA VABICA posestnika iz Žalca se iskreno zahvaljujem zastopnikom gasilskih društev za številno spremstvo, posebno pa članom gasilskega društva Žalec za vso pozornost in priznanje, govornikom za tolažilne besede, pevcem, darovalcem cvetja ter vsem prijateljem in znancem, ki so ga ^^spremili na zadnji poti. Zahvaljujem se tudi vsem zdravnikom, ki so mu lajšali zadnje ure. Hvala vsem, ki so mi ustno ali pismeno izrazili sožalje. Žena Marica Žalec, 2. marca 1966. »ELEKTROTEHNA« trgovsko, uvozno in izvozno podjetje z elektrotehničnim materialom, Ljubljana, Titova 39 razpisuje delovni mesti za: 1. TRGOVSKEGA POMOČNIKA TEHNIČNE STROKE, 2. POLKVALIFICIRANEGA DELAVCA, za prodajalno Celje. Pogoj: Pod 2.: vozniško dovoljenje za upravljanje motornega kolesa. Ponudbe sprjema Komisija DS za delovna razmerja,, Ljublja- na, Titova 39. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. KOMUNALNO PODJETJE »CESTE-KANALIZACIJA« CELJE razpisuje prosta delovna mesta: 1. GEOMETRA 2. TRAKTORISTA 3. KOVAČA - VARILCA Pogoj pod: 1. Dovršena Gradb. sred. šola — geodetski odsek. 2. Izpit za traktorista z daljšo prakso na Fergusonih in osta- lih traktorjih ter gradbenih strojih. 3. Kvalificiran kovač — varilec z daljšo prakso. Sklenitev delovnega razmerja je možna takoj ali po dogovoru. Kandidature sprejema Komisija za razpis prostih delovnih mest in izbiro kandidatov pri Komunalnem podjetju »Ceste-kanalizaci- ja« Celje. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. MALI OGLASI ZAPOSLITEV GOSPODINJSKO poipočnico išče štiričlanska družina. Štefka Vodeb, Polzela 59. BRIVSKO frizersko pomočnico — dobro moč sprejme: Franjo Šnajder, Cesta na Ostrož- no 2. GOSPODINJSKO pomočnico sprejme štiri- članska družina — brez otrok. Naslov v upravi lista. DOPOLDANSKO pomoč v gospodinjstvu po- trebujemo. Vera Šmid, Adamičeva 9, Celje. ZA ŠTIRIURNO dopoldansko varstvo otroka iščem žensko. Pajk, Celje, Stanetova 19/1. DOBRO frizerko za NON-STOP sprejmem. Naslov v upravi lista. STANOVANJA SOBO išče mlajši soliden moški. Naslov v upravi lista. PRAZNO sobo v Celju iščem za dobo 3 let. Pogodbeno plačam zelo dobro. Cenjene po- nudbe na upravo lista pod šifro »UGOD- NA PRILOŽNOST«. ODDAM sobo. Naslov v upravi lista. TRIINPOL sobno stanovanje v Mariboru za- menjam za manjše dvoinpol sobno v Celju. Ponudbe na upravo lista pod »UGODNO«. OPREMLJENO — lepo sobo s posebnim vho- dom oddam dvema solidnima ženskama. Naslov v upravi lista. RAZNO GARAŽO na Otoku v Trubarjevi ulici pro- dam. Naslov pustiti v upravi lista. STROKOVNO čistim sadno drevje, režem brajde. Dopisi: Vrusnik, Teharska 38. ZAPOSLEN samski moški z lastnim domom (v gradnji) želi spoznati zaposleno dekle od 20—27 let starosti, ki bo imela veselje do gospodinjstva. Ponudbe na upravo lista pod šifro »SREČA«. KUPIM STEKLENICE! — Ciste steklenice od žganja in vina, po 1/2 in 1 1 odkupujemo vsako količino: Celje, Cesta na grad 38. »FIŽOLOVKE« 150 kom. kupim. Brečko, Celje, Janežičeva pot 21. PRODAM NOV Fiat 750 prodam za 1,350.000 din, delno lahko za gradbeni material ali čok za grad- beni material. Štefanija Soler, Celje. Toper. PLEMENSKO telico godno za osemenitev pro- da: Šmid, Zagreb 123. GUMI cevi (60 m) za škropljenje prodam. Franc Simončič, Gotovi je Žalec. HIŠO novo, blizu osnovne šole prodam. Le- opold Pevec, Podgrad Šentjur pri Celju. SPECIALNE betonske stebre za brajdo z ro- kami in sadno stiskalnico (100 1) proda: Jakob Pilih, Celje, Trnovlje 203. MOTORNO kolo »PUCH« 250 ccm prodam. Bizjak, Mariborska c. 5, Celje. OSEBNI avtomobil ZASTAVA 750 v zelo dob- rem stanju prodam. Janko Cvikl, Polzela 206. SADIKE ligustra (živa meja) prodam. Naslov v upravi lista. HARMONIKO »HOHNER« 80 basov. 7 in 3 registre proda: Obrez, Zagrad n. hiša (pri strelišču). SLADKO krmo izven plinskega področja pro- dam. Naslov v upravi lista. KOMPLETNO peč za kopmlnico prodam u- godno. Naslov v upravi lista. SINGER šivalni stroj (z glavo) prodam. Pis- mene ponudbe na upravo lista pod šifro »SINGER«. SADIKE kusmulje in rabarbare proda: Janko Cafuta, Celje, Tovarniška 31. PRIMO 175 cmm (1800 km) prodam ugodno (tudi na ček). Teharje 25. LESENO barako prodam ugodno. Naslov v upravi lista. ITALIJANSKI pralni stroj »RIBER« dobro ohranjen prodam ugodno. Naslov v upravi lista. ZARADI opustitve reje prodam takoj 100 kg težke prašiče, dobro rejene, godne za ta- kojšen zakol. Celje, Cret — barake desno pred mizarstvom Štuklek. ZAZIDALNO parcelo 662 m2 z gradbenim ma- terialom oddaljeno 15 minut od Celja pro- dam. Naslov v upravi lista. VEČJO količino sadik hortenzij prodamo. Partizanska cesta 24 (Lisce). ZAHVALA Vsem zdravnikom in ostalemu osebju KI- RURŠKEGA oddelka bolnice Celje se za spre- jem dne 10. februarja in ves trud, ki so ga vložili pri lajšanju mojih bolečin kakor tudi za uspešno operacijo Iskreno zahvaljuje Fran- čiška Cuk s hčerko Antonijo. Slovensko ljudsko gledališče Gelfe Petek. 4. marca ub 15J0 uri: Sartre: UM.VZANE ROKE. I. šoUki popol- danski abomna in izven. Sobota, 5. marca ob 20. uri: Shaffer: ZASEBNO UHO — JAVNO OKO. Gostovanje v Velenju. Nedelja, 6. marca ob 10. url: Shaffer: ZASEBNO UHO — JAVNO OKO. I. nedeljski dopoldanski obonma in izven. Nedelja, 6. marca ob 16. uri: D. Garrick-Smole: VARH-A. Medved: REN- DEZ-VOUS. Komediji. Gostovanje na Polzeli. Sreda, 9. marca ob 20. uri: M. Mikeln: INVENTURA 65 — Predpremi- era. Gostovanje na Dobrni. Četrtek, 10. marca ob 20. uri: M. Mikeln: INVENTURA 65 — Predpremi- era. Gostovanje v Slov. Konjicah. Petek, 11. marca ob 19.30 uri: M. Mikeln: INVENTURA 65. Satirični ka- baret. Premiera. Premierski abonma in iz- ven. Sobota, 12. marca ob 19.30 uri: M. Mikeln: INVENTURA 65. Sobotni abon- ma in izven. Nedelja, 13. marca ob 10. uri: Sartre: UMAZANE ROKE. II. nedeljski do- poldanski abomna in izven. ŽIVINOZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Od 5. do 12. marca 1966 MARJAN TISELJ, veterinar, Celje, Savinjska ulica 3/II (Savinjsko nabrežje) tel. 28-71 TURISTIČNE OBJAVE POROČILO O PROSTIH KAPACITETAH V vseh turističnih objektih na našem pod- ročju je dovolj prostora. V zdravilišču Rog. Slatina in v hotelih Zdraviliško gostinskega podjetja je 62 prostih mest. V zdravilišču Dobrna in v hotelu Savinja Laško je dovolj prostora, zdravilišča normalno obratujejo, ba- zena v Laškem In na Dobrni sta na voljo tudi zunanjim obiskovalcem. OBISK OPERE Olepševalno in turistično društvo prireja obisk opere RIGOLETTO v Ljubljani. Prija- ve že sprejemajo v Turističnem informacij- skem uradu v Stanetovi ulici. SPOMLADANSKI IZLETI Opozarjamo na lepe spomladanske izlete: Celjska koča, Svetina, Gora Oljka, Lisca in Sleme, ki so vsi dostopni v avtomobilom. KINO Kino »Pohorje« SI. Konjice Dne 5. in 6. marca 1966: »MARŠ NA DRINO« jugoslovanski barvni film Kino »Partizan« Sevnica Dne 5. in 6. marca 1966: »SALAMON IN SABA« ameriški film Dne 9. marca 1966: »SLASTI SOBOTNIH VEČEROV« ital.-franc, iflm Kino Rogaška Slatina Dne 4. marca 1966: »BOLEČINA IN UPANJE« poljski film Dne 5. marca 1966: . »SINOVI IN LJUBIMCI« ameriški CSP Dne 6. marca 1966: »ŽANDAR IZ SEN—TROPEA« francoski film Dne 7. marca 1966: »LEPA AMERIKANKA« francoski barvni film Dne 8. marca 1966: »ALŽIRKA DJAMILA« egiptovski film IZLETNIK CELJE V todeiovanju s »Putnik«-om Beograd, orga- nlziralZLBTE PO JUčno razliku- je od onega, ki so ga uporabljali v preteklem stoletju. Takrat je bil ves okrašen, težak in zelo dragocen. Ker se ljudje težko otresajo stoletnih navadi tudi sodobni proizvajalci u- poštevajo najrazličnejše okuse. Mo- dernim oblikaib dodajajo nekateri čudne barve in kovinske dekoracije, ki pa s pravo umetnostjo in esteti- ko nimajo nobene povezave. Sodoben jedilni pribor je dosti manjši in lažji od klasičnega. Pro- izveden je iz nerjavečega materiala, držala pa so ponavadi kovinska. Včasih jih sicer zamenjata teman les ali plastična masa, toda s higi- enskega stališča, je prva rešitev še zmeraj najboljša. Sodobno obliko- vane vilice imajo krajše zobce, ne- katere samo tri, druge štiri. V spod- njem delu so take vilice nekoliko vzbočene, kar ni slučaj. Zaradi te svoje lastnosti lahko včasih nado- mestijo žličko. Tudi noži so krajši, zlasti rezilo, Jiar pa ne zmanjšuje njegove učinkovitosti. Žlice pa so okrogle; takšna je tudi vdolbina, ki se lepo ujema s funkcijo te vrste jedilnega probira. Poleg uvoženega jedilnega pribo- ra, ki se odlikuje po sodobni obli- ki, je na našem trgu moč kupiti tudi proizvode domačih proizvajalcev. Predvsem velja to za »Kordun« iz Karlovca in »Rad« iz Beograda. Mo- del teh proizvodov so izdelali iz ne- rjavečega jekla, o obliki pa se posve- tujejo s centrom za sodobno indu- strijsko oblikovanje iz Beograda. NASVETI Ce potrebujete samo polovico če- bule, se bo druga polovica prav go- tovo osušila in bo tako zanič. Da se to ne bi zgodilo, zlijte na krožnik nekoliko vinskega kisa in dajte vanj čebulo s prerez^im delom. Pecivo in prepečenec je treba hit- ro porabiti. Ce ga boste še enkrat prepekli, bo postal neuporabljiv. Kozarce^ ki ste jih sprali s toplo vodo, je treba obrisati takoj. To mo- rate storiti s platneno krpo, ki ne pušča dlačic. Tako obrisani kozarci bodo lepo bleščeči. , Kuhane testenine lahko shranite v hladilnik. Vendar naj ne bodo v za- prti posodi. Testenine naslednji dan najlažje segrejete nad paro, ali pa v pečici, če jih prelijete s kakšno omako. Pečen krompir bo okusnejši in imel lepšo barvo, če ga boste po- valjali v moki, predno ga boste vrgli na mast. Sadje in zclenja\'o boste hitreje skuhali v nizki, široki posodi kot pa v visokem loncu. Moderen jedilni pribor ŽRTEV Brucmajor je porinil prst v u- sta, ga pošteno oslinil ter ga po- molil v zrak: od kod piha veter? V dvorani je nastala grobna tiši- na. »Od vzhqda.« Kakšna sreča, da tolikokrat od- krijemo smodnik, drugače bi sta- ri Kitajci spokojno utonili v. po- zabo. Kaže, da bo v kmetijstvu še za nadaljnjih sto let rešeno vpra- šanje kadrov. In to v višinskih predelih! Bralec potrpi, da se ti predsta- vimo: predsednik akademikov, brucmajor, nekaj zelencev in a- kademska zabava, udeležilo se nas je nekaj — drži poleg ostalih — tudi občanov. (Osla, ki je bil deležen izredne pozornosti, ne omenjam v nadaljevanju). Znanstveno je bilo ugotovljeno, od kod piha veter, kdo smo in kje, zato bi se vrnil nazaj k vse- bini. Pri tem bi omenil še mojo banalno željo, da bi bogaboječe oslinil prst in ga vtaknil sosedu v krožnik, da bi videl, kako diha. Torej: predsednik akademikov je s svoje prižnice vprašal nas neakademike, ki smo boljščali v reflektorje, ki so osvetljevali aka- demike: kdo so tisti, za katere je kradel? (Dragi bralec, verjet- no ne veš koga imam v mislih? Tudi sam nisem vedel, zato po- trpi). Vprašal je torej, kdo so, kaj so, da so pustili kaj takega. Milo se mi je storilo ob dejst- vu, da je zopet bil obsojen ne- dolžen človek. Torej se še vedno žrtvujejo ljudje, jžrtve svojega položaja, žrtve družbenih razmer. Predsedujoči nas je vprašal in jaz vprašam vas: kdo so tisti, ki so dopustili, da je bil obsojen, če je bil že žrtvovan, zakaj se niso postavili ob njegove rame, zakaj ga niso »podpolcali«, kot se pravi dandanašnji očvrstitvi hrbtenice. Za trenutek se mi je zdelo, da se bo sam predsedujoči akade- mik dvignil in začel z iztegnjeno roko, v kateri bi imel izposojeno kapo — med gosti po dvorani prosjačiti za sredstva, da bi z njimi pomagali povrniti škodo. Toda ni. škoda. Tudi sam bi pri- speval kakšen dinar, (častna be- seda)! Uboga ŽRTEV! Samo nekaj mi- nut po razsodbi jo kolega mimo- grede pobara: TOVARIŠ, KAKO STE ZADOVOLJNI Z RAZSOD- BO? Pomislite kakšno demago- ške, da ne rečem provokatorsko vprašanje- Toda ne, potožil je: TO JE PLAČILO ZA MOJE ENA- INDVAJSETLETNO POŠTENO DELO! Predlagam komisijo, kot se ob takih priložnostih tudi dela, ozi- roma organizacijski odbor. Na- slov bi mu dali: odbor za izkri- staliziranje likov tistih osebnosti, (občanov), ki so bili zaradi ne- izkristaliziranih pojmov ŽRTVE družbenega nerazumevanja. Ta komisija bi naj po konst- ruktivnem delu osvojila dve mo- žni varianti za rešitev vseh in tudi te ŽRTVE: ali bi jim posta- vili spomenik, ali pa bi zbrali sredstva, ki bi jih namensko vla- gali za odplačilo od nerazumeva- joče družbe površno ocenjene in ugotovljene vsote. To bi bilo po moje najpamet- neje. V obeh primerih bi naj po- stavili in začeli s tem delom v ti- stih kolektivih, kjer so že odkri- te, in pa v tistih kolektivih, kjer še niso odkrite ŽRTVE družbe- nega nerazumevanja. Osnoven prispevek bo morda prispevalo društvo akademikov z izkupič- kom od akademske zabave in pa kolektivi, ki so si prihranili sred- stva iz tako imenovanih rezerv. J. S. NASVETI Za pijačo »Kraljica otoka« potre- bujete: četrt kozarca ananasovega soka, četrt kozarca rama, dve koc- kici ledu in sodavico. V A^ečji ko- zarec vlijete ananasov sok, dodajte ram in vse skupaj zmešate. Kasneje dodajte sodo po okusu. Predno to izredno pijačo -servirate, ji dodajte dve kockici ledu. Sir bo ohranil svežino, če ga bo- ste zavili v krpo, ki ste jo namočili v vodi, v kateri je raztopljenih ne- kaj zmc soli. Krpa mora biti močno ožeta. RAZBOJNIK GUZAJ — 149 - Tako se je pač zgodilo, da je v plodni ljudski domišljiji iz drobnega želoda resničnih dogodkov zrastel mogočen hrast in razprostrl svoje veje pod nebo, ptički so se naselili Vanje in žvrgoiijo, da se nam ne ljubi vstati izpod njega in oditi. Kdo bi se spomnil želoda, ki ga zdavnaj nikjer več ni! ^ Danes bi bilo to skoraj nemogoče. Danes nam radio in tele- vizija in časopisi prinašajo najbolj pisane novice iz vsega sveta naravnost v hišo, da smo včasih že kar nevoljni, koliko jih je in še izbirati ne moremo. Poslušamo jih in jih večinom.a kar sproti pozabimo, nič jih ni prida, nič jih ni škoda, čez uro, dve bodo itak spet nove! V Guzajevüi časih pa ni bilo še tako in ljudje so jih bili lačni in žejni in so pazili, da bi nobena ne šla v pogubo, pa so jih sami širili od ust do ust, kadar koli je bila priložnost, kadar so pač pršli skupaj, pri kožuhanju in lickanju, pri bdenjih ob mrliču, na gostijah, ali pa pozimi doma za pečjo, ko jih še ni, bila volja iti spat, smrdljivec je bil pa predrag, da bi ga za prazno pogovarjanje žgali. »Povejte no, stric, kako je bilo tisto, ko je Guzaj mačke kupovali« Pa je stric desetič, petnajstič morda povedal, kako je bilo. Občinstvo je bilo vedno znova enako hvaležno. To je bil njihov kino, televizija, teater, vse hkrati in še zastonj povrh. In takih stricev je bilo včasih nič koliko! Ta je nekaj dodal, da je bila zgodba imenitnejša, dragi je kaj pozabil in iz svojega in po svoje nadomestil, spremenil, izpustil, če se mu kaj ni zdelo nujno potrebno, ali je prestavil dogodke drugam, prekrstil nastopajoče osebe. Tako so se Guzajevi podvi- gi deloma že za njegovega življenja, še bolj pa seveda po- zneje polagoma spremenili iz stvarnih dogodkov v ljudsko povest. Se zdi komu čudno, zakaj je Guzaj še dandanes tako pri- ljubljen med ljudmi? Prav nič ni čudno: Zabava jih! In povrh je ves njihov, plod njihove tvorne domišljije in veselja do oblikovanja, nepotvorjen odraz ljudske miselnosti. Ali pa recimo kar naše! Kar priznajmo si, saj ni treba ravno na zboru volivcev, sami sebi na uho pa lahko: Tudi v nas samih, v vsakem posamezniku izmed nas je pod srajco civilizacije ostalo iz starih časov vsaj malo, vsaj čisto čisto malo razbojnika-nepokojnika in bi marsikdo z užit- kom koga zadavil ali kako dragače na oni svet spravil, če bi se upal. Pa si seveda ne upa, — to je! Prav nič ni naša čednost, ki nas pred tem samim na sebi morda vse hvale vrednim dejanjem zadržuje, temveč nas kroti in od njega od- vrača samo in edinole strah pred ričetom! Morda bo kak hinavec ogorčeno ugovarjal, da ni res, da on že ni tak; naj ga spomnim samo na tisto splošno znano ljudsko modrost, ki trdi, da je v jetnišnici za vsakega človeka vzidan po en kamen. Sanio malo smole je treba imeti, pa boš notri! Koliko tctkih še ne obsojenih hudodelcev in roparjev hodi ali se celo vozi po. naših cestah ali sedi v naših raznih podjetjih in tako dalje, ^ pa se za'gaya in^zapraylja denar_ - 150 — pO barih in drogih letoviščih v tu- in inozemstvu! Vedno so nekaterim že na sledi, skoro vsak dan koga zapro, drage bodo pa tudi še zakljuknili in zašili, naj jih nič ne bo skrb, da bi jih ne, bodo že prišli tudi oni na vrsto, vsi naenkrat ne morejo, to je tako kot pri zobnem zdravniku, čakaš, čakaš, zdi se ti cela večnost, potem pa se kar naenkrat odpro vrata in — »Naslednjii, prosim!«, — pa si.notri! Da, tako je. Kar nas je rodila mati vsi smo stlačeni iz nekoliko dobrote in nekoliko hudobije iz malo svetlobe in malo teme, pri enem je tega več, pa dragega manj, ali obratno, kdor pravi, da ni res, je neozdravljivo bolan domišljavec. Sicer je pa tudi edino tako prav. Kako bi ljudje dragače mogli živeti drug ob drugem in ne pobiti se od dolgega časa. Človek z vsemi svojimi slabostmi in vso svojo neumnostjo in zlobo in zoiprnostjo je lahko človeku še vedno ljubši ka- kor bi mu bil angel. Človeku lahko čisto po svoji volji in raz- položenju ali trenutnem občutku ali stisnem roko in ga potrep- Ijam po rami in mu rečem servus, prijatelj!, ali pa hudiče- vo barabo ozmerjan), ali ga grem tožit za raznašanje lažnivih čvek ali zaradi kokoši ali česar koli že, nekaj se vedno najde, če je sila, ali pa ga preprosto pričakam kje s primernim krepelom, če se čutim dovolj izvežbanega in pri močeh in če se mi zdi, da je sodnija predaleč in prepočasna, in če je za- dosti tema! On mene seveda prav tako! On mene prav tako!! Tega nikar ne pozabite! To je zelo važno! Tako se spet vse lepo izravna in si bova naprej dobra ali pa nikoli več, figo mi je mar, če je tak! To so oloveški odnosi, lepi in manj lepi, topli ali hladni, prijazni ali odurni, — človeški so! V angelski dražbi bi mi pa bilo zelo nerodno, še tega ne bi vedel, ali mu naj rečem gospod ali tovariš, ali naj ga vikam ali tikam, in sploh, kaj bi govoril z njim, za vreme in gospodarsko reformo in po čem so jajčka na trgu se najbrž on ne zanima, sama hozana in aleluja celo večnost kar naprej in naprej je pa spet meni predolgočasna, imam pa še vkljub temu i^ajši naše poslušavce, ki čestitajo in pozdravljajo, čeprav mi gredo zadnje čase tudi ti že precej na ži\ce, pa vsaj lahko obrnem gumb in jih ni več, angelčki pa niso na gumbe narejeni in jih ne morem olikano ven vreči! Naj torej nikogar ne moti, da je bil Guzaj pravi razbojnik, nihče naj se pa tudi ne zgraža nad tem, da so bila njegova hudodelstva in njegova slava s to povestjo znova na sveže prepleskana. Sem že rekel: Jaz nisem kriv! Mirno sem se tistega usod- nega dne sprehajal med svojimi tulipančki in še od daleč nisem prav nič mislil na Guzaja, ko se je ustaAàl pred hišo ■fičko in se mi je njegov voznik predstavil za urednika Celj- skega tednika ter me prosil, naj na splošno željo in zahtevo njegovih naročnikov in bravcev napišem povest o Guzajevih prigodah. Nepremišljen kakor sem, sem pristal in zdaj — beseda grozna je, pa sveta! Kar je, je. Ce komu ni kaj prav, — 151 — urednika držite, on je vsega kriv, jaz si umijem roke, zaradi mene bi lahko puzaj v miru počival! Dodatek PRAVDA ZA GUZAJA V uvodu te povesti ^sem obljubil, da bom kaj povedal tudi o pravdi, ki se je vnela za Guzaja, skoraj natanko pol stoletja po njegovi smrti. V »Slovenskem Gospodarju«, takrat najbolj razširjenem tedniku na Spodnjem Štajerskem, ki ga je izdajala Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, je njegov urednik Januš Goleč v obliki podlistkov objavil nekaj Guzajevih dogodivščin, kakor so krožile med ljudstvom in so mu jih sporočili takrat soraz-: memo šc dokaj številni živi Guzajevi sodobniki ali pa jih je nabral in zapisal pri svojih obiskih pri njih sam. Ko sem ob koncu leta 1932 na nujno prigovarjanje znancev in ker sem že vedel, kako zelo privlačna je ta snov našim ljudem, napisal in izdal igro »Razbojnik Guzaj«, me je Cirilova tiskarna oz. njen urednik Januš Godec tožil po zakonu o za- ščiti avtorskih pravic, češ da sem vsebino svoje igre posnel po njegovih podlistkih v njihovem listu. N[0, saj sem bil prej za Guzaja res prav tako malo vedel kot je svoj čas Martin Krpan za hudega Brdavsa na Dunaju; pripovedovala mi je o njem mati moje tašče, ki je doživela debelo starost 95 let in je bila celo za dve leti starejši od Gu- zaja. Zelo živo se je spominjala in rada je pripovedovala o mnogih dogodkih iz svoje mladosti, o Guzaju še posebej, saj ji je bil nekoč napadel moža, ki se je vračal s Hrvaškega. Golečevih podlistkov takrat še nikjer^ni bilo, zato jih tudi brati nisem mogel. Pač pa so mi roparjeve dogodivščine ob njenem pripovedovanju postajale vedno zanimivejše, prizori so si sledili kot v napetem filmu, še bolj pa me je takrat pri- tegnilo in zagrabilo njeno izredno sočno in živo pripovedova- nje samo. Takega bogastva v jedmatem in nazorno slikovitem izražanju danes ne premore zlepa več kdo. Stavek, dva, pa si vidol ljudi in okolje pred seboj, kakor da si sam med njimi. In njen jezik! To je bila res prava nopopačena slovenščina. Kar danes poslušamo okrog sebe, (in kakor žal niti sami skoro ne znamo več bolje!), je večinoma tako papirnato revno, tako mednarodno vodeno in brez barve in vonja in okusa, da je res škoda. Kakor da nas je postalo sram govoriti po naše. To samo mimogrede. Goleč je v tožbi navedel, da si je zgodbo sam izmislil, da sem mu jo torej v smislu zakona o zaščiti avtorskih pravic ukradel. Zahteval je, če se prav spomnim 10.000 dinarjev od- škodnine To pa še daleč ni bilo vse. Ce, bi bila Cirilova tiskar- na pravdo dobila, bi bila potem prav gotovo tožila tudi vsa draštva, ki so mojo igro uprizorila, večinoma so bila to sama sokolska in gasilska ter draštva kmečkih fantov in deklet, — 152 — sami »liberalci«, ki bi jih zagrizeno klerikalna Cirilova tiskarna z naslado rada pritisnila. Dohodek od vstopnine, do katerega so oz. bi bili imeli pravico, so ocenili povprečno 5000 dinarjev, uprizoritev je bilo nad sto, igrali so Guzaja celo naši izseljenci v Združenih državah na več krajih, v Kanadi, v Franciji in Belgiji. To bi dalo skupaj s stokrat pravdnimi stroški daleč nad pol milijona dinarjev. Za ta denar bi bil takrat dobil 100 vagonov krompirja! Seveda so vedeli, da jih nikdar ne bom mogel plačati, niti jim ni bilo toliko za denar, hoteli so me samo prisiliti na kolena, me moralno uničiti. Sodišče je iskalo podobnosti in sorodnosti med mojim Î)oznejsim in Golečevim poprejšnjim besedilom in jih je z ahkoto tudi res ugotovilo. Posamezne zgodbe so se čeprav ^le oblikovno, zato pa vsebinsko ujemale. Ker je glavna priča duhovnik Goleč pod prisego izjavil in potrdil, da si je zgodbo sam izmislil, in ker sem jaz s svojo igro prišel pozneje, mu je sodišče moralo verjeti, ker je inoralo sklepati, če ljudje o Guzaju kaj vedo, da so zvedeli zanj pač iz Golečevih pod- listkov. Cirilova tiskarna je pravdo dobila! Takratni »Slovenec« je pod debelim naslovom zmagoslavno oznanil: GUZAJ ZNOVA PRED SODIŠČEM Sledilo je precej obširno poročilo o tožbi in pravdi in na koncu obljuba: »O končnem izidu pravde bomo še poročali!« Bil sem ves nesrečen. Kaj naj storim? Ce bi me bil Goleč slišal ali drugače zvedel, kaj sem mu takrat sam pri sebi obljubil, bi me bil šel takoj spet tožit, tokrat za nevarno grožnjo, in bi bil tudi to tožbo gladko in brez vsake težave dobil. Nisem se pa čutil prav nič krivega, zato sem vložil priziv na apelacijsko sodišče v Ljubljani, V pritožbi sem navedel, kakor so me naučili, naj storim, da večina mojih prič in to ravno najvažnejših ni bila sploh zaslišana in da bi prav ie-ti z lahkoto dokazali, da si Guzaja nihče ni niogel izmisliti, ker jc bil prej živ kakor Golcc in da je Goleč zapisal samo to, kar je zvedel od ljudi, torej iz vira, ki jc vsakomur dostopen in dovoljen ter ga sme vsak uporabiti kakor in kadar se mu zljubi in kakor ve in zna. A-pelacijsko sodišče je sodbo res razveljavilo in jo vrnilo v ponovno razpravo okrožnemu sodišču v Celju, Zdaj so bile moje priče poklicane, sicer ne vse, vseh je bilo preveč, pred- lagal sem jih bil okrog sedemedeset, nekatere so poslale s\'oje izjave tudi pismeno. Na hodniku pred ra2jpravno sobo jih je tistega dne čakalo še vedno čez trideset, natanko se nc spom- nim več, zapiske so mi Nemci pokurili. Predsednik sodišča jc prišel po hodniku in se glasno začudil, ko je videl toliko samih starih ljudi skupaj: »Kaj pa vi tukaj delate? Saj ni velik petek, da bi starčkom noge umivali!« JAKA SIOKAN HMELJSKA PRMCESA IN ŠE KAJ (Nadaljevanje iz prejšnje številke). »V soboto sem si ogledal v Studen- cih v Sokolskem domu opereto HMELJSKO PRINCEZINJO. Kaj presenečen sem bil nad odlično igro, ki so jo nudili igralci. Še bolj pa sem bil presenečen, ko sem vi- del, da je bila dvorana nabito polna občinstva in mnogi so morali celo oditi, ker niso dobili vstopnic. Ka- kor sem izvedel, je bila tudi drugi dan dvorana nabito polna. Po moji cenitvi je bilo najmanj 250—300 lju- di pri eni predstavi. Mariborsko gle- dališče ima prostora za približno 600 ljudi, vendar ima Maribor sko- raj 7-krat toliko prebivalcev, kakor Studenci in kolikokrat se to napol- ni? (OPOMBA: podčrtal je takratni poročevalec!). Pa pravijo, da so v Mariboru »boljši sloji« (podčrtal isti«), vendar ne žrtvujejo toliko za prosveto, kakor ubogi delavci. Pi- ka!« (Podčrtal isti poročevalec — Pika). Zakaj sem objavil to poročilo iz Maribora? Kot časnikarski dokaz — LITERA SCRIPTA MANET pisana črka osta- ne —, da je ljudska prosveta v Sa- vinjski dolini posredno zanihala tu- di marsikak drug slovenski kraj v razmišljanje, med drugim celo predmestje Maribora. Ali to morda ni veliko priznanje? če bi bilo prostora dovolj, bi lah- ko brali domala v nedogled, toliko prireditev je polnilo pred drugo sve- tovno vojno dvorane v HMELJARI- JI. Kdo je sodeloval? OdmisUmo razliko med svetovnimi nazori, o ljudeh se pomenimo! Branko Krašovic je bil med naj- bolj premožnimi in vendar smo ga lahko srečali — povsod. Od gasil- skih podpornikov v Braslovčah prek Sokola do ljudskega odra. Čeravno njegov prispevek na deskah ni bil med vrhunskimi, bil pa je — neod- platen delež, osebno velik trud in še marsikatere žrtve za gledališki us- peh. Poglejte posnetek prizorčka iz sicer ne preveč zahtevne GOLGOTE (v prejšnji številki) drame v 3. de- janjih, ki jo je priredil žalski SO- KOL 1. maja 1932, torej v letu naj- hujše svetovno gospodarske krize. V vlogi samostanskega priorja v tej drami kleči Rado Štokelj, zraven njega v vlogi samostanskega brata — Branko Krašovic. Zdaj je vklesano njegovo ime v spominski plošči v žalskem GASIL- SKEM DOMU, padel kot žrtev oku- patorja — Branko Krašovic, eden tudi prvih podpornikov OF v domo- vinski vojni. LAMENTACIJE Prav zlahka bi Vam nabral v vf'- sto, veliko, kakšno koli le hočete' tiste Polj ance, ki so se med voj- nama žrtvovali za ljudsko prosveto v HMELJARIJI; od Petrove in Liboj prek 2alca in Griž do Braslovč z Le tušem pa še tja skozi Tabor in Vransko do Trojanskega klanca, a ne bom. Poprašajte kar sami pre- ostale iz tretjega hmeljarskega ro- du! Naj začnem s tistim, kar je moja sedanja poglavitna namera? Z la- mentacijami? »Ti, slrešuica frdamana, ti! Kaj pa naj bi spet to bilo? Sam peklen- šček? Ali kak drug nebodigatreba?« — Tako se zdaj čudite, kaj ne? Oh, ne, ne! Preostali tretjega hmeljar- skega rodu še prav dobro vedo, da so lamentacije pač lamentacije; ne- kaj, kar žc od nekdaj HMELJARIJI ni neznano. Menda je bil oče ptvih lamentacij zares svetopisemski Je- remija, ki je baje prav bridko la- mentiral; tožil, tarnal, prepeval najbolj žalostne pesmi? Menda! Morda je prešel Jeremija v HME- LJARIJO prek tistih »judov«, ki so zlasti med vojnama, pa tudi še pred prvo, pobirali dobiček, medtem ko je hmeljarju večidel ostajal le slo- ves osebnega pridelovalca žlahtne- ga savinjskega goldinga? Mordal Odkar živim, gledam z očmi in poslušam z ušesi in mi vibrirajo možgani, čujem rojake-hmeljarje, kako lamentiraju, vendar večidel ta- ko tiholazno, da vsebina in smoter teh lamentacij ne dosegata »ta pra- vih« ušes. Le tupatam se kakšna kmetiška brihtna in poštena neróda preveč odkrhne, potem pa kaj kma- lu zastoče: »O, jej! O, jej, moja buča!« Tragične usode savinjskih hme- ljarjev bodo nekoč še hudo vabljiv predmet — pisateljem... »Zapri predale, Jaka!« No, nedavno je tudi odkritosrčni sin Ptujskega polja »polamentiral«, v NAŠIH RAZGLEDIH - XV/4/1966. Tudi on se ne more zbogati s tisti- mi, ki glasno obupujejo nad slo- veriskim kmetištvom, nad »kervavo kmetsko glavo«! čestitam, Vanč!__ Ali se še spominjate mojega pi- sma, ki sem ga lani, ob dvajsetletni- ci CELJSKEGA TEDNIKA, jaivno poslal (še sedanjemu) uredniku? Rahlo — upam, da! Lani sem se bal za kalivost semena izkrvavelega tretjega hmeljarskega rodu in la- mentiral nad tistimi, iki so bili pre- vzeli grunt, pa so prav zavoljo tega — po prastari kmečki pameti — noklicani, da naj bi negovali to se- me. še tole sem lani dejal: »Če ho- čejo postati dober gospodar in grunt obvarovati pred bobnom, naj se zbude vendar in zboljšajo mladi- ni-študentom materalne možnosti za njihovo rast, ker bo sicer to seme propadlo!« Letos naj lamentiram že o — snetjù? Sne t je? K stvari! Klub študentov občine Žalec je pripravil 5. februarja letos kultur- no-zabavni večer. Baje že kar peti po' zaporedju. Kmetiška pamet je pričakovala njihov, študentovski, nastop. Rado- vedna je bila savinjska hmeljarska glava na »barvo« programa. Nema- ra bo kar hudo ubran s HMELJAR- SKIM DOMOM. Zakaj? V tem do- mu bo namreč večer! — še jaz-sem tako menil in objavil — dvakrat pred tem večerom v CT razlago nekaterih pesmi, domačih in tujih, ki o hmelju pojó in ki jih kani povedati član osrednjega slo- venskega gledališča, znameniti igra- lec Jurij Souček. Tudi plakati so o tenj kričali. Tako sem povasoval 5. 2. 1966 v HMELJARSKEM DOMU, od drevi do davi, do zore... Prislulmil sem utripom Savinjske doline ... l^otem sem prav ihtavo brskal po časnikih, da bi morda kje le pre- bral vsaj kratko registracijo tega kulturnozabavnega večera žalskih študentov. Zaman. Potem ko sem bil že sestavil te lamentacije, pa sva se po golem na- klučju srečala s predsednikom klu- ba. Ta me je opozoril na tednik MLADINA od 12. 2. 1966. V njej lah- ko preberete o »študentovskem ve- čeru« tole poročilo: Preteklo soboto je klub študentov občine Žalec pripravil svoj peti ve- čer na umetniški ravni, za kar so poskrbeli gostje iz ljubljanske Dra- me, Opere in Akademika ter seve- da domačini. Že v začetku smo se srečali s pesmimi o hmelju, katere je pred- stavil Jurij Souček, član ljubljan- ske Drame, Marsikdo je ta večer zvedel, da savinjskega hmelja ne opevajo samo narodne pesmi, am- pak so verze o hmelju pisali tudi pomembnejši pesniki, V kulturno- umetniškem delu večera je nastopil še član ljubljanske Opere Marcel Ostaševski in dva Akademikova plesna para, ki sta se predstavila z nekaterimi že znanimi ter latin- sko ameriškimi in modernimi plesi. Posebno presenečenje je bil nastop okteta kluba žalskih študentov, ki so se predstavili z narodnimi pes- mimi. Klub žalskih študentov je tokrat dobro organiziral večer, s (katerim je tudi hkrati dokazal, da imajo take prireditve lahko precejšnjo umetniško raven. Na večeru je bilo precej celjskih študentov, ki so lahko videli v delovanjai kolegov marsikaj zanimivega. Pa še tole. Ko sem naslednjega dne povedal neki tovarišici, da sem iîil na študentovskem večeru, me je takoj vprašala: 'Ali ste se hudo pretepali?' Začudeno sem jo pogle- dal, potem pa odvrnil: 'Ne, vsa pri- reditev je bila brez izgredov.' Torej enkrat je bila vendarle iz- jema — prosta zabava brez udar- cev. Mogoče je tudi v tem nekaj, kar bi veljalo posnemati.« To informacijo je napisal in pod- pisal Franci Kratner. Čeravno Te, kolega Franci, ne poznam — Ali pa se poznava iz množice? —, pa sem iz konteksta razbral, da si celjski študent in — že kar imeniten poro- čevalec, le dovoli mi majhno dobro- hotno pripombo: Pozabil si izlušči- ti moralni nauk ali »naravoučenije«, ki ga — po občnem novinarskem kodeksu — mora vsebovati sleherni novinarski zapis. (Nadaljevanje prihodnjič) Mirko Roš: Celjski spomini in zapiski II. Osebna varnost Slovencev v nekdanjem Celju je bila odvisna od ne dovolj visoke ravni civili- zacije vladajočega nemštva in njegovih služiteljev. Poslušal sem zgodbe že davno pomrlih naših someščanov, prebiral časopisne, vesti o napadih in spopadih, pa tudi sam sem marsikaj doživel. Če je zašel naš deželan v elitno mestno kavarno »Merkur« (seda- nje prostore trgovine Varteks) in v slovenščini naročil kavo, mu natakar gotovo ničesar ni prine- sel. Lahko pa je neljubi došlec dočakal odločen poziv, da naj iz- gine iz nemškega lokala. V živem spominu mi je podoba starega Celja z nemškimi napisi na uradih in trgovinah ter nem- škimi imeni mestnih ulic. Današ- nji Tomšičev trg je služil kot ži- vilski trg. Vsako jutro je na njem zavladala živahna sloven- ska govorica. Toda po Kolodvor- ski ulici je hitel nemški učitelj Wamlek ter ekstatično pozdrav- ljal na levo in desno z glasnimi »Heil! Heil!« klici. V manj ob- ljudeni stranski ulici pa se je mirnemu pasantu lahko pripeti- lo, da se je zaletel vanj nemško psujoč neznan moški. Ponemčeni obrtniki in trgovci so obdržali v uku samo prilagod- l>ive vajence, ki so se hitro pri- čeli sramovati svoje materinšči- ne in kmalu postali odioznejši od svojih mojstrov. Tudi mestna občina je spreje- mala v svojo službo in k občin- ski policiji samo »zanesljive« ljudi. Poleg tujcev Schwarza, Mahra in Zintauerja so kot ob- činski stražniki službovali v Celju sami renegatje. Mestni požarni brambi je načeloval br^njar Find- eisen. Pri sprejemu v službo stal- nega cestnega pometača je imel prednost nemškutar. Slovenskim dijakom — Celjanom, ki so med vojno morali k vojakom, je mest- na občina pisala politične ocene, ki jih je pošiljala vojaškemu po- veljstvu. Tudi celjska cvangeli- stišča cerkvena občina augsbur- ške konfesije je tiho vabila kato- ličane s parolo »Biti Nemec po- meni biti evangeličan«. Obstajal je celo poseben podporni fond, iz katerega no novi nemški lute- rani lahko takoj prejeli denarno plačilo za svojo spreobrnitev. Celjski trgovec Weren je dokazo- val pristnost svojega nemškega pokolenja z luteranovstvom svo- jih staršev. Toda bil je doma iz Markišavec, slovenske vasi v na- šem Prekmurju, kjer žive evan- geličani še danes samo zato, ker njihovim dedom fevdni gospo- darji nekoč niso prepisali njih prejšnje veroizpovedi, če- prav mu ne oče ne mati ne stric ne brat nemško nikdar niso zna- li, Weren svojemu narodu ni o- stal veren. Dasi s skromnimi začetki, ven- dar je tudi slovensko zasebno gospodarstvo pričelo polagoma pridobivati na pomenu. Razvili sta se slovenska obrt in trgovina. Tu in tam je obrt že postala ma- lo podjetje. Naraščalo je število ljudi, ki niso več bili odvisni od tujih delodajalcev. Dogodki 20. septembra 1908 v Ljubljani so odjeknili tudi v Ce- lju. Naslednje jutro smo si učen- ci okoliške ijtidske šole strme o- gledovali razbita šolska okna in napisno tablo poslopja, ki je o- skrunjena ležala na cesti. Zdelo se mi je, da so s takim dejanjem storilci hoteli sramotiti tudi nas, naše učitelje in naše starše. še med sovražno zasedbo naše domovine v drugi svetovni vojni je opravljal pastoratne posle e- vangelistične cerkve v Celju Ger- hard May, človek pristno nemške nacistične miselnosti, V svoji knjigi o Celju, izdani leta 1943, ocenjuje germanizacijo kot do- pustno in pravično: »Stoletja so živeli Nemci in Slovani v miro- ljubni delovni skupnosti. Ne- skladja, ki so kdaj nastopila, ni- so bila nacionalnega, temveč so- cialnega pomena. Plemstvo in- meščanstvo sta bili nemški. Slo- venci so bili samo med kmeti- (Windische gab es nur unter den Baurern). Kdor pa se je preselil v mesto bodisi kot hlapec ali dekla bodisi kot rokodelski po- močnik, se je vrastel v nemško družino svojega mojstra in se je ponemčil. Kdor je obiskoval ■ šo- le — in obstajale so samo nem- ške šole, kakor je obtajala samo nemška omika — se je ponemčil. Kdor se je socialno povzpel, je postal Nemec. Vse to se je doga- jalo brez sile in brez škode v značaju (ohne Zwang und ohne Charakterbruch). Prvi, ki j.e v Celju pripravljal pot slovensiie- mu nacionalizmu, ki je bil poz- nejši škof Slomšek, ki je leta 1846 kot mestni župnik ustanovil: v Celju slovensko ljudsko knjiž- nico. S Sokolom so prišle v de-; želo panslavistične ideologije, kij so si od leta 1880 dalje pridobiva-^ le vedno širše množice. Uničena' je bila stoletja stara miroljubna in plodna življenjska skupnost Spodnještajercev. Slovani so pri- šli v napad. Nemci pa so se pre- pozno postavili 'V bran. Vse nji- hovo življenje je odslej -poteka- lo v znamenju nacionalnega bo- ja. Njihova društva so postala gojišča narodnega mišljenja. Z ustanovitvijo otroških vrtcev, šol, sirotišnice in vajeniškega doma so skrbeli za pridobivanje nem- škega podmladka. Narodna društ- va so imela značilni varovalni značaj, zakaj učinkovit nastop zoper panslavističho, iz Ljublja- ne importirano ideologijo je bil zamujen. Celje je postalo žarišče južnoavstrijskega narodnostnega spora.« Stoletja trajajoči proces ger- manizacije so nemški nacisti to- rej zlasti med drugo svetovno vojno, dokler so še upali na svojo zmago, odkrito priznavali. Opra- vičilo zanj na način, kakršnega se poslužuje May, izvira lahko le izpod peresa blaziraneaa cinika. (Gerhard May se je tik pred o- svoboditvijo slovenskih pokrajin leta 1945 odselil iz Celja v Avst- rijo. Tam ni bilo ovir, da rie bi bil kmalu postal škof avstrijskih evangeličanov z rezidenco na Du- naju). Osemrazredna nemška gimna- zija v Celju je v zadnjih dveh de- setletjih svojega obstoja, dokler je ni odnesel plaz razpadajoče monarhije, štela nekajkrat že o- koli 300 dijakov. Dalje POPRAVEK V natis prvega poglavja, objavljenega v 8. številki, se je vrinilo nekaj napak. Pravilno se glasi 3. stavek v tretjem odstavku: Mestne šole niso poznale slovenščine niti kot učnega predmeta (napačno: »učnega jezika«). V zad- njem odstavku omenjeni slovenski list ni bil »Narodni vestnik«, temveč »^ OGLAŠUJTE V CEIJSKI TEDNIK! Zakrinkana vojna VOHUNSKE ZGODBE IZ II. SVETOVNE VOJNE (11) »Torej,« se je slednjič oglasil podpolkovnik, »pred sabo imam tri lažnivce, razmeroma beda- ste in svojeglave lažnivce, ki jih prekašajo celo fantiči, ki so izostali pri pouku. Še šolarji se poprej dogovorijo, kaj bodo rekli, da se njiho- vi izgovori ne bi razhajali, a vi, odrasli možje, ki mislite o sebi, kako ste pametni, ste zagre- šili najbolj otroško neumnost!« Podpolkovnik je uperil prst v najmlajšega in dejal: »Vi trdite, da ste se izkrcali na angleški obali ob dveh popoldne.« Nasmehnil se je in se obrnil proti orjaku z nemirnimi očmi ter na- daljeval: »Toda, ko ste se izkrcali vi, se je čas pristanka nenadoma skrivnostno spremenil in vi ste prišli na angleško obalo ob devetih do- poldne. Magis pa je prišel v Anglijo celo ob šestih zvečer. Z drugimi besedami, en in isti čoln je prišel do angleške obale v treh različnih časih. No, pa to še ni vse. Ta čarobni čoln je imel še eno nenavadno lastnost, namreč,^ menjal je barvo kakor kameleon. Nekaj časa je bil siv, potem je postal rjav in ko sem rekel Magi- su, da je bil živordeč, ini ni niti z besedico ugo- varjal. In da bi bil čudež še večji, je lahko čoln po nuli volji menjaval pogon. Iz Francije se je odpravil kot jadrnica, da bi se potem nekje na odprtem morju spremenil v motorni čoln in to Samo zato, da bi mogli uporabiti tisti bencin, ki Vam ga je tako dobrohotno v svojem vrtu za- kopal tisti prijatelj ribič iz Bretagne. Toda kljub temu ste se vi, Magis, pošteno naveslali, četudi ni na vaših dlaneh niti sledu žuljev. Pa reclino, da bi lahko človek pogoltnil te nesmiselnosti in ^aži, vendar to, kako ste opisali obalo, kjer ste pristali, presega vse meje verjetnosti. Najprej je bila peščena irt se je zlagoma spuščala v mor- je, potem je nekako — kdo ve, kako — postala prodnata^in strma, obrasla z borovci, a ko se je izkrcal Magis, je postala skalnata in strma. Si mogoče res mislite, dragi gospodje, da sem tako neumen in da bom verjel tem vašim ne- skladnim trditvam?« Vsi trije so okameneli in nihče ni spregovoril niti besede. Še spogledali se niso. Po kratkem premolku je podpolkovnik nadaljeval: »Vaše izjave si lahko razlagam samo na en način. Tistega čolna, ki vi govorite o njem, sploh nikoli ni bilo. Ne vem, kako ste prišli v Anglijo, toda tako, kakor ste vi povedali, že ni bilo. In zato hočem zvedeti resnico! Torej, kako sle prišli v Anglijo"^« Ostali so tiho. Podpolkovnik jih je po vrsti opazoval, a vsi trije so izmikali oči. Potem se je nenadoma oglasil Magis, uporno in samoza- vestfîo, ter je zatrdil, da je njegova izjava povsem iskrena, da ni v njej niti ene lažne be- sede niti pomote, da je povedal samo resnico in to čisto resnico. »Kaj si vi mislite,« je dejal in pogledal podpolkovniku naravnost v oči, »je vaša stvar. iMhko mi verjamete, ali pa tudi ne. Meni je čisto vseeno!« »V tem se kruto varate,« ga je zavrnil pod- polkovnik. »To za vas ni vseeno. Ravno narobe, za vas je to izredno pomembno. Karkoli že trdite, nekaj je resnica: da lažete. Vem, da lažete in vi dobro veste, da jaz to vem. Če bi bili resnični begunci, pptem mi ne bi skušali natve- ziti teh smešnih laži. Zaradi tega vi niste pravi begunci. Tu se moramo vprašati, zakaj ste pri- šli v Anglijo, če niste pravi begunci. Odgovor je morda preprost: ste prišli k nam kot vohuni? Pa tudi veste, kaj storimo z vohuni, ki jih uja- memo? Zgodaj zjutraj, takoj po dobrem zajtrku — če jim seveda uspe, da ga zaužijejo — jih odpeljemo na kratek sprehod do vislic, jim na- taknemo zanko okoli vratu in — jih obesimo!« Podpolkovnik jih je spet ostro meril z očmi. Toda še vedno so molčali. Magis je bil videti še vedno zelo miren, druga dva pa sta skušala na skrivaj ujeti mig iz njegovih oči; najmlajši si je vznemirjeno oblizoval ustnice. Videz je bil, da se bolj bojita Magisa, kakor podpolkovnikove grožnje, da jih bodo obesili kot vohune. Pod- polkovnik je mislil, da jih je dovolj utesnil, zato se je odločil, da jih vrne v celice. Naj o vsem nekoliko razmislijo, morda bodo potem postali bolj zgovorni. Kolikor so večji, toliko trši je njihov padec — pravijo za boksarje. Podpolkovnik je v svo- jih izkušnjah ugotovil, da velja nekaj podobne- ga tudi za zapornike: kolikor so videti bolj trdo- vratni, toliko prej klonejo pod pritiskom pre- iskave. Trda zunanja lupina na videz nezlomlji- vega človeka je običajno dosti bolj mehka, ka- kor prožna in nežna obramba spretnega, četudi na videz krhkega človeka. Podpolkovnik se je odločil, da premestijo Magisa iz Šole kraljice Viktorije v dosti bolj strog zapor, kjer so z jetniki ravnali čisto po vojaško. Ta zapor je bil v Chelseju in tu so ga .začeli takoj neprestano in križno zasliševati. Ob vseh teh zasliševanjih so mu vedno znova očitali nasprotja, ki so izhajala iz izpovedi dru- gih dveh navideznih beguncev. Toda Magis je trdovratno ponavljal, da je povedal samo resni- co in da ni on kriv, če mu ne verjamejo. (Se nadaljuje) 47. ANICA VIŠINA: 158 cm TEŽA: 54 kg LASJE: Plavi OČI: Modre 48. ANITA VIŠINA: 165 cm I TEŽA: 60 kg ] LASJE: Plavi : OČI: Modre KUPON ST. 47 TOČKE (od O do 100) ............................... Izrežite, nalepite na dopisnico in pošlji- te na naslov: Uredništvo Celjsld tednils, Celje, Gledališka 2, poštni predal 161. KUPON ŠT. 48 TOČKE (od O do 100) ................................ Izrežite, nalepite na dopisnico In poiljl- te na naslov: Uredništvo Celjski tednik, Celje, Gledališka 2, poštni predal 161. PRED ŽREBOM Na vrsti je nova serija kuponov z oce- njevanjem. Vse ocenjevalce prosimo, da pošljejo zadnjih osem kuponov (od 41 do 48) izpolnjenih in nalepljenih na dopisni- co na naslov uredništva do 12. marca 1966. lined ocenjevalcev bomo enega iz- žrebali za enoletno brezplačno naročnino ^asopisa! POGOJI ZA SODELOVANJE 1. V natečaju lahko sodelujejo vse Slo- venke, ki pošljejo ustrezno sliko in po- trebne podatke. Ocenjevalci, ki Izpolnju- jejo kupone, naj upoštevajo prvenstveno v koliki meri ustreza kandidatka njihovi predstavi (tipu) Slovenke. Kandidatke, ki nimajo primernih slik, se naj zglasijo v uredništvu; slikali jih bomu na naše stro- ške. 2. Ob zaključku natečaja bomo prire- dili veiiko zabavno-reklamno in modno luvijo (tudi v okoliških krajih), kjer bo občinstvo izbiralo »tip današnje Sloven- ke«. Zaključna prireditev bo v Celju, kjer bodo lahko kandidatke (po želji) nastopi- le tudi kot manekenke. 3. Za kandidatke s področnih priredi- tev in končno izbrano na zaključni prire- ditvi bodo sodelujoča podjetja pripravil« vrsto praktičnih nagrad. SODELUJEJO: Trgovsko podjetje »MODA« iz Celja kot organizator in pokrovitelj prireditev, ki bo svoje nagrade določilo kasneje. KOMPAS Ljubljana, poslovalnica Celje, ki s svoim prvovrstnbn poslovanjem ved- no ustreže svojim strankam, vam nudi v teh dneh vrsto prijetnih potovanj (oglej- te si podrobnosti na 7. strani!), posebej pa vam priporočamo, da se pred vsakim potovanjem zglasite v poslovalnici, ki vam bo hitro in točno oskrbela vse po- trebne informacije, vozovnice, rezervaci- je in še razne druge usluge. Za udeležen- ke natečaja je KOMP.\S pripravil štiri nagrade: 1. ŠESTDNEVNO POTOVANJE PO ITALIJI, 2. PETDNEVNO POTOVA- NJE PO AVSTRIJI IN ČEŠKI, 3. TRI- DNEVNO POTOVANJE PO AVSTRIJI IN CEšKI IN 4. DVODNEVNO POTOVANJE v BUDIMPEŠTO! Indijo imenuje ves svet še vedno »deželo lakote«, četudi so načrti za izboljšanje prehrane veliki in ures- ničljivi. Zdajšnjih 480 milijonov pre- bivalcev se vsako leto poveča še za 12 milijonov, a večina prebivalcev se hrani z žitom in rižem. IncUja mora zato žito uvažati in ga proda- ja v državnih prodajalnah (na sli- ki), ki so dobro zastražene. Toda v načrtu za omilitev lakote so bolj dosledna uvedba omejitve rojstev in privajanje prebivalstva na dru- gačno prehrano (krompir, banane, jabolka, kokosovi orehi in — četudi morda najtežje — meso). KRATKE PO VZORU SOSEDOV V Italiji so imeli lani 92 glasbenih festivalov in na njih je sodelovalo skupaj 19 tisoč pevcev (vključno s tistimi, ki so sodelovali na 45 avdi- cijah za odkrivanje novih talentov). Pri nas sicer še ni nihče opravil to- vrstne statistike, a verjetno ne bi dosti zaostajali za »spevnimi« Itali- jani. » VEČ IN MANJ • Nemke se pogledajo v ogledalo samo sedemkrat dnevno (verjetno po vzoru pravljice o Sneguljčicil), a Nemci kar devetkrat (kdo ve, za- Toda, ugotovili so, da moški kljub temu porabijo za ogledovanje v zrcalu manj časa kakor žene. Povprečni čas devetih ogledov, ki so ga dosegli Nemci, je 13 in pol minute, a ženska se pri sedmih ogle- dih zadržuje pred ogledalom kar devetnajst minut in petinštirideset sekund. Česa bi se dober bojevnik bolj ustražil: mačjih oči, našobljenih u- stnic, komaj opazne srajčke, naper- jene strojne puške ali kakšnih dru- gih oblin? Filmska igralka Stella Ste- vens, ki jo vidimo na sliki iz vloge v špionskem filmu »Molčečneži«, za- trjuje, da se mora dobra igralka v vsem preskusiti.. Zdaj se pripra\'lja za vlogo v mehiškem filmu, kjer bo igrala prostitutko, zato je odšla v Mehiko, da se spozna s tovrstno vlo- go na licu mesta. PROBLEMI CIVIIIZACIJE Morda poznate šalo, ki pravi, da je leta 2000 pritekel domov sinek in 5 ves navdušen vzkliknil: »Mamica, pomisli, videl sem pešca!« \ No, to je še vedno daleč, av ZDA so nekateri kmetovalci prišli v za-' gato, kadar se približa sezona lova in pridejo v okolico mestni lovci.; Kmetovalec Darwin Marquradt je zato iz previdnosti na vse svoje govedo ; z velikimi črkami naslikal napis »krava«. Povsem razumljivo: v lanski lovski sezoni so pri lovu na jelene izgu-' bili farmarji dve kravi, dva bika in šest volov. Jeleni so ostali živi ini zdravi! ! VAJA DELA MOJSTRA. EVROPSKI TU- RISTI OB RDEČEM MORJU SE NE UKVARJAJO SAMO S PODVODNIM RI- BOLOVOM, AMPAK SE POSKUŠAJO TUDI v SPRETNOSTI ARABSKIH RI- BIČEV. TI MEČEJO SVOJE MREŽE PLOSKO V VODO. DA BI EVROPEJEC OBVLADAL TO VEŠČINO, POTREBUJE 12 DNI VAJE. daljši dnevi Že dolgo vemo, da se vrtenje Zem- lje okoli njene osi iz stoletja v sto- letje zmanjšuje. Razna merjenja sončnih in luninih poti kažejo, da se je vsakih sto let dan na zemlji po- daljšal za 1,8 milisekunde. Pred dne- vi pa je presenetilo ruskega znan- stvenika Vladimir j a Kotelnikova, ki je izračunal, da se je dan na zemlji med letom 1963 in 1965 podaljšal kar za 1,6 milisekunde. Hkrati ve- mo, da se je poprej v dobrih sto le- tih podaljšal dan komaj za eno mili.* sekundo. Povprečje ostane sicer pri- bližno enako, a znanstveniki so ven- darle presenečeni, kako je mogoče, da nastopijo v vrtenju in potih ne- besnih teles tolikšne in tako nenad- ne spremembe. Navajajo sicer rsiz- lične domneve, a doslej tega pojava še niso mogli zadostno utemeljiti. Mala križanka VODORAVNO: 1. indijanska tro- feja, 6. slovenski pisatelj, ki nas je prvi opozoril na naturalizem (Jo- sip), 8. sestavina čaja, 9. kartaški izraz, 10. neznanka v matematiki, 11. pripadnik angleške stranke, 12. okrajšava za slovenski, 13. položaj telesa, 14. ljudožerec, 16. literarna zvrst. NAVPIČNO: 1. izoblikovalec stek- lenih predmetov, 2. malajsko boda- lo, 3. francoski departman, katerega glavno mesto je Bourg, 4. začetnici slovenskega politika, ki je imel vid- no vlogo v krogu Staroslovencev, 5. prebivalec velikega evropskega me- sta, 6. močan prijem, 7. vladarju pri- držana pravica, 11. Prešernov rojst- ni kraj, 13. pojav pri gorenju, _15. medmet priganjanja. PO IVANU BRATKU IZ »SPOMINOV NA PARTIZANSKA LETA« 34. Sledili so kratki, napeti sestanki, ki so bili hkrati najtežji in najbolj kritičen trenutek, ko je šlo za to, da se dela v novu ali nadaljujejo ali pa opustijo. Maks in Ravbar sta bila že pod težo vtisov, ki sta jih dobila v rovu: blato, vo- da, podsuta mesta in uničeni podporniki. Nekje na dnu njunih pogumnih src se je oglasiT rahel dvom. 35. Tudi Ludvik je bil videti utrujen, izčrpan in zaskrbljen. Počasi, komaj opazno se ga je začel lotevati dvom. Njegova ogromna sila je bila načeta. Edinole Boris je še imel najnj vpliv in mu je lahko vlil poguma. 36. Nekateri so predlagali, naj udarijo iz rova, planejo po stopnicah na stolp k mitraljezcu in se polastijo orožja. Boris je napeto poslušal in iskal pravo rešitev. Ni dopustil misli na kapi- tulacijo, vendar je dobro ločil realne misli od obilice predlogov, porojenih iz razburkanih ču- stev, kljubovanja, gneva in žalosti. CElISlil lEDNIk UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Celje, Gledališka ulica, poštni predal 161, TELEFON: 23-69. — UREJUJE uredniški odbor. ODGOVORNI UREDNIK Drago Hribar. - Časopis je ustanovil okrajni odbor SZDL Celje. Izhajal je kot »Nova pot«, »Na delo«, »Naše delo« (1945), kot »Celjski tednik« (1948-1950), nato kot »Savinjski vestnik. (1950-1954) in od 1955 ponovno kot »Celj- ski tednik«. S 1. januariem 1966 ga SOUSTANAVLJAJO občine Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah in Žalec. — Tednik IZHAJA ob petkih. IZ- DAJA: Zavod za Informativno službo Celje. TISK IN KLIŠEJI: »Celjski Üsk«. — CENA: posa samezna številka SO par (50 din), letna naročniaa 20 ( 2.000) din, polletna 10 (1.000) din. Tujina 40 (4.000) - TEKOČI RAČUN: 507-.V22.V SIOYENIJALES PRIREJA V SODELOVANJU Z M E B L O NOVA GORICA IN STOL KAMNIK RAZSTAVO STANOVANJSKEGA IN PISARNIŠKEGA POHIŠTVA V ČASU OD 5 -15 MARCA V PROSTORIH SLOVENIJALES CELJE SAVINJSKO NABREŽJE 8. VABIMO VAS, DA SI OGLEDATE RAZSTAVLJENO POHIŠTVO V ČASU OD 5 -31 MARCA IN SE Z NAKUPOM POHIŠTVA VKLJUČITE V NAGRADNO ŽREBANJE, KATEREGA VAM JE PRIPRAVILA TOVARNA POHIŠTVA M E B L O NOVA GORICA IN STOL KAMNIK. OGLEJTE SI TUDI NAŠE PRODAJNE PROSTORE V ZIDAN- ŠKOVI 15 LN TKALSKI 13. kreditna banka celje objavlja za občane in delovne organizacije novo obliko varčevanja za stanovanjsko gradnjo združeno s posojilom banke. Zaradi velikega zanimanja občanov za nakup, graditev in obnovo stanovanj je KREDITNA BANKA CELJE uvedla posebno varčevanje s katerim omogoča občanom in delovnim ter drugim organizacijam, da se vključijo v nadaljno stanovanjsko gradnjo pod ugodnimi pogoji: ZA OBČANE: posebno obliko varčevanja, združeno s posojili v višini 75 "/o—300 "/o privarčevane vsote in DELOVNE ORGANIZACIJE: zbiranje vezanih sredstev za stanovanjsko graditev zdru- ženo s posojilom v višini 150 */o vezanega zneska. Da bi občanom čimbolj približali pogoje pod katerimi bo KREDITNA BANKA CELJE dajala sredstva za stano- vanjsko gradnjo v letošnjem in nadaljnjih letih, se objav- lja pravilnik o varčevanju in posojilih občanom za nakup in gradnjo stanovanj ter orientacijska preglednica na podlagi katere bo lahko vsak občan ugotovil svoje mož- nosti za pridobitev potrebne višine kredita. Istočasno se objavlja tudi pravilnik o zbiranju sredstev namenjenih za stanovanjsko izgradnjo od delovnih orga- nizacij ter družbenopolitičnih skupnosti. Poleg tega pa bo KREDITNA BANKA CELJE za no- vogradnjo stanovanj v družbenem sektorju v letu 1966 sklepala z delovnimi in drugimi organizacijami posebne individualne poslovne dogovore. Vse podrobne informacije o pogojih za vse vrste na- menskega varčevanja bodo interesentom posredovale: KREDITNA BANKA CELJE - osrednja enota Celje z ekspoziturami: Žalec, Mozirje, Laško, Sevnica, Brežice, Slov. Konjice, Rogaška Slatina, Šmarje pri Jelšah in Šentjur pri Celju; PODRUŽNICA Slovenj Gradec z ekspoziturami: Dra- vograd, Radlje in Ravne ter PODRUŽNICI Velenje in Slovenska Bistrica. KREDITNA BANKA CELJE PRAVILNIK O VARČEVANJU IN POSOJILIH OBCANOM ZA NAKUP IN GRADNJO STANOVANJ Za pospeševanje stanovanjske izgradnje s pridobivanjem stanovanjskih površin in obnavljanjem obstoječega stanovanjskega sklada uvaja KREDITNA BANKA CELJE (v nadaljnjem besedilu Banka) v sodelova- nju z občani namensko varčevalno službo za dajanje posojil za nakup stanovanj ter za udeležbo k posojilom za iste namene. 1. člen K varčevanju za stanovanje in najema- nju posojil za nakup, gradnjo, dograditev ali obnovo stanovanj lahko pristopi vsak občan, ki izpolnjuje pogoje tega pravilnika. 2. člen Varčevalec in banka skleneta pogodbo o varčevanju. Pogodba mora vsebovati zlasti: višino mesečne vloge, varčevalno dobo, znesek ob koncu varčevalne dobe, obrestno mero za vlogo, višino posojila, na katerega ima varčevalec pravico, obrestno mero za to posojilo ter odplačilni rok. 3. člen Varčevalec se zaveže vplačevati redne in zaporedne mesečne obroke, določene v var- čevalni pogodbi in s tem prihraniti skupno vsoto v določeni dobi varčevanja, vse to pa služi kot osnova za izračun pravic, ki si jih pridobi z varčevanjem. 4. člen Pridobitev pravice do posojila je poleg varčevalne dobe odvisna od odplačilne spo- sobnosti posojilojemalca za najeto posojilo. To sposobnost ugotavlja banka in po po- trebi zahteva ustrezna dokazila. 5. člen Mesečni obrok znaša najmanj 100 N-din (10.000 S-din) in zapade v plačilo z dnem, določenim v varčevalni pogodbi. Varčeva- lec se lahko odloči tudi za večji obrok in si tako poveča osnovo za pravico do večjega posojila. Najdaljša doba varčevanja je 10 let. 6. člen Pri pristopu k varčevanju z enkratno osnovno vlogo, se le-ta razdeli na število bodočih obrokov glasom sklenjene varče- valne pogodbe. Pravico do posojila po var- čevalni pogodbi pa si lahko pridobi po pre- teku najmanj 13 mesecev od vplačila take vloge. 7. člen Z višjimi ali prekorednimi vplačili se pridobi višja osnova za posojilo, vendar le od zneskov, ki so bili vplačani najmanj 13 mesecev pred potekom pogodbenega ro- ka in ob pogojih, ki veljajo za tako dobo varčevanja. 8. člen Z višjimi ali prekorednimi vplačili se ne more pridobiti pravice skrajšanja pogod- benega roka za pridobitev pravice do poso- jila iz pogodbenih osnov. 9. člen Ce varčevalec zamudi s plačilom enega ali več zaporednih mesečnih obrokov, se mu varčevalna doba podaljša za toliko časa, kolikor je zamujenih rednih obrokov. 10. člen Tako vložene, namensko vezane vloge bo Banka obrestovala po 1 o/o obrestni meri in pripisala obresti ob koncu vsakega leta vlo- ženi glavnici. Pripisane obresti se ne upo- števajo v osnovo za pridobitev pravice do posojila. Ce varčevalec odstopi od varčeva- nja, mu banka naknadno prizna obresti do višine 5 o/o tj. 10/0 + 4 0/0) za ves čas var- čevanja. 11. člen Varčevalec lahko odstopi od varčevalne pogodbe, lahko pa tudi sporazumno z ban- ko prenese pravice in obveznosti iz te po- godbe na drugo osebo, ki izpolnjuje pogoje iz 3. člena tega pravilnika. Vloge v smislu 1. člena tega pravilnika so vezane do po- teka roka, za katerega je sklenjeno varče- vanje. Ce varčevalec pismeno odstopi od varčevalne pogodbe po preteku 13 mesecev od pričetka varčevanja, se mu vezana sredstva sprostijo takoj, sicer pa po pre- teku 13 mesecev od začetka varčevanja in uveljavitve pogodbe. 12. člen Ce varčevalec v dobi varčevanja umre, lahko njegov dedič nadaljuje varčevanje v kolikor izpolnjuje pogoj iz 1. in 9. člena tega pravilnika. 13. člen Odstop od varčevalne pogodbe oziro- ma prenos iz te pogodbe na drugo osebo se lahko opravi po sporazumu z banko. 14. člen Na osnovi varčevanja pridobljena sred- stva (vložena) lahko varčevalec dvigne v gotovini potem, ko so bila pri banki vlo- žena vsaj 13 mesecev. 15. člen Ko varčevalec izpolni obveznosti, določe- ne v varčevalni pogodbi, ga banka pismeno obvesti: — da je obveznost iz varčevalne pogodbe izpolnjena; — da so mu vložena sredstva dana na razpolago za črpanje v smislu določil 14. člena tega pravilnika; — da ima pravico do najetja posojila v smislu določil tega pravilnika in posojilne pogodbe, sklenjene z banko; — da mora za pokritje posojila predlo- žiti od njega in solidarnih porokov kot ak- ceptantov podpisano bianco menico, število porokov določi banka, ali da se obveže po- godbeno za vknjižbo zastavne pravice ozi- roma zaznambe vrstnega reda na prvem mestu v korist banke. 16. člen Po preteku varčevalne dobe in ob izpol- njenih pogojih iz tega pravilnika ima var- čevalec pravico na posojilo po 2 0/0 obrest- ni meri v višini in za dobo vračila po do- ločilih tega pravilnika. Sklenitev kreditne pogodbe in koriščenje posojila je vezano na najdaljši rok 18 mesecev po izteku varče- valne dobe. Ne glede na čas koriščenja (18 mesecev) pa mora posojilojemalec pričeti z odplačilom po preteku 12 mesecev od skle- nitve posojilne pogodbe. 17. člen Banka bo odobravala posojila po izpol- nitvi pogojev o varčevanju in sicer po na- slednji lestvici: varčevalec z varčevalno dobo najmanj 13 mesecev 75 o/o od vloge 2 leti 100 o/o „ „ 3 leta 1250/0 „ „ 4 leta 150 0/0 „ „ 5 let 1750/0 „ „ 6 let 2000/0 „ „ 7 let 2250/0 „ „ 8 let 2500/0 „ „ 9 let 275 0/0 „ „ 10 let 300 0/0 „ „ 18. člen Na osnovi varčevanja pridobljeno poso- jilo se lahko uporabi samo za namen, ki je določen v pogodbi in z namenskim črpa- njem pri banki. Posojilojemalec mora pred- ložiti naslednje listine: — pogodbo o nakupu stanovanja, pogod- bo o gradnji z gradbenim podjetjem ali dovoljenje za gradnjo v lastni režiji; — gradbeno dovoljenje za novogradnje; za adaptacije, potrdilo o priglasitvi grad- benih del; — načrt s predračunom za novogragnje; za adaptacijo, samo predračun; — račune za gradbeni material in ostale stroške gradnje v času ko koristi posojilo; — po izkoriščenju posojila pa mora ob- vezno predložiti vikulacijo zavarovalnice v korist banke. 19. člen Doba vračanja tako odobrenih posojil ne more presegati dvakratno varčevalno dobo. 20. člen Varčevalec ima pravico na dobo odpla- čila navedenega v pogodbi tudi, če se od- loči za najem nižjega posojila kot mu pri- pada. 21. člen Varčevalno posojilni pogoji iz tega pra- vilnika in varčevalne pogodbe se v nobe- nem primeru ne morejo spremeniti v škodo varčevalca. 22. člen Ta pravilnik je sprejel Izvršilni odbor KREDITNE BANKE CELJE na svoji seji dne 25. februarja 1966 ter velja od dneva sprejema. Celje, dne 25. februarja 1966 KREDITNA BANKA CELJE PRAVILNIK o ZBIRANJU IN KREDITIRANJU NA- MENSKIH SREDSTEV GOSPODARSKIH IN DRUGIH ORGANIZACIJ TER DRUŽ- BENOPOLITIČNIH SKUPNOSTI ZA STA- NOVANJSKO GRADNJO. 1. člen Da bi se povečala sredstva za nadaljnjo stanovanjsko izgradnjo, je KREDITNA BANKA CELJE (v nadaljnjem besedilu Banka) pristopila k zbiranju sredstev, ki jih delovne in druge organizacije ter druž- beno politične skupnosti v nadaljnjem be- sedilu deponent) namenijo za stanovanjsko izgradnjo delavcem. 2. člen Sredstva, katera lahko delovna in druga organizacija nameni za stanovanjsko iz- gradnjo so: — del sredstev sklada skupne uporabe, ki ga je svet delovne skupnosti izločil iz čistega dohodka za stanovanjsko izgradnjo; — sredstva odplačanih anuitet od posojil, ki so jih prejeli člani delovne skupnosti za stanovanjsko izgradnjo od delovne ali dru- ge organizacije; — sredstva družbenopolitičnih skupnosti, ki so jih te namenile za stanovanjsko iz- gradnjo delavcem; — sredstva, ki se bodo iz drugih virov namensko izločevala za stanovanjsko iz- gradnjo. 3. člen Da pridobi gospodarska organizacija pra- vico do posojila, veže deponirana sredstva na dobo, ki ne more biti krajša od 13 me- secev. 4. člen Pravice in dolžnosti deponenta in banke za vezana sredstva se določijo s pogodbo. 5. člen Deponent je upravičen na tako dobo vra- čanja posojila, kot je bila pogojena vezava naloženih sredstev. Dobo vračanja posojila določita banka in deponent sporazumno. 6. člen Po preteku dobe vezave sredstev pridobi deponent pravico do 150 o/p višine posojila z rokom vračila, ki ne more biti daljši, kot je doba vezave sredstev. 7. člen Po izpolnitvi pogojev iz pogodbe o depo- niranju sredstev Skleneta deponent in ban- ka pogodbo o posojilu. 8. člen Deponent lahko prične s koriščenjem po- sojila 10 MESECEV po dnevu, ko je banka prejela deponirana sredstva na svoj depo- zitni račun. 9. člen Za odobreno posojilo bo banka zaraču- navala obresti, ki bodo za 10/0 višje od obresti, ki jih deponent zahteva za namen- sko vezana sredstva. Ta obrestna mera ne more biti višja od okvirne obrestne mere za vezana sredstva, ki jo je določil zbor banke. 10. člen Deponent in banka lahko le sporazumno odstopita od pogodbe. 11. člen Posojila za stanovanjsko izgradnjo so na- menska in se zato lahko uporabljajo le za namen, za katerega so bila odobrena, Ko- riščenje posojila se opravlja dokumentarno pri banki. 12. člen Odplačilo posojila se prične z dnem in po pogojih, ki jih določa pogodba. 13. člen S stanovanjsko izgradnjo je smatrati po tem pravilniku nakup, gradnjo in adaptaci- jo stanovanj ter udeležbo za iste namene. 14. člen Ta pravilnik je sprejel Izvršilni odbor banke na seji dne 25. II. 1966 ter velja od dneva sprejema. Celje, dne 25. II. 1966 KREDITNA BANKA CELJE Orientacijska preglednica posameznih primerov varčevanja občanov za stanovanjsko izgradnjo od 1 do 10 let v N-din KREDITNA BANKA CELJE objavlja za občane in delovne organizacije novo obliko varčevanja za stanovanjsko gradnjo združeno s posojilom banke. posebno obliko varčevanja, združeno s posojili v višini 75 "/o—300 "/o privarčevane vsote in DELOVNE ORGANIZACIJE: zbiranje vezanih sredstev za stanovanjsko graditev zdru- ženo s posojilom v višini 150 vezanega zneska. Da bi občanom čimbolj približali pogoje pod katerimi bo KREDITNA BANKA CELJE dajala sredstva za stano- vanjsko gradnjo v letošnjem in nadaljnjih letih, se objav- lja pravilnik o varčevanju in posojilih občanom za nakup in gradnjo stanovanj ter orientacijska preglednica na podlagi katere bo lahko vsak občan ugotovil svoje mož- nosti za pridobitev potrebne višine kredita. Istočasno se objavlja tudi pravilnik o zbiranju sredstev namenjenih za stanovanjsko izgradnjo od delovnih orga- nizacij ter družbenopolitičnih skupnosti. vogradnjo stanovanj v družbenem sektorju v letu 1966 sklepala z delovnimi in drugimi organizacijami posebne individualne poslovne dogovore. Vse podrobne informacije o pogojih za vse vrste na- menskega varčevanja bodo interesentom posredovale: KREDITNA BANKA CELJE - osrednja enota Celje z ekspoziturami: Žalec, Mozirje, Laško, Sevnica, Brežice, Slov. Konjice, Rogaška Slatina, Šmarje pri Jelšah in Šentjur pri Celju; PODRUŽNICA Slovenj Gradec z ekspoziturami: Dra- vograd, Radlje in Ravne ter PODRUŽNICI Velenje in Slovenska Bistrica. KREDITNA BANKA CELJE PRAVILNIK O VARČEVANJU IN POSOJILIH OBCANOM ZA NAKUP IN GRADNJO STANOVANJ Za pospeševanje stanovanjske izgradnje s pridobivanjem stanovanjskih površin in obnavljanjem obstoječega stanovanjskega sklada uvaja KREDITNA BANKA CELJE (v nadaljnjem besedilu Banka) v sodelova- nju z občani namensko varčevalno službo za dajanje posojil za nakup stanovanj ter za udeležbo k posojilom za iste namene. 1. člen K varčevanju za stanovanje in najema- nju posojil za nakup, gradnjo, dograditev ali obnovo stanovanj lahko pristopi vsak občan, ki izpolnjuje pogoje tega pravilnika. 2. člen Varčevalec in banka skleneta pogodbo o varčevanju. Pogodba mora vsebovati zlasti: višino mesečne vloge, varčevalno dobo, znesek ob koncu varčevalne dobe, obrestno mero za vlogo, višino posojila, na katerega ima varčevalec pravico, obrestno mero za to posojilo ter odplačilni rok. 3. člen Varčevalec se zaveže vplačevati redne in zaporedne mesečne obroke, določene v var- čevalni pogodbi in s tem prihraniti skupno vsoto v določeni dobi varčevanja, vse to pa služi kot osnova za izračun pravic, ki si jih pridobi z varčevanjem. 4. člen Pridobitev pravice do posojila je poleg varčevalne dobe odvisna od odplačilne spo- sobnosti posojilojemalca za najeto posojilo. To sposobnost ugotavlja banka in po po- trebi zahteva ustrezna dokazila. 5. člen Mesečni obrok znaša najmanj 100 N-din (10.000 S-din) in zapade v plačilo z dnem, določenim v varčevalni pogodbi. Varčeva- lec se lahko odloči tudi za večji obrok in si tako poveča osnovo za pravico do večjega posojila. Najdaljša doba varčevanja je 10 let. 6. člen ^ Pri pristopu k varčevanju z enkratno osnovno vlogo, se le-ta razdeli na število bodočih obrokov glasom sklenjene varče- valne pogodbe. Pravico do posojila po var- čevalni pogodbi pa si lahko pridobi po pre- teku najmanj 13 mesecev od vplačila take vloge. 7. člen Z višjimi ali prekorednimi vplačili se pridobi višja osnova za posojilo, vendar le od zneskov, ki so bili vplačani najmanj 13 mesecev pred potekom pogodbenega ro- ka in ob pogojih, ki veljajo za tako dobo varčevanja. 8. člen Z višjimi ali prekorednimi vplačili se ne more pridobiti pravice skrajšanja pogod- benega roka za pridobitev pravice do poso- jila iz pogodbenih osnov. 9. člen Ce varčevalec zamudi s plačilom enega ali več zaporednih mesečnih obrokov, se mu varčevalna doba podaljša za toliko časa, kolikor je zamujenih rednih obrokov. 10. člen Tako vložene, namensko vezane vloge bo Banka obrestovala po 1 o/o obrestni meri in pripisala obresti ob koncu vsakega leta vlo- ženi glavnici. Pripisane obresti se ne upo- števajo v osnovo za pridobitev pravice do posojila. Ce varčevalec odstopi od varčeva- nja, mu banka naknadno prizna obresti do višine 5 o/o tj. 10/0 + 4 0/0) za ves čas var- čevanja. 11. člen Varčevalec lahko odstopi od varčevalne pogodbe, lahko pa tudi sporazumno z ban- ko prenese pravice in obveznosti iz te po- godbe na drugo osebo, ki izpolnjuje pogoje iz 3. člena tega pravilnika. Vloge v smislu 1. člena tega pravilnika so vezane do po- teka roka, za katerega je sklenjeno varče- vanje. Ce varčevalec pismeno odstopi od varčevalne pogodbe po preteku 13 mesecev od pričetka varčevanja, se mu vezana sredstva sprostijo takoj, sicer pa po pre- teku 13 mesecev od začetka varčevanja in uveljavitve pogodbe. 12. člen Ce varčevalec v dobi varčevanja umre, lahko njegov dedič nadaljuje varčevanje v kolikor izpolnjuje pogoj iz 1. in 9. člena tega pravilnika. 13. člen Odstop od varčevalne pogodbe oziro- ma prenos iz te pogodbe na drugo osebo se lahko opravi po sporazumu z banko. 14. člen Na osnovi varčevanja pridobljena sred- stva (vložena) lahko varčevalec dvigne v gotovini potem, ko so bila pri banki vlo- žena vsaj 13 mesecev. 15. člen Ko varčevalec izpolni obveznosti, določe- ne v varčevalni pogodbi, ga banka pismeno obvesti: — da je obveznost iz varčevalne pogodbe izpolnjena; — da so mu vložena sredstva dana na razpolago za črpanje v smislu določil 14. člena tega pravilnika; — da ima pravico do najetja posojila v smislu določil tega pravilnika in posojilne pogodbe, sklenjene z banko; — da mora za pokritje posojila predlo- žiti od njega in solidarnih porokov kot ak- ceptantov podpisano bianco menico, število porokov določi banka, ali da se obveže po- godbeno za vknjižbo zastavne pravice ozi- roma zaznambe vrstnega reda na prvem mestu v korist banke. 16. člen Po preteku varčevalne dobe in ob izpol- njenih pogojih iz tega pravilnika ima var- čevalec pravico na posojilo po 2 o/g obrest- ni meri v višini in za dobo vračila po do- ločilih tega pravilnika. Sklenitev kreditne pogodbe in koriščenje posojila je vezano na najdaljši rok 18 mesecev po izteku varče- valne dobe. Ne glede na čas koriščenja (18 mesecev) pa mora posojilojemalec pričeti z odplačilom po preteku 12 mesecev od skle- nitve posojilne pogodbe. џ 17. člen • Banka bo odobravala posojila po izpol- nitvi pogojev o varčevanju in sicer po na- slednji lestvici: varčevalec z varčevalno dobo najmanj 13 mesecev 75 "/o od vloge 2 leti 100 o/o „ „ 3 leta 1250/0 „ „ 4 leta 150 "/o „ „ 5 let 1750/0 „ „ 6 let 2000/0 „ „ 7 let 2250/0 „ „ 8 let 2500/0 „ „ 9 let 275 0/0 „ „ 10 let 300 0/0 „ „ 18. člen Na osnovi varčevanja pridobljeno poso- jilo se lahko uporabi samo za namen, ki je določen v pogodbi in z namenskim črpa- njem pri banki. Posojilojemalec mora pred- ložiti naslednje listine: —■ pogodbo o nakupu stanovanja, pogod- bo o gradnji z gradbenim podjetjem ali dovoljenje za gradnjo v lastni režiji; — gradbeno dovoljenje za novogradnje; za adaptacije, potrdilo o priglasitvi grad- benih del; — načrt s predračunom za novogragnje; za adaptacijo, samo predračun; — račune za gradbeni material in ostale stroške gradnje v času ko koristi posojilo; — po izkoriščenju posojila pa mora ob- vezno predložiti vikulacijo zavarovalnice v korist banke. 19. člen Doba vračanja tako odobrenih posojil ne more presegati dvakratno varčevalno dobo. 20. člen Varčevalec ima pravico na dobo odpla- čila navedenega v pogodbi tudi, če se od- loči za najem nižjega posojila kot mu pri- pada. 21. člen Varčevalno posojilni pogoji iz tega pra- vilnika in varčevalne pogodbe se v nobe- nem primeru ne morejo spremeniti v škodo varčevalca. 22. člen Ta pravilnik je sprejel Izvršilni odbor KREDITNE BANKE CELJE na svoji seji dne 25. februarja 1966 ter velja od dneva sprejema. Celje, dne 25. februarja 1966 KREDITNA BANKA CELJE PRAVILNIK o ZBIRANJU IN KREDITIRANJU NA- MENSKIH SREDSTEV GOSPODARSKIH IN DRUGIH ORGANIZACIJ TER DRUŽ- BENOPOLITIČNIH SKUPNOSTI ZA STA- NOVANJSKO GRADNJO. 1. člen Da bi se povečala sredstva za nadaljnjo stanovanjsko izgradnjo, je KREDITNA BANKA CELJE (v nadaljnjem besedilu Banka) pristopila k zbiranju sredstev, ki jih delovne in druge organizacije ter druž- beno politične skupnosti v nadaljnjem be- sedilu deponent) namenijo za stanovanjsko izgradnjo delavcem. 2. člen Sredstva, katera lahko delovna in druga organizacija nameni za stanovanjsko iz- gradnjo so: — del sredstev sklada skupne uporabe, ki ga je svet delovne skupnosti izločil iz čistega dohodka za stanovanjsko izgradnjo; — sredstva odplačanih anuitet od posojil, ki so jih prejeli člani delovne skupnosti za stanovanjsko izgradnjo od delovne ali dru- ge organizacije; — sredstva družbenopolitičnih skupnosti, ki so jih te namenile za stanovanjsko iz- gradnjo delavcem; — sredstva, ki se bodo iz drugih virov namensko izločevala za stanovanjsko iz- gradnjo. 3. člen Da pridobi gospodarska organizacija pra- vico do posojila, veže deponirana sredstva na dobo, ki ne more biti krajša od 13 me- secev. 4. člen Pravice in dolžnosti deponenta in banke za vezana sredstva se določijo s pogodbo. 5. člen Deponent je upravičen na tako dobo vra- čanja posojila, kot je bila pogojena vezava naloženih sredstev. Dobo vračanja posojila določita banka in deponent sporazumno. 6. člen Po preteku dobe vezave sredstev pridobi deponent pravico do 150 0/0 višine posojila z rokom vračila, ki ne more biti daljši, kot je doba vezave sredstev. 7. člen Po izpolnitvi pogojev iz pogodbe o depo- niranju sredstev skleneta deponent in ban- ka pogodbo o posojilu. 8. člen Deponent lahko prične s koriščenjem po- sojila 10 MESECEV po dnevu, ko je banka prejela deponirana sredstva na svoj depo- zitni račun. 9. člen Za odobreno posojilo bo banka zaraču- navala obresti, ki bodo za 10/0 višje od obresti, ki jih deponent zahteva za namen- sko vezana sredstva. Ta obrestna mera ne more biti višja od okvirne obrestne mere za vezana sredstva, ki jo je določil zbor banke. 10. člen Deponent in banka lahko le sporazumno odstopita od pogodbe. 11. člen Posojila za stanovanjsko izgradnjo so na- menska in se zato lahko uporabljajo le za namen, Za katerega so bila odobrena, Ko- riščenje posojila se opravlja dokumentarno pri banki. 12. člen Odplačilo posojila se prične z dnem in po pogojih, ki jih določa pogodba. 13. člen S stanovanjsko izgradnjo je smatrati po tem pravilniku nakup, gradnjo in adaptaci- jo stanovanj ter udeležbo za iste namene. 14. člen Ta pravilnik je sprejel Izvršilni odbor banke na seji dne 25. II. 1966 ter velja od dneva sprejema. Celje, dne 25. it. 1966 KREDITNA BANKA CELJE Orientacijska preglednica posameznih primerov varčevanja občanov za stanovanjsko izgradnjo od 1 do 10 let v N-din