Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko.
»V edinosti J« moC«.
»EDINOST« izhaja 2 krat na teden vsako sredo in saboto o poludne. Cena za vse leto je O gld., za polu leta 3 gld., za četrt leta A gld. SO kr. — Posamezne Številke se dobivajo pri opravništvu In v trafikah v Trstu po K kr., v Gorici in v Ajdovščini po O kr. — Naročnine, reklamacije in inserate prejema Cpravniitvo »via Zonta 5«.
Vsi dopisi se pošiljajo Uredništvu nvia S. Lazzaro« Tip. Huala; vsak mora biti franklran. Rokopisi brez posebne vrednosti se ne vračajo. — Inserati (razne vrste naznanila in poslanice) se zaracunijo po pogodbi — prav ceno; pri kratkih oglasih z drobnimi Črkami se plačuje za vsako besedo 2 kr.
Da Dam mestno starešinstvo vse to odbije, to je gotovo; a pritožimo se naprej, in če par sto slovenskih roditeljev zahteva v prošnji slovensko šolo, mora vlada uže po Šolskej postavi to preskrbeti, to je, mestni zastop primorati, da Slovencem postane pravičen v tej zadevi,
V Brnu,,glavnem mestu Moravske, se je godilo prav tako; Cehom mestni zastop ni hotei dovoliti Čeških Sol, a ministerstvo ga je k temu primoralo postavno. — Menimo, da tudi nam vlada tega ne odreče.
Ker ima vlada tukaj uže nemško Šolo, naj bi ona ukazala, da se tudi v tej vladnej Šoli ne uči samo slovenščina postransko, ampak naj postane slovenščina zraven nemščine tudi učni jezik, kakor je to na vadnici v Gorici, lcder so paralelke, kajti boljše je, da se naši otroci naučo kaj nemščine, katera je saj osrednji vladni jezik in torej v Avstriji bolj potreben, nego pa talijanščina, ki se rabi samo tukaj v Trstu in nekaterih drugih primorskih me-sticih. TalijanŠčine, kolikor jo je treba za promet, nauči se Slovenec igrajoč, ni treba torej v šoli delati propagande za laščino. — Naj bi društvo »Edinost« prej ko mogoče priredilo vse te prošnje in naj se stvar zaporedoma razvije dulje. — Ne velja zdaj molčati, videti in vedeti moramo, ali je vlada res za to, da se tukaj ohrani slovanski element, ali pa nas hoče še pustiti v rokah magistrata, katerega namere so polaščevalne. — Kdor pa sam ne išče pravice, ta jo gotovo ne dobi, in prav zato se mora sam narod ozbiljno brigati za svoje narodne svetinje. — S podpisi dobro podprte prošnje morajo enkrat dovesti nas do kacega cilja.
Zatorej pa le urno na noge: prosimo, terjajmo to, kar nam gre po božjem in državnem zakonu.
Izvrsten odgovor nemško-nacijonalnim scuvalcem mej kmeti.
Nek nemški kmet je v »Aussiger Landbote« poslal pismo, v katerem prav dobro biča nemško-na-rodne ščuvalce mej kmeti. To jako zanimljivo pismo se giasi tako-le: »Vi kričači, pokažite, s Čim ste namazani! O »nemštvu« ne govorimo nič, to je nam, v resnici »Nemcem«, dognana in rešena stvar. Pokažite nam vendar enkrat drug svoj programi Kaj pa hočete? Dozdaj ste v politiki vedno konja za rep vprezali in si lepo svoje žepe polnili, za nas kmete pa niste nič storili. — Mi praŠamo vas, vi blebetači: Kde je naša volilna pravicah
Nasproti mestom in trgovinskim zbornicam je
nam volilna pravica strašno prikrajšana. Zakaj molčite o tej volilnej pravici? Dokler st« bili vi sami na krmilu, ni vam na um prišlo, da bi na nas bili mislili, zdaj, ko so vam veslo iz rok izvili, zdaj naj bi vam pomagali mi do vladarstva! Mi kmetje prav dobro vemo, da vi nemate nobenega, programa. Ves vaš program je tak-le: »Mi moramo zopet sami v Avstriji vladati! Resnično, tega ne morete tako brez ovinkov reči; zalo pa neprestano kričite: Nemštvo je v nevarnosti! Nemštvo se zatiral O ne, ljubi jezični doktorji in grttnderji I Nemštvo prav nič ni v nevarnosti, le vaši žepi so v nevarnosti. Tako je to. — Mi kmetje prav dobro verno, kde vas čevelj žuli. Kder nas čevelj žuli, za to se vi ne brigate. Mi kmetje radi verujemo, kako vas boli, da drug dražemu ne morete več križcev na frak pripenjati, da mastnih služeb ne morete več mej saboj deliti. V to usodo se morate uže udati. Za nemštvo vam ni treba skrbi imeti. Naši predniki so nemštvo neoslab-ljeno ohranili i nam zapustili; mi tudi tako storimo in upamo, da to tudi zadenemo. Čehov, s katerimi nas vedno strašite, nič se ne bojimo. In zakaj bi se bali? Ali morda mi Nemci še le 10 let živimo na Češkem? Mi živimo tukaj uže 10U0 let, in Cehi nas niso pojeli, in tuko. ako Bog hoče, tudi še dalje ostane. Da mi Nemci na Češkem ne moremo sami vladati, to prav dobro vemo. Dve petini prebivalcev ne morete ukazovati trem petinam, to je ša kmetu kakor solnce jasno. Ali skupaj ž njimi vladati, posvetovati se in ž njimi delali, kakor je nam pristojno, tega nam na Češkem noben človek ne bo mogel braniti. Taka razdelitev pa vam ni po volji, ker vi ste liberalni; ali vaša liberalnost ne sega za ped od vašega nosa. Resnično liberalni možje (dr. Kronawetter, Steudel, Heinrich, Walterski.tchen i dr.) so vam trn v peti; ti oznanujejo enako pravico vsem, a to ni za vas. Vi hočete veliko pravic le za se; drugi pa dobivajo le toliko pravic, kolikor je vam ljubo. Taka razdelitev vam ugaja. Zdaj pa vam še nekaj povem. Ker s »zatiranim nemštvom« neče prav iti, ker ima ta nesramna laž uže zelo malo vernih duš, zato se sklicujete na dobrega cesarja Jožefa. Gotovo, cesar Jožef je bil prav nemški vladar; taki Nemci, kakor ste vi, slabo bi pri njem bili opravili. Cesar Jožef je bil, kakor znano, tudi zelo oster vladar. Ako bi ta vladar zdaj iz kapucinske rakve na Dunaji vstal in videl, kako se zlorabi njegova osoba zoper lastno njegovo obitelj in zoper njegovo državo, zlo bi se godilo vam kričačem. Menite li, da bi on mirno gledal? Nikakor ne I Takrat je spadala Avstrija k Nemčiji, zato se je tako vladalo, kakor je bilo potrebno na Nemškem; zdaj je Avstrija oprta sama na-se, Avstrija je zdaj Avstrija, zato vidi vsak otrok, da se zdaj ne more več vladati tako, knlcor za cesarja Jo-
V
Cesa je treba tržaškim Slovencem?
Trsta položaj smo načrtali v mnogih člankih, kateri so našli odmev tudi v dunajskih listih, tako sicer, da je »Tribune« vladi naravnost priporočala naše nasvete glede zboljšanja tukajšnjih političnih odnošajev, češ, da smo mi položaj tako narisali, ka-koršen je v istini. — Z veseljem konštatiramo to; vendar pa smo prepričani, da to še ni zadosti, temuč da je treba baš zdaj kovati železo, da je treba ganiti se, ker vlada sama ob sebi ne stori ničesa, ako bi imela tudi dobro voljo, ako se narod sam ne poganja za svoje pravice. — Društvo »Edinost« je uže poslalo ministarstvu in državnemu zboru dve obširni spomenici, v katerih so naglašane vse pravice in potrebe Slovanov v Pri mor jn, ta spomenica pride skoro gotovo še to jesen v razpravo v državnem zboru, za to bi saj imeli skrbeti slovenski državni poslanci.
Toda tudi to še ni zadosti. Mi moramo temveč precej začeti direktno terjati, da se uvede v Trstu tako pri mestnem uradu, kakor tudi v vseh drugih uradih in pri vseh sodnijah slovenski jezik kot uradni jezik, saj je po postavi slovenski tudi deželni jezik. Mi smemo terjati, da vse oblastnije v Trstu naš jezik rabijo v občenju s6 slovenskimi strankami, prav tako, kakor naj rabijo italijanskega z italijanskimi. — Protestovati pa moramo proti temu, da vse oblastnije rabijo laščino v poslovanju s6 Slovenci. — Mi moramo torej vložiti prošnjo pri mestnem zboru, da magistrat občuje z okolico le v slovenskem jeziku, v katerem naj daje tudi vse razglase, zadevajoče okolico; drugo prošnjo, podpisano po Slovencih v mestu in okolici, na ministerstvo prava, naj ukaže sodnijam v Trstu, da sprejemajo slovensko vloge in jih tudi rešujejo v tein jeziku, in tretjo enako prošnjo na ministerstvo notranjih zadev, da ukaže političnim oblastnijam, naj poslujejo na enak način.
Najvažnejša prošnja pa bi bila na mestno starešinstvo zarad enega ali dveh otročjih vrtov za slovenske otroke in ene ali dveh ljudskih šol sč slovenskim učnim jezikom v mestu. V tej prošnji bo treba tudi terjati, da se italijanščina popolnoma od-
fravi iz ljudskih šol slovenske okolice, ker ljudske ole niso za učenje tujih jezikov, in sistema, katero so uvedli mestni očetje v okoliških šolah, bije v oči vsem pedagogičnim načelom, kakor so jih postavili prvi nemški in tudi italijanski šolniki. — Kar je torej dobro za Italijane, more biti tudi za Slovence dobro, ne pa narobe.
Podlistek.
Trst in okolica.
(Zgodovinske črtico, spisuje M. Skalovič.)
(Dalje.)
Tako so Tržačani 10 letni (1369—1879) beneški jaretn srečno stresli. Mestno zastavo potem izroče ključarju oglejskega patrijarha, ter se hočejo popolnem njemu udati in letni davek plačevati, a pred no pride patrijarh Markvard, uže pošljejo Benedke vojsko pod poveljništvoin Filipa Barbariga, ki obkoli mesto, razdene predmestja, in užuga Trst, da se mu mora podati. Za malo časa traje to podložuištvo, kajti Genoveži, ki so isto tako kot Beneč ani hoteli gospodovati na morju, pošljejo brodovje proti Benedkam. Nemudoma pozovejo Benečani svoje moči na dom, da se bolj branijo proti Genovežem, a tačas prijadra brodovje genoveško pod poveljstvom Gašparjem Spinola v Trst. Po-rabivši ugodno priliko planejo Tržačani na malo beneško posadko, ter jo z podestii—županom Donatom Fron prepodo in trdnjave beneške razrušijo (1381). V spomin te dogodbe se obhaja še dan denes v 27. dan junija: prikaz sv. Justa.
Genoveži, ki so, po sporočilu nekih pisateljev, po mestu strašno rogovilili, ter kot Atilovi divjaki razsajali, popolnem prepode Benečane ter izroče na polu razorjeni Trst patrijarhu Markvardu, kateremu Tržačani zagotove dati vsako leto 100 čebrov vina in 101» mark srebra. Proti Genovežem pa pošljejo Benedke moćno brodovje 50 vojnih ladij pod poveljništvoin Vettor Pisanije, ki po istrskih mestih Pulju, Piranu, Kopru si zagotovi zopet zvestobo Benečanom, ter je, sprejemši sporočilo, da Geno-
veži so tam pri otoku Rabu z brodovjem, opustil nakano, Trst užugati in odjadral proti Dalmaciji. V onem strahu, da jih Bonečani utegnejo zopet napasti, prosili in dobivali so Tržačani pomoč od patrijarhovih pokrajin Frijulskih, posebno iz Vidma. Takrat so bili v zvezi patrijarh oglejski z Genoveži, z ogrskim kraljem in padovanskimi gospodi proti Benedkam. Uže 1. 1370 je zahteval ogerski kralj Trst zase, in zaradi tega zahtevanja niso mogli poslanci omenjenih vlad s>> poravnati in pomiriti, dasi-prav so si bili dvakrat sešli k posvetovanju v Cittadelli. Naposled se stvar predloži razsodbi grofa Amedeja Savojskega, ki zbere poslance v Torinu, kder se v 3. dan avgusta 1381 mirovne pogodbo podpišejo. Benedke se odpovedo Trstu in okolici tržaŠkej, vsakej vrhovnej nadvladi, samo letno staro spoznanje v vinu in olju si še izgovore. Določi se, da ima trgovstvo tudi Tržačanom biti prosto, in da se ponove predpravico tržaških trgovcev v Benedkah, in vsa posestva se Tržačanom vrnejo z gradovi Moko in Mokolan vred. Zdaj so Tržačani dosegli, po dolgih strahovitih bojih s kraljico jadransko, Be-nedkami, kar so davno želeli: zlato svobodo. Beneški lev je bil ukroten za malo časa, a popolnem potrt ni bil še, in Trst sam sebi prepuščen nikukor ne bi se bil mogel vzdržati, zatorej se ozira na desno in na levo, kde hi mogočnega zaveznika dobil, komu se v posebno varstvo izročil. Da bi kdo rekel: Benedkam, bili bi ga kamenali; patrijarhom oglejskim, katerih svetovna moč je propadala, tudi ne, ogrskemu kralju še manj, Ker ni imel nikdfcr tu posestva, torej sklenejo previdni in modri Tržačani, udati se uže takrat slovečim in mogočnim, bogatim vojvodom avstrijskim.
III.
0d izročanja Avstriji (1382) do razglašanja proste luke.
V vsej zgodovini tržaškega mesta ni važni-šega dogodka, nego je izročenja Trsta in okolice Avstriji, s katero je sedaj uže 500 let združen. Le vsled tega pred jako previdnega in modrega dejanja Tržačanov se je kakor iz male klice mesto povzdignolo do sedanje veličine. Da ni Trst prišel pod Avstrijo, še zdaj bi po besedah Tržačana dr. Rossetti-ja »čumel v morskoj bari, in vsa obrtnija in bogatstvo njegovo bi bili skromni vinogradi in nekaj morske "soli, da so z njih ubogimi pridelki preživi štiri do pot tisoč prebivalcev«. (Meditazioni p. 208.) Preudariino malo t i važni prelio 1 in preobrat silno vplivajoč na daljni razvoj-mesta in njegovega trgovstva.
Tržačani pošljejo svoje upravnike in pooblaščence, katerih imena se (saj dveh) slovansko glase: Adehn Petač *). (d* Petaz), Anton Dominikov (de Do-minico) in Nikolaj Pika (de PicIia), v Gradec na Štajersko k vojvodu avstrijskemu Leopoldu III., da mu za stalno v neprekljicljivo vlast izroče Trst in okolico z vsemi pravicami. V 30. dan septembra 4582 se v Gradcu priredi in podpiše spomenica,**) v katerej so navedenj razlogi, zakaj se mesto poda, na to pravice in dolžnosti novega gospodarja in
*) Da jo Petič (ital. Petaz, Petazzi, de Petachya) gotovo izvirno slovensko, dokaz je grb pozneje grofovske rodbii'e Petačev: velika pćta, kajti ni pel denarjev, od kodar navadno izvajajo to ime (toraj Petiik) negjo v grbu je h zuumenj žebljev velike pete. Talijani mrze na to ime.
*) Spomenica izvirno latinska se poda vsa konec knjige.
EDINOST.
žefa. Ako bi ta vladar zdaj živel, še vso drugačno vlado bi uvedel, da stori Avstrijo za svojo Avstrijo. — Mi nemški kmetje na Češkem smo dobri Nemci, In hočemo tudi na večne čase Nemci ostati; mi imamo p:i tudi avstrijski čut; zato se veselimo, ako se Avstrija v notranjem krepi, ako so vsi narodi enakopravni; zato ne moremo želeti, da se v Avstriji cesarju Viljeliuu v roke »lela. Mi imamo našega cesarja, tepa se trdno oklepamo. »Imenje in živenje za našega cesarju, itn tije in živenje za domovino I« Tako, zdaj veste vi, kako mi nemški kmetje na Češkem mislimo.«
Tržaška razstava.
Ertatski -paviljon. Popis zunanjosti tega paviljona smo užr podali našim čitateljem, denes hočemo pa popisati to, kar se vse nahaja pred paviljonom in v paviljonu samem, opozoriti hočemo čitatelje na vse važnejše in lepše predmete, katere je bogata Hrvatska
{poslala na razstavo. — Pred paviljonom nahajamo es, kateri predstavlja največe bogastvo in predmet največe trgovine Hrvatske; tam so debla, dile, doge iz različnega lesa; posebno pozornost obračajo na se hlodi hrastovega, bukovega, jesenovega, brezovega čisto zdravega lesa, debeli od 100, 127 do 1G2 centimetrov, potem hrastova debla po lo in- več metrov dolga in do 2 metra debela, skoro ria obeh straneh enaka, to vam je les, kakor zvon, potem doge vseh vrst iz raznega lesa, deske, bordonali itd. Mej razstavljali i lesa se odlikujejo posebno gg. A. Tuk6ri iz Domhovara, grof Bombelles iz Opeke, MarovićiSi-puš iz Siska, mizarsko društvo v Zagrebu, pl. Miškič iz Kostanjice, Vidmar in Uogič i/. Šentjurja. — Ko si ta les ogledaš, nahajaš se riehotć pred pokuševa-liščem sremskega vina; tam moreš dobili kapljico vina, kakor si boljšega želeti ne moreš, posebno dobro je t ikozvano vino Schillcr, rudeče, G- do 81etno, po 80 soldov liter, to je vince plemenitega okusa in se v obče tako dopada, da ua vse hvali brez razločka narodnosti. Pokušali smo tudi po 40, 50 do 701etna črna vina, lastnina vinarskega društva v Iloku na Sremslo m, to vam je božja kapljica, ognjena in dišeča, kakor rožica, in pri vsem tem še ni tako draga, če pomislimo, da velja ena botelja iloškega vina od leta /<S// samo 2 golđ. — Moramo omeniti, da je iloško društvo razstavilo svoja vina tudi v Beču, Parizu in drngod po širokem svetu, in povsod je bilo odlikovano so zlato svetinjo, v Parizu je dobilo celo veliko zlato svetinjo. Kdor toroj pride na razstavo, naj ne pozabi obiskat pokuševaliŠča pod hrvatskim paviljonom, preti katerim vihra 14 metrov dolga zastava in vabi uže sama ob sebi slovanski svet poa svojo senco. — Kako pač dobro de Slovanu, ko vidi na tržaških morskih obalih vihrajoče slovenske zastave; — veselilo pa nas je še posebno to, da je odbor tudi pri vhodu In blizu pilzenskega paviljona postavil velike zastave v slovanskih barvah, ter tako vendar tudi priznal našo zastavo.
Ko vstopiš v paviljon, očara te mnogobojnost in okusna razvrstitev razstavljenega blaga. Priti ičje je velika dvorana, katero v prvem stropu obdaja velika v najlepšem slo^u napravljena galerija, visok strop je po straneh krit se Šipami; a odičen je ves s prekrasnimi preprogami in pregrinjali (tapeti), katere vse so razstavili narodni tkalci iz Rume in Komletice, vseh skup je teh preprog v raznih jako živih barvah nad 700, ker samo Ruma jih je razstavila nad 500, Komletica pa nad ^00. Preproge so vse v znanem hrvatskem slogu in v živih barvah na roko tkane} jako lepe, iz dobrega blaga napravljene, torej tudi jako trdne in trajajo navadno za vse iivenje; Delo iz Rume je bolj solidno in trdno a tudi draže, stane ena taka preproga od 30 do 60 gold., mej tem, ko so Komletčani uže bolj posnemali okus in zahtevo časa, oni so razstavili pre-
pravice in dolžnosti novih podanikov. Navede se, da je mesto v prejšnjih letih silne stiske in bede prebilo, vedno menjevaje svoje gospodarje, da so avstrijski vojvodi uže pred imevali mnoge pravice nad Trstom in kot mogočni gospodje morejo vspešno jih hraniti, in da oglejski patrijarhi slovesno zadane besede se niso držali, in torej tudi Tržačanov ne vežejo več. Vojvoda Leopold se priznava kot pravi in naravni gospodar in knez Trsta in tržaške okolice, ter se zaveže, da bode vedno branil in varoval svoje novo posestvo, da Trst nikoli ne odda, nego naj vedno ostane avstrijsk, da se bo vladalo po mestnih obstoječih zakonih, katerih se ima od vojvode postavljeni kapitan držati, da kapitan (glavar) bode imel dva tovariša pravdnika, ki se bosta plačevala iz onih 40U0 lir, katero se obveže mesto vsako leto vplačati, in da ne bodo se zahtevali večji davki, nego je bilo določeno, razen ko bi hotel vojvoda z dovoljenjem meščanov in okoličanov davlce povikšati. Vojvoda pa, kot pravi in istiniti gospod in knez tržaški, ima pravico: 1. imenovati glavarja (kapitana) tržaškega, kogar se njemu zdi primerno, ki ima biti mesto prej od meščanov izbranega župana, in ostati ne le eno leto v službi, nego dokler ga vojvoda hoče imeti; 2. imenovati iztirjevalce glob — navadnih kazni, — in zaso prihraniti polovico, a drugo puščati mestnej blagajnici za plačo kapitanovo, zdravnikov, za popravo mestnih zidov, vrat, mostov in ulic; U. mitnino tirjati od vsega po suhem in po morji v Trst prihajajočega blaga, razen ako je za izključljivo porabo meščanov; isto od ven iz mesta prodane in odposlane robe, razen od vina ribole; 4. vsako leto naj mesto pošlje najboljšega vina ribole sto Čebrov; 5. da izroče mestna dva gradova: Moko (Muhov grad) in Mokolan (pri Kontovelu), in da poveljnika istih gradov prisežeta zvestobo mestnemu glavarju.
(Dalje prihodnjič.)
proge v modernejšem okusu, pa po jako nizkej ceni, 10 do 40 gold.
Vidi se iz tega, da hrvatska domača obrtnija tudi napreduje. — Kakor rečeno, notranjost paviljona po takem odičenju, v tako mnogih barvah in potezah, zadobila je mnogo in napravlja na ogledovalce lep vtisek, ter daje vsej reči tudi nekoliko orijental-nega lica.
Ko se tako oziraš po dvorani, zapaziš najprej veliko osemoglato stelažo v sredini dvorane, na tej so razstavljena vina od vseh krajev obširnega kraljestva; tam je izvrstna vodica iz Bakra, katero je razstavil nek Andrijanič, potem razna bela vina ris-ling od grofa Bombeller.-a, nadalje nad 80 botelj vina Schillerja, belega, črnega od kneza Odescalchi-ja iz Iloka, mej temi vini so nekatera blizu stoletna in tako fine vrste, da se smejo meriti s francoskimi in renskimi vini in morda jih tudi prekose; knez Odescalchi ima v Iloku nad 2000 oralov samih vinogradov, in tako velike kleti, da potrebuje samo za uredovanje kletij več uradnikov in izkušenih vinoznancev; on pošilja-svoja vina na Francosko, v Anglijo in v razne severne kraje. — Mnoge podružnice hrvatskega gospodarskega društva so razstavile mnogo različnih vin in žganja, posebno omeniti moramo še zelenike iz Zagorskega okraja, katero vino je veliko fineje od najboljšega renskega rislinga, potem nam je omeniti sremske slivovice, ki je prav liker, in ni onej, katero pri nas delajo, niti podobna. Tudi tropinovec smo pokusili, a to je pravi nektar proti našemu domačemu tropinovcu, Hrvatje pravijo temu tropinovcu »komavica«, in je ta »komavica« bolj podobna najfinejemu Chartreux, nego pa našemu tropinovcu, tako lin okus ima to žganje.
Omeniti nam je še vina in likerjev g. Pokorny-ja iz Zagreba, kateri je dobil nad 20 odlikovanj iz Evrope, Amerike in Avstralije, potem vina g. Arko-ta iz Zagreba, kateri rodom Slovenec, dospel je do velikega vinskega trgovca, ki dela po vsem širokem svetu, konečno pa moramo priznati, da je Hrvatska, kar se tiče vinarstva jako bogata, srečna, tudi napredujoča dežela; to mora reči vsak, kedor si reč količkaj opazuje.
Ko se tako po dvorani oziramo, zapazimo veliko polico, na katerej so razstavljeni jako lepi predmeti iz stekla; te lepe in primerno cene izdelke je razstavila tovarna stekla iz Osredka, na Kranjskej meji. O tej tovarni so naši čitatelji uže gotovo kaj slišali, ona dela mnogo v naše kraje in more konkurirati s prvimi tovarnami stekla.
Pohvalno moramo omeniti obrtnije kotlarske, katera posebno cvete v Varaždinu, v avorani nahajaš po g. Petroči-ju iz Varaždina razstavljen aparat za distiliranje žganja in špirita; to je jako umetno in lepo izvršeno delo, vse iz bakra in stane primeroma prav malo, namreč 1000 gld., v Trstu bi bil tak aparat najmanj 300 gld. draži, blizo tega aparata razstavil je g. Josip Polanec, Slovenec, iz Varaždina tudi jako lepe žganjarske aparate, kotle in drugo orodje iz bakra, vse prav okusno, solidno in ceno.
Zanimiva je potem izložba različnega semena gospodarskega društva iz Zagreba, katero je uredil g. tajnik Kuralt, potem druga enaka zbirka višje šumarske šole v Križevcu, in izložba rudnikov hrvatske eskomptne banke v Zagrebu, v katerej nahajaš vse različne rude in statistične podatke, nadalje je razstavil parni mlin iz Oseka vse svoje izvrstno izdelke, Ivan Krajac iz Senja je izložil prav lepe in cene izdelke nožarstva, potem L. Hagenauer iz Zagreba razne skopce nove iznajdbe, potem automatični aparat za napajanje konj, razne mreže in drugo orodje za ribji lov, mej vsemi temi mnogimi objekti je gotovo dokaj zanimivega. — Omene vredna so tudi sodarska dela firme A. Budichi iz Zagreba, posebno se dopada okusno sestavljena garnitura sodov za vino, sodov je 6 in vsi so tako mej seboj vezani iti v takej obliki napravljeni, da vsa ta garnitura ne jemlje več prostora, nego navadna omara; potem elegantna oblika, materijal, kakor zvon, vrhu tega še cena le gold. 120, to so faktorji, ki govorč za to, da more g. Budicki tukaj se svojo posodo dobre posle napraviti. — Omena vredni so v pritličji še drugi mnogi izdelki, kakor n. pr. razstavljeni makaroni. izdelki iz voska, in še drugi mnogo zanimivi objekti; a prostora nam manjka za tako obširno popisovanje in zapustimo torej pritličje, ker preprijazno nas vabi galerija, katere nam doni na uho veličasten glas orgelj, saj to je le bolj prozaičen del razstave, po stopnicah gor, pa smo precej na galeriji, kder nas navdušuje leposlovje in umetnost.
(Dalje prihodnjič.)
Politični pregled.
Notranje dežele.
12. t. m. jo bilo tri leta, kar jo Taaffe-jevo ministerstvo na krmilu. Časniki tedaj na rešeto devajo njegova dela, ter jih sodijo vsak z svojega stališča. Ustavoverskej stranki se pozna malodušnost, ona priznava, da ni mislila, da ni verovala, da bi se to ministerstvo bilo moglo toliko časa vzdržati, tudi mu ne prorokuje naglega padca, lo upanjo izreka na boljšo dobo, a do tega je daleč, in vsak dan daljo, ker stranka, ki v sebi nejedina vedno bolj razpada, ne moro upa gojiti na bodočnost. — Mi Slovenci smo zaupno pozdravili to ministerstvo, naši poslanci so mu bili zdatna podpora; vendar smo se prevarili v marsičem, nadejali smo so več, nogo smo dosegli, in dosegli smo res ubogo malo,
na Primorskem Se nič no; in vendar nismo zgubili Se upanja in zaupanja, ker vidimo težave, katere more le čas in krepka volja odpraviti. Nismo zgubili nade v bodočnost, ker vidimo, da staro zidovje na kup leti i da se temelj dela novemu močnejemu in trdnejemu. Boljše bo, ko v Avstriji no bode več zatiranih narodov, ko bodo vsi državljani uživali enako pravice in tekmovali v blagonosnem delu za občno blagostanje. V to imamo trdno vero.
Cesarjevo pismo odvezuje barona Dahlen iz zdravstvenih ozirov od poveljništva v Bosni in Hrcegovini. Na njegovo mesto je imenovan erdeljski vojaški poveljnik Appel.
Dalmatinski deželni zbor letos ne bo sklican, ker razmero v Boki še niso vrejene iu se v Hrcegovini z nova prikazujejo vstaši. To so ljudje, ki so bili prognani v Črnogoro, pa so so od tam zopet vrnoli, ker jim Črnagora ne daje več živeža.
Oališki deželni zbor se odpre 4. septembra. V njem pride v obravnavo mnogo političnih, administrativnih in gospodarskih predlog, katere je dovršil deželni odbor.
Mej ogrsko in hrvatsko vlado je vstal prepir zarad proračuna za vojaško granico za leto 1883, ogrska zahteva zdatno svoto za skupno zadeve, ban pa se za to poteza, da se vsi dohodki porabijo za avtonomne namene.
Župana mesta Banjaluke, po veri mo-hamedana, je zabodel 6. t. m. nek fanatičen Turek; misli se v obče, da zarad teira, ker je bil župan velik prijatelj Avstriji, in je zadnje dni bil odlikovan z avstrijskim redom.
Vnanje dežele.
Srbski kralj je prišel zadnji petek na Dunaj. Sprejel jo mej drugimi tudi našega ministra notranjih zadev, s katerim se je celo uro razgo-varjal. Pozdravil ga je cesarjevič Rudolf, kateremu se je za pozdrav v Šcinbrunu zahvalil.
Na Srbskem je postalo nekako neprijetno, politično mrežo so zajele zadnje čase Srbijo tako, da caplja kakor ujeta riba, če tudi — ali mogoče boljše, ker jo kneževina vzrastla do kraljevine; tam doli zdaj prevladuje nemška politika i Nemci se kličejo v deželo, na sorodnje brate pa so zaničljivo gleda. To je obžalovanja vredno, i čo se pravo spoznanje no vrne o pravem Času, lahko se porodi zlo in gorje, česar nas Bog varuj!
Angleški kancelar Gladstone, akoprav v zadevi Egipta dela prav čudno politiko, postopa nasproti Ircem pravično in usmiljeno. To dni je sprejela tudi zbornica lordov postvo, po katerej irski najemniki dobe veliko polajšauje pri plačevanju dolžne najemščine.
Mej angleško in turško vlado jo sklenena pogodba gledć skupnega vojevanja v Egiptu; strategiČno vodstvo bo imel angleški poveljnik, turškemu poveljniku bo pridet angleški komisar. Od Arabi paše so zahteva, naj orožje odloži, ako ne proglasi so za izdajico. Tako je sklenena pogodba, a turški sultan jo — noče podpisati.
Konferenca v Carigradu gledć egiptovskega prašaja je končana, opravila ni nič.
V turških deželah^ vzlasti v Siriji pretć Turki kristijanom z moritvijo, zato so poslanci evropskih vlad turško vlado opozorili, naj naglo stori, kar treba za varnost Kristijanov. — Na Marokanskem se pridiga sveta vojna zoper kri-stijane. Vse to kaže na hudo dogodbe.
Angleška vlada je sklenola napraviti 100 angleških milj dolgo železnico poleg sueškega prekopa od Ismajle do sredozemskega morja, da bo v vojni lažjo operirala.
Arabi paša se je v Kafr-el Devar jako utrdil in nevarnost preti ladijam v sueškem kanalu.
Na sultanovo proklamacijo hoče Arabi odgovoriti in dokazati, da je vedno ravnal po sul-tanovej volji.
Domače in razne vesti.
Cesarjev rojstni god. Pojutrišnjem bo obhajal Nj. Veličanstvo naš cesar Fran Josip rojstni svoj god, in stopi ž njim v 53. leto svojega
EDINOST.
živenja, od katerega jo 32 let posvetil vladanju avstrijske države. Vsi narodi brez izjeme slavijo ta dan kakor vesel praznik, kajti vsi česte in ljubijo presvitlega vladarja kakor svojega skrbnega in modrega očeta. Bog nam ga živi in ohrani še mnogo let! Kresovi na predvečer cesarjevega rojstnega dne no bodo letos tako velikanski, kakor smo mislili, ker v septembru cesar sam pride v Trst in se pri tistej priliki napravi kaj velikanskega. Da se vse to lepo vredi, sklicalo jo predsedništvo »Edinosti« vse uplivne in zaupne možo v sejo, ki bode v nedeljo 20. t. m. v prostorih »delalskega društva«, Corsia Stadion št. 11. — Ob 9. zjutraj bo mil. škof služil slovesno božjo službo v stolnej cerkvi sv. Justa, pri katerej bodo pričujoči vsi državni dostojanstveniki in mastni zastop. — Zvečer poprej pa bo ob 9. uri velika bakljada in »Zapfen-streicli« veteranov v glavnih ulicah mesta. Razsvetljavo pa ta večer v mestu no bo. Llojdove ladije v Inki in vzlasti pri sv. Andreju bodo neki krasno razsvetljene, tukaj se prižg<5 tudi na morju velikanski umotalni ognji in igrale bodo tri bande. Veselimo se patrijotično demonstracije!
Cesarjev (lar. Presvitli cesar je podaril za zidanje šole v GruŠki radgonskega okraja 200 gld.
Mvitll reKar, kakor poroča »Slov. Gospodar«{ misli letos obiskati Savinjsko dolino in Solčavske planine.
Razstavo obiščejo prihodnji mesec ogerski mi-nisterki načelnik Tisza, trgovinski minister Kemeny in finančni minister Szapary. V zadnjej številki smo priobčili pregled poslopij v razstavi po njih legi. Danes še imamo dodati, da sta te dni dovršena bila tudi turški bazar in turška kavama, in sicer blizu ogrske čarde. Originalni Turek Ha^i Mustafa Bakro, bogat trgovec iz Serajeva, razstavil je v bazarju dosti lepega blaga oiijentalske obrtnije, in je prodaje prav po ceni, V kavarni, ki je postavljena po slogu prve kavarne v Sarajevem, pa ponuja okusno črno kavo in izvrsten turški tobak. Več Turkov v narodnej obleki služi za postrežnike. Obiskovalcev v razstavi je vsak dan še precejšno Število, v nedeljo in včeraj jih je došla velika množina, namreč prek 80001 Po večerih pri koncertih pa je vse polno odličnega občinstva, ki se zabavlja v pozno noč. Slovani smo tudi našli sebi primerno mesto, namreč pod hrvaškim paviljonom, kder se nas dan na dan v večerih shaja lepo Število, da se kratkočasimo pod vihrajočo slovansko zastavo, ter srkamo okusna sremska vina. Narodnjaki, tukaj nam bodi ves čas razstave občno zbirališče! — Razstavni odbor je bil določil, da bode vstopnina v nedeljah znašala 20 kr., zakuj pa se zadnje dve nedelji tega načeia ni držal, to vedi sam Bogi Gospodje, vlajšajte pristop ubozemu prostemu ljudstvu I — Da bode zvečer park bolj razsvetljen, postavi odbor v parku 35 električnih svetilnic, katerih vsaka bode svetila za 900 sveč.
Na Tramvvaji so je zadnjo nedeljo peljalo nad 23.UOO ljudi, nad 7000 samo v razstavo. Tacega prometa Tramway v Trstu dozdaj še ni imela.
IZ Trsta, so zadnju dni časnikarski poročevalci v dunajske Časnike vse mogoče, resnične in neresnične reči brzojavili, a o patrijotičnej demonstraciji predzadnjo nedeljo v Sežani čisto so molčali, kakor bi je ne bilo, če tudi je bil poziv na tržaških mestnih oglih nabit ter se je iz Trsta odpeljal poseben vlak v Sežano. Tem poročevalcem niso po godi patrijotično demonstracije, ker spadajo večinoma k fak-cijoznej opoziciji, a drzni i silni pa so, kakor muhe pred nevinto.
I4do Je bombo vrgel ? O tem se še vedno poprašuje in ugildje in ena novica podi in pobija dru^o. C u j ejo se čudne reči, pa zopet preklicujejo. Zadnjo nedeljo se je pripovedovalo, da so prišli zarotnikom na sled ter 42 njih zaprli in 15 bomb pod »Scalo santo« dobili. A vest se ni potrdila; nek sled pa vendar utegne imeti policija, na to kažejo gotova znamenja in obili zapori.
Tržaškim iretlentarjem, katere smemo tudi nihiliste imenovati, gre zdaj do žive kože. V soboto in nedeljo je policija zopet tri take rovarje zaprla, mej njimi enega mesarja in enega trgovskega agenta.
Iftruga žrtva atentata. Komi Gombač, katerega jo vržena bomba tako prestrašila, da je hudo zbolel, umrl je zadnjo soboto v bolnišnici; drugi ranjeni niso več v nevarnosti.
Tržaškega veteranskega društva načelnik, g. Haeke je prejel viteški križi, razreda brunšviškega reda Henrika Leva zarad pogumnega in taktnega vedenja pri zadnjem atentatu.
■*ri>JublJeni«lelačičevpolkje prišel danes
v Irst in ostane tukaj nad 1 mesec v garniziji Imeli bomo torej zopet priliko, poslušati izvrstno godbo.
Takili narodnjakov si želimo: Prijatelj našemu listu nam poroča prigodbo, katere priča je bil v nedeljo. Tone, prost slovenski delalec, zapazil jo na nekem trgu tovariša delalca, tudi Slovenca ki je iz tabakarne nesel nek klepetuljski judovski list, ki velja 2 solda, ter ga začel nekako pobožno brati. Sveta jeza zgrabi našega Toneta, naglo priskoči, tovarišu list iz rok izpuli, ter ga na drobne kose raztrga, kličoč: »Sram te bodi, ki si Slovenec, pa se pitaš z bedarijami lahonskega časnika 1« Potem v žep posegne in osuplemu rojaku ponudi 5 soldov, rekoč: »Na — tukaj, kupi si »Edinost«, kajti prigovor pravi: »stoji k svojim/« — Takih narodnjakov
bi dosti potrebovali, ker mnogo naših nezadnih ljudi še vedno kupuje »Piccolo«, »Stafetta«, »Tratn-way«, »Sandro«. »Operajo« in druge nam zoprne laške liste. Eden teh lisiov prinaša le samomore pa škandale, tak e liste brati, to je pač grdo in pa greh.
Ljudska policija. Nek furlan je kričal v ponedeljek zvečer v starem mestu »Evviva Italia.«
V	hipu ga obsujejo ljudje in mu naznanijo, da mora ž njimi na policijo; a turlan se vrže na tla in noče naprej, nekateri možje ga vzdignejo in nesejo; na potu pa ga tolažijo z besedami: »va, va, povereto,« ker se je mož nekaj upiral. Prinesli so ga srečno na policijo in tam izročili stražnikom.
ljubljanski tiskarji, kakor smo zadnjič poročili, prišli so v nedeljo zjutraj z mešanim vlakom v Trst, da so tu obhajali praznik Janeza Gutenberga in ob jednem si ogledali razstavo. Na kolodvoru jih je sprejel odbor tukajšnjega tiskarskega društva, potem so si po trudapolnej vožnji okrepčali svoje ude v kavani »Specchi«, i na to odšli na grad, da si ogledajo mesto in ob jednem cerkev sv. Justa, ogledali so tudi staroslovansko in grško cerkev, eno večjih Lloydovih ladij in to vse dopoludne; obedovali so v restavraciji Giithner »ai Bagni«, po obedu so se vrstile razne napitnice in zapele so se tudi 3 slovenske pesnice, kar nas najbolj veseli, da so očitno pokazali, da so zvesti sinovi majke Slave. Popoludne so ogledali razstavo, zvečer ob 81/« uri pa so uže morali od-rinoti v svojo milo domovino »belo Ljubljano«. Vsak je izrazil svojo popolno zadovoljnost in vsi so tožili, da jim je bil čas prekratek, ker v enem dnevu ni mogoče ogledati vsega, kar Trst lepega podaje. Toraj na sviđanje, da si pri prvej priliki še to ogledate, kar zadnjo nedeljo ni bilo mogoče.	—r.
Veliko restavracijo »Kinhofer« blizo velike kasarne prevzame uže v kratkem nov gostilničar, dober Slovenec, gosp. Ant. Premrou iz Štorja pri Sežani.
Hape I janje vode iz Trebit« v Trst.
V	soboto se je pri tržaškem magistratu vložila prošnja, da bi mestni magistrat dovolil napeljati v Trst vodo iz jame pri Trebčah.
Iz veteranskih krogov. Veterani na Du-naji so sklenoli, tržaškim veteranom poslati adreso, v katerej jih pozdravijo ter jim izreko zahvalo za izvrstno vedenje o priliki, ko se je vrgla bomba mej nje. Dela se tudi na to, da pošljejo vsa veteranska društva tržaškim veteranom enako adreso.
Cioriško veteransko društvo napravi v nedeljo, 20. t. m. v praznik rojstva Njegovega veli-čansta in cesarjeviča Rudolfa veliko svečanost v Tolminu. Program je: V soboto 19. avgusta: 1. God-beni sprevod s tolminsko godbeno družbo. Udje tolminske vojaške-veteranske poddružnice se tega udeleže. Zvonjenje, streljanje možnarjev, svečava in postavljenje zastav po trgu tolminskem. V nedeljo 20. avgusta predpoludne: 1. O zoru godba, streljanje in svečano zvonjenje. 2. Tolminski veterani pričakujejo goriško deputacijo veteranov, katera dospe v Tolmin ob 8. uri zjutraj z lastno veteransko društveno godbo in z društveno zastavo, poslednja se izroči gosp. županu v varstvo, 3. Razvrstitev vseh veteranom Sprejem društvene zastave. Slovesni odhod deputacij vseh društev, katera se vdeleže te svečanosti, na trg pred cerkev, kjer bode cerkvena slovesnost (sv. maša, Te Deum, blagoslov, cesarska pesem — kratki govor.) — 4. Tesneja razvrstitev, po katerej bode nagovor društvenega predstojnika. 5. Pregled uvrščenih veteranov in druzih družeb po gosp. namestništvenem svetovalcu in voditelju c. kr. okrajnega glavarstva. 6. Defiliranje pred gosp. okrajnim voditeljem. 7. Skupno kosilo (Table d* hdte), ob katerem bode godba igrala. Opomba. Streljati se ima: 1. o poglavitnih delih cerkvene slovesnosti; po nagovoru društvenega predstojnika; pri napiviu Njegovemu Veličanstvu Cesarju pri obedu. V nedeljo 20. avgusta popoludne: 1. Ljudska veselica, začetek ob 4. uri popoludne, odhod veteranov k ljudskej veselici brez zastave in vseh vdeležujočih se društev. 2. O prihodu političnega glavarja visoko skazovanje uda-nosti in zvestobe Njenemu Veličanstvu Cesarici, pre-vzvlŠenima Cesarjeviču in Cesarjevni in vsej cesar-skej družini. Potem ples, petje, streljanje v tarčo kegljanje, loptanje itd.
Od beneške meje« Dne 10. t. m. ob 5. uri popoludne je toča v Dolenjskej županiji, pri beneške j meji strašansko razsajala, tako, da je nekaterim našim pridelek popolnoma uničila, in to so vasi Dolenje in Lože. Vasi Ruttars, Jenkrus, Neblo, Hru-ševlje, Hlevnik, Skrljevo in Slernik so šibo božjo tudi prav dobro čutile. Skoda za pridelek. Slišim, da se misli tudi briški * Slov. jez* slavnosti blagoslovenja zastave delalskega društva v Trstu vdeležiti, in to po poslanej deputaciji.
„Šolsko poročilo štirirazredne ljudske šole v Komnu", lična broŠurica, obsega lep opomin roditeljem, naj otroke za šolo pripravljajo, dalje: imena šolskih oblasti, šolska naznanila, kroniko, imena pridnih učencev in učenk, in nazadnje preglcd,'Jko\ebe mladine, katere je bilo skupaj 315.
Narodna zmaga. V Milni na Braču je po dvajsetletnej borbi propal mestni načelnik, bajemon-tevec Scarneo, ter bil na njegovo mesto izbran vrli rodoljub Matija Jurjevič. Ovenelo listje pada!
kranjski deželni zbor je sklican na 4. dan novembra.
Okrajno šolsko nadzorništvo na Kranjskem »Slov. Narod« prav temeljito presoja in obsoja, kaže nedostojnosti utemeljene v sistemi dozdanjega nadzorništva in svetuje, naj se stara sistema preustroji in mesto enajst nadzornikov za vse Kranjsko ustanove le trije, vsega druzega dela pa oprostč.
Vabilo. V nedeljo 3. septembra napravijo Notranjski rodoljubi skupno veliko narodno slavnost pod milim nebom v Postojini s govori, petjem, vojaško
godbo, loterijo in z domačim razveseljevanjem sploh na korist vseslovenskemn »Narodnemu domu« v Ljubljani. Začetek bode ob treh popoludne. Program: I. Govori, petje in vmes vojaška godba. 1. Pozdrav predsednikov. 2. Jenko: »Naprej« — zbor. 3. Slavnostni govor g. J. Resman. 4. G. Eisenhut: »Ustaj rode« — zbor. 5. O potrebi in koristi branja in domačih društev — g. dr. J. Sterbenec. 6. Hajdrih: »Jadransko morje« — zbor. II. Dobrodelna loterija. Le-ta obsega sto lepih, dragih in obče jako primernih dobitkov: plemeuo junico, drobnico, dragocena pohištva, koristna kmetijska orodja in gospodarske stroje, knjige, srebrnino itd. Loz za loterijo velja 10 kr., dobivajo se ti pri raznih poverjenih domoljubih po vsej No-tranjskej in na dan veselice na nje prostoru. III. Domača razveseljevanja na planem. Reditelj tej točki bode vrli »ljubljanski Sokol« iz posebne domoljubne prijaznosti; isto tako pomore slavnoznani narodni pevski zbor iz Ljubljane našim trudoljubvim pevcem, ltojacil Čast cele napredne Notranjske zavisi od srečnega uspeha tega narodnega praznikal Napnimo zatorej vse moči in storimo svojo domovinsko dolžnost za monument vseslovenske narodne zavesti, za »Narodni dom«.
V Postojini 1. avgusta 1882. Dr. Jurij Sterbenec	Ignacij Gruntar,
predsednik.	podpredsednik.
Eduard Dolenec, Vekos'av Domicelj, Ignacij Doxat, Fran Hren, Hinko Kavčič, Fran Križaj, Josip Lav-renčič, Adolf Obreza, dr. Ivan Pitamic, Ivan Resman in Fran Sterle,
čieni ožjega odbora.
»Straža ob Adriji«, pod tem imenom do-naŠata časnika »Parlainentiir« na Dunaju in »Siid-steierisehe Post« v Mariboru izvrstne člankp, v katerih zahtevata od vlade, naj pred vsem podpira primorske Slovence, hrabre in vedno zveste, ki so edino naravna in zanesljiva straža Avstriji na obalih jadranskega morja. Da bi naši državniki vsaj zdaj stare predsodke premagali, ter oči in ušesa odprli!
Gosp. profesorju Rutarjii, ki je bil, kakor smo o svojem času poročili, nevarno bolan, povrnolo se je zdravje. Bog ohrani mnoga leta vrlega in neumornega delalca na narodnem polji!
Knjižica »Anton Alojzij Woir« se zdaj dobiva tudi pri bukvarju Giontiniju v Ljubljani. Iver so tiskarni troŠki užn poravnani, pride odslej vse skupilo v prid »Narodnemu domu« in Bleweisovemu spomeniku.
Mlonišekovi zbrani spisi, katere je zbral, uredil in izdal g. Mih. LendovŠek, vikar vPtuji, dobivajo se pri njem po znižanej ceni in sicer prva knjiga »pesmi« za 50 kr., druga knjiga »basni in povesti« za 70 kr. in tretja knjiga »životopisi« za 70 kr, Pri tem g. pisatelju se" tudi dobivajo Orožnovi zbrani spisi po 40 kr. knjiga.
Tržaški „Sokol". Vsem gg. članom in drugim naznanjamo, da naj se vsa pisma, katera se tičejo predsedništva, ali odbora sploh, pošiljajo v via Sta. Caterina Št. 2, novce pak blagajničarju g. Keiže-tu, trgovcu na trgu S. Giovani št. 1, in da bode tudi iste pobiral s pobotnicami g. Peternel.
Predsedništvo.
Statistika svetovnega postnega prometa. Mej-
narodni poštni urad v Bernu je nedavno priobčil statistiko svetovnega poštnega prometa za leto 1879. Ona obseza 25 največjih k „svetovnemu poštnemu društvu spadajočih držav. Številke so velikanske. Prevozilo se je 8280 milijonov poštnih pošiljatev, mej temi 4900 milijonov pisem in dopisnic, ali vsak dan nad 13 milijonov. Na Evropo, najmanjši del sveta, spada največ pošiljatev, in sicer 5024 milijonov, na Ameriko 2306 milijonov, na Azijo 205 milijonov, na Avstralijo 73 milijonov i na Afriko le 12 milijonov. Na vsacega človeka — če se računi, da ima zemlja 1400 milijonov prebivalcev — pri le 5*9 pošiljatev, in sicer 3-5 pisem in dopisnic in 2 4 tis-kanio itd.
Koliko let ima zemlja? To prašanje razpravlja dr. Pfaff v časniku »Zeitfragen des christlichen Volkslebens«. On omenja pomočkov, katero imamo , da določimo trajanje zemeljske zgodovine. S pripo-močjo znanih zakonov o ohlajenji i naslanjajoč se na to, da je notranja zemlja goreča, računi on okoli 100 milijonov let, kar zemlja obstaje. Predno so nastala morja, ter se je zemlja utrdila, minolo je več milijonov let. Konečni podatek tega računa je, da sedanja zemeljska doba in človeški rod ne trajata še innogo tisoč let. Drugo prašanje, katero razpravlja Pfatf, glasi se tako-le: Kolikeri del zemeljskega ži-venja je uže minol? O tein on dokazuje, da je bila zemlja dolgo časa brez vode in še potem tudi brez živih bitij, zdaj pa je v dobi organskega živenja, v cvetji, v dobi človeškega rodu, da pa zopet v dobi, ki se ne da preračuniti, prenehajo na njej živa bitja, gorkota se na njej zmanjša in solnčni žirki je ne bodo več tako greli. Da bi kedaj na njej prebivala višja bitja od ljudi, to ni verjetno i nič za to ne govori.
Smešna poroka- V Petalumi v Ameriki sta stala ženin i nevesta pred altarjem pri poroki. Bila sta oba iz bogate hiše, in hotela sta se posebno slovesno poročiti. Zato je stalo za njima mnogo prič i družic in polna je bila cerkev. Ko duhovnik zahteva od ženina prstan, išče ga ta, a ni ga v žepu. Duhovnik čaka in sumljivo gleda ženina, ki zdaj opazi,„da ima žep luknjo i da mu je prstan v čevelj padel. Sepetaje to povć svojej nevesti, ki je skoraj v medlevice pala. »Zakaj ne daste prstana?« šepeta nevestin brat, ki je menil, da se ta hudobni človek neče poročiti, ter seže po revolver. »Ne morem, v mojem Čevlju je,« odgovori ženin. »Poskusite ga izvleči, ali naglo,« mrmra duhovnik. »Uže poskusim,« ječi nesrečni ženin, ter začne krčevito s kazalcem po čevlju brskati. Ker je pa to dalj časa trajalo, raznesel se
EDINOST.
je mej ljudstvom v cerkvi glas, da je prav zdaj prišel telegram, da ima ženin na vzhodu 4 žive žeue. — «Jaz — jaz ga ne morem dohiti« — zastoče na polu oženjeni mož v amrtnej britkosti. — »Sedite in izujte čevelj, vi osel,« sikne nevestina mati, nevesta pa zdihuje in vije roke. Ker ni drugače bilo, sedel je ženin na tla, ter začel čevelj izuvati, a ni Šlo tako hitro in lahko, ker čevelj je bil nov in tesen. Mej tem pa je mej pričujočim ljudstvom počil glas, da je ženin popolnoma pijan i da zahteva, naj mu kurja očesa porežejo. Ko je bil čevelj izut in prstan najden, pokazalo se je, da ima ženin nogavico na peti vso raztrgano, ter je z;ito nogo k višku vz-dignol, skril jo pod suknjo, ter se na enej nogi stoječ poročil, a raztrgane nogavice vendar ni zakril; duhovnik mu je opazil: »Mladi moj prijatelj, skrajni čas je bil, da ste se poročili.« Če je ta povest resnična, ali ne, za to ne dajemo poroštva, a podučljiva je: majhna iskra, velik ogenj.
Gospodarske in trgovinske stvari,
Slovenska posojilnica v Mariboru je imela v prvem poluletju svojega delovanja 100.000 gld. prometa. Gotovo lep začetek.
Našim ljudem, kateri se hočejo našaliti v Bosni ali Hercegovini, javljamo to-le: Naseliti se morejo na državnih, kakor tudi na privatnih zemljiščih.
Za naseljevanje na državnih zemljiščih, katere Še niso obdelana, torej v prvotnem stanu, jemljejo se rajši večje družbe, sestavljene iz več družin. Pogoji so ti-le:
1.	Vsaka družina dobi primerno zemljišče, kolikor ga namreč more sama z lastnimi močmi obdelovati.
Plačevala se bodo zemljišča po sedanjej nizkej vrednosti, in sicer v obrokih, kateri se pa še le začnejo po nekaj let, ln ne precej, kakor se to pogodi.
2.	Vsaka družina dobi tudi potrebni les za postavljenje hiš, hlevov itd.
3.	Zadruge naseljencev dobč les tudi za cerkve n šole.
4.	Naseljenci bodo 10 let prosti vsacega davka, ako so se naselili na takem državnem zemljišču, ki dozdaj ni bilo obdačeno.
5.	Prosti bodo naseljenci 10 let tudi vsacega dohodninskega davka od postranskih zaslužkov, to je od rokodelstev, gostllnic, ako ti postranski zaslužki ne nes6 nad »300 gld. na leto.
Naseljenci na privatnih zemljiščih morajo poprej natančno pozvedeti po oblastnijiih vsa bremena, ki so na dotičnih zemljiščih, pri tem jim bo hodila na roko deželna vlada v Sarajevu, glede privatnih pa tudi z okrajnimi poglavarstvi.
Takim zadrugam, ki bi se hotele naseliti v omenjenih dožolah, pripravljena je bosenska vlada pomagati, da dobe znižano vožnino na železnicah in na ladijah, da le dokažejo, da gredo resnično v Bosno kot naseljenci.
Vsaka družina, ki se hoče naseliti v Bosni ali Hercegovini, mora prinesti še seboj vsaj toliko sredstev za živenje, da sa ohrani do prve letine.
Vidi se iz tega, da vlada namerjava vendar enkrat vrediti stvari v Bosni, in da je konečno vtele-senje teh dežel faktično uže izvršeno, vse drugo, to je proglašenje, je le formalnost.
Trta po vsej Evropi, kder je nasajena, dobro kaže. Zdaj kaže tako-le: v Avstriji dobro, na Oger-skem in Hrvatskem prav dobro, na Francoskem dobro, tam bo veliko več vina od lanskega leta, vko se ga je pridelalo 32 milijonov hektolitrov. Na Spanj-skem, katera dežela je od onih časov, kar razsaja filoksera po Francoskem, največji konkurent v vinu, pričakujejo izvrstne bratve, enako tudi na Portugalskem in v Italiji; na Nemškem, posebno na Ren i, stoje nogradi dobro, i na Grškem tako, da ne morejo boljše.
Račun nabranih prostovoljnih doneskov i čistega dohodka veselice dne 6. avgusta v Sežani. Dohodki: Od raznih gg. darovatelja v nabranih 154 gld. 20 kr. Dohodki veselice dne 6. avgustu: za prodanih 1462 kartel po 20 kr. 293 gld. 40
30
mož 7H gld 50 kr" 2. Brejarji za ples 28 gld. *3"! tombola a) dobitki 51 gld. 97 kr., b) taks« 23 gld. 77 kr., c) kartela 11 gld. 4. Tiskovina 41 gld. 90 kr. 5. 12 tucatov balonov za razsvltljavo vrtu 17 gld. 6t) kr. G. Sveče ln olje za razsvetljavo 21 gld. 75kr. Bengalični ognji 9 gld. 8. Smodnik i nagrada streloem 5 gld. 9. Razpošiljanje vabil, pisem i telegramov 17 gld. 44 kr. 10. Les 7 gld. 11. Prepeljava smrečju 2 gld. 50 kr. 12. Žeblji in drot U gld. 30 kr. 13. Dninarji za napravo i razpravo veseličnega prostora i sicer : a) mizarji 18 dnin po 1 gld. 30 kr. 23 gld. 40 kr., b) dninarji 4.'i dnin po 70 kr 30 gld. 11 kr. Skupni troški 168 gld. 26 kr. Torej kaže račun čistega dohodka 334 gld. 84 kr., katerega je odbor odposlal gluvnemu odboru «Narodnega domau v Ljubljano.
R. Mohorčič,	Gaberšček,
župan.	predsednik.
Tržno poročilo.
Kava — brez spremembe, cene jako trdne.
Sladkor — brez spremembe.
Petrolje — mlahovo, cene šibke gld. 9.10 do 9.15, došla je indija z 6135 sodci, kateri so bili uže prej prodani, nego je došla sem ladija. — Cene utegnejo k maluvzopet poskočiti.
Žito — nobene kupčije. Mlin oseški, kije razstavil v hrvatskem paviljonu izvrstne svoje moke, prodal je na izložbi 25 vagonov moke ho dobrih cenan.
Vino. — Tudi za hrvatska vina je vprašanje, iloško društvo prodalo je tukaj uže mnogo vina po polnih cenah. Torej je razstava koristna.
Borano poročilo.
Kurzi papirjev so v obče postali bolj mlahovi; uzrok je »saison morte«. Valute, posebno London in Napoleoni prodajejo se po višjih kurzih in so iskani.
Dunajska hor*a
dne 14. avgusta.
Enotni drž. dolg v bankovcih . . 77	gld.	05	kr.
Enotni drž. dolg v srebru .... 77	»	65	•
Zlata renta..........95	•	40	»
1X60 državni zajem.......130	»	25	»
Delnice narodne banke.....825	»	—	■
Kreditne dcdnice........316	»	10	»
London 10 lir sterlin......119	»	65	»
Napoleon...........9	»	51	»
C. kr. cekini.........5	»	65	»
100 državnih mark.......58	»	40	»
IOOOOOOOOOI
LA FILALE
per Napoleoni
#con preavviso di 20 8 » * » »40 3V » > » »3 3\ > » »
gior. »
mesi
«loll a
BANCA UNION
TRIESTE s' occupa di tutte le operazlonl dl Banca e di Camblo valute.
a)	Accetta versamenti in conto corrente:
Abbuonando 1' interesse annuo per Banconote
3	V £con	preavviso di 5 gior. 3'/, » » » » 19 » 3}£ » » » »20» 3.V > o 4	mesi flsso	8\' » » » »O luesi
4	» a sei mesi liaso
Gotlrauno doli'interesse aumcntato le lettere in clrcolazione con f> giorni di preavviso dal (i novembie a. c. quollecon 12 giorni dal 13 giorni e nuelle con 24 giorni dal 95 novembre a. c.
M H BANCO GIIIO
abbunando II 3B/0 interesse annuo sino qualunque somnia; prelevazioni sino a florini 20 000 a vista verso ch&pie; importi maggiori preavviso avanti la Borsa. — Conferma del versamenti in apposito libretto.
ContoKi;ia per tutti 1 versamonti fatti a qual-siasi ora d' ufticio la valuta del medesimo giorno.
AMume pel p ■•opri corehtlsti 1'incasso di Cambiale per Tricstc, Vicnna c Biulapest, rilascia loro assegni per qne$te uiti me piane, e<l aerorda loro la /acoltii di <loml«iIiaiao cjfetti presso la sua cassa Irunco d' ogni apesa por eml.
b)	Sončarica delVartjv.isto e del/a vendita di effetti pub-blici, valute o divise, nonehe deli' incasso d'a s se g ni, cambiali e coupous, verso '/»°/o di provigglone.
c)	accorda ai snoi commiltenli la Jocolta di depositare effetti di aualsiasi specie e ne cura gratis l* incasso det coupons alla scadenza.	19
La Filiale della Banca Union
(So/Jono moro!) s' incarica deli' acquisto e della vendita di merci in commissione, accorda sovvenzioni ed apre crediti sopra mercanzic ad essa consegnate, oppure polizze cli carico o Warrants.
Gostilna „zur STADT WIEN„
via S. Nicolo §t. II, v središču mesta, priporoča svoje lope prostore po nizkej ceni. 21—9
Zdravi konji
za klanje se iščejo in po dobrej ceni plačujejo v menecjarlji Baohovej,
via S. Andrea. Trst.	* 8—1
Bachova
največja memežerija
■v Evropi
odprta vsak dan od 10.
zjutraj do 10. zvečer. Vsak večer sto dve veliki predstavi. Ob 6. in
E 8-1 '/s** '
uri.
Važno za kmetovalce!
Marsikateremu gotovo v veliko olajšavo prodajajo bo tudi na obroke po prav ugodnih pogojih dobro znano Lanz«ove
ročne mlatilnice, slamoreznice itd.
katerih se je v malo letih izpečalo ogromno število 98 tisoč komadov, kar je gotovo najboljše spričevalo in priporočilo. — Tedaj na noge! Združite se po dva ali več skupaj in na zamudite ugodne prilike, kajti korist gledć dela iu časa je tolika, da bh kupljeni stroj prav kmalu sam izplača.
Pojasnila in ilustrovane cenike brezplačno razpošilja.
zastopništvo m zaloga pri A.DebeTcn-
_v Ljubljani, Rimska cesta št. 19. 12—10
Gene ure.
pošiljam proti povzetju in Če komu niso povšeči, vračam denar; zato je vsaka naročba brez nevarnosti.
I ura na cilinder iz srebrnega nikla z verižico, poprej 12 gld., zdaj 5 gld. 25 kr. I ura na sidro iz srebrnega mkla z verižico, poprej 15 gld., zdaj 7 gld. 25 kr. I sreberna re-montolr-Waahington z verižico, poprej 30, zdaj le 17 gld. I ura iz pravega srebra na sidro s patentnim kolesjem in verižico. poprej 25 gld., zdaj 12 gld. 25 kr. — Zlate ure za gospe poprej 40 gld., zdaj 20 gld. z ovratno verižico. Zlate remontoirt, poprtdlOO gld. zdaj 40 gld.
j)MF" Poroitvo za 5 let. Ph. Fromm, urar, na Dunaju, Rothenthurmstrasse nasproti Wollzeile.	12—5
Giacomo Weiss
optikar iz Bavarskega.
Trst. Corso 10 i
priporoča rvojo veliko optično zalogo, v katerej se doinvu izključljivo najfinejSe, v to stroko spadajoče blago. 1 udi velika zaloga tržaških fotografij. 12-t
Najstarejša avstrijska zavarovalnica
c. k. priv.
Azienda Assicuratrice
v Trstu.
ustanovljena v letu 1882 s porofttvcno svoto nad
osem milijonov goldinarjev
ki so bili po predpisu V: 214 trgovinskega zakonika v zadnjem glavnem zboru dokazani, priporoča se za zavarovanja.
1.	Zoper škodo po požarih na poslopjih, fabrikah, pohištvih, zalogah z blagom, shrambah s poljskimi pridelki, kakor tudi na drugem premičnem blagu.
2.	Zoper škode po potih na mokrem in suhem,
3.	Zavarovanje na človeško živenje v vseh razmerah.
4.	Zavarovanje zoper nesreče na životu in živenju.
Azienda Assicuratrice, ki si je od svojega ustanovljenja pridobila zasluženo dobro' mic v avstrijskej državi in zunaj nje, zavaruje po najcenejih vplačilih i naj-slobodnejših pogojih in daje sč svojo poroštveno svoto p. n. občinstvu gotovo varnost.
Pozvcdovanja vsake vrste radovoljno daje preglede brez plačila deli in zavarovalne ponudbe sprejema
vothtvo v Trstu
via S Nicolo št. 4
Kakor tudi zastopništva in glavna društveno oprav-ništva v vseh večjih krajih avstrijsko ugarske države in v Italiji.	12—9
Nagla in gotova pomoC za želodčne bolezni i njih nastopke. Ohranitev zdravja
jo odvisna zgoli od ohranitve in pospeSevanja dobrega prebavljanja, ker ta j* glavni pogoj zdravja in telesnega In dušnega dobrega čutenja. Najbolj potrjeno DOMAČE ZDRAVILO, prebavljanje vrediti, doseči primerno mešanje krvi, odpraviti pokvarjene i nezdrave krvne dele, to je uže več let sploh znani in priljubljeni
dr. Rosa življenski balzam.
Napravljen iz najboljših, zdravniško najkrepkejših zdravil-sklh zelišč, potrjen ju posebno kakor gotova pomoč pri vseh slabostih prebavljanja, posebno pri presedanju, po kislem dišečim riganju, napenjanju, bluvanju, pri bolečinah v telesu in želodcu, želodčnem krču, prenabasanju žalodca z Jedrni, zasliženju, krvnem navalu, hemeroldah, Ženskih boleznih, boleznih v črevlh, hlpohondrljl in melanholiji (vsled slabega prebavljanja); on oživlja vso delalnost prebavljanja, elela zdravo in čisto kri in bolno telo dobiva zopet poprejšno moč in zdravje. Vsled te Izvrstno moči je postal gotovo in potrjeno ljudsko domače zdravilo ter se sploh razširil.
I steklenica 50 kr„ dvojna steklenica I gld.
Na tisoče pohvalnih pisem lahko vsak pregleda. Pošilja se na frankirana pisma proti povzetju zneska na vse strani.
Gospod B. Fragner v Pragi!
Hvnlnitnnsti navdan spoznam K:i ttvojo nujsvoteJKn dolfnost, Vam naznanili, da ko ju <lr. Rosa-ov zdravilni bnlenni, katernpa ste ini poklali pri mnji'j sedem lctiuj liudej bolezni na fulnicah in slabem probavanil prav pnsobnn dobro obnusel, tako da sum nJ!o |>o|>olnnnia zdruv. — Užu colo loto nisem mnpal opravil svojega poklicu opravljati, ti mosecov bil som v dunajakej bolnlBnloi, — pa vsu ni ni« pomagalo, Harno to Cez >so dobro zdravilo mn je reSilo niojopa hudoga in nestrpljivoga trnonja. Zatoruj sprejmite mojo nnjgorkejo zahvalo In proaim mi fio 2 staklenici dr. Ilosa-ovpga zdravilnega balzama poslati.
St. Fgid am Ncvwahl (v niŽ6 Avstr.)
Cnjotan Wtrohmnyoi' 1. r.
PrespoŠtovani Gospod 1
8 hvaležnim priznavanjem Vam naznanjam, da ml jo VuB dr. Ro«a iivljonski balzam v mojej H mesecev trajajoBnj bolezni,' to jo klanja v levih prsih, ki jo bilo /draženju s hudim napenjanjem in žuloJSnim krBuin, popolnoma pomagal.
Od tistega Basa, kar rabim to zdravilo, popolnoma som zdrav in so dobro Katlm, kar pri vsej zdravniBkoj pomoči nUorn mogil dosefil. Sprejmito tedaj, blagorodni Gospod, moji) rBnozahvalo, iu priporočam to zdravilo vsom onim, ki imajo ouako bolezni.
TračnJ Oujezd.
JoMip Tyi-i, sodar.
U S varjen je! aB
Da so izogno neljubim napakam, zatoproblm vse p. n. g^. naroB-nike, nuj povsodi izrefino dr. Rnnov tivljtnikl-lalzam iz lukarno 13. Fragnor-jn v Pragi zahtevajo, kajti opazil sem, da so naroBnlkl na ve8 krajih dobili nouspeBno zmes, ako so zahtevali samo žlvljonski balzam, in 110 izrečno Ur. Hosovcga življenskogu balzamu.
Pravi dr, Rosov življenski balzam
dobi no samo v glavnoj zalogi »zdolalcavo B. Frtigiier-jat lekarna »k črnemu orlu« v Pragi, Eeko der Bpornurgasso Nr. 205—3.
V	Trstu: J'. J'reudini, O. t'orabotchi, Jak. SrrravuUo in Ed. von Ltiltnburg, lekarniSarji.
V	Gorici: O. Crislofoletli, lokurniSa ; 0.1{. l>an toni, le karu i čar : V Ogeljl: Damaso d'Elia.	'
V	Zagrebu: Sigm. Miltbach, lokarniČar.
Vte\Uk.irut in vrije trgovine, z materijalnim blagom v Avstro- Uncnkej imajo zalogo tega tivljemkegit balzama.
Tam se tudi dobi:
Prazko domače mazilo
zoper bule, rane in vnetje vsake vrste.
Ako so ženam prsa vnamejo, aH strdijo, pri bulah vsako vrste, pri turih, gnojnih tokih, pi i frvti v pr«u iu pri nohtnnji, pri zl 'zah, oteklinah, pri izinaBCenji, pri morski (mrtvi) kosti zoper roviuatieno oteklino iu putiko, zojicr k'oniCno vnetje v kolenih, rokah, v ledji 60 si kdo nogo spahno, zopor kurja očesa iu potno noge, pri razkupanih rokah , zoper iiBaje, zopor oteklino po piku mrfesov, zopor tekočo rano, odprtu noge, zoper raka in vneto kožo ni bolj Sega zdravila, ko to mazilo.
Zaprto bulo in otekline so hitro ozdravijo ; Ver pa ven točo, potegne mazilo v kratkem v o gnojico ua-se, in rano ozdravi. — To mazilo je zato tako dobro, kor hitr > pomaga in ker so po njem runa prej ne zaceli dokler ti i t>»u bolna gnoji c» ven polegnena. Tudi zabrani rast divje a mosa in obvaruje pred snetom (črnim prisadom); tudi bolečino to hladilno mazil« pospeSi. — Odprto iu tekoče rano so morajo z mlačno vodo umiti potem Bo le go mazilo nanje prilepi.	lf,-8
Škatljicft se dobode po 25 in 35 kr.
Itnlzam zn uho.
SkuHono in po muoz\h poskusih kot najzanesljivejšo sredstvo znano, odstrani nagluhost in po njom so dobi tndi jKipolno užo zgubljeni sluh. 1 sklunlca 1 gld. a. v.
Lastnik, druSlvo »EDINOST«. — Izdatelj in odgovorni urednik: JOSIP MILANIĆ.
Nova tiskarna pod vodstvom F. HUALA v Trstu.