Lelo XVI
V.b.b.
Dunaj, dne 27. maja 1936
Sl. 22.
KOROŠKI SLOVENEC
Naroča se pod naslovom: .KOROŠKI SLOVENEC.
Klagenfurt, Viktringer-Ring 26.
Rokopisi se naj pošiljajo na naslov: Politično in gospodarsko društvo, Klagenfurt, Viktringer-Ring 26.
List za politiko, gospodarstvo in prosveto
Izhaja vsako sredo. — Posamezna številka 15 grošev.
Stane četrtletno : 1 S 50 g ; celoletno : 6 S — g Za Jugoslavijo
četrtletno: Din. 25.— ; celoletno: Din. 100.—
Binkoštni Duh med nami.
Binkošti — praznik moči in navdušenja, praznik rasti in zorenja, praznik velikopotezne svetovne obnove!
Močno je živel in še živi ta zadnji dan v sveti trojici velikih cerkvenih praznikov v veri in spominu in šegi našega slovenskega ljudstva. Še danes stoje ti živi spomeniki, ki proslavljajo Stvarnika Svetega Duha, kadar nataknejo zelene vejice med okna in nastiljajo spomladanskega cvetja pred hišni prag, kakor v pozdrav velikemu nevidnemu gostu, kadar zarana zjutraj vstajajo in molijo kleče v sveti jutranji rosi, kadar zajemajo na vsezgodaj sveže vode iz živih studencev, da od nje pijejo vsi v družini.
Vse to je močan izraz žive vere v Svetega Duha, ki je vtisnila ljudski duši in njenemu življenju neizbrisen pečat.
Danes pa gineva ta oživljajoča vera v Svetega Duha. Z njo se pozabljajo in opuščajo bogate praz-niške navade. Postal je Sveti Duh nepoznani in zapostavljeni Bog. Umakniti se je moral in ga ni I več. Pa ne samo v nizkih domačih kmečkih sobah ga ni, kjer je včasih plaval izrezljan v podobi goloba nad mizo. V dušah in srcih, ki so njegovi posvečeni domovi, v družinah in domovih, ki so njegova svetišča, ga le redko najdeš na prvem in vidnem mestu. Umaknil se je iz naših vasi in fara, zapustil je naše doline in deželo in svet, tako se zdi človeku, ko vstaja povsod novo sovraštvo do Boga in se odeva svet v ledeni plašč verske mlačnosti, ko divjajo revolucije in upori na vseh koncih sveta, ko razjeda sovraštvo mirno sožitje posameznikov in narodov in ko se vedno glasneje čujeta molitev in kletev lačnih in brezposelnih in neštetih preganjanih in tlačenih.
Podoba je to današnjega časa. Kakor tisočletna lipa, ki je že vsa preperela na znotraj in se lomi na zunaj, je današnje človeštvo. Kakor mogočen božji hram, ki se ruši in podira vsled širokih in starih razpok. Kakor človek, ves hrom in bled, ker mu primanjkuje zraka.
Takšno je obličje zemlje povsod, kjer ni več prostora za Svetega Duha.
Vesela gotovost, da bo Sveti Duh obnovil obličje zemlje, pa nas drami iz teh temnih misli in nas odvrača od teh pretresljivih slik, ki se nam usiljujejo. Duh božji je veliki svetovni reformator, urejevalec in nositelj novega življenja, miru in ljubezni. In to svoje stvarniško delo vrši v svetišču Cerkve Kristusove nad vsemi, ki se kjerkoli in kadarkoli prepuste njegovemu obnovitvenemu delovanju.
Danes vstaja in se vzbuja v svetu vera v Cerkev, ki je edina nositeljica in domovina binkošt-nega Duha. On vodi njene voditelje, varuje njen nauk, govori iz njenih besedi, napolnjuje vse, ki prestopijo prag Cerkve in se dajo vzidati kot živi kamni v to mogočno svetišče Svetega Duha. S svojo božjo močjo preustvarja človeka, da postane nova stvar in nov človek, ki nosi v svoji duši neizbrisne božanske poteze. Tako postane človek sam srečen nositelj binkoštnega Duha.
Pa ne samo posameznik, tudi družina kot najmanjša celica vsake večje družine in družbe po-
stane po zakramentalnem delovanju Cerkve deležna binkoštnega Duha in njegovih darov. Duša je vsake družine, ki druži in spaja in veže vse člane z močno ljubeznijo, da so enega srca in duha. Družine postajajo domovi božjega Duha.
Po posameznikih in družinah objema binkoštni Duh vse ljudstvo in ves narod, da doživi temeljito notranje spremenjenje in skrivnostno povzdigovanje v božji svet. Zgodovina posameznih narodov, ki so sprejeli vero in se dali krstiti, zgovorno pripoveduje o mogočnem delovanju binkoštnega Duha, ki je divje, paganske in vsled
svoje notranje gnilobe umirajoče narode napolnil, jih iznova poživil in pomladil. Ta velika in temeljita obnova se dogaja v posamezniku, v družini in v narodu, kadar se kakor izgubljeni sin ves lačen in žejen in ubog vrača nazaj v Cerkev, kjer ga spet iznova obsenči Stvarnik Sveti Duh.
Iz tega spoznanja naj vstaja tudi na letošnji binkoštni praznik iz naših src iskrena prošnja k Svetemu Duhu, da bi prišel nad nas in naše družine, nad naše ljudstvo in vse narode na zemlji! Da bi potem doživljali tudi v naših dneh čudeže in znamenja prvega binkoštnega praznika!
Razdvojena Evropa.
Sredi junija zaseda Svet Zveze narodov. Črnogledi prerokujejo, da bo to zadnje zasedanje evropskih držav ob ženevski zeleni mizi. Ravnokar dograjena palača Zveze narodov v Ženevi bo odtlej zanimiva samo še za razne statistike oboroževanja in — brezposelnosti. Beseda o evropski vzajemnosti izgine za daljšo ali krajšo dobo iz slovarja mednarodnega življenja v Evropi. Tako se bo maščevala Abesinija za svoj vojaški in politični poraz.
Italijanom v A b e s i n i j i se je te dni podal zadnji abesinski vojskovodja. S proglasitvijo svojega kralja za abesinskega cesarja je Italija zaključila zavojevalno vojno in kuje sedaj nebroj načrtov za obnovo poražene dežele. Abesinija je za Italijo kolonija, razgovori o drugačni abesinski usodi so v italijanskih očeh odvišni.
Angleži italijanskega dejstva v Abesiniji še niso priznali. Višek je dosegla napetost med njimi in Italijani, ko je Svet Zveze narodov pripustil k zadnjemu zasedanju zastopnika poražene Abe-
sinije. Na Mussolinijev ukaz je takoj nato italijanski delegat zapustil Ženevo. Sankcije so ostale do danes v veljavi. Italija izjavlja, da odklanja tudi po razveljavljenju sankcij trgovinske stike s sankcijskimi državami. Tak je trenutni položaj.
Razvoj naprej? Angleži niso si edini glede nadaljevanja nasprotij proti Italiji, med njihovimi prijatelji Italije je čuti glasove, naj odstopijo sedanji voditelji zavožene politike. Francija zre na bodočega šefa nove vlade, socialista Bluma, ki stopi 5. junija ob državno krmilo. Svojih kart doslej še ni docela odkril, posebno ne glede bodoče francoske politike napram Italiji. Marljivo na delu je sedaj italijanska diplomacija, ki po potrebi že zarožlja z orožjem italijanske zveze z Nemčijo, katera ne bi šla ne Angliji in še manj Franciji v račun. Mussolini in Hitler pa bi morala biti slaba politika, če ne bi v danem slučaju pristala tudi na novo Zvezo narodov, vendar samo na Zvezo pod njunim vodstvom. To pomeni že danes očitno razdvojeno Evropo.
Iz naše države. Ministrski svet je odobril zakon o domovinski fronti. Po njem je fronta odslej javno-pravna politična ustanova, zgrajena na avtoritarni podlagi. Vodja fronte je zvezni kancler, kateremu stoji ob strani voditeljski svet, sestavljen iz voditeljevega namestnika, generalnega tajnika, dež. vodij, zastopnikov stanov in zaslužnih državljanov. Enako je sestavljen dež. voditeljski svet. Predlogi in pritožbe dom. fronte morajo zvezna vlada, dež. vlade in občine brez pridržka obravnavati, če so podpisani po zveznem vodju, gen. tajniku ali dež. vodju. Dom. fronti je podrejena uniformirana, vojaško urejena milica, ki v slučaju potrebe podpira vojsko in policijo. — Kanclerjev odločni korak poenotenja vodstva je razumljivo izzval v gotovih krogih močna trenja, ki pa so prehodnega značaja. Predvsem kanclerjeva obljuba, da se bo odslej vršilo vladno delo v podvojenem tempu, ustvarja nade, da pride naša država čimprej do tako potrebnega notranjega miru.
Sv. oče Slovencem in Hrvatom. Svetovne razstave katoliškega časopisja se je udeležila tudi Jugoslavija. V posebnem paviljonu so razstavljeni slovenski in hrvatski katoliški listi. Ob otvoritvi je nagovoril sv. oče delegacijo imenovanih listov z besedami: „Naše srce je polno veselja, ker ste došli kot člani velike družine v dom svojega skupnega očeta, kateremu so vsi sinovi dobrodošli, posebno pa so mu dragi sinovi iz Slovenije in Hrvatske, ker vemo, da so Slovenci in Hrvati med najboljšimi in najudanejšimi sinovi Cerkve. Poznamo Hrvate in Slovence po njihovi veliki ljubezni do Nas. Hrvaško in slovensko ka-
toliško časopisje se odlikuje na okusni razstavi in dokazuje podrobno vaše delo in znatne uspehe katoliškega časopisja ter zavzema med ostalimi narodi na razstavi odlično in častno mesto."
Angleška mladina kliče k miru. Minule dni so v Angliji priredili „dan dobre volje". Zbrani otroci iz Walesa so naslovili na mladino vsega sveta sledečo poslanico: Mladci in deklice vsega sveta! Pozdravljamo vas čez morja in dežele. Pozdravljamo vas na dan dobre volje v imenu raziskovalcev, drznih mornarjev in pijonirjev vseh stoletij, ki so odhajali v neznani svet in so za nas razširili meje spoznanja in vede. Kar so se namenili doseči, so dosegli in niso odstopili od svojih sklepov. Mi stojimo za njimi vsemi, ki so v preteklosti in v sedanji dobi znali dovršiti nemogoče stvari. Al naj ne poizkusimo z enako pogumnim zanosom osvojiti največje, kar je mogoče: mir za vse narode? Zakaj se ne bi posvetili tej največji nalogi našega časa? S prijateljstvom in pogumom si bomo osvojili svetovni mir!
V Španiji vre naprej. Pred kratkim je izšla v Madridu knjiga, ki podaja pretresljivo bilanco dveletnega obstoja španske republike. V tem kratkem razdobju je bilo v Španiji 28 vlad, 75 novih ministrov, 9000 štrajkov, 800.000 brezposelnih, 30.000 političnih kaznjencev, 5000 ubitih, 580 uničenih cerkva in samostanov. Bolj kot vse drugo povedo te številke, kako vre na jugo-zahodu Evrope. Novi prezident republike, Azana, je na-: stopil težavno mesto. Napovedal je že kot vladni | šef razpust radikalnih skupin na desnici in levici in bo to obljubo kot prezident nedvomno tudi skušal izvršiti. Najvažnejše vprašanje pa je,
če se mu posreči ustaviti naraščajoči socialistični i val, ki grozi, da pogazi tudi njega. Ako Azana ne uspe, je Španija sredi vojne med socialisti in fašisti, ki postajajo enako socialistom od dne do dne močnejši.
Položaj ob Nilu. Dva velika dogodka zaznamujejo v Egiptu. Po smrti kralja Fuada je sedel na prestol njegov mladoletni sin Faruk, katerega bo za dve leti zastopal regentski svet. Istočasno so se v deželi vršile splošne volitve, ki so prinesle večino radikalnim egiptovskim nacionalistom, ki stremijo za takojšnjo popolno neodvisnost Egipta od Anglije. V doglednem času se začnejo pogajanja Egipta z Anglijo. Egiptovski nacionalisti se v prvi vrsti protivijo dejstvu, da ima Anglija v Egiptu stalne vojaške čete. Nadalje zahtevajo, naj se angleški Sudan priključi spet k Egiptu. Pogajanja bo otežkočevalo dejstvo, da se je na jugu dežele usidrala nova evropska sila — Italija.
Razburkana Palestina. Jeruzalem je podoben vojaškemu taborišču. Mesto so zasedli močni vojaški in policijski oddelki, nad mestom je proglašeno poostreno obsedno stanje. Vse to zbog ostrih nasprotij med Arabci in Židi. Angleži ščitijo Žide pri naseljevanju v nekdanji domovini, Arabci pa skušajo naseljevanje za vsako ceno preprečiti. Prišlo je že do izredno ostrih medsebojnih spopadov, ki se nadaljujejo tudi ob navzočnosti angleških vojakov. Za silovitim arabskim odporom slutijo neko Angliji neprijazno velesilo.
Japonska spet meri na Kitajsko. Italijanski vzgled miče tudi Japonce. Širijo se vesti, da hočejo v kratkem priključiti severno Kitajsko in Mongolijo Mandžuriji, ne da bi za to še nadalje iskali kitajskega pristanka. Poslanska zbornica v Tokiu je izglasovala za tekoče leto proračun, ki je doslej največji, kar jih je imela. Vlada je pomnožila vojaške posadke na kitajski zemlji. Nadalje pripravlja obsežen načrt za kolonizacijo Mandžurije, katero naj v teku enega leta zasede 1 milijon japonskih družin. Drugo vprašanje je, kaj bosta k japonskim načrtom dodali Amerika in Anglija. Japonci vsekakor bodo hoteli posnemati Italijane tudi v tem pogledu.
Inteligentnih kmetov!
Tudi sami smo kmetje krivi gospodarskih in še posebno denarnih težkoč, v katerih se nahajamo vsi. Preveč smo zaverovali v moderni čas in se skušali obdati v svojem življenju in gospodarstvu z vsemi mogočimi modernimi pridobitvami. Premalo se nam je zdelo, da bi ostali samo kmetje na svoji zemlji, hoteli smo biti več. Le preradi še danes uhajajo naši pogledi na tržišča, le predobro smo se naučili zaračunavati tudi naše delo
l	PODLISTEK 1|
Janez Jalen:
Previsi.
(9. nadaljevanje.)
Mislil je že, da se mu bo posrečilo. Kar se je zadrl gosposki obritec: „Halt! Da irgendwo.” Prav precej je pripravil puško za strel. Menda je mislil, kakor se bo Janez prestrašil. Še trenil ni z očmi. Je pač devet in petdesetega in šest in šestdesetega vse drugače gledal smrti v oči. Še bradatemu lovcu se je tako hudo razkoračenje zdelo odveč. Če je Janez prav videl, se je za košatimi brki naskrivnem namuznil. Janezu se je zazdelo, da je tega človeka že nekje videl. Samo spomniti se ni mogel, kje bi to bilo. Morebiti se je tudi bradaču Janez zazdel znan. Skoraj tovariško mu je rekel:
„Ne mudi naju. Kar sam pokaži, kam si zakopal svojo puško.“
„Svoje puške nisem prav nikamor zakopal.4* „Kaj pa je tamle pod razbrskanim gruščem?44 mu je pokazal s prstom.
„Kdor je radoveden, naj povoha. Mene nič ne mika.44 Pogledal je okrog sebe in opazil poleg kamna, pripravnega za sedež, tri lepe očnice. Odtrgal jih je in ponudil lovcema vsakemu po eno. Nista se jih branila. Sam je sedel na kamen in si mirno zataknil tretjo očnico za klobuk. Kljub prijaznosti, katero je pravkar pokazal, se ni dal pregovoriti, da bi odkopal puško. Naveličan prerekanja, se je lotil dela bradač in kaj kmalu pomolil Janezu puško pod nos:
..Čigava pa je tale? Aaa?“
„Moja ne.“
„Je mar moja?44
v denarju, svojo zemljo smo ponekod ponižali v mrtev stroj, ki naj nam proizvaja, kar nam je pač potrebno za življenje. Medtem ko so bili naši pogledi uprti v zunanji svet, pa se je v nas izvršila revolucija, hujša in nevarnejša od krvavih revolucij zgodovine.
Morali bomo spet v šolo k našim prednikom. Nenavadno dobro so si znali zavarovati svoje življenje in delo, nič prav nič jih ni zamoglo spraviti iz ravnotežja. In vendar so bila tudi njihova leta polna težav in se menda zunanje niso razlikovala od današnjih. Razlika med prej in sedaj je očitna samo v ljudeh: prej so tudi najtežje ne-prilike zmagovali, danes pa se polaščata kmetov vseprek obup in strah. Naši predniki so bili globoko ukoreninjeni v svojo zemljo in še globlje pa v zdravo življensko gledanje. Tako so zamogli živeti preprosto in pošteno v leto in dan in se niso pustili motiti od velikih motenj zunanjega sveta. Njihovo delo in njihovo življenje sta poznala umirjenost in urejenost.
Že velja kot nekako splošno pravilo za kmetijstvo, da kmetom ne pomaga ne ekstenzivno in ne intenzivno in tudi ne moderno-racionalno gospodarstvo. Kar zmoremo storiti z zgolj gospodarskimi sredstvi za ohranitev naših kmetij, je bore malo. In vendar je še ena pot, za obstoj naših kmetij morda najizdatnejša!
Mi kmetje bi morali biti sedanjemu razvoju in položaju hvaležni. Samo pomislimo, kolika slabost našega ljudstva je bila očitna v letih, ko je prišlo v kmečke domove več denarja ko običajno. Je resnica, če pravijo, da je denar za kmeta igrača, a zelo nevarna igrača. Če bi se ne bili v vojnih in povojnih letih mnogi kmetje preveč igrali s to nevarno igračo, bi ostala ohranjena še marsi-kaka kmetija. Svetli novec, dragoceni bankovec je mnoge kmete dobesedno očaral in sami se niso zavedli, kedaj so zanj prodali ne samo svojega telesa, marveč tudi svojo dušo. Ali bi ne bili mi vsi zadrveli za njimi, ki so se šteli za ekonome in „fortšritlarje“, če bi ne bil čas sam ustavil u-sodnega razvoja?
Čas sam nas vodi nazaj, da se nekoč spet znajdemo v pristnem kmetiškem mišljenju. Ne čakajmo, da nas vsakega posameznega udari usoda s svojo koščeno, neizprosno roko, da se zavemo, kje smo in česa nam je treba! Ne čakajmo še večjega obupa med nami, še hujših udarcev na nas! Čas, ki odteguje ljudstvu gmotne dobrine, kriči naravnost za tem, naj si iščemo še drugega, ne samo zgolj z u n a n j e-g ospodarskega sveta. Današnja doba kriči po inteligentnih kmetih! Po onih kmetih, ki se nikakor ne strinjajo s tem, da mora biti na deželi in v kmečkem domu samo neumnost in duševna otopelost doma. Po onih gospodarjih kriči današnji čas, ki inteligence ne smatra-
„Tudi ne.“
„Nič ne taji. Oba sva te z daljnogledom opazovala, kako si zasul puško v grušč. Ali si jo, ali je nisi?44
„Sem jo.“
„Kaj potem lažeš, da ni tvoja?44
„Nimam navade lagati. Res ni moja.44
„Čigava pa?“
„Tistega, ki mi jo je zaupal.44
„Si pa od hudiča. Kljub temu ne boš ne ti ne tisti, ki ti jo je zaupal, nikoli več streljal z njo.44
„Čudno bi se moralo naključiti, da bi jo še kdaj dobila v roke. Nemogoče pa ni. Saj ni kaj prida škode. Ne nese zanesljivo.44
Nemcu se je čudno zdelo, da se možakarja nič več grdo ne gledata in tako mirno pogovarjata. Hotel je vedeti, kako in kaj. Bradati si je pogladil brado in mu raztolmačil.
Gosposki lovec si je popravil očala in premeril Janeza. V obraz se mu je pa za dlje zagledal:
,JNo ja. Der Kerl scheint schon viel durchge-macht haben.44
Janez bi mu bil najrajši nazaj zabrusil: „Sto-krat več vem, da sem skusil kakor ti,44 pa se je spomnil, da je bolj prav, če vsakemu ne pripoveduje, kaj je že vse pretrpel.
„Gospod pravi, da si gotovo že marsikaj doživel na svetu.44
„iNo,“ se je nasmehnil Janez, „kdor je bil poleg vsega drugega še osem let šest mesecev in šest dni soldat in vmes v dveh vojskah, bi že vedel kaj povedati.44
„Hentej,“ se je razvnel bradač in si zavihal brke: „Pa nisi bil devet in petdesetega in šest in šestdesetega na Laškem?44
„Bil, bil. Obakrat. Z Janezi, kakor sem sam Janez. Prvič tepen, drugič zmagal.44
jo kot predpravice samo enega stanu, marveč jo zahtevajo in iščejo tudi zase!
Kaj pomeni beseda „inteligenca“? Latinska je in pomeni spoznavanje. Kaj vse zamoremo spoznavati? 'Spoznavati zamoremo mesta, polja, gozdove, oblake, gorovja, vse zvezdnato nebo s tisoči malih in večjih zvezd. Vse to ima dovolj prostora v naši pameti.
Za vse vesoljstvo okoli nas je v njej dovolj prostora. In še ga ostaja dovolj za dobroto, ljubezen, pravičnost ali za krivico, sovraštvo in izdajstvo, za največjo lepoto in tudi za najhujše zlo. Ves ta neizmerni svet je v nas, četudi njegovega prostora še ni odkril noben učenjak, noben dušeslovec in noben zdravnik. V nas je in vsak dan iz njega mislimo, govorimo in delamo. Naša volja je, ki mu odpira vrata na stežaj, da v tem brezmejnem svetu živimo. — Zatrjujejo, da ljudje v mestih spet iščejo notranje poglobitve, da več berejo in tudi več molijo. Pravijo, da postajajo naprimer razni prazniki meščanov v cerkvenem letu, v državnem ali narodnem življenju lepši in vsebinsko bogatejši, kot na deželi. Vsekakor moramo še mi kmetje posluhniti dnevu, ki tudi nam kriči po notranji izobrazbi, duševni poglobitvi in močni volji. Potem bodo težke prilike izgubile za nas svojo ostrino in nam bodo visoka šola, kot postajajo to za meščane. Potem ne bo med nami toliko praznega tarnanja in obupavanja, plehkega besedičenja in brezkoristnega ugibanja. Rešitev iz težkega položaja ne pride od zunaj, priti mora od znotraj, pokazati nam jo morajo kmetje-inteligenti! čr.
|| DOMAČE NOVICE ||
Iz spodnjega Roža. Neka čudna ošabnost in nadutost se je pojavila zadnje čase v ljudstvu in kar je pri tem najbolj obžalovanja vredno, ta nadutost se je prijela tudi ljudi, ki so navezani na milo-dare dobrih src. Pretekli teden sem v Borovljah pri mesarju Urbancu opazoval zanimiv in hkrati žalosten slučaj. V trgovini je bilo polno strank, ki so čakale na postrežbo. Bil je sobotni dan, ko je v mesarijah velik promet. V prodajalnico stopi popotnik, prosi za dar, nakar mu mesar, ki ima v resnici polne roke dela, prijazno reče, naj nekoliko počaka ali pa pride pozneje, ko bo odpravil odjemalce. Popotnik se je začel hudovati, češ, da mu ni mogoče čakati, ker bi tako izgubil cel dopoldan. Nato je pričel mesarja grdo zmerjati in ga z grdimi žaljivkami psovati. Ljudje, ki so bili v velikem številu v prodajalnici, so se čudili surovosti in jih glasno obsojali. Čudni časi, kaj ne? Popotnik, ki pride iz tujega kraja k tebi, hoče imeti že s silo kaj pod zobe ali za svoje grlo. Ta
„Jaz tudi. Kaprol sem bil pri tretji.44
„Jaz pa gmajnar pri prvi.44
„Ej, tam ste imeli havptmana.44
„Zares je bil možak. Nekega jutra, ko nas je ži-vad žrla, je vzdignil roko in pokazal za ješprenj debelo uš, ki mu je lezla izza rokava. ,Kar praskajte se, fantje,4 je rekel, ,jaz jih tudi pasem. Nič naj vas ne bo sram.4 Pol manj je potlej srbelo. In ko nas je od kompanije pripeljal samo za pest nazaj v Trst, je jokal.44
„Naš se je pa najbolj skazal takrat, ko smo sol stražili. Se je bil zmenil s kontrabanterji, da so čoln kar na vrv navezali in so ga od ladje na suho sem pa tja vlačili. Tisto noč smo zaslužili! Meni je dal cel petak. Kaj je moral šele sam vtakniti v žep.“
„Naš pa —44
Na stezi spodaj so se prikazali lovci, ki so lovili Matija in Lovrenca. Pet ljudi je bilo. Na daljavo Janez ni mogel razločiti, če sta tovariša vmes. Oni z očali je nastavil daljnogled na oči in kaj kmalu ugotovil: „Nichts ausgerichtet.44 Janez bi se bil skoraj glasno oddahnil. Že usta je odprl, ko se je spomnil, da ne sme za Matija in Lovrenca nič vedeti.
Molče so šli navzdol. V steni Sentanekove peči se je oglasil plezavček. Ni nehal prepevati, dokler niso prišli na stezo.
Spet je Janezu prav prišlo, da je nemški jezik zatajil. Iz pogovora lovcev je ujel, da sta Matija in Lovrenc srečno ušla. Kako se je težko držal potrto, ko bi bil najrajši veselo zavriskal.
Lovec z gamsovim čopom za klobukom se je začel nad Janezom zadirati:
Katera dva sta bila še s tabo?44
„Kakor vidite sem bil sam prijet.44
„Pa katera dva sta bila na oni strani grebena?44
kuga se je že močno ukoreninila v ljudeh in postaja čimdalje hujša nadloga. Ali ni moči, da bi se nasilno beračenje preprečilo? Dozdeva se nam, da so ljudje drugod v nemških krajih že začeli pometati z nasilnimi postopači. Zato so se isti podali k nam v slovenske kraje, kjer je še dosti radodarnih ljudi. Slovenec je potrpežljiv in ponižen in ubožca le redko odkloni. Tudi mi imamo svoje ubožce, zato nam ni treba tujih usiljencev, posebno pa ne tako nadutih, kot je bil opisani.
Šent Urh na šentjanški gori. Na zemljevidu nas menda ne boste našli. Med hribe smo zakopani, bili smo nekoč samostojni farani, sedaj pa spadamo v župnijo Št. Janž pri Mostiču. Naša stara fara deli usodo gorskih far. Pri nas so bili nekoč premožni kmetje. Imeli so lepe kmetije, polne hleve in hrame, vsega izobilju. Danes so od prvotnih posestnikov ostali na svojih kmetijah samo še trije. Vse druge kmetije so že večkrat menjale svoje posestnike. In od teh treh je samo še eden, ki še uspešno kljubuje neprilikam časa. Tako pri nas kot v sosednjem Slovenjem Šmihelu vlada danes prisilni upravitelj ali „Zwangsverwalter“. Posestniki so samo še nekaki oskrbniki svojih kmetij. Kaj je temu krivo? Po našem mnenju nosi največ krivde na žalostnem gospodarskem položaju slaba vzgoja nekdanje mladine, ki se je odtujila veri in narodu. S tem je izgubila svojo odporno silo in klonila pred težo kmečkega življenja v gorah. Mnogi izmed nas se še z neko žalostjo spominjajo dobrega učitelja Leitgeba, ki je bil učitelj, cerkovnik in organist hkrati. Učil je otroke moliti, spoštovati materni jezik, učil jih je najpotrebnejših reči za vsakdanje življenje. Tedaj nam je pri sv. Urhu šlo boljše kot danes, ko poučuje nemški učitelj v sicer zelo lepi in veliki šoli, a naših otrok ne more naučiti niti prida nemščine, kaj šele prave življenske modrosti.
Djekše. Stara navada je železna srajca, pravi star pregovor. Težko se je odvaditi kake slabe navade, a tudi dobre navade ni lahko opustiti. Mi Djekšanarji se borimo za par prav starih navad. Na god Janeza Krstnika 24. junija in na dan sv. Jurija 23. aprila je pri nas vedno živinski sejem. Oba dneva sta pri nas napol praznika. Živina, ki jo oba dneva priženemo, se da videti. Letos so v aprilu prignali kmetje na sejem do 2000 kg težke vole. Naši voli slovijo po svojem užitnem mesu, ker jedo planinsko seno, med katerim so encijan, arnika, špajka in še druga zelišča. Sejem v aprilu pa je pokvaril dež in ni bilo skoro nobenega kupca. Upamo, da nam bo Janez Krstnik naklonil bolj hvaležno vreme. — Za naše matere je največji praznik v letu cvetni petek, dan matere božje sedem žalosti. Po navadi se je vršila na ta dan vsako leto velikonočna spoved, h kateri so šli vsi Djekšanarji. Na predvečer pa imamo križev pot in blagoslov s pridigo. Ene pridige se še dobro spominjamo. Imeli so jo č. župnik Poljanec, ki so nas pohvalili kot dobre farane, a dodali, da nikar ne smemo gledat v krstno knjigo, ker je v njej zapisanih preveč nezakonskih otrok. Očetovski opomin nam je šel prav do srca, če smo se poboljšali, pa vam ne moremo povedati.
Fletna ženitev na Radišah. Popoldne v pon-deljek 12. t. m. je pripeljal Marko Wošic, pd. Be-zovnik v Spodnjih Rutah, svojo izvoljeno nevesto Ano Lakner, pd. Štefanovo v Dvorcu, pred oltar sv. Lamberta, ki je patron farne cerkve. Prstana sv. zakona jima je izročil domači č. g. Jank. Gostje so se nato zbrali v Mežnarjevi gostilni pod cerkvijo k pojedini, dobremu vincu in veselemu plesu. Poleg vesele in poškočne godbe smo se veselili lepega petja, ki ga je že od začetka svatbe podajal društveni in cerkveni moški zbor. Novemu zakonskemu paru vse dobro za vse dni! —• Pripomniti je treba, da je bila slov. pesem trn v peti kovaškemu mojstru g. Pucu iz Podkrnosa. Ta se je nad njo izrazil nekako takole: „Pevcem, ki pojejo slovensko, bo treba kupiti par litrov piva, da bodo molčali, če ne, naj pa grejo prepevat slovenske pesmi na Serbsko.“
Šteben pri Globasnici. (Konja so ukradli.) Na Vnebohod so neznanci ukradli iz nezaprtega hleva posestnika Lenarta Markitza, pd. Raderja v Štebnu kobilo v vrednosti 670 S. Kobila je rujave barve, 7 do 8 let stara, 15 pesti visoka, z belkasto liso na čelu in nozdrvih in belim obročem na zadnji desni nogi. Pred nakupom se svari. Podatki, ki vodijo do izsleditve kobile in tatov, naj se izročijo bližnji orožniški postaji.
Obirsko. (Razno.) Silno slaba je naša pot v Železno Kaplo. Vsakdanje deževje jo je omehčalo, vozniki s težkimi vozovi so jo razorali tako, da ie v najslabšem stanju. Temu je kriva tudi zima brez snega, ker ni bilo mogoče izvoziti les pozimi.
i Zato ga vozijo sedaj, pri čemur trpi vse: živina, vozniki in občina, ki ima za pot skrbeti. Gradnja nove ceste pa zaradi pičlih denarnih sredstev zelo počasi napreduje. — Tako lahko že nekaj let nismo prodajali svoje živine, posebno volov, kakor letos. Kupci so vse pokupili. Cena je bila 7CC-80 g na kg. Vendar je v primeri s stroški reje in v primeri z drugimi tako dragimi življenskimi potrebščinami cena še mnogo prenizka. — Občinske doklade so od lanskega leta na letos zrastle od 190 na 200 odstotkov. — Krušna moka, ki smo jo sprejeli v pomoč, je nekaterim družinam zopet dala kruha, katerega so že dalj ali manj časa pogrešale. Kruh iz moke je dober in tečen. — Ker se bo zaradi zastoja v lesni trgovini le malo novega lesa sekalo, gledajo mnogi lesni delavci s skrbjo v bodočnost in se vprašujejo, kje bodo iskali dela in zaslužka. — G. C. Martinak, žagar, si je postavil lično stanovanjsko hišico. Še par drugih delavcev namerava storiti isto. Lisice imajo svoje brloge, ptiči svoja gnezda, zakaj bi si človek ne postavil česa, kamor bi položil svojo glavo? — Neka komisija si je tudi že izbrala prostor, kjer namerava postaviti svojo šolo. — Divjega lovca Kneza, ki je bil obdolžen, da je lani novembra ustrelil svojega tovariša pod Obirjem, je sodišče izpustilo. Po ogledu na licu mesta, kjer se je zločin zgodil, je komisija ugotovila, da bi obdolženec mogel biti nedolžen. Kdo je potem morilec? Baje je umorjeni hlapec Muri umirajoč izjavil Knezu, da je on ustrelil nekaj mesecev pred svojo smrtjo graškega lovca Sagmaistra. Zamotano zadevo bo težko razrešiti. — Glejte, g. urednik, koliko novic! Škoda bi bilo zanje, ako ne bi šel v ta obirski kot in jih pobral, da jih objavite.
Zagreb—Borovlje. (Zločinski umor koroškega Slovenca na Hrvatskem.) Boštjan Borovnik, puškar in posestnik v Borovljah, ima tri brate, kateri živijo že 16 let v Zagrebu, izvršujejo tam puškarsko obrt in imajo lastno hišo. Najmlajši od teh, 24 let stari Martin Borovnik, se je peljal v soboto popoldne dne 16. t. m. z nekim gozdarskim svetnikom na lov v pokrajino Kutina, ki leži približno 70 km vzhodno od Zagreba. Zvečer ob 10. uri sedijo v kuhinji tamošnjega lovca ravno pri večerji, kar napade tolpa osem maskiranih oboroženih razbojnikov lovčevo hišo, prvi pomoli puško pri vratih ter zakriči „roke kvišku"! Martin, ki je sedel najbližje vrat, skoči kvišku, zgrabi za dotično puško in tudi roparja za vrat, a v tem hipu se usuje cela tolpa razbojnikov v kuhinjo ter začne streljati in suvati z nožmi. Od več krogelj zadet in z nožem sunjen v srce se je zgrudil Borovnik mrtev na tla, lovec je obležal težko ranjen in gozdarski svetnik je imel še toliko zavesti. da se je zgrudil na tla, kot bi bil mrtev. Poleg njih je sedela tudi lovčeva žena s par tednov starim otrokom in je morala vse to gledati z lastnimi očmi. Roparji so pokradli vse orožje in mu-nicijo ter odšli. Borovnik je bil pokopan dne 19. t. m. v Zagrebu ob velikanski udeležbi, spremljalo ga je med drugim tudi 70 lovcev. Slovel je kot najboljši lovec in bil med prvimi strelci v Zagrebu. V mladih letih je tudi neumorno deloval pri raznih društvih v svojem domačem kraju. Bil je izredno hraber in to hrabrost je moral plačati z lastnim življenjem. Oblast je zločincem na sledu, vendar do zaključka našega lista še ni znano, kaj je preiskava dognala. Žalujočim zaostalim naše sožalje.
Loče—Beljak. V petek 15. majnika smo izročili na mestnem pokopališču v Beljaku materi zemlji profesorja g. Skarbino. Umrl je v zasluženem pokoju v 78. letu. Rojen je bil kot sin znane slovenske rodvine Skarbina v Ločah pri Baškem jezeru. Gimnazijo je študiral v Beljaku, visoko šolo na Dunaju, nato je bil profesor klasičnih jezikov v Gradcu, Celovcu in od 1893 v Beljaku. Leta 1919 je stopil v pokoj. Sedaj počiva poleg svoje že pred leti umrle soproge. Pogreba so se udeležili profesorji beljaške gimnazije, mnogo sorodnikov in znancev iz Loč ter častno število Beljačanov. Poslovilne besede je govoril njegov tovariš prof. Pomaroli, bivši beljaški župan, v i-menu nekdanjih učencev pa župnik Hani Maier-hoferjev iz Pečnice. N. p. v m.
Malošče. V soboto 23. t. m. smo pokopali pd. Klamenovega očeta. Rajni je bil skrben in varčen obrtnik ter vzoren družinski oče. Svoje otroke je vzgojil v zvestobi do vere in naroda. Zadnji čas je vsled svoje bolesti mnogo trpel. Domača zemlja naj mu bo lahka, zaostalim naše toplo sožalje!
To in ono. V dneh 2. in 3. majnika je nabrala Siidmarka na Koroškem 2700 šilingov. — Sprejemni izpiti za realno gimnazijo pri celovških uršulinkah se vršijo 1. julija. Prošnje je treba vlo-
žiti do 15 junija na ravnateljstvo zavoda. — Za vojake, ki bodo vpoklicani v jeseni, je vlada naročila obleke, orožja, plinske maske i. dr. za svo-to 6 milijonov šilingov. — Svoječasno je vlada sklenila znižati plače državnim uradnikom. Sedaj pa je sklep razveljavila in bodo majski odtegljaji spet izplačani. — Skupni avstrijsko-jugoslovanski kolodvor v Mariboru je otvorjen. Po naredbi notranjega ministra je uradni jezik jugoslovanski. — r Bivša poštna uradnica na Ledenicah F. Skornšek ! je bila vsled poneverbe obsojena na leto in pol Ì težke ječe in na povračilo 8000 S, njen mož pa na 9 mesecev zapora. — Ker je zverinsko umorila svojega otroka, je bila obsojena 291etna Margareta Scheikl, nazadnje zaposlena pri Kotmari vesi, na 10 let težke ječe. — V Otmanjah so nedavno blagoslavljali motorno brizgalko. Cerkveni obredi še niso bili zaključeni, ko je začelo goreti komaj 150 korakov od cerkve oddaljeno gospodarsko poslopje pri pd. Kosu.
NAŠA PROSVETA
Polemika zaradi pasijonske igre. Pod tem naslovom smo brali v „Freie Stimmen", št. 103, o-gorčeno pritožbo nad pripombo našega lista z dne 22. m. m. k letošnji nemški uprizoritvi Drabosnja-kovega pasijona na Kostanjah. Pisec ne more najti dosti krepkih očitkov proti „izrabljanju in napačnem tolmačenju" pasijonske prireditve igre od naše strani. V vnetosti dokazovanja je zapisal tudi trditev: Jezik kot takšen je pri igri, kot je pasijonska igra, brezpomembna in pristranska stvar". Vendar je neizpodbitno dejstvo, da so v srednjem veku opustili prvotno latinske misterije že v času, ko je tudi še navadno ljudstvo razumelo latinski jezik približno tako dobro, kakor razumejo današnji slovenski Kostanjčani nemščino. Tedaj so zahtevali uprizoritve misterijev v narodnem jeziku in to gotovo ne „radi brezpo-membnosti jezika kot takšnega pri igri, kot je pasijon". Piščevo pripombo o pretežno nemškem prebivalstvu na sončnih Kostanjah zamoremo smatrati kvečjemu za zapoznelo pustno šalo. Kako bi sicer mogli Kostanjčani z Drabosnjakovo slovensko prireditvijo pasijona še leta 1930 zadovoljili vse Kostanjčane in vso bližnjo in daljno okolico? Končno naj še povemo: Iz izjave enega glavnih igralcev letošnje prireditve je bil nemški pasijon predvsem plod prizadevanja Heimatbunda in njemu somiselnih krogov v splošnem in pro-slulega „Grenzlandabenda“ v posebnem. Komu torej je bila v resnici pridržana zasluga, da izrablja pasijonsko igro v „politične namene"? Besedo o pomirjenju si zato od neimenovanega pisca odločno prepovemo, ker ne pojmujemo pomirjenja tako, naj Slovenci mirno čakamo, kako se bo po nadaljnem smotrenem ponemčevanju naših krajev manjšinsko vprašanje na Koroškem nekega dne rešilo s tem, da se nas izbriše z zemljevida ter zariše vanj „der deutsche Suden".	P. Z.
Materinski dan v Svečah. Slovesen je bil naš materinski dan. V cerkvi in na popoldanski prireditvi so č. g. župnik podali dragocene nauke v pobudo materam. Nato je nastopila mladina v igri, deklamaciji in pesmi. Presenečeni smo bili nad bogatim sporedom. Materi, ki je vse to oskrbela, se za njen trud iskreno zahvaljujemo. Ljubki so bili otroški pevski nastopi, katere sta spremljala fantič na gosli in deklica na citrah. Ko smo gledali naše male, nam je vsem prišla misel, kaj zamore pri otrokih ljubezen. Koroške slovenske matere! Vzgajajte svoje otroke iz ljubezni, dajte jih Bogu in svojemu narodu, nekoč vam bodo za to hvaležni. — Dne 3. maja je dekliška zveza skupno z župnijskim odborom čestitala č. g. župniku k 201etnici pastirovanja v naši župniji. Dne
1.	majnika leta 1916 so prišli k nam kot kaplan, leta 1922 pa so bili ustoličeni za župnika. Želimo, da nam jih Bog ohrani še dolgo vrsto let!
Brnca. Dne 10. majnika je „Dobrač“ proslavil svoje matere. Uvodno je govornik Prosvetne zveze podal krasne misli o materi, ki je središče družine, kraljica trpljenja in varuhinja slovenske besede. „Materina slika naj bi živela v naših srcih, potem bi izginil iz naših vasi vsak razdor in spet bi naše vasi postale krščanske!" je govornik zaključil. Sledila je igra „Zlata mamica", ki prikazuje veličino materne ljubezni do otrok in otroške ljubezni do matere. Drugo mater je prikazala igra „Mati gruda". Svoj višek je dosegla proslava v igri „Sirota Jerica", katere brezhibni prireditvi je sledilo tiho ihtenje navzočih mamic. Oddahnile so se šele, ko so nastopile lepe vile s kraljem Svito-zorom in malimi palčki, rešile siroto in kaznovale
hudobno mačeho. Lepi popoldan nam ostane še dolgo v spominu, zanj se toplo zahvaljujemo našim dekletom, ki so ga pripravile pod vodstvom Hance in Mojcije. Bog jih živi, naše matere in naše dečle!
Borovlje. V soboto zvečer dne 16. maja 1936 se je vršil v društvenih prostorih letni občni zbor društva Slovenskih diletantov v Borovljah. Lepo število rodoljubov se je zbralo in iz poročil funkci-jonarjev je bilo slišati, da društvo ni spalo, imelo i je zaznamovati lepe in dobro obiskane prireditve. Zato se je tudi z malo spremembo izvolil stari odbor z dosedanjim predsednikom. Povabilu se je odzval tudi č. g. provizor Oraš iz Podljubelja, ki je imel nadvse zanimivo predavanje o naravoslovju. V prijetni domači besedi nam je slikal potek dedovanja in nasledovanja v rastlinstvu in naravi sploh, lastnosti podedovanja pri človeku itd. Pazljivo poslušanje navzočih je bil najboljši dokaz, da je bilo predavanje res zanimivo. Sredi občnega zbora so nas nepričakovano iznenadili tamburaši podljubeljskega društva, ki so prišli korporativno in s tamburicami ter s tem požrtvovalno dokazali medsebojno društveno prijateljstvo. Ob zvokih tamburic in milih pesmij smo sedeli v prijetni družbi še dolgo skupaj.
Bilčovs—Velinja ves. Na binkoštni pondeljek dne 1. junija priredi „Bilka“ ob pol 3. uri pop. v Velinji vesi pri Knaberlnu igro „Mati“. H prireditvi vabi vse prijatelje naših mater.
Vogrče. Na binkoštni pondeljek uprizori izobr. društvo ob 3. uri pop. pri Škofu igro „Divji lovec". V slučaju slabega vremena se prireditev preloži na prihodnjo nedeljo.
1 GOSPODARSKI VESTNIK!
Kosimo zgodaj! Letos se nadejamo obilo pridelka. Dal Bog še ugodnega vremena za spravljanje krme! Če hočemo pridelati kakovostno dobro seno, moramo travnike kositi čim prej. čim trave dozorevajo, zalesenijo. Tako seno ni mnogo več vredno ko slama. Mlada trava in mlade krmske rastline vsebujejo pred cvetenjem in med cvetenjem mnogo več prebavljivih hranilnih snovi in zato zaležejo več od starih. Seno od zgodaj pokošenih travnikov je ravno dvakrat toliko vredno, kakor ono pozno košenih. Sicer da pozna košnja več sena, zato pa je krma manj vredna. Po zgodnji košnji je tudi otava večja. Ne bojmo se, da bi naši travniki z zgodnjo košnjo prehitro opešali. Trave na zgodaj košenem travniku hitro iznova poženejo, močno se obrastejo, ruša se sklene in zgosti. Na pozno košenem se ruša redči, širi se plevel, redčijo pa trave. Ce travnik peša, ga ne bomo popravili s pozno košnjo. Izboljšati ga moremo samo s pravilnim gnojenjem in obdelovanjem in še s podsetvijo travnih in deteljnih semen.
Krompirjeva plesen. Spomlad je zelo mokra in verjetno je, da bodo krompir vsled tega napadale razne bolezni. V mokrih letih posebno rada nastopa krompirjeva plesen, ki povzroča znatno škodo. Pojavi se večkrat že za časa cvetenja, včasih pa pozneje v juliju ali avgustu. Na krompirjevih listih se pojavijo najprej rjave, pozneje črne lise, katere se večkrat tako hitro širijo, da postane v kratkem času vse listje črno, nato pa odpade. Nato se loti bolezen steblovja. Po tej bolezni je pridelek krompirja običajno pičel, ker listje ne more več tvoriti škroba, ki se nabira potem v gomoljih. Cesto se celo na gomoljih pojavijo rjave in črne lise, ki segajo globoko v meso. Gomolji začnejo gniti že na njivi, včasih pa šele pozneje v kleti. Nekatere vrste krompirja so za plesen bolj občutljive kot druge. Na zgodnjih vrstah povzroči krompirjeva plesen večjo škodo kot na poznih. Vrste s tanko, belo kožo so bolj občutljive, kakor pa one z debelejšo, barvano kožo in z višjim odstotkom škroba. Da bolezen čim bolj omejimo, se moramo izogibati preobilnega gnojenja s svežim hlevskim gnojem in dušikom; saditi moramo samo take vrste krompirja, ki so odporne in zdrave. Krompir moramo saditi na suhih zemljiščih in nikdar na mokrih. Kot dobro preizkušeno in zanesljivo sredstvo proti plesni sami se je izkazalo škropljenje z bakreno-apne-no brozgo, katero pripravimo na sledeči način: v 50 litrih vode raztopimo do 1.5 kg modre galice; v drugo posodo damo istotako na 50 litrov vode 2 kg živega apna. Apneno mleko nato vlivamo med neprestanim mešanjem v raztopino modre galice. Tako smo dobili uspešno škropivo
proti krompirjevi plesni. Za škropljenje je primerna sadna škropilnica. Škropiti moramo ob suhem vremenu. Paziti moramo, da naškropimo listje posebno od spodaj. Po osipanju v juniju je prvo škropljenje zelo uspešno, drugič škropimo dva do štiri tedne pozneje. Ob močno deževnem poletju škropimo še v avgustu. Seve ne smemo škropiti šele, ko se je plesen že močno razširila.
Pridelovanje fižola. Fižol je rastlina, ki bogati zemljo z dušikom. Kot vse stročnice vsebuje tudi fižol velike količine beljakovine. Za seme je primerno samo najboljše blago, ki mora biti enake oblike, velikosti in barve. Vsled križanja raznih vrst se seme večkrat prevrže. Zato svetujejo za sajenje več vrst fižola razdalje vsaj 50 m. Pri nas ga sadimo običajno med koruzo in krompir. Da pa bomo dosegli več pridelka, se bomo morali odločiti za čisto njivsko kulturo fižola, to se pravi, da bomo sadili na eno in isto njivo samo fižol. Pogosta fižolova bolezen je rja, proti kateri svetujejo škropljenje z zmesjo modre galice in apna. Češča je tudi pegavost. Doženemo jo na rjavih lisah na stročju, steblu ali listju. Tej bolezni se izognemo, če sadimo zdravo seme. Posebno važno je, da ga nikdar ne sadimo v mokro zemljo. Sumljivo seme namakamo v raztopini, katero napravimo, ako 100 g bakrenega karbonata raztopimo v 18 litrih vode in tej raztopini dodamo še 1 liter amonijaka. Navedeni način namakanja fižolovega semena se vedno izplača. Za saditev so najbolje domače preizkušene vrste.
Posestnikom ljublj. velesejma. Ljubljanski velesejem se vrši od 30. t. m. do 8. junija. Kanclerski urad je dovolil za dobo velesejma izdajo skupnih potnih listov in skupno izpotovalno dovoljenje pristojne politične oblasti.
Beljaški trg minulega tedna. Karfijol 1,80, repa 15, pesa 60, kumare 1.40, solata v glavicah 10, grah, neizluščen 1.20, neizluščen bob 1.60, čebula 60, česen 2.00, špinača 60, redkvice 10, hren 3.00, peteršilj 1.00, špargeljni 2.00, zgodnji krompir 50, pozni 20, kislo zelje 60, kisla repa 50, goveje meso 1.80—2.60, telečje 1.80—2.80, svinjsko 2.00 do 2.80, prekajeno meso 2.20—3.40, orehi 1.20, črešnje 1.40—2.00, suha jabolka 1.40, suhe hruške 1.40, suhe češplje 1.20, čajno maslo 4.00, sirovo maslo 3.60, strd 4.00, pitane kokoši 2.80, kapuni 5.00, stare kokoši 2.80, race 3.20, gosi 3.20, jajca 10 g za komad.
IB ZANIMIVOSTI |
Gospodarji sveta. Največja država sveta je Anglija, ki meri s vojimi kolonijami in mandatnimi državami 41 milijonov kvadratnih kilometrov, kar je toliko, kakor je vsa Amerika skupaj. Angliji sledi Rusija z 21.6 milijonov kvadratnih kilometrov, kar je toliko, kakor dve Evropi. Na tretjem mestu je Francija, ki ima vsega skupaj 12.1 milj. kv. kilometrov. Po svojem obsegu je torej večja kakor vsa Evropa skupaj. Sledijo ji Zedinjene države z 10 milj., daleč za njimi pride nato Italija, ki ima sedaj 3.7 milijonov kv. km, nato Portugalska, Belgija, Danska in Holandska. Po prebivalstvu štejejo omenjene velike države milijonov: Anglija 480, Rusija 147, Amerika 137, Francija 99, Italija 56, Holandska 69, Belgija 19, Portugalska 15.
Štiristoletnica anglikanske cerkve. V maju leta 1536 je dal strašni angleški kralj Henrik VIII. obglaviti svojo drugo ženo Ano Boleyn. Ta žena je v toliko zgodovinska, ker je bila povod odpada Anglije od katoliške cerkve. Henrik se je namreč naveličal svoje prve žene, s katero je bil poročen v veljavnem zakonu. Ker mu papež ni dal dovoljenja za zakon z Ano Boleyn, je odpadel od njega in se proglasil za angleškega papeža. Kmalu pa se je naveličal tudi druge žene, jo obdolžil prešuštva in dal obglaviti.
4501etnica krompirja. Letos je 450 let, odkar pozna Evropa kruh malih, krompir. Leta 1586 so ga prinesli seboj iz južno-ameriške države Peru ali angleški raziskovalci ali pa španski dominikanci. Dolgo se krompir v Evropi ni mogel udomačiti. Še v 18. stoletju so se francoski kmetje dobesedno puntali proti hudičevemu jabolku, kakor so krompir imenovali. Rajši so trpeli v suhih letih lakoto. Šele ministru Parmantieru se je posrečilo ga udomačiti. Nekoč se je pojavil v Parizu s šopkom drobnih krompirčkov v gumbnici in s svojo kričečo reklamo prepričal kralja o koristnosti zemeljskega jabolka. Ob smrti je izjavil, da
| je bila zmaga krompirja v Evropi njegova naj-! večja zmaga. Danes ga pozna in ceni sleherni evropski dom.
Škof Baraga na ameriškem voznem listku.
Cestna železnica ameriškega mesta Celeveland izdaja tedenske listke za vožnjo na svojih progah. Vozne listke krasijo izza zadnjih tednov slike znamenitih mož. Kot prvo sliko so posneli spomenik slovenskega rojaka škofa Barage, ki ima zasluge za pokristjanjenje velikih delov Amerike. Sledili bodo posnetki spomenikov velikih nemških, židovskih, italijanskih i. dr. mož.
Ali je zasedba Abesinije po Italijanih kulturno delo? Ne smemo misliti, da so preprosti narodi, ki ne poznajo kulturnega napredka našega sveta, na vsak način srečni. Izza 40 let pripovedujejo sledečo zgodovino: Angleški konzul Philipps je zaprosil kralja pokrajine Benin Overani v jugo-zvhodnem delu Afrike, naj mu dovoli poset njegove dežele. Kralj je njegovi želji ugodil s pripombo, da je trenutno njegov obisk nezaželjen. Konzul se je kljubtemu s spremstvom podal v kraljevsko mesto Benin. Takoj so ga prijeli, njegovo spremstvo pomorili, sam pa se je z nekim tovarišem rešil in organiziral kazensko ekspedicijo, ki je v mestu Beninu videla strašne prizore: Kralj je praznoval obletnico smrti svojega očeta in je zato daroval 100 ljudi bogovom. Križali so jih ali obesili, meneč, da se tako zadosti spominu umrlega kralja. Ekspedicija je še dognala, da je živelo tamošnje ljudstvo že več sto let v strašnem suženjstvu. Kralja so ujeli, glavarji so našli smrt, mesto pa je ekspedicija pokončala. — S tem seve ni rečeno, da so evropski narodi povsod nastopali kot rešitelji preprostega ljudstva pred krveželjnostjo njihovih kraljev ali glavarjev.
Ana — najbolj priljubljeno žensko ime! Švedski profesor Karlson se mnogo bavi z imeni. Nedavno je dognal, da je med ženstvom najbolj priljubljeno ime Ana. An je po njegovih številkah največ na svetu. Ne samo med Germani in Romani, tudi med Slovani je Ana zelo priljubljena. Po njegovih računih je danes vseh An na svetu okroglo 94 milijonov. Potolkle so rekord Marije, katerih je na svetu okoli 90 milijonov. — Torej, živele Ane!
Vesoljna povodenj na Saturnu. Zvezda Saturn je znamenita po svojih treh obročih, ki jo obdajajo. Doslej niso mogli ugotoviti, iz česa sestojajo ti ogromni obroči: iz plina, tekočine ali trde snovi. Pač pa se je zvezdoslovcem posrečilo potom dobrih aparatov določiti njihovo oddaljenost od planeta samega, ki je znašala leta 1850 še 28.000 km. Pri letošnjem merjenju so ugotovili samo še 17.000 km. Če se obroči dotaknejo zvezde, kar se zna zgoditi v 200 letih, kaj bo? Najnovejša teorija trdi, da obstojajo obroči iz vodne pare, ki bo tedaj v strašnem deževju kot ob vesoljnem potopu poplavila površje zvezde. Isto torej, kar se je pred davnimi tisočletji godilo na naši zemlji.
Ena iz Podjune. Na vratih neke mesarije v Podjuni visi tale oglas: „Suche kràftigen Burschen fiir Wurste.“ (Iščem krepkega fanta za klobase.) Menda se doslej še ni nihče javil krvoločnemu mesarju.
Uganka za naše male. Kmet me je vsejal, rokodelec obdelal, bogatin in berač sta me nosila, zavrženega so me v vodo vrgli in spet iz vode potegnili, celo kralji me dobijo nato v roke in ko bi mene ne bilo, bi ljudje neumni ostali. Kdo sem? (Rešitev v drugi naslednji številki.)
Vabilo
na
redni letni občni zbor
HRANILNICE IN POSOJILNICE V PODRAVLJAH
registrovane zadruge z neomejeno zavezo,
ki se vrši dne 1. junija 1936 ob 15. uri v Podrav-Ijah št. 1.
Spored:
1.	Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Poročilo nadzorstva.
4.	Čitanje in odobrenje bilance za leto 1935.
5.	Slučajnosti.
Pridite vsi zadružniki v polnem številu!
42	Načelstvo.
I astnik* Pol in boso društvo za Slovence na Koroškem v Celovcu. — Založnik, izdateli in odgovorni urednik: Jaroslav Maiy. Dunaj, XX., Dresdnerstmsse 53-44.
Tiska Lidova tiskarna Ant Machàt *n družba, Dunaj, V.. MargaretenpLtz i.