CELJSKI TEDNIK CELJE, 19. OKTOBRA 1967 — LETO XXI. ST. 39 — CENA 50 PAR 50 S DIN) GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA fAZENSKO POSVETOVANJE O TEZAH ZA RAZPRAVO NA IX. PLENUMU CK ZKS Komunisti morajo biti učinkoviti * II)EJxNO-POLITIČNI PROBLEMI OB IZVAJANJU REFORME V OBČINAH NA CELJSKEM OBMOČJU pODOBNI IN ZATO TUDI SKUPNI. M NA ŠTEVILNE PROBLEME NE SMEMO ODGO- VARJATI PAVŠALNO, ČEŠ, REFORMA PAČ DELUJE. « RESEN OČITEK, DA PRISTOJNI ORGANI PREPO- ČASI SPOZNAVAJO PLOBLEME, KI SPREMLJAJO REFORMSKA PRIZADEVANJA. i KOMUNISTI BODO MORALI ODSTRANITI RAZ- LOČEK MED NAČELNIM SOGLASJEM Z REFORMO IN STALIŠČI, KI JIH IZPRIČUJEJO V PRAKSI. Preteklo sredo je bilo v Ce- lju bazensko posvetovanje ob- ainskih vodstev ZK. Posvet je vodil član IK CK ZKS in 6Ian komisije za družbeno- ekonomske odnose in eko- nomsko politiko pri CK ZKS ing. ANDREJ MARINC, ki je podal tudi nekaj uvodnih mi- sli za razpravo o idejno-poli- tičnih problemih ob izvajanju reforme, nani25anih v osnutku tez za razpravo pred IX. ple- numom CK ZKS. 2al nam tokrat prostor ne dopušča posredovati obilico tehtnih in vsebinsko bogatih prispevkov v razpravi, ki so bili zelo konkretni ter zato dokaz, da posploševalni slog objavljenih tez ne bo motil razprav o konkretnih razme- rah, ko bo le-ta prenesena v širino. Ko so udeleženci govorili o problemih, ki spremljajo go- spodarstvo, so ugotavljali, da so ti problemi zelo pK>dobni, da njihovo učinkovanje ni zaustavljeno z občinskimi mejami. Predvsem to velja za vprašanja, ki jih lokalne skupnosti same ne morejo razrešiti, ker so povezana z republiškimi in zveznimi predpisi. Takim ugotovitvam je sledila zahteva, da bi pri- stojni organi morali hitreje reagirati na probleme in jih v dobro hitrejšega uveljav- ljanja reforme, razreševati. Vsekakor je treba ugoto- viti, da je reforma v zadnjem obdobju začela polno delova- ti, da pa to ne sme biti raz- log za pavšalne odgovore, češ, da problemov ni mogo- če razrešiti, ker jih pač re- forma prinaiša. Res ne more biti dilem o osnovnih načelih reforme, kar ne velja za spremljajoče probleme. Ker bodo številni problemi, izneseni na posvetu, obravna- vana v široki razpravi, bomo o njih še poročali. Tokrat bi omenili samo še to, da so na posvetovanju ugotovili nuj- nost učinkovitega odnosa ko- munistov do uresničevanja temeljnih izhodišč gospodar- ske in družbene reforme, predvsem pa bodo morali mnogi komunisti v konkretni praksi dokazati svojo načel- no soglasnost z reformnimi načeli. J. Krašovec Pretekli teden je predsednica občinske skupščine v C©« Iju Olga Vrabič priredila sprejem za najbolj zaslužne \n aktivne člane celjskega raketnega kluba, ki so nedavno ob zaključku astronavtičnega kongresa izstrelUi največjo amatersko raketo v Evropi. Poleg štirih članov kluba, ki jih je vodil Aleksander KERSTEIN, so bili na sprejemu še nekateri predstavniki družbeno • političnih organizacij v celjski občini. Razgovor je potekal v prisrčnem vzdušju. Predstavniki kluba so navzoče seznanili z delom kluba, ki je s skro- mnimi sredstvi od plahih začetkov dosegel uspeh, na kar tcrega je bil pozoren ves svet. Naravnost izzvati jih je bilo treba, da so nanizali nekaj skromnih želja, kako bi celjska in širša skupnost pomagala temu uspešnemu klu- bu, katerega dejavnost se odlično približuje znanstvenemu delu. Predvsem pa naj bi bila osnovna dolžnost skupnosti, da bi najbolj talentirani člani kluba, vsi so nekdanji di- jaki tehniške šole v Celju, lahko dokončali študij, kar ve- čina tudi vroče želi. — 60 Obveznosti velike denarja malo V okviru proračunskih razprav, za katere je dal po- budo odbor za družbeni plan, finance in proračun skupščine SRS, je bilo prejšnji teden v Celju bazensko posvetovanje s predstavniki občinskih skupščin Celja, Slov. Konic, Trbovelj, Velenja in 2alca. Na posvetova- nju, ki ga je vodil Miran Cvenk, so obravnavali proble- me v zvezi z realizacijo letošnjih občinskih proračunov, stališča do formiranja proračunov v prihodnjem letu kakor proračunsko potrošnjo. Kot je v uvodni obrazloži- tvi med drugim dejal Miran Cvenk terjajo novi ekonom- ski pogojd v reformnem času dovolj zgodnje razprave o proračunski politiki in po- drobno preučitev vseh bistve- nih vprašanj, da se ne bi šele pred sprejemanjem pro- računov soočili s težavami, kar je bila praksa zadiijih let. Zato je toliko važnejše stališče občinskih skuj^čin do formiranja proračunskih sredstev in njih potrošnje, pri čemer je seveda upošte- vati izpolnjevanje poglavitnih obveznosti. Po besedah Mi- rana Cvenka je ob tem, da osebna potrošnja še vedno hitreje narašča od produktiv- nosti, zlasti važno vprašanje, kako uresničiti reformna na- čela. Razprava je pokazala, da so bile vse občine v svojih plan- skih predvidevanjih realne in se tudi dotok proračunskih sredstev giblje v takšnem okviru. Skoraj povsod pred- videvajo, da bodo dohodki celo večji od planiranih, če- prav so do konca leta seveda še možne spremembe. Tak- šen položaj je predvsem re- zultat povečevanja osebnih dohodkov, pri čemer pa je zaskrbljujoče, da posega de- litev v mnogih delovnih orga- nizacijah tudi v sklade. Spri- čo tega, da je glavni vir pro- računskih dohodkov prispe- vek iz osebnega dohodka, po- menijo večji osebni dohodki sicer ugodnost, vprašanje pa je. če ne postavljajo, kohkor torej niso rezultat večje pro- duktivnosti, v zelo kritični položaj same delovne organi- zacije. V razpravi je bilo slišati tu- di enotno mnenje o tem, da bi morali pri formiranju ob- činskih proračunov doseči Spremembo v delitvenih raz- merjih med občinami, repub- liko in zvezo, kajti občine Imajo v sedanjih odnosih ved- no večje obveznosti in ved- Qo manj denarja. Podatki ftamreč to potrjujejo. Mora- li bi potemtakem, kot so tJoudariii, obstoječe kriterije izpopolniti in jih spraviti v normalne okvire, pri formf- (Nadaljevanje na 2. strani) Prihodnje leto igre Bratstva in enotnosti v Celju V soboto so se na Občin- skem komiteju ZMS Celje zbraU predstavniki mladih šestih mest iz šestih bratskih republik, ki so se dogovorili o novem konceptu tradicio- nalnih Iger Bratstva in eno*? nosti. Mladi iz Titograda, Zrenja- nina, Tuzle, Vinkovcev, Ohri- da in Celja so s^ odločili za temeljito vsebinsko spremem- bo iger, katerih osnovna pod- laga so bila do letos športna tekmovanja, ki pa gotovo ne morejo sama ustvarjati vred- note, na katerih se ustvarja- ta bratstvo in enotnost med našimi narodi. Mladi ljudje bodo v bodoče sodelovali vse leto v okviru svojih aktivno- sti, problemov, razvoja in perspektive posameznih re- publik preko različnih podro- čij, ki jih zajema novi kon- cept. Osnova bo celotno so- delovanje preko delovnih or- ganizacij, šol, izmenjave gla- sil, izkušenj pri delu v ZM, specializiranih organizacij, obiskov kulturnih skujidn in drugega. Igre Bratstva ia enotnosti pa bodo svečan za- ključek sodelovanja mladih skozi vse leto. Prihodnje leto se bodo t Celju srečali na Igrah mladi iz delovnih organizacij in šo! ter kulturnih skupin. Takšne igre bodo nedvomno pirispe- vale še več k utrjevanju brat- stva in enotnosti med jugo- slovanskimi narodi. \ s. m. Za boljše delo klubov OZN 2e lani so v klubih OZN ugotavljali, da je delo med- občinskega centra klubov OZN v Celju slabo. Zato sta ob- čanski komite Zveze mladine v Celju in republiški center klubov OZN priredila semi- nar za člane vodstva med- občinskega centra in za čla- ne vodstev klubov OZN v šo- lah in delovnih organizacijah. Dvodnevnega seminarja v Dobrni se je udeležilo 40 mla- dih predstavnikov klubov OZN iz trinajstih šol rn ene same delovne organizacije, iz Topra. Na seminarju so go- vorili o najvažnejših proble- mih v mednarodnih odnosih in oblikah dela klubov OZN, razen tega so imeli še ple- narno zasedanje, na katerem so razpravljali o dejavnosti medobčinskega centra in iz- volili novo vodstvo. J. V. POSVETOVANJE v TRBOVLJAH Predstavniki občinskih kon- ferenc Zveze komunistov iz občine Trbovlje, Hrastnik, Zagorje ob Savi in Litije so v petek, 13. oktobra, skupaj s članom CK ZKS Dragom Flisom v Trbovljah razprav- ljali o nekaterih aktualnih vprašanjih v zvezi z izvaja- njem gospodarske in dniž- bene reforme, o katerih go- vorijo tudi teze za doveito se- jo CK ZK Slovenije. — Več o posvetovanju bomo poro- čaili v prihodi\jd Številki. ■vk- DANES60.000! DRAGI BRALCI IN NAROČNIKI! Trikrat smo vam doslej na prvi strani treh slo- venskih pokrajinskih tednikov postregli s skrivnost- no številko 60.000. Kaj pomeni, kaj se skriva za njo? Nekateri so nas že spraševali, če imamo za bregom novo nagradno žrebanje, drugi spet, če gre za rekla- mo kakšnega novega industrijskega izdelka ... Pred dnevi je bil v Ljubljani ustanovni občni zbor novega poslovnega združenja sloven-skih pokra- jinskih tednikov, naših »lokalnih časnikov«, kot jim včasih pravimo. Trije izmed njih — DOLENJSKI LIST v Novem mestu, TEDNIK v Celju in VESTNIK v Murski Soboti — smo se že nekaj tednov pred tem občnim zborom dogovorili, da bomo od danes na- prej vsak teden tiskali po 4 skupne strani v vseh treh listih. Pred vami so prve take naše skupne stra- ni: aktualni gospodarski in družbeni problemi, no- tranja ter zunanja politika, intervju oz. reportaža ter četrta, bralna stran. Bralno stran boste sjjoznali pravzaprav v celoti šele prihodnji teden, ker smo jo danes posodili za intervju v Laškem. Naše tri pokrajinske tednike tiskamo v tiskarni CP »Delo« v Ljubljani; to nam omogoča tehnično in siceršnje sodelovanje, s katerim želimo poslej dosegati predvsem večjo kvaliteto, boljšo informi- ranost bralcev in zmanjšanje stroškov. Z dosedjanji- mi kot novimi sodelavci ter s povečanimi napori uredništev in uprav naših tednikov bi radi popest- rili naše liste, dvignili naklade in pridobili kar naj- več novih bralcev, naročnikov in prijateljev. živimo v času, ko številne delovne organizacije združujejo svoje napore, da bi dosegale boljše p>o- slorae uspehe. Takega sodelovanja se lotevamo tudi delavci v pokrajinskih glasilih Socialistične 2\'eze v Sloveniji; z Vašo pomočjo, dragi braloi in naroč- niki, bi z njim radi dosegli predvsem to, da boste s svojim domačim listom zdaj še bolj zadovoljni! 60.000 pa je naša trenutna skupna naklada ... Lepo Vas pozdravljamo! DOLENJSKI UST TEDNIK VESTNIK KRATKE Z RAZNIH STRANI DEKLARACIJA O UKINIT- VI DISKRIMINACIJE — Odbor OZN za socialna vpra- šanja je sprejel deklaracijo o odpravi diskriminacije pro- ti ženskam. Deklaracija za- hteva, da morajo imeti žen- ske enake pravice kot mo- ški in pozi-^^ vse vlade, naj Se zavzamejo za uveljavitev ženske enakopravnosti. AVSTRALIJA POŠILJA VO- JAKE V VIETNAM — Av- stralski premier Harold'Holđ je povedal, da bo njegova vlada poslala v Južni Viet- nam nove 6ete. Zdaj se na strani Američanov in saigon- skesa režima bojuje 6300 av- stralskih voja.kov, v kratkem pa jih bodo poslali še 1300. Tudi Nova Zelandija bo po- večala število svojih vojakov v Južnem Vietnamu. BRANDT V PARIZU — Zahodnonemški sunanji mi- nister Brandt se v Parizu po- govarja s ! francoskim zut"ia- njim ministrom Murvillom o britanski prošnji za sprejem v Skupni trg. Kot je znano, Frar>cija nasprotuje tej ptoš- nji. VRNITEV SKUPINE EGIP- ČANOV — Skupina 850 Egip- čanov iz El Ariša, ki je zdaj pod izraelsko okupacijo, je preko Sueškega prekopa pri- šla na egiptovsko stran To je že četrta skupina prebiTal- cev El Ariša, ki je ta mesec pod nadzorstvom medna rod- nega Rdečega križa prišla na egiptovsko stran. KOSIGINOVA POSLANICA GOWONU - Predsednik sovjetske vlade Aleksej Kosi- gin je poslal šefu centralne nigerijske vlade Gowonu po- slanico, v kateri mu zatrju- je, da je ZSSR pripravljena pomagati Nigeriji, da ohra- ni enotnost. Kot je znano v Nigeriji že nekaj mesecev divja državljanska vojna, ker se je vzhodna nigerijska pro- vinca odcepila in se razgla- sila za neodvisno državo Bi- afro. POMOČ 2RTVAM VOJNE — Afganistanska vlada je ob- vestila generalnega sekretar- ja OZN U Tanta, da se je od- zvala njegovemu pozivu za pomoč žrtvam vojne na Sred- njem vzhodu in v ta namen dala 100.000 dolarjev. NOVE NALOGE V URESNIČEVANJU GOSPODARSKE IN DRUŽBENE REFORME Od delovne organizacije do federacije Danes ni več jMJtrebno, da ponovno govorimo o reformi in da zavzamemo politično stališče, kadar gre za njene temeljne namene, ker je bit- ka v tej stvari že skoraj dob- ljena, in to večkrat. Trenu- tek, v katerem smo, pa ven- dar zahteva, da preverimo učinkovitost metod in ukre- pov v gospodarskem sistemu, ki smo jih poimenovali z re- formo, in da hkrati z resnimi analizami odkrijemo poti za reševanje problemov. To misel so zadnje dni po- navljali na sejah številnih družbeno-političnih in gospo- darskih forumov, slišali smo jo tudi na tiskovni konferen- ci, na kateri je govoril pod- predsednik ZIS Kiro Gligo- rov. Kje je rešitev? Razumljivo je, da bomo največ pobud, kar zadeva na- daljnji razvoj, slišali z go- vorniških mest v skupščini, ko se bo začela raz5)rava o perečem gospodarskem giba- nju in o ukrepih gospodar- ske politike za prihodnje le- to. Na začetku reforme smo naglašaU, da je glavni stra- teški namen stabilizacija. Po dveh letih smo ta namen v glavnem dosegli. In vendar stabilizacija kljub temu ni dobila stalne oblike, kajti če jo tako razumemo, predstav- lja dinamično proizvodnjo. Ta bistvena sestavina pa se- daj ne pride do izraza. V zadnjih dveh letih smo nam- reč zaznamovali upadanje proizvodnje, predvsem indu- strijske, v nekaterih panogah pa je prišlo celo do hiranja. Zastavlja se vprašanje: na kakšen način p>ovečati indu- strijsko proizvodnjo in kdo je jsa kaj odgovoren, kajti Se vedno so v tem pogledu ne- jasnosti. Nekateri na primer misli- jo, da se da vse rešiti s spre- membo instrumentov na fe- deralni ravni; drugi mislijo, da je rešitev treba iskati iz- ključno v delovnih organiza- cijah. Povsem razumljivo je, da se za mnenjem, da je tre- ba rešitev poiskati v držav- no - administrativnih ukrepih, v bistvu skriva etatistična prvina, prav tako pa tudi na- sprotna pojmovanja niso pra- vilna. Stvar je namreč v tem, da je treba na vseh rav- neh, od delovnih organiza- cij (in predvsem v teh) pa do federacije biti boj za pre- magovanje težav! Seveda imajo tudi državni organi pri tem obveznosti in morajo učinkovito delovati v okviru sistema. Kaj naj spremenimo? Oklevanje se ne pojavlja samo glede tega, kdo in kaj naj ukrene, marveč tudi gle- de vprašanja, kaj je treba spremeniti in popraviti. Da bi odpravili ta omahovanja, je tret« odkrito povedati, kaj je v reformi trajn^a, ah bolje rečeno, treba je poteg- niti rdečo črto med temelji reforme in tistimi ukrepi, ki jih je nujno potrebno izpo- polnjevati in popravljati. Praktični ukrepi namreč od- sevajo potrebne določene stopnje razvoja in se morajo prilagoditi objektivnim kori- stim gospodarstva, utrpeti morajo določene spremembe in dopolnitve. Temeljna smernica pri tak- šnih spremembah pa mora biti pobuda tistim, ki so no- silci napredka. Ena izmed slabosti v današnjih ukrepih se kaže prav v tem, da neka- teri ukrepi zadevajo ravno najnaprednejše gospodarske organizacije. Zato je treba pri tem postopati tako, da bo družba spodbujala prav te in takšne organizacije k še večji proizvodnji. M. S. Državni srfcretar za zunaoje zadeve Marko Nikezić (dfe sno) se je v torek srečal z vodjo angleške konserva. tivne stranke Edwardom Heathom, potem ko je 16. oktobra jKrispel v London na enotedenske razgo. vore o Srednjem vzhodu in drugih mednarodnilj problemih. ^eleioto: \^ Požar v^Los Angelesu — v tem kalifornijskem me stu je izbruhnil velikanski po- žar, ki je vmičil doslej 40 hiš in divja na ozemlju, velikem j 8000 hektarjev. V boju s po- žarom sodelujejo helikopter- ji io ietela. _ . Telegrami PREDSEDNIK NORVEŠKE VLADE Per Borten je s posebnim letalom pripotoval na petdnevni obisk v Jugo- slavijo. Povabil ga je predsednik zveznega izvršnega sveta Mika špiljak. JORDANSKI KRALJ HUSEIN se je na poti v Alžirijo za nekaj ur ustavil v Kairu, kjer se je s predsednikom Naserjem pogovarjal o krizi na Srednjem vzhodu. BLIZU POSLOPJA jugoslovanske delegacije pri OZN v New Yorku in nasproti kubanskemu veleposlaništvu, ki je tudi v tem delu mesta, je eksplodirala ročna bomba. 2rtev ni bilo. Zaenkrat ni znano, kdo je nastavil bombo. AVTOBUS, POLN TURISTOV je padel v 12 metrov globok prepad na cesti južno od glavnega mesta Južne Koreje Seula. 42 potnikov se je ubilo, 12 pa je bilo ra- njenih. VEC KOT TRIDESET TISOČ LJUDI je podpisalo peticijo, s katero zahtevajo od predsednika Johnsona, naj prekliče obsodbo treh ameriških vojakov, ki so bili ob- sojeni, ker niso hoteU sodelovati v vietnam.ski vojni. NAMESTNIK SOVJETSKEGA zimanjega ministra Va- sihj Kuznjecov je nenadoma odpotoval v New York. Do- mnevajo, da je njegov obisk povezan z ameriško-egiptov- skimi pogajanji o rešitvi krize na Srednjem vzhodu. KAMBODŽA JE OBVESTILA Združene narode, da so tajlandske oborožene sile ponovno kršile njeno ozemelj- sko nedotakljivost. Kambodža zahteva nujne ukrepe za prenehanje podobnili kršitev. tedenski zunanjepolitični pregled Jugoslovanski državni sekretar za zunanje zade- ve Marko Nikezić je zdaj na uradnem obisku v Ve- liki Britaniji. Njegov o- bisk je deležen velikega zanimanja v naši in bri- tanski javnosti med dru- gim tudi zaradi možnosti, da bi okrepili gospodar- sko sodelovanje, v svetov- ni javnosti pa predvsem zaradi pogovorov o Sred- njem vzhodu. Britanija ]5 namreč trenutno — hkrati z ZDA — v središču di- plomatskega dogajanja v zvezi z napori za reševa- nje srednjevzhodne krize, Jugoslavija pa je — kot je dobro znano Londonu in svetovni javnosti — ves Ijena z raznih strani mS drugim v spremenjeni ^ prilagojeni obliki tudi predlogih predsednika Ti ta in so si doslej že zagd tovila vsaj načelno pril znanje tudi s strani araj skih držav. Nasprotuje jim pravzt prav samo Izrael, ki ^ vedno vztraja pri tem, di se hoče neposredno pogi jati z arabskimi državam in odklanja »vmešavanjei OZN. Ker Izrael trmasti vztraja pri svojem, gi diplomatska akcija zds precej mimo njega, hkral pa njegov položaj prece slabi. Eden od britanskii odposlancev, ki je bil U dni v Kairu Dingle Fool TEHTNICA SE NAGIBA V KORIST ARABCEV čas po vojni med Izrae- lom in Arabci med naj- bolj aktivnimi in lahko rečemo tudi poklicanimi iskalci poti za politično rešitev. Britanija prav zdaj iz- vaja veliko »ofenzivo« za izboljšanje odnosov z ZAR in ponovno navezavo diplo- matskih stikov. Med Lon- donom m Kairom se vrši živahen protnet politikov, ki zglajujejo stare zdrahe in gradijo nove odnose. Da bi do izboljšanja res prišlo so Britanci seveda morali nekoliko spreme- niti svoje 'poglede na Srednji vzhod, predvsem priznati, da rešitve ni mogoče najti, če bodo enostransko podpirali sa- mo Izrael, pri tem pa za- nemarjali upoštevanje in- teresov ZAR in drugih arabskih držav. K taki odločitvi so Britanijo pri- silili gospodarski interesi, predvsem sedanja zapora Sueškega prekopa, po dru- gi strani pa je tudi za Egipt koristno, če izbolj- ša svoje odnose z Zaho- dom. Da se Egipt zaveda važ- nosti izboljšanja odnosov z Zahodom pričajo tudi ameriško-egiptovska poga- janja v New Yorku. Tu so predstavniki ZAR. m ZDA dalj časa proučevali nekatere poti za politično rešitev krize in med dru- gim govorili tudi o reso- luciji za rešitev krize, ki sta jo julija pripravili ZDA in ZSSR. Ta resolu- cija, ki predvideva umik izraelskih čet z zasedenih ozemelj, garancije izrael- skih meja in prosto plov- bo za izraelske ladje po mednarodnih vodnih po- teh, se ni prebila do gla- sovanja na tedanjem iz- rednem zasedanju gene- ralne skupščine OZN, ker so jo arabske dvžn-'? ^° vnaprej zavrnile. Osnovna načela te resolucije so bila se je vrnil v London z nd vico, da bi bil Naser pfl pravljen začeti »omejea pogajanja« z Izraelom, i bi ta zagotovil, da se t umaknil z vsega zaseden ga ozemlja. Ce ta infd macija drži, potem je Ni ser storil spretno in m( dro diplomatsko potea NedvcJmno je, da Izra vsaj delno izgublja tisi popolno podporo s strai Britanije in ZDA. ki jo užival med vojno in t po njej. To pa ustvar, nove možnosti za rešite Tudi sedanja razprava generalni skupščini ni pi nesla odločitve in kai da bodo obravnavan, Srednjega vzhoda prenea v varnostni svet OZJ kjer pa bo stvar odvisni predvsem od tega ali bo st£ dosegli sporazum ZDi in Sovjetska zveza, ozirfl ma koliko bodo ZDA pri pravljene priznati in upe števa-ti pravične interes Arabcev. Čeprav bo v val nostnem svetu razpravi zožena, to vendar ne pc meni, da bodo ostale zave izključene. Njihd pomen je na sedanji stoj nji reševanja krize pred vsem v tem ali in koliki bodo znale vplivati, prć pričevati in tudi pritisnit na velesili, predvsem m ZDA, da bosta glasovaJ za take ukrepe varnostne ga sveta, ki bi lahko rac vozljali srednjevzhodn problem. Pri tem še ni prej ostaja važen deja\ nik aktivnost nevezani] držav. K temu so usmsJ jene po eni strani infoi maci je, ki jih bo Mark Nikezić lahko nudil bf tanskim politikom, p* drugi strani pa pogovoi presednice indijske vlad Indire Gandhi. ki se p obisku v nekaterih evrol skih državah in pogovori v Beogradu zda i odpravlj v Kairo na srečanje tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled Nova praksa ■ UGOTOVITVE, NALOGE UKREPI. Poročali smo že, da so v slovenski skupščini obravnavali gospodarska gibanja in naloge, ki jih je treba začeti takoj uresniče- vati. To je novo v praksi dela skup- ščine. Ne zadoščajo samo deklara- cije in lepe besede, ki ostanejo sa- mo na papirju, medtem ko v praksi delamo po starem. Treba je biti konkretnejši, jasneje moramo opre- deliti naloge in način njihovega iz- polnjevanja. Ko človek prebira skle- pe skupščine, se — hočeš nočeš — presenečeno ustavi ob sklepu, ka- kršnega smo v preteklosti le redko lahko brali, da morajo namreč skupščine, izvršni svet, zbornica in drugi podrobneje konkretizirati ugotovitve in naloge ter določiti roke in kdo naj posamezno nalogo opravi. Poskrbeti morajo za to, da se bodo začeli ukrepi in naloge ta- koj izvajati. V sklepih skupščine ločeno pri- kazujejo tiste naloge, ki jih je tre- ba opraviti v republiki, in one, ki jih je treba reševati v zvezi. Skup- ščina se zavzema za selektivno kre- ditno politiko, ki naj podpira pred- vsem tiste, ki imajo zagotovljen plasma svojih izdelkov. Pospešeno je treba sproščati cene proizvodov. Doseči je nujno večjo diferenciacijo stopenj prometnega davka in jih prilagajati pogojem tržišča. Odobra- vanje potrošniških kreditov mora- mo še bolj liberalizirati. Izločiti moramo žarišča nelikvidnosti, skratka normalizirati plačilni pro- met. Zamudne obresti bomo uskla- dili z obrestno mero, ki jo po ob- stoječih predpisih lahko uporablja poslovna banka. Proizvajalce mo- ramo bolj stimulirati za integracijo in modernizacijo proizvodnje. In tako dalje. ■21. OKTOBER ■— DAN MED- NARODNE SOLIDARNOSTI. Stalni odbor stockholmske konference o Vietnamu je pozval vso napredno svetovno javnost, naj z raznimi akcijami izpriča svoj protest proti ameriški agresiji v Vietnamu. 21. oktober je določil kot dan medna- rodne solioro- jila o izvajanju stanovanj- ske reforme in o stanovanj- ski izgradnji. Izhodišče pri tem je, naj stanovanje po- stopno postane predmet osebne porabe in ne dobri- na splošne uporabe, kot je bila doslej. Ugotavljajo do- ločene uspehe, ki se kažejo zlasti v tem, da je varčevanje za stanovanje vse širše in da se kaže neposrednejši vpliv kup>ca na stanovanjsko tržišče. Ena izmed poglavit- nih pomanjkljivosti pa je v tem, da gradimo odločno premalo stanovanj v organi- zirani gradnji. Pristojen re- publiški sekretariat je pri- sravil tudi predloge stališč [in ukrepov. Pripravljen je tudi končni 'osnutek poslovnika republi- ^Ste skupščine, ki bodo o iljem razpravljali ta teden. I Pri tem je posebej obdelana ivloga poslanca in odnosi imed skupščinami na raznih ravneh od občinske do zve- zne. V. J. Številke še ne povedo vsega Ob razpravi v republiški skupščini SRS o gospodarskih gibanjih v slovenski skupščini so E>ohiteU z analizo gospodar- skih dogajanj v prvih sedmih mesecih letošnjega leta. To je bilo potrebno iz dveh raz- logov. Prvič so take analize učinkovite, če so napravljene v čim krajšem času, da se lahko gospodarske organiza- cije še pravočasno ravnajo po njih in ukrepajo, kjer je to potrebno, drugič pa je bilo treba tako analizo na- praviti in seveda opredeliti tudi stališča zato, ker so se v zvezni skupščini že začele razprave o gospodarskih gi- banjih v tem obdobju za vso državo. Če naj bi torej slovenska skupščina prispevala k tej razpravi, je morala najprej sama opredeliti svoja stali- šča, ugotoviti, na kateri stra- ni naj se gospodarske organi- zacije oprejo v naš gospodar- ski voz, da bi tekel še hitre- je, kaj morata storiti skup- ščina in njen izvršni svet in kaj bi morali doseči v zvezni skupščini. To so v naši skupščini, ka- tere republiški in gospodar- ski zbor sta zasedala 9. okto- bra, opravili korenito. Spre- jeli so »Ugotovitve«, ki p>o- drobneje opredeljujejo nalo- ge, na koncu pa je še sklep, da bosta skupščina in njen izvršni svet skupaj z gospo- darsko zbornico in s sindika- ti ter z družbenopolitični- mi organizacijami te naloge še bolj razčlenila določila, kdo naj kaj napravi in do kdaj mora biti posamezna stvar napravljena. Ce se zdaj podrobneje ustavimo ob ugotovitvah, pot- lej velja reči, da vsebujejo tokrat nekaj pK>vsem novega. Doslej se je taka obravnava začela po navadi tako, da je republiški sekretar za gospo- darstvo ah pa član izvršnega sveta nanizal nekaj številk iz statističnih poročil o gibanju gospodarstva v obravnava- nem obdobju. Potlej pa je te številke primerjal med seboj in na njihovi podlagi ugotav- ljal, kaj je dobro in kaj sla- bo ter kje bi bilo treba bolj zagrabiti. Seveda tudi tokrat ni šlo brez številk, — lepo gospo- darstvo, ki bi ga vodih na pamet! — vendar se je repu- bliški sekretar za gospodar- stvo Sveto Kobal spustil to- krat bolj v družbeno kot v ekonomsko analizo. Vzemimo samo stopnjo ra- sti. Ta znaša 2,6 odst. v pri- merjavi z istim obdobjem v lanskem letu in je pravza- prav kar neznatna. Ni taka, da bi se mogli z njo kaj pri- da hvaliti. V daljšem obdo- ju, če bi se to dogajalo kar naprej, bi morali biti nad njo kar zaskrbljeni. Vendar ta številka še zdaleč ne pove vsega. V sebi skriva namreč korenite spremembe v gospo- darjenju podjetij, k usmeri- tvi na tržišče, in to celo bolj na tuje kot na domače, saj gredo tri tretjine tega pove- čanja v izvoz na konvertibil- na področja. Dalje skriva v sebi diferenciacijo med pod- jetji in panogami, da namreč bolje uspevajo tisti, ki so se bolje vključili v reformo, in slabše tisti, ki na tihem še vedno upajo, da jim bo bog kaj dal ter se zanašajo po stari navadi, da bi s spre- membo predpisov kaj padlo v njihov žep. V tej številki so torej vsebovana vsa tista gibanja, ki jim pravimo re- forma, ko se gospodarstvo prestrukturira, da bi z novim poletom krenilo naprej. ■ Nauk iz vsega tega pa ■ je v tem, da je nadaljnja ■ rast gospodarstva in na- ■ daljnja usoda reforme, če ■ že uporabljamo ta izraz, I odvisna predvsem od de- ■ lovnih organizacij samih, ■ od tega, kako prizadevno ■ bodo poiskale svoje mesto ■ na domačem in svetovnem ■ tržišču. To pa je bil tudi poglavitni smisel nedavne razprave v slovenski skupščini. VLADO JARC, — O vraga, le kje naj letos spet nabavim to nesrečno sadje! Nov polet V Zvezi komunistov Reforma čedalje bolj ostri razlike med sposobnejšimi in manj produktivni- mi, poraja pa tudi razločke in boljše ocene o položaju, razvoju in nadalj- njih nalogah v mišljenju ljudi Zveza komunistov je dobila novo preobleko. Malce dolgo smo jo krojili, a zdaj je tu in jo je treba napolniti z no- vo vsebino. Ali še drugače: zdaj je treba tudi delati po novem. Nova organizacijska fiziognomija organizacije Zve- ze komunistov je bila potreb- na zato, da bi naredili več prostora ustvarjalni aktivno- sti komunistov na vseh pod- ročjih družbenega življenja. Organizacijske spremembe niso same sebi namen, omo gočijo naj nov polet Zveze komunistov, njeno večjo gib- kost in moKlnost. Pravimo, da smo bili lep čas zaposleni sami s seboj. In da ni bilo časa za akcijo. Medtem ko smo se »reorga- nizirali«, je življenje teklo dalje, pogosto brez prisotnosti jasnih stališč komimistov. Ne- katerim pomembnim dogod- kom smo se le počasi odzi- vali. To je le deloma res. Mar- sikdaj in marsikje je to sa- mo iz.govor. Izkušnje kažejo, da je reorganizacija še spod- bujala akcijo komunistov. Drugje spet so se samo »re- organizirali« in se še niso reorganizirali. In tudi ni res, da smo bili brez kompasa in da smo se zato marsikdaj iz- gubili v megli nejasnosti. Vsaj po VII. seji CK ZKS smo dobili v roke dovolj do- ber kompas, kdor se je le hotel ravnati po njem. To je bila resolucija o aktualnih idejnopolitičnth izhodiščih za akcijo slovenskih komimi- stov. Pravimo, da je reforma splavila na površje kopico problemov, dilem, nejasnosti, celo dvomov in zmot. Refor- ma ni začela procesa dife- renciacije samo v material- nih gibanjih, ko se bolj in bolj jasnijo in ostrijo razloč- ki med sposobnejšimi in manj produktivnimi, temveč se porajajo taki razločki tudi v glavah ljudi. Eni pravijo, da jim reforma godi, kar jih spodbuja k novim naporom in novim dosežkom, pa si za- to ne žele generalnih spre- memb v gospodarskem siste- mu. Drugi bi radi, da bi si- stem postavih na glavo, radi bi tako poenotenje, da bi se vsem enako godilo, čeprav imajo različne uspehe. Misli-' jo, da bi to bila tista »prava reforma«, čeprav bi bilo s tem v resnici konec reforme, povratek na staro. Kakorkoli že, med izvaja- njem reforme se je nakopiči- lo dovolj idejnopolitičnih problemov, ki terjajo jasnih stališč komunistov. Kompas je že prav naravnan, kurz je znan, to je reforma, le da je v to smer treba napotiti še marsikaterega člana Zveze komimistov, ki tava v megli, in marsikateri delovni kolek- tiv, ki še zmerom ni doumel, da smo se odprli v svet. To nalogo ima javna razprava o tezah v pripravah na deveto sejo CK ZKS, na kateri bodo obravnavali aktualne idejno- politične probleme reforme. Pred nami sta dva kongre- sa: VI. kongres ZKS in IX. kongres ZKJ. Prvi obrisi obeh tribun so že zaznavni. Predvsem nam je jasno, da sovpadata kongresa z obdob- jem dinamičnega razvoja na- še družbe, velikih naporov pri izvajanju gospodarske in družbene reforme. To je čas, v katerem doživlja samo- upravljanje svojo polno afir- macijo. Po prvih obvestilih bo IX. kongres ZKJ decembra 1968. Na njem bodo trasirali na- dalnjo pot Zveze komunistov Jugoslavije in izpopolnih sta- tut. Kongres bo jasneje opre- dehl mesto in vlogo ZKJ v tej fazi družbenega razvoja. Ovrednotil bo dosedanje re- zultate gospodarske in druž- bene reforme in odprl nove perspektive. Republiški kongresi bodo pred zveznim. To je dobro, nekaj novega v praksi Zveze komunistov. To naj omogoči, da bo zvezni kongres oprl svoje odločitve in stališča na bogastvo idej, predlogov in stališč republiških kongresov. In s tem vsega članstva. Po prvih zamislih bodo za- čeli s pripravami na kongres takoj. Vanje bodo -vključili vse članstvo. Oblikovalci, sno- valci politike Zveze komuni- stov, naj bodo vsi, ki so tudi odgovorni za njeno uresniče- vanje. Prav bi bilo, da bi izvolili delegate za kongres dovolj zgodaj, tako da se bodo lah- ko vključili v priprave in da bo članstvo tudi ^rek njih zagotovilo svoj vpliv na kon- gresne odločitve. To pa naj nikakor ne zmanjšuje vloge vodstev, ki morajo dajati smer graditvi kongresov od spodaj navzgor. F. ŠETINC DRUŽBENA KRONIKA • SODIŠČE O POSLOV- NEM ČASU TRGOVIN — Republiško ustavno sodišče je odločilo, da ima občin- ska skupščina pravico pred- pisati posloivni čas v trgovi- nah. Podjetje »žalski maga- zin« se je namreč pritožilo čez odlok občinske skupščine v Žalcu ter meni, da pomeni tako predpisovanje poslov- nega časa vmešavanje v sa- moupravne pravice kolektiva. • SEJEM ELEKTRONIKE — V Ljubljani so zaprli med- narodni sejem elektronike. Na njem je razstavljalo 195 razstavljavcev iz 18 držav. • ENOTNI POPUSTI ZA OTROKE NA EVROPSKIH ŽELEZNICAH — Na vseh evropskih železnicah bodo uvedli od 1. maja prihod- njega leta enotne popuste za otroke. To pa samo na med- narodnih linijah. Za otroke do dopolnjenega četrtega le- ta ne bo treba plačati nič, za tiste od petega do dopoP njenega dvanajstega leta pa polovično karto. V notra- njem prometu določa popu- sie vsaka država zase. • »ISKRA« KOOPERIRA S CONTROL DATA — Tovar- na »Iskra« se je dogovorila z ameriško firmo Control Data o medsebojnem sode- lovanju pri proizvodnji elek- tronskih računalnikov. Letos bo »Iskra« izvozila za 150.000 dolarjev. • KAKO JE RAJAKO- WITSCH POBEGNIL — Zna- ni vojni zločinec in Eichma- nov sodelavec Rajakovritsch je bil v Piranu pa je pobeg- nil, kar je vzbudilo val ogor- čenja pri nas. V zvezni in re- publiški skupščini so morali odgovarjati na poslanska vprašanja, kako se je to moglo zgoditi. Odgovorili so pač, da je bil preslabo za- stražen in da zdaj razisku- jejo, kdo je kriv, da je Ra- jakovritsch ušel. največji industrijski objekt v makedoniji Prvo jeklo iz Skopja Končana je prva stopnja v graditvi skopske železarne v soboto je dala jeklar- na skopske železarne.prve tone jekla. Po skoraj de- setletnem trudu je kolek- tiv skopske železarne do- živel svoj nabolj veseli trenutek. Skopska jeklar- na, ki je najmoderneje opremljena, bo na leto proizvajala 800.000 ton je- kla, ki ga bodo potem v lastnih valjarnah predelo- vali v pločevino različne debeline. Ko bo jeklarna pričela delati, bo dejansko "zaključena prva stopnja v izgraditvi skopske žele- zarne z letno proizvodnjo 300.000 ton jekla. Ob kon- cu naslednjega leta bo za- ključena druga stopnja v izgraditvi: tedaj se bo let- na proizvodnja podvojila. Ko pa bo železarna priče- la delati s polno zmoglji- vostjo — to bo verjetno leta 1971 — bo skopski metalurški orjak izdelal na leto blizu milijon ton jekla. Doslej so v železarni zgradili topilnico, valjar- no in opremili tri rudni- ke, ki zalagajo železarno s potrebno surovino. Kon- čujejo se dela v največ- jem in najbogatejšem rud- niku železne rude v Ma- kedoniji, v Tajmištu pri Demir Risarju. V ta rud- nik je doslej vloženih čez 100 milijonov novih dinar- jev. Bogate rezerve cenijo nad 100 milijonov ton, za- to bo rudnik zalagal skop- sko železarno najmanj 70 let. Valjarna v skopsld žele- zarni je ena najsodobnej- ših v srednji Evropi. Na- redila je že več tisoč va- ljanih jeklenih plošč, dol- gih 24 in širokih 3 m, de- belih pa od 1 do 40 mili- metrov. Tako debele plo- šče, ki jih uporabljajo v ladjedelništvu, pri izdelo- vanju strojev in v tovar- nah jeklenih konstrukcij, je naša država doslej v glavnem uvažala. Do kon- ca tega leta bo valjarna izdelala okoli 70.000 ton pločevine različne debeli- ne. Ta objekt je največji obrat skopske železarne in zajema 78.000 kvadratnih metrov površine. Skopska železarna je opremljena z najmoder- nejšimi stroji, ki omogo- čajo visoko akumulativ- nost in produktivnost. Za sedaj bo to prva železarna v državi, ki je klasične peči na premog zamenjala z elektroreduk- cijskimi pečmi. Kaj pomeni ta orjak za makedonsko gospodarstvo, najbolj spričuje dejstvo, da bo več kot eno tretji- no celotnega porasta ma- kedonske industrije pri- spevala prav skopska že- lezarna! Novi industrijski objekt pa ni pomemben samo za gospodarski raz- voj Makedonije, marveč tudi za razvoj avtonomne pokrajine Kosova in Me- tohije. Na podlagi nedav- no podpisanega dolgoroč- nega dogovora o sodelo- vanju bo skopska železar- na udeležena s svojim de- narjem pri izgraditvi ter- mocentrale »Kosovo IV«, ki bo za potrebe železarne proizvajala okoli 1,2 mili- jarde kilovatnih ur elek- trične energije na leto. Prav tako izgotavljajo plinovod, ki bo iz kombi- nata Kosovo dobavljal skopski železarni več kot 520 milijonov kubičnih me- trov zemeljskega plina. Razen tega bo kombinat Kosovo dobavil železarni okoli 600.000 ton sušene- ga lignita, ki bo zamenjal koks. V izgraditev tega naj- večjega industrijskega ob- jekta v Makedoniji bo in- vestiranih okoli 3 milijar- de novih dinarjev. Naj- večji del opreme je izde- lala domača industrija. A. Dimitrovski DOLENJSKI UST* TEDNIK* VESTNIK'vsak četrtek 60000 ižvoBov! 3 I NA KRATKJI DRUGAČNA REŠITEV ZA ELITO Odborniki celjske občinske skupščine so na četrti skupni seji sprejeli sklep o uvedbi prisilne uprave . v ženskem krojaškem salonu Blita v Ce- lju. Pozaiejše analize in tudi prvi pregledi prisilnega upra- vitelja pa so opoziorili, da bi se lahko problem v tem majhnem kolektivu rešil ne- koliko drugače. Tako bo svet za terciarno gospodarstvo predlagal skupščini spojitev tega kolektiva s sorodnim obrtnim podjetjem Usluge v Štor ah. -m LEP OBISK CELEIE Hotel Celeia je tudi v mi- nulih dneh obiskalo precej- šnje število gostov. Očitno je, da se tu položaj zboljšuje in da bo v razmeroma krat- kem času rešen tudi finančni položaj kolektiva. Zanimiva je ugotovitev, da je precejš- nje zanimanje za barski pro- gram. V hotelu zdaj igra an- sambel Boval iz Ptuja. Med- tem ko je lahka glasba na sporedu v restavracijskih prostorih vsak dan od osmih do desetih zvečer, se zabavni del pozneje nadaljuje v baru. ZAPORNIKI — KRVODAJALCI Komaj so miniU trije me- seci, odkar so se celjski za- porniki izkazali pri krvoda- jalski akciji, so tokrat zopet darovali kri. Tokrat se je prijavilo 54 kr- vodajalcev, kri pa jih je po opravljenem zdravniškem pre- gledu darovalo 43. Naj bi bi- la njihova požrtvovalnost za zgled mnogim, ki so še bolj poklicani k takim plemenitim dejanjem. IZ ŠOŠTANJA V AMERIKO Le redki so tisti pri nas, ki niso slišali za dr. De Bakeya, ki je pred tedni v Jugosla- viji operiral več srčnih bolj nikov. Zvedeli smo, da je iz Šo- štanja odpotovala v ZDA pet- najstletna Marta Acman na operacijo srca k dr. De Ba- keyu. Upajmo, da se bo Mar- ta kmalu vrnila zdrava in polna spominov na veliki živ- ljenjski dogodek. S. Po 182. in 183. členu statuta občine Celje (Uradni vestnik okraja Celje, št. 27-240/64) sklicujem ZBORE VOLILCEV V DELOVNIH ORGANIZACUAH Od 15. do 31. oktobra 1967 z naslednjim - DNEVNIM REIK»I: 1. Obravnava zaključkov občin- ske skupščine o kadrovski problematiki 2. Obravnava zaključkov občin- ske skupščine o problemih gibanja gospodarstva 3. Informacija o dotolni in uporabi prispevka za regu- lacijo 4. Informacija o dotoku in uporabi prispevka za upora bo mestnih zemljišč 5. Informacija o dotoku sred- stev za sofinanciranje šol- stva 6. Razno. Predsednica Skupščine občine Celje Olga Vrabič 1. r. Po 182. in 183. členu statuta občine Celje (Uradni vestnik okraja Celje, št. 27-240/'64) sklicujem ZBORE VOLILCEV PO KRAJEVNIH SKUPNOSTIH od 1. do 15. novembra 1967 z naslednjim: DNEVNIM REDOM: 1. Spremembe in dopolnitve statuta občine Celje 2. Poročilo o realizaciji občin- skega proračtma 3. Razno. Predsednica Skupščine občine Celje Olga Vrabič 1. r. Orumenele trse enega izmed vinogradov nad Vojnikom je prejšnji četrtek nadvse toplo obsijalo jesensko son- ce, kot bi vedelo, da vinograd pričakuje zanimive go- ste. Ko se je megla razpršila, je obsijalo tudi rečico otrok varstveno-vzgojnih ustanov iz Celja, škofje vasi in Vojnika, ki so z vetrnicami in košaricami v rokah prihajali na svojo tradicionalno trgatev grozdja. Nič zato, če grozdje, ki je viselo na trsih, ni tudi zraslo na njih — zjutraj so jih tja namreč na skrivaj privezale prizadevne vzgojiteljice — glavno je, da ga utrgajo sami! Potem so ga pozobali do zadnje jagode in nato doma še nekaj dni pripovedovali o čudovitem dopol- dnevu. Naslednji dan je pričaral podobne prizore tudi na dvo- rišču vrta Otona Župančiča v Celju, kjer so malčki luščili bučnice, jedli kostanj, peli in plesali ter s prav- cato jesensko slovesnostjo počastili poslednje tople dni letošnjega leta. (Foto: I. Burnik) Obveznoisti velike denarja malo (Nadaljevanje s 1. strani) ranju občinskih proračunov pa uveljaviti kot merilo tu^ nacionalni dohodek. V seda- njem sistemu je očitna ne- skladnost med ustvarjenim na- rodnim dohodkom in prora- čunskim potencialom. Pretežni del razprave je bil posvečen obrtni dejavnosti in davčni politiki, ki poraja v občinah v bistvu iste proble- me. Družbena in zasebna obrt še vedno nista v enako- pravnem položaju, za kar no- sijo krivdo nekatere neustre- zne sistemske rešitve. V po- sameznih primerih pri zaseb- nikih ni mogoče ugotavlja- ti dejanskega dohodka, v zad- njem času pa se vedno volj uveljavlja tudi popoldanska obrtna dejavnost oziroma šuš- marstvo, zoper katerega ni učinkovitih sredstev. Posledi- ce se kažejo tudi pri izpadu dohodkov iz občinskih pro- računov. Gre v bistvu / t.,, da bi morali veljavno /i^^ nodajo izpopolniti ter zagoto. viti zlasti učinkovito davčno službo, ki bi onemogočila vsa. kršne špekulacije na račui^ družbe. Dohodek bi moral bi. ti v obeh sektorjih odvisen od dela. V obstoječem siste. mu prav tako ni potrebnih sankcij za primere, ko skuša kdo utajiti dejanski dohodek. Vsi ti ukrepi naj bi imeli na. men stimulirati predvsem de ficitarno obrtno dejavnost i^ pospeševati gospodarstvo. Po. dobno tudi davčna politika v kmetijstvu še ni povsem ure- jena, saj na primer zlasti v kooperacijski proizvodnji ni jasno, katere vrste presežne- ga dohodka bi mogli obdavče- vati izven katastrskega dohod, ka. Na posvetovanju so v raz- pravi v zvezi z letošnjo pro- račimsko potrošnjo predvsem menili, da niti zdaleč ne mo- re pokriti vseh potreb in so mnogi proračunski koristniki močno prizadeti. To velja za šolstvo in družbene službe, krajevne skupnosti in komu- nalno dejavnost itd. Poleg te- ga, da bi kazalo zlasti za po- dročje šolstva in kulture iz- delati dolgoročni program v republiškem merilu, pri če- mer bi morali izhajati iz na- ših nacionalnih potreb, so v razpravi tudi menili, da bi morali občinskim središčem s kulturnimi ustanovami širše- ga značaja zagotoviti dovoli sredstev za normalno vzdržef vanje. Prav tako naj bi mi- ličniško službo financirali iz enega vira, kajti ta mora biti v vsaki občini enako učinko- vita. V razpravi so ob koncu go vorili tudi o medobčinskem sodelovanju, ki ga najbolj hromijo materialni problemi. Kot vse kaže proračunska' politika v prihodnjem letu ne bo mogla biti bistveno dru- j gačna. dhr KLIC ŽEJNEGA V CELJU SE ŠE VEDNO OGLAŠA A „njega" ni... Prve kapljice še niso pravo jesensko deževje Ob premeščanju vodovoda zaradi obnavljanja Buteje- vega mostu so ostali Celjani tri (ponekod tudi štiri) dni več ur brez vode. Tudi sicer z dotokom pitne vode ne moremo računati v večji meri, dokler ne pride pravo jesensko deževje. Poleg zajetij celjskega mest- nega vodovoda (v Vitanju in črpalke v Medlogu) ugotavlja- jo še vedno znižan vodostaj tudi v drugih zajetjih (Koš- nica, Crešnjice, Dobrna, vod- njak Mlekarne in prej tudi vodnjak kopaUšča). VpUv suš- nega poletja je še vedno oči- ten in prvi jesenski deževni dnevi položaja niso spreme- nili. To lahko pričakujemo šele kak teden do deset dni po daljšem močnejšem dežev- nem obdobju. V Medlogu raz- iskujejo poleg tega še more- oitne druge razloge za zniža- nje talne vode, ki bi mednje mogla šteti tudi regulacija Ložnice. Pomanjkanje vode ob pre- ložitvi vodovoda pri Buteje- vem mostu ni bilo nepriča- kovano, le da je. zaradi višje iile trajalo neokliko dalje 5aša. Po projektu je Plinama- vodovod pripravila vse za pre- stavitev napeljave in tudi ob- vestila potrošnike, da vode ne bo. Toda cev, ki so jo naj- prej položili, je pod priti- skom vode počila. Zategadelj so morali položiti najprej provizorij in šele zatem no- vo cev, kar je zaporo vode podaljšalo še za dva dni. Četudi je dovod vode iz Medloga na videz lokalnega značaja, so občutili pomanj- kanje vode potrošniki širše- ga območja, predvsem v viš- jih legah, k mednje štejejo Aljažev hrib, Miklavžev hrib, Ostrožno, Polule, Lokrovec, da o potrošnikih v višjih nad- stropjih sploh ne govorimo. To se je primerilo preprosto zategadelj, ker je dotok iz vitanjskega zajetja še vedno zelo šibak. Aljažev hrib, na primer, dobiva vodo iz svo- jega rezervoarja, vanj pa čr- pajo vodo ponoči iz mest- nega vodovoda. Kadar ni vo- de zadosti v mestnem vodo- vodu, tudi črpanje ni mogo- če. Zdaj je premestitev ob Butejevem mostu dokončna in razen morebitnih kratko- trajnih lokalnih zapor (zara- di dodatnih priključkov) ne bo več podobnega pomanjka- nja pitne vode. > Seveda še vedno ostane splošna kriza z oskrbo pitne /ode, ki je ne bo mogoče re- šiti drugače, kakor da priča- kamo pravo jesensko dežev- je. Trenutno dovaža Plinar- na-vodovod pitno s cisterno v Košnico, kjer njihovo lokal- no zajetje ni zadostno, sicer pa je bolj občutno pomanj- kanje vode na Ostrožnem ozi- roma sploh severno od De- čkove ceste. Tu bi bil potre- ben nov vod z večjim profi- lom, vendar bi za izdelavo tega potrebovalo podjetje 60 do 70 milijonov starih dinar- jev kredita. Zdaj iščejo takš- no možnost in če zima ne bo preveč neugodna, bodo v tem času tudi položili nove cevi od gasilskega doma na- prej — in (seveda!) če bodo ispeli najeti kredit. Herbert Savodnjfc Navidezna zaposlenost in reforma Problemi okoli zaposleno- sti so različni. Vedno bolj pereča postaja nezaposlenost. Z njo se povezuje neustrez- na zaposlenost, ko ljudje ni- so na ustreznih delovnih me- stih. O obeh navedenih pro- blemih je bilo že dosti pove- danega, veliko manj pa o problemu navidezne zaposle- nosti. Kaj naj razumemo pod na- videzno zaposlenost? Sem spa- dajo seveda najprej tisti, ki imajo zaposlitev pa malo ali nič ne zaredijo. O teh zdajle ne bomo govorili. Gre za lju- di, ki niso po. svoji krivdi na seznamu navidezno zapo- slenih, razni delovni invalidi in pa zaradi težkega dela v težkih delovnih pogojih izčr- pani delavci. Dolgoletne razprave o po- trebi benificiranja težkih in zdravju »-škodljivih delovnih mest se le s težavo prebija jo na stopnjo odločitev. Ne- davno so o tem problemu spet razpravljali na posveto- vanju metalurgov v Celju, ko so ponovno zahtevali ureditev teh vprašanj. Ce ostanemo pri metalur- ških delavcih, moremo ugoto- viti, da sta celjska cinkar- na in štorska železarna pre- cejšni »proizvajalki« invalidov in močno izčrpanih delavcev. V obeh podjetjih imajo oko- li 10 odstotkov takih ljudi med _Z&S9^m^.^J[.M&i^^ železarni imajo 208 delavcev, ki imajo skrajšani delovni čas ali pa so morali biti pre- meščeni na lažja, zdravju manj škodljiva delovna me- sta. Le okoli 30 odstotkov je med temi tistih, ki so posta- li invalidi zaradi nesreč, vsi drugi pa so svojo delovno zmogljivost zgubili zaradi de- la v škodljivih okoliščinah. 21 delavcev, invalidov druge stopnje je moralo oditi na lažja, toda tudi jslabše nagra- jevana delovna mesta, mno- ge predvsem oslabele, ostare- le delavce pa v kolektivu sa- mi rešujejo na kar se da hu- man način. Toda problem os- taja, ostaja za prizadete de- lavce, ki navadno že po ne- kaj letih ne dobijo nobene- ga nadomestila več, ostaja pa tudi za kolektiv, ki ga eko- nomika sili v čim ekonomič- nejšo kadrovsko politiko. In- vahden in oslabel delavec ~^ne more tako učinkovito delati kot zdrav in je zaradi objek- tivnih okoliščin včasih oAdra v delovnem procesu. Iz evi- dence štorske železarne je razvidno, da podaljšana de- lovna doba od 35 na 40 let ni noben napredek, vsaj za težka in zdravju škodljiva de- lovna mesta ne. Več kot tri četrtine delavcev na takih de- lovnih mestih odhaja v inva- lidsko upokojitev veliko let pred izpolnitvijo delovne do- be. Ce pa prištejemo tem iz- datkom za invalidnine še to. da je storilnost invalidnih in izčrpanih navadno manjša, kot znaša njihov osebni doho- dek, je prejšnja trditev še bolj upravičena. K vsem dosedanjim naved- bam dodajmo še pojav, da nezaposlenost pri nas raste, da so nezaposleni mnogi mla- di in zdravi ljudje. To je pa- radoksalno, če po drugi stra- ni na silo ostajajo na delov- nih mestih invalidni in osla- beli ljudje, ki potem le še kratek čas uživajo zasluženo pokojnino in podležejo. To pa niso problemi le na- vedenih, temveč mnogih ko- lektivov. Eno k drugem. Surova eko- nomska logika zahteva zdra- vega, sposobnega človeka, kaj ti le tak lahko izpolnjuje po- goje sodobne intenzivne proiz vodnje. Socialistična družbe- na ureditev pa^ postavlja v ospredje tudi druge vredno- te, človeka postavlja v vrh vseh interesov. Rešitev ne sme biti polovičen kompro- mis med enim in drugim, mo- ra biti realizacija enega in drugega. Razreševanje te vrste navi- dezne zaposlenosti je gospo- darske reforma potisnila po- novno v ospredje. Ce rečemo ponovno, potem problem ni od danes ali včeraj, je dolgo- leten, le posluh zanj je brž kot zakrnel. J. Kr. ZABELEŽENO RAKETARJI IN RUŠČINA Na sprejemu pri predsedni- ci celjske občinske skupšči- ne Olgi VRABICEVI je prišlo med slednjo in raketarjein Aleksandrom KERSTEINOM do zanimivega dialoga. Celj- ski člani raketnega kluba se v Beogradu ndso mogli pogo- varjati z junaki vesolja, kot so bili profesor Sedov, oče sovjetskih kozmičndh raket, z astronavtom Popovičem in drugimi. Niso se rnogh zato, ker so jih vodiči kar prehi- tro peljali mimo njihove ra- kete in ker pač nihče od Ce- ljanov ne zna ruščine. Tovarišica Vrabičeva jih je v šali opomnila: — Fantje, kot raketarji se boste že morali naučiti ru- ščine. — Aleksander Kerstein se ni pustil zmesti: — Ko smo hodili v šolo, si sami nismo izbirali, kateri tuj jezik se bomo učili. Ru- ščine pa se bomo vendarle morah naučiti. — -Ali se ta dialog ne tiče na-, še prosvete, oziroma učnih' programov? Ali ni ruščina zrinjena ob stran, čeprav vej mo, da ima SZ najbogatejšo znanstveno literaturo za vse znanstvene panoge, ki je vrh tega nekajkrat cenejša od an- gleške ali nemške. -ček VAM NUDI MOŠKE IN ŽENSKE PLAŠČE IZ NAJBOLJŠEGA VELUR- JA. NE OKLEVAJTE Z NAKUPOM — NAŠI IZDELKI VAS BODO ZADOVOLJILI. 4 TEDNIK, 19. OKTOBRA 1967 JUBILEJNO ZBOROVANJE SLOVENSKIH KNJIŽNIČARJEV . Uspehov smo lahko veseli Prvo Čopovo diplomo s posebno nagrado društva bibliotekarjev je prejel upravnik celjske Študijske knjižnice prof. Vlado Novak ^ - .Mšnji teden so v Celju |.,iOvali slovenski knjižni- čarji ob dvajsetletnici njiho- ^ga društva. Zborovanja, ki ^^ga zaključili v Ravnah na proškem, se je poleg dru- j}i gostov udeležil tudi re- publiški sekretar za prosveto |jj kulturo Tomo Martelanc. geprav so izbrali' Celje za ^etek zborovanja, da bi da- lj priznanje prizadevanjem, ^ so rodila prvo novo knjiž- pično zgradbo pri nas, slo- vesnosti vendarle niso .mogli jclružiti z otvoritvijo novega poslopja, ker še manjka ce- lotna notranja oprema. po otvoritveni slovesnosti je najprej govoril republiški jekretar za prosveto in kul- turo Tomo Martelanc, ki je died drugim dejal, da so slo- venski knjižničarji lahko ve- seli uspehov, doseženiih v dvaj- setih letih obstoja njihovega iruštva. Dejavnost društva je (jdla vedno povezana* z važni- mi mejniki v razvoju sloven-: sice nacionalnosti po osvobo-' itvi. Društvo se je aktivno vključevalo v naša družbena prizadevanja, zato so uspehi, ki so sicer še daleč od konč- nega cilja, toliko iK>membnej- ji. Ko je govoril o vlogi knji- žničarja v današnjem času, je Tomo Martelanc dejal, da ta ni več samo posrednik med bij igo in bralcem, ampak postaja bolj vzgojitelj, učitelj in svetovalec, ki dejavno vpliva na vzgojo ljudi. To, da je republiška skupščina pred nedavnim razpravljala o knjižničarstvu, velja razu- meti kot pobudo, da bi iz- boljšali sedanje razmere ter ustvarili "solidno knjižnično službo. V tej zvezi je še veli- ko nalog, ki jih bo reševati tudi v okviru knjižničarstva samega, da bi tako prišlo do potrebnih meril za jx>slova- nje knjižnic in ustvaril pogoje za razvoj samoupravnih od- nosov v teh ustanovah. Potem ko so zborovanje pozdravili še drugi gosti, med njimi tudi podpredsednik celj- ske občanske skupščine Jože Marolt, je o jubileju Društva bibliotekarjev Slovenije go- voril njegov predsednik Ja- nez Logar. Rekel je, da pred vojno knjižničarskega p>oklica v Sloveniji sploh ni bUo in da smo vse, kar danes ima- mo, ustvarih šele po osvobo- ditvi. Danes šteje društvo 450 članov, knjižnice pa imajo vedno več strokovnih kadrov, kar smo dc«egli z mnogimi oblikami šolanja. Mnogo si je knjižničarstvo obetalo od republiškega zakona o knjiž- nicah, vendar je še veliko problemov ostalo nerešenih, ker zakon ni mogel predpi- sati teritorialnim skupnostim tudi materialnih obveznosti. V teh dvajsetih letih, je de- jal Janez Logar, smo dosegh veliko, še vedno pa močno zaostajamo aa razvitimi na- rodi. Na slovesnem zborovanju so prvikrat ix>delili Čopove diplome kot priznanje za dol- goletno delo v knjižničarstvu, za uspehe v organizaciji kot bibliografsko publicistični de- javnosti. Prejelo jih je 40 knjižničarjev, med njimi pr- vo s pK>sebno nagrado dru- štva prof. V. Novak. Čopovo diplomo pa je prav tako do- bila tudi Marica Frece — Zorkova. Na celjskem delu zborova- nja je p položaju knjižničar- stva govoril Vlado Novak. Po njegovih besedah je knjižni- čarska služba na tem ozemlju zelo različno urejena, pri če- mer mnoge objektivne raz- mere ovirajo njen hitrejši razvoj. Družbeno politične skupnosti b! morale ustvariti dovolj trdne materialne te- melje, tako da bi odpravili sedanjo negotovost. Samo s tem bi mogli uveljaviti tudi samoupravljanje in vključiti knjižničarstvo kot pomemb- no kulturno dejavnost v slo- venski naoionalni prostor. dhr Celje ima enega najlepših kužnih spomenikov na na- šem področju. To je spomenik na Tomšičevem trgu, ki bo kmalu dobil svojo zimsko streho. Upamo, da bodo sredstva zavoda za zaščito spomenikov za ta izdatek še dovolj velika, kajti »botre« tega medobčinskega zavoda ravno niso najbolj darežljive. (Foto: J. Kr.) MIMOGREDE NENAVADEN NAPAD Celje v nedeljo zvečer. V lo- kalu ob Ljubljanski cesti, kjer ne ^točijo alkoholnih pi- jač, so sedeli trije mladi fant- je. Pogovarjali so se o nedelj- skih športnih dohodkih. Ni- kogar niso nadlegovali, saj tudi niso imeli vzroka. Pa se je pojavil na pragu moški mlajših let ter z odločnim glasom zavpil — tišina. Spr- va so se spogledali, ko pa >e jim je zdelo, da ta poziv ni njim namenjen, so spet sklonili glave in nadaljeva- li pri tistem odločilnem golu na rokometni tekmi. Tedaj je iošlek stopil k fantom, pri- jel ali bolje rečeno zagrabil enega za sviter, da mu ga je strgal, postavil k steni, za- mahnil in udaril. Udaril in prijel za vrat in stisnil. Po- tem se je pričelo ruvanje in mladenič, ki jih je skupil za prazen nič in od človeka, ki ga morda nikoli ni videl, ni- ti srečal, se je le izmuznil in stekel iz lokala. Na cesti se je pri ženski, ki je stala pred lokalom, brez uspeha zani- mal, kdo je napadalec. To- da že v istem hipu mu je mo- ški spet zagrozil in potem je stekel po cesti, oni pa za njim. Mladenič, ki ga je bolelo / vratu in čutil bolečine v glavi, se je zatekel na posta- jo milice. Potem je posredo- val še miličnik in legitimiral napadalca. Epilog tega nenavadnega napada bo na sodišču. DOBER TEK NA STRANIŠČU Mož Tone je ves besen od- šel z doma. »Meni, da bo postavila kosilo v predsobo, meni, zato, ker čisti kuht njo!« Ni se dotaknil dobro pripravljenega kosila in od- šel na šilce v slaščičarno Zve- zda v Celju. Sedel je za mizo in videl ostale goste, kako šušljajo, ae smehljajo in zmajujejo z gla- vami. Pogledal je okoli sebe. Iz kuhinje slaščičarne Zvezda je prihajala starejša ženska, ki drugače v stranišču pobi- ra prispevek. V eni roki je držala solato, v drugi rižoto. Počasi in previdno je šla pro- ti svojemu delovnemu mestu: stranišču. Ko so se zaprla vrar ta za njo, so se ljudje zgrar žali. Kaj takega, sedaj, pri nas? Neverjetno. Kosilo na stranišču! Tone se je dvignil, odšel domov, poljubil ženo in po- jedel kosilo v predsobi. Dober tek! NAJVEČ OBISKOVALCEV Letos je obiskalo razstavni prostor z rimskimi izkopani- nami v Šempetru največ go- stov. Res da so turistični de- lavci ob mednarodnem letu pričakovali in napovedovali še večje število, vendar tudi ta številka ni majhna. Gostje še vedno pogrešajo ob razstav- nem prostoru lokal, kajti bi- fe v samopostrežni trgovini je kljub vsemu le nekoliko odmaknjen. -ez Družbeni dogovor je obveznost > Regulacijska dela je treba končati Kot uvod v zbore delovnih Iju- ii je preiLsedstvo celjske občin- jke sltupščine pripravilo razgovo- re S5 direktorji in predstavnild samoupra^-nih organov gospodar- skih organizacij o problemih, na katere jfe opozorila ie skupščina in o katerih teče beseda tudi na tborih v delovnih organizacijah. Tako je "-edsed-stvo skupščine mova dalo pomemben prispevek, k obravnavanja skupnih nalog ter hkrati spodbudilo kolektive, da se lotijo pomembnih vprašanj tudi s svtjega stališča. Tu gre za strukturo zapo.s!enih v gospo- darskih organizacijah, za proble- me gospodarskega značaja in po- dobno. Na zborih volivcev v delovnih organizacijali pa bodo spregovo- rili tudi o regulacijskih delih in predvsem o financiran.ju teh del. Kot je znano je celjska občinska skuuščina skupaj z delovnimi or- ganizacijami sprejela štitriletn! načrt za regulacijo cel.jskega vod- nega vozlišča. Za vsa dela Jb predvidenih nekaj nad tri mili- jarde starih dinarjev. <:iel.1ska re- gulacijska dela je uvrstil v svo prioritetni načrt tudi republi-ški vodni sklad in sklenil prispevati v te namene 60 % celotnih stroš- kov oziroma nekaj nad milijardo 800 milijonov starih dinarjev. Ostanek morajo zagotoviti lokal- ni činitelji. Tak je načrt, ki so ga z razumevanjem in odobrava- njem sprejeli vsi. Zlasti še, ker gre za dela, ki za Celje pomeni- jo več kot samo odstranitev ne- vamodti poplav, marveč tudi možnost nadaljnjega razvoja me- sta. Žal pa se sredstva iz lokal- nili virov ne stekajo tako kot je bilo predvideno. Zato so se tudi na srečanju z direktorji indu- strijskih delovnih organizacij po- tovorili, da je treba začeto akci- jo nadal.icvatl do konca. To pa hkrati pomeni, da bodo kolekti- vi morali plačati določen znesek tako imenovanega vodnega pri- spevka. Podoben apel je bil izrečen še v primeru prisnevka za uporabo mestnega zemljišča ter sklada za financiranje šolstva dr-ttre stop- nje. Tudi tu gre za obljube in družbene dogovore, ki jih mar- isikje ne spoštujejo. M. B02IČ „Slavčki" tudi v Celju 21. oktobra bo gost ŽKUD »France Prešeren« mešani pevski zbor »Slavček« Svobode-Center Trbovlje. Sodelovanje med trbovelj- skimi in celjskimi pevci po- staja že tradicionalno. Meša- ni pevski zbor »Slavček« iz Trbovelj in zbor železničar- skega kultumoumetniškega .(iruštva »France Prešeren« iz Celja sta doslej že nekajkrat izmenjala gostovanja. Trbo- ^edjčani in Celjani pa želijo, olno ureditev. Problema ne bi rešilo niti po- stavljanje semaforjev temveč samo razširitev križišča. Od- straniti bo potrebno zelenico in podreti staro hišo nasproti spomenika NOB. Načrti še niso narejeni, obstojajo samo razgovori in želje, ker je tudi tu aktualen stari problem — denar. Kljub vsemu pa razveselji- va novica za sedanje in bodo- če celjske voznike motornih vozil. V Celju bomo dobili prihodnje leto semaforje, za sedaj sicer samo na križišču pri Pošti, vendar bo to pri- dobitev vredna veselja. Voz- niki se bodo lahko doma na- vadili na semaforje In bodo tako imeli v večjih mestih manj težav. Vsekakor pa bo- do imeli najmanj težav, če bo celjski promet urejen čim- preje in čimboljše. M. SENICAR Stalen prizor pred Butejevim mostom. Za uspelo fotografijo smo se lahko pri- pravljali 22 minut, tako dolgo je namreč stala kolona. (Foto: J. Krašovec) MALA ANKETA,! Pet „jeznih" šoferjev pred Butajevim mostom v nedeljo zvečer je kolona čakajočih vozil se-' gala od Butejevega mostu na Ložnici do mostu čet Koprivnico pri »Braniboru« v Celju. 210] vozil je čakalo na zeleno luč tostran, gotovo^ vsaj toliko tudi onstran obvoza. Kaj menijo o prometni zagati v Celju, odgo-j varja pet šoferjev: J IVAN REZAR (CE 70-57) voz- nik avtobusa: »še nikoli nisem imel sreče, da bi mi s potniki ne bilo treba čakati. Vozni redi v to smer so nam čisto odpove- dali. Zakaj ne vpeljejo tudi noč- ne izmene pri graidnji? Po svetu takale zagate hitreje razvozlja- jo ... Ce bo potem bolje? Seve- da bo. Pripominjam pa, da divji in nepreviden voznik na še tako urejeni cesti ni obvarovan nevar- nosti. Vozim 25 let brez nesre- če!« ZDRAVKO HRIBERŠEK (CE 154-64) iz Mozirja pač ni bil jezen, špasno se mu je zdelo, da bi bilo to, ker mora čakati, »za v časo- pis«: »Kolikokrat je treba čakati veliko bolj brez potrebe. Nov most je bil hudo potreben. Pra- vite, da je terjalo neurejeno ce- stišče kar pet smrtnih žrtev? No, saj je bil ovinek in most res nevaren. Ali kaj veste kako dol- go bodo gradili?« AVGUST TERGLAV (CE 163-30); iz Žalca: »Vsak dan moram tu" skozi. Samo enkrat sem imel sre- i čo, da nisem čakal v vrsti, ču-"* dim se, zakaj ne vpeljejo tretje \ izmene? Verjamem, da bi bilo^ nekaj dražje, toda tudi izgublje-; ne ure vseh čakajočih niso brez^ vrednosti. . . Sicer sem pa vesel,; da bo ta nevaren prometni pro-, blem v Celju enkrat odpravljen,^ zlasti pri današnjem prometu.«j FRANC VIDMA JER (CE 89-67) ivtoprevoznik iz Celja: »Skoraj vsak dan tudi po desetkrat pe- ljem po obvozu. Ce računam, 0a vsakikrat čakam po 20 minut, imam kar precej izgube. Sicer pa je vredno potrpeti. Bo potem bolje. Meni se zdi, da kar pridno delajo.« ^ DUNAJČAN (W 552423). Imena ni povedal, ker ga nihče ne pozna in fotografirati se tudi ni pustil iz istega razloga: »Vračam se z morja. Ko sem potoval v nasprotno smer, sem tudi čakal. Če sem odkrit, sem videl že počasnejše, pa tudi hitrejše gradnje. Tule v koloni so naj- brž večjidel poslovni ljudje. Meni je vseeno, če čakam, sem na dopustu... Drugo leto bom spet prišel, no do takrat bo most gotovo že prevozen, pa če bi ga gradili albanski strokov- njaki.« Na gradbišču so povedali, da bo most prevo- zen za dan republike. No, ne bom šel stavit, čeprav bi bil vesel, če bi stavo izgubil. —rCC, 6 TEDNIK, 19. OKTOBRA 1967 DV4KRAT »IZJEMNE« METODE V ŠOLSKI ZOBNI AMBULANTI V CEI.ITT Klofute ne rešijo zob Se bo Nadica poslej še bolj bala zobozdravnikov? po dolgotrajnem odlašanju, bi šla k zobozdravniku (izgovorov za izmikanje ima- ^ otroci in tudi odrasli ve- ^0 zadosti), je po dveh me- jgcih zatajevanih bolečin za- -jenil noč vsej družini Nadi- jjo jok. Oče je zatorej strogo pdločil, da se morata mati in j^i naslednjega dne vrniti s popravljenim zobom, ker si- jer vesta, kaj ju čaka doma. prišli sta k višjemu denti- jtu Jožetu Tombacu v šolsko (obno ambulanto, kjer je ma- prosila dentista za po- trpljenje z otrokom, ki se bo- ji^ a zob je nujno potrebno pozdraviti, sicer bo izgubljen, ro je uvidel tudi dentist in je s prigovarjanjem in lepo [)esedo nagovoril Nadico, da jta začela vrtati zob. Nadica je kljub temu Izmikala glavo m asistentka jo je držala po svojih močeh. ■ ASISTENTKA JOŽETA rOMBACA: Sama je ni- sem mogla zadržati... ] VIŠJI DENTIST JOŽE TOMBAC: To je bilo prvič in zadnjič v mojem življe- nju! Ko se Nadica le ni lunirila. Je postal dentist strožji in Je zapovedal mirovanje. Na njegov vprašljiv pogled je Nadina mati dejala: »Kar bo- dite strogi!« Nadica se je nekoliko po- mirila, sveder Je spet zažvr- golel. Tedaj je otrok nenado- ma trznil močneje, sveder je ranil dlesen in vse drugo se je primerilo v hipu. Dentist Jože Tombac je udaril otroka z roko po licu. Prvič, drugič, tretjič ... Na i>omoč so poklicali še drugo asistentko, očistili zob, vdeli zdravilo in zob zaprli. Objokani Nadici, 8-letni odlič- ni šolarki, ki jo vsi poznajo kot mimo in tiho deklico, se je dentist takoj zatem opravi- čil: »Rajši bi storil karkoli drugega, kakor da sem te udaril, toda zob je potrebno rešiti!« Mati in oče, ki sicer vesta, da se Nada boji zobozdravni- ka, sta bila ogorčena, pose- bej še, ker se je na otroko- vem licu pojavila modrica. Nadin oče pravi: »Ujezilo bi me, če bi zvedel da je zdrav- nik udaril kateregakoli otro- ka, kaj šele, da je mojega. Ce udarec ne bo pustil posle- dic in bodo dentista kazno- vali v kolektivu, ne bom šel na sodišče, sicer . . .« Asistentka dentista Tomba ca pravi: »Mati nas je rotila, da rešimo zob, kar doslej ni nikomur uspelo. Dejala je, da poskusimo vse in tik pred tem je rekla: ,Kar udarite!'« Mati prizna svoje prošnje, naj storijo vse, da bi rešili zob: »Toda, da bi jo tepli, tega ne bi nikoli dovolila!« Višji dentist je strto pri- znal: »Udaril sem jo in pre- DR. VEBER: Četudi so otroci včasih nemogoči, pljuvajo, praskajo, grize- jo, ne morem dovoliti, da bi jih mirili z udarci! BOJAN VOVK: Mnogi starši grozijo otrokom: če ne boš priden, te bomo pe- ljali k zdravniku. pričan sem, da pod vplivom materinih besed. Trikrat. Ne vem, s katero roko. Takoj mi je bilo žal. To sem storil pr- vič in vem, da tudi posled- njič v svojem življenju. Toda stalnega zoba (šestica) nisem mogel pustiti odprtega, želim samo, da bi starši deklico pregovorili, naj bo vztrajna in toliko pogumna, da bo zob pozdravila, če pride k meni, sem pripravljen delo nadaljevati!« Dr. Veber, predstojnik šol- ske poliklinike, meni: »Prese- neča me, da je mogel Jože Tombac storiti kaj takega. Zanj vemo, da pripoveduje otrokom pravljice in jim pre- peva pesmice, samo da bi uspel. Toda klofut ne morem odobravati, pa četudi bi mu jih dovolila mati!« Resnici na ljubo moramo zapisati, kar so naoL POlft- dali dr. Veber, obe asistentki in pomočnik ravnatelja Zdravstvenega doma Bojan Vovk, da so mnogi otroci ne- mogoči, kar je posledica ne- pravilne vzgoje in neustrezne priprave otrok za redne obi- ske pri zdravnikih nasploh. Dogodek je res dvakrat »iz- jemen« in primeril se je še v tednu otroka. Lepo vzgojena Nadica, ki jo bremeni le strah pred zobozdravnikom, je do- bila klofuto in višji dentist Jože Tombac, ki med zdrav- ljenjem prepeva pesmice, je izgubil ravnotežje in prvič ter zadnjič' (po njegovih be- sedah) v svojem življenju udaril otroka. Presoja je te- žavna, vendar vsem prizade- tim v pouk: klofute ne zdra- vijo zob! IVICA BURNIK HERBERT SAVODNIK NADICA: Kljub temu bom še šla k zobozdravniku, k tistemu pač, ki bo takrat delal! GOSTOVANJE APZ V nedeljo je v Mozirju go- stoval akademski pevski zbor iz Ljubljane in s svojim bo- gatim programom navdušil Mozirjane ter prebivalce oko- liških zaselkov, ki so prihi- teli poslušat ta, v svetu priznan pevski zbor. -ez PRIPRAVE NA OBČNI ZBOR Občinski sindikalni svet v Mozirju pripravlja letni obč- ni zbor. Na občnem zboru bi naj ocenili premike in dosež- ke v gospodarstvu, prav tako pa bi naj analizirali problem zaposlovanja v obdobju re- forme ter razpravljali o raz- voju samouprave v tem ob- dobju. -ea NAJVEČJI LOV Minulo nedeljo so lovci s področja (jomje Savinjske do. line ah točneje iz Zadrečke doline uprizorili velik lov, ki je bil med največjimi letos, člani lovskih družin s tega področja so uprizorili pogon na visoko divjad in divje prašiče. -ez BAZENSKO POSVETOVANJE Včeraj je bilo v Mozirju bazensko posvetovanje vseh predsednikov in tajnikov ob- činskih sindikalnih svetov s področja nekdanjega celjske- ga okraja. Na posveto\'anju so sindikalni delavci razprav- ljali o problemih socialnega zavarovanja, oziroma o iz- rednem prispevku zavarovan- cev, ki ga je nameraval uve- ljaviti kcmimalni zavod za socialno zavarovanje v Celju. Raziprava je temeljila na pri- pravljenositi sindikata ob is- kanju obliik, kako rešiti vse večji primanjkljaj kOOTunalneL ga zaAToda za socialno mvaro- vanje. ■ -ez IZ PRVE ROKE O zavarovanju živine v PREJŠNJI ŠTEVILKI SMO GOVORILI O SPREJE- MU ŽIVINE V ZAVAROVANJE. TOKRAT BOMO PO- SVETILI MALO VEC PROSTORA ZDRAVLJENJU ŽI- VINE. Zdravstveno zavarovanje živine smo pri nas uvedli pred dvanajstimi leti, ko se je osnovno zavarovanje živali proti poginu aU zakolu v sili tako razmahnilo, da je ttavoj terjal uvedbo zavaro- vanja z rizikom zdravljenja. Temu se je morala prilagoditi zato tudi celotna tehnika in Organizacije zavarovalniške službe. Območje zavarovalnice se le razdelilo na takozvana za- varovalna združenja, ki so geografsko zaokrožena na te- ritoriju občinske skupščine, Veterinarske postaje ali v močnejšem živinorejskem predelu. Gre v glavnem za za- ključeno celoto v kateri je 'nožno zaključiti finančni re- zultat za tekoče, oziroma za zavarovalno leto. V vsakem Zavarovalnem združenju ob- stoja odbor iz vrst zavaro- vancev. Temu so bila tudi po Predhodni privolitvi področ- "^a veterinarja razdeljena Preventivna sredstva, za nu- ^nje pomoči obolelim živa- •im. To je bilo posebej nu^- no za tista področja in kra- je, ki so odmaknjena od vete- rinarjev, oziroma od veteri- narskih postaj. Namen in skupen cilj tega je v prepre- čevanju nevarnosti. Jamstvo za riziko zdrarvlje- nja se začne ob 24. uri tiste- ga dne, ko je zavarovanje sklenjeno in traja eno leto. Ce zavarovana žival zboli je zavarovanec dolžan takoj po- klicati veterinarja! Zdraviti sme le strokovnjak — veteri- nar. Po opravljeni veterinar- ski intervenciji se zavarova- nec podpiše na račun ali po- trdilo, ki mu ga predloži ve- terinar za opravljeno delo. To potrdilo nato veterinar skupno z ostalimi dokumenti pošlje preko veterinarske po- staje zavarovalnici v likvida- ciji. V ta namen so bile že sklenjene pogodbe z veteri- narskimi postajami. Zdravilo in delo veterinarja plača za- varovalnica, potne stroške pa zavarovanec sam. Svoj čas je zavarovvalnica plačala tudi potne stroške veterinarjev, ker pa je želela zmanjšati premijo doplačila za zdrav- ljenje, je bil ta ukrep izhod v sili. Verjetno bo v prihod njih dneh tudi ta stvar pred- met razprav. V zavarovanje z rizikom zdravljenja niso vključeni ve- terinarski posegi gospodar skega značaja (lunetno ose menjevanje, kastracija in zdravljenje jalovosti ipd.), ki so potrebni zaradi prepreče vanja kužnih bolezni, dalje tuberkulinizacije in preven- tivne akcije proti invazijskim in parazitarnim boleznim, kot so npr.: metiljavost. Na kratko naj omenimo da pogosto pride do nespora- zumov, ko žele nekateri zava- rovanci zdraviti živali na ra- čun zavarovalnice, ki so jalo- ve in podhranjene. Teh pri- merov je bilo več prav letos, ko je bila letina slaba pred- vsem v hribovitih predelih. Vsled tega se pojavlja mnogo bolezni, ki so v zvezi s pomanjkanjem krme. Ta situacija bo še težja v pri- hodnjih mesecih, ker se veli- ko kmetovalcev kljub pO' manjkanju krme odloča ob držati isto število živine. Na to jih silijo tudi trenutno niz ke cene ali pa druge, domače razmere in navade. Na drugi strani pa so kmetovalci, ki poskušajo na račun zavaro valnice lahkomiselno zriniti iz hleva kakšno grlo. V okvi- ru Pravilnika za zavarovanje živine in kompetenc v teh okvirjih, zavarovalnica pogo sto ni zmožna zavarovancem povsem ustreči. Nekateri zavarovanci vsled tega poskušajo pod pojmom zdravljenja dobiti razna do- datna krmila (rudninske sno- vi, vitamine), ki ne sodijo v plačilo zavarovalnice. Izboljšanje prehrane za ži- vino bi naj bila in morala biti skrb posameznega živino- rejca — zavarovanca. n4 taki podlagi bi bilo možno poce- niti doplačilo za zdravljenje in s tem razširiti to zavaro- valno zvrst, ki pogosto i ■uka- zuje izgube. (DAUE PRIHODNJIČ) TEDNIK, 1% OKTOBRA 1963 7. NA KRATKO USODNA ZAMENJAVA Na zdravljenje v celjsko bol- nišnico so pripeljali dvajset- letnega Bogomira Herta, do^ ma iz Ulice talcev št. 6 v Šo- štanju, ki je po gasilski vese- lici v Velenju nevede spil te- traklor namesto konjaka. Do usodne zamenjave je prišlo F>otem, ko je hišnik gasilske- ga doma iz Šoštanja, Andrej Trpin prinesel v steklenici strup v prepričanju, da je prinesel konjak. Iz te stekle- nice je nato Ivan Ježovnik natočil približno 2 del in ga ponudil Bogomiru Hertu, ki ga je spil. Kmalu za tem je Hertu postalo slabo, najprej se je zdravil doma, pozneje pa je iskal zdravniško pomoč in so ga zaradi zastrupitve prepeljali v celjsko bolni- šnico. — ez OBNOVLJENA ŠOLA 2e več let je bila Reška šo- la predmet razprav na raznih sejah in konferencah, vendar je omet še naprej odpadal. Letos pa se je končna stvar premaknila z mrtve točke. Pri tem ne moremo mimo deleža občanov iz Reke, ki so prispevali les, krajevna skup- nost iz Prebolda in pa cen- tralna šola iz Prebolda, sta nakupili opremo, s temi sred- stvi so prostore uredili, tako, da imajo malčki in prosvetni delavci znosne pogoje za uk. adi OTROŠKI VRTEC V ŠENTJURJU V centru Šentjurja so lani ustanovili otroški vrtec, ki ga je obiskovalo 30 otrok, le- tos pa jih imajo vpisanih 38. Starši so zadovoljni z delom v vrtcu, pa tudi plačilo ni pretirano. Skupno z vzgojnim dodatkom, ki znaša od 2.000 do 4.000 Sdin, plačajo mami- ce za svoje najmlajše pod 10.000 Sdin na mesec za celo- dnevno oskrbo. V šentjur- ski občini želijo, da bi lah ko takšne varstveno vzgojne ustanove ustanovili še v dru- gih krajih, kjer imajo popol- ne osnovne šole. CESTE ŠE VEDNO PROBLEM v programu republiškega cestnega sklada so predvide- na popravila oziroma rekon- strukcije cest na šentjurskem in šmarskem področju šele 1. 1969, ko bodo asfaltirali ce- sti Šentjur—Kozje in Planina —Sevnica. Dela na cesti Stra- nje—Kumrovec pa bodo pri- čeU že prihodnje leto. Denar- ja za ceste III. reda v šent- jurski občini skoraj ni, zato so imenovali pri skupščini občine posebno komisijo, ki bo izdelala program del na cestah III. reda. Industrija plastike iz Šoštanja ali, kot jo imenujejo »Galanterija«, je zrasla iz ru. ševin nekdanje tovarne konfekcije. Sedanja proizvodnja je nekajkrat večja od nek. danje, prostori pa so ostali večidel isti. Utesnjenost, kjer se le da, rešujejo z avto- matizacijo. (Foto: J. Sever) V ČEM JE LETOŠNJI PROIZVODNI »BOOM« INDUSTRIJE PLASTIKE IZ ŠOŠTANJA? Od nič do neskončnosti • ALI KOLEKTIV ŠOŠTANJSKE »GALANTERIJE« POTRJUJE PRAVILO, DA SO VZROKI SLABEGA GO- SPODARJENJA V KOLEKTIVU SAMEM? • OD PRISILNE UPRAVE, DO PROIZVODNJE, KI USTVARJA MED VSEMI DELOVNIMI ORGANIZACI- JAMI V OBČINI PROCENTUALNO NAJVEČ ČISTEGA DOHODKA. O tem, da je bilo mnogo- kje v našem gospodarstvu do nedavna mnogo stihijskega je že več ali manj jasno. Več ali manj menim zato, ker še vedno srečujemo delo, če- prav v isti sapi trdimo in tolmačimo reformo, ki nosi obeležje tistih načinov — od nedavna. Parol in če hočete fraz o tem kako bi naj go-; spodarili je mnogo. Toda ve-i liko teh istih parol in fraz obvisi v zraku, ker jih le prepočasi vključujemo v stvarnost. Ce pogledamo to nekoliko konkretneje na či- sto določenih primerih, nam slika postane na moč jasnej- ša. Kolektiv nekdanje šoštanj- ske »Galanterije« je zaradi slabega gospodarjenja vod- stva, moral lani sprejeti pri- silno upravo. Vsakemu laiku je jasno, kaj to pomeni. To- da, če ima prisilna uprava določen prizvok nezaupanja, je v tem primeru skupščina občine Velenje imela srečno roko pri izbiri upraviteljev. Kajti v času prisilne uprave je prisilni upravitelj RES- NIČNO saniral proizvodnjo, zamenjal kadre in vsaj do meje zmožnosti postavil vsa- kega tja kamor spada. Letos so prisilno upravo ukinili, kolektiv je začel go- spodariti sam in po svoje. Kljub temu, da so lahko prvi rezultati varljivi in premalo trdni za dalekosežne napove- di, pa vendarle lahko že pri- merjamo nekatere rezultate gospodarjenja. Gre predvsem za nekaj: isti kolektiv, ki je pred leti bil »nesposoben« ustvariti toliko, da bi sam se- be preživel in mladil, je v prvi polovici letošnjega leta s svojo proizvodnjo procen* tualno ustvarjal največ čiste- ga dohodka med kolektivi v velenjski občini! Ob tem ne gre zato, koliko ljudi so zamenjali, temveč zato, da je tisti kolektiv, ki je tudi prej ustvarjal — sko- rajda ostal isti. Toda delo teh ljudi se je spremenilo. Medtem, ko je bila skoraj vsa proizvodnja v preteklosti nekvalitetna, zdaj delajo iz- delke, ki tolčejo na trgu iz- delke enajstih istih proizva- jalcev pri nas! V tem je raz- lika, in uspeh. V tem je vsa — reforma. -ob Stanko Deželak obsojen v NAŠEM LISTU SMO ŽE POROČALI O GNUSNE]y, 7LOCINU STANKA DEŽELAKA, DOMA IZ LOčIc^ ?kl VRANSKEM, KI JE LANI 30. OKTOBRA V ZGo^ NJIH JUTRANJIH URAH VRGEL V POTOK B()LSK\ SV(SeGA OTROKA. PREJŠNJI TEDEN GA JE S^Dn SENAT CELJSKEGA OKROŽNEGA SODIŠČA OBSc[ mL NA 8 LET STROGEGA ZAPORA. Ce na kratko ponovimo, kako je do zločina prišlo, ne moremo mimo dejstva, da je bil zločin storjen po dobro premišljenem načrtu. Stanko Deželak je bil že doslej več- krat kaznovan. S svojo dru- žino je živel v Ločici pri Vranskem. Z ženo sta imela troje otrok, zato baje četrti ni bil zaželjen. Družina je ži- vela namreč dokaj borno, saj je bil Stanko večkrat brezpo- seln, priložnostno se je ukvar- jal s pletenjem košar, ob ča- su zločina pa je bil zaposlen pri žalskem gradbenem pod- jetju Gradnje. Kljub temu pa je Stanko rad pogledal še v kozarec, kar je soc'alne raz- mere njegove družine še bolj slabšalo. Kmalu po prihodu žene iz bolnice sta se baje odloči- la, da bi otroka »spravila vstran«, kar pa je žena na sodišču kategorično zanikala. Stanko je med razpravo iz- povedal, da je bil otrok bole- hen in da bi verjetno tudi sam umrl. ženi je celo pred- lagal, da bi ga odnesla v bol- nico, kjer bi mu naj s smrto- nosno injekcijo odvzeli živ- ljenje, vendar se žena s pred- logom ni strinjala. Usodne noči, bDo je to 3q oktobra lani, mu je baje žeijj izročila otroka, obtoženec je vsedel na kolo in ga odpj. Ijal štiri kilometre daleč ^ doma, do mesta,' kjer nare^ potok Bolska večji tolmun ga vrgel v potok. To je bilo malo pred četrto uro zjutraj Zena Marija je med razpravo zanikala tudi to izjavo te; zatrjevala, da ni sodelovalj pri tem gnusnem početju, pjj tem pa je zanimivo, da možj ni prijavila varnostnim orga nom. Na sodišču je zatrjeva' la, da je njen mož grobijar, in da jo je večkrat pretepej zato si ni upala. Vsa zadevj je prišla na dan šele po ne kaj mesecih, ko se okolišit prebivalci niso več zadovolje vali z- njimo izjavo, češ, dj sta otroka dala sestri v Voj vodino. Dogodek je tembolj žalo. sten ob dejstvu, da zakoncj nista niti poskušala najti dru ge rešitve s pomočjo social. nih delavcev ali s posvojitvi- jo. Vsled tega je sodni sena; spoznal Stanka Deželaka kri vega za premišljen umor ii ga obsodil na 8 let strogega zapora. Sodba še ni pravno močna. — ei 2 leti in 6 mesecev zapora za uboj prijatelja Alojza Esiha z Dolge vasi pri Ponikvi • NAJPREJ GA JE S STOLOM, ZATEM Z NOŽEM IN UMIRAJOČEGA ŠE Z GNOJNIMI VILAMI. • PIJAČA, DELOMRZNIŠTVO IN RAZUZDANOST STA BOTROVALI ZLOČINU, ZA KATEREGA SE JE MLADOLETNIK B. G. Z OSTROŽNEGA PRI PONIKVI POCENI IZMAZAL. Do uboja je prišlo, kot smo že poročali, v večernih urah 13. julija, potem, ko sta po- kojni A. Esih in mladoletnik B. G. prišla na mladoletnikov dom po delu pri kmetovalcu Zdolšku. že popoldne sta se med delom sprla, vendar so ju delavci pomirili. Po preje- mu plačila sta odšla domov, da bi si razdelila zaslužek, Esih pa je tudi mislil pre- spati pri B. G. Po prihodu na mladoletni- kov dom je bil baje ponovni vzrok prepira nasvet mlado- letnikove matere, ki je A. Esihu priporočala naj prene- ha z dosedanjim načinom živ- ljenja in se zaposli, ne pa da se preživlja s priložnostnimi zaslužki. Po izpovedi mlado- letnika in njegove matere je baje A. Esih vzrojil in žensko udaril. Mladoletnik se je za- vzel za mater, piišlo je do pretepa, mladoletnik je po- grabil kuhinjski stol in začel mlatiti po A. Esihu. Kmalu zatem je z mize vzel še ku- hinjski nož in z njim v hrbet zabodel A. Esiha. Ranjenega Alojza Esiha sta odganjala od hiše, in ko sta ga spravila ven je mladoletnik stekel zi njim, pograbil gnojne vile ii z njimi še v hrbet zabode bežečega Esiha. Ta se je pc približno sto metrih zavleke v koruzo. Mladoletnik B. G. je odše v Ponikvo na železni.ško po stajo, da bi obvestil varnost ne organe o svojem početju Po prihodu delavcev milice in celjske u J v, so skupno j bližnjimi občani začeli z iska njem ranjenca. Našli so gi šele ob svitu, ko je že izkrva vel. Sodni senat je pri razsodb upošteval obtoženčevo zmanj šano prištevnost ter zanemai jeno vzgojo in ga obsodil ]i na dve leti in šest mese(3ei mladoletniškega zapora. — e OTVORITEV PRIHODNJE LETO Šentjur pri Celju je na pre- cej prometni cesti Celje—Ro- gaška Slatina, v samem me- stu pa je že mnogo lastnikov motornih vozil, ki so morali dosedaj po benzin v Celje ali Rogaško Slatino. Že nekaj ča- sa pa pred avtobusno postajo za smer Celje potekajo dela na gradnji nove benzinske črpalke. Po predvidevanjih bodo vsa večja gradbena dela končana do 29. novembra, čr- p>alko pa bodo odprli šele prihodnje leto. Občina Šent- jur je za gradnjo črpalke prispevala 18 milijonov Sdin. SNEŽNA PLESEN Kljub na splošno dobri le- tini je na planinskem območ- ju šentjurske občine precej škode naredila snežna plesen na žitih. Zaradi davčnih olaj- šav so na predložene prijave naredili komisijske cenitve pri 49 kmetovalcih. Ocenili so, da je bila ozimina poško- dovana na preko 100 hektar- jih površine. Najnižji osebni dohodki Gospodarski in gospodinj- ski pomočniki oziroma po- močnice so bili ponekod v nekaterih krajih v zelo raz- ličnem položaju glede plače- vanja njihovga dela. Odnos delodajalcev je včasih mejil že na izkoriščanje. S poseb- nim odlokom o najnižjem osebnem dohodku so v obči- ni Šentjur določili, da mora imeti pri zasebnih delodajal- cih gospodarski pomočnik najmanj 40.000 Sdin, gospo- dinjska pomočnica pa 35.000 Sdin osebnga dohodka. Tak- šen odlok bo gotovo pomenil olajšavo za marsikatero dekle ali fanta, ki nista našla za- poslitve drugje. OGLAŠUJTE V CEL.ISKEM TEDNIKU TELEVIZIJA NEDELJA 22 10 9.25 POROČILA (Ljubljana) 9.30 Z ANDREJEM BLUMATJER- JEM — odd. narodno-zab. glasbe (Ljubljana) 10.00 KMETIJSKA ODDAJA (Za- greb) 10.45 ODDAJA ZA OTROKE (Beo- grad) 11.30 FILM ZA OTROKE (Ljub- ) Ijana 12.00 NEDELJSKA KONFERENCA (Zagreb) NEDELJSK6 POPOLDNE 19.10 DOLGO, VROČE POLETJE — serijski film (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Beograd) 20.45 CIK CAK (Ljubljana) 20.50 ZABAVNO-GLASBENA OD- DAJA (Zagreb) 21.50 PORTRETI IN SREČANJA (Zagreb) 22.05 TV DNEVNIK NOGOMETNO SREČANJE ŠPANIJA : CSSR (Ljubljana) PONEDELJEK 23 10 9.40 TV v SOLI — ponovitev ob 14.50 (Zagreb) 10.40 RUŠČINA — ponovitev ob 15 50 (Zagreb) 11.00 OSNOVE SPLOŠNE IZO- BRAZBE (Beograd) 11.40 TV V SOLI (Ljubljana) 16.10 ANGLEŠČINA (Beograd) 16.55 POROČILA (Zagreb) 17.00 MALI SVET — oddaja za otroke (Zagreb) 17.25 RISANKE (Beograd) 17.40 KJE JE, KAJ JE — oddaja za otroke (Beograd) 17.55 TV OBZORNIK (Ljubljana) 18.15 POJDAM U RirrE — Lepe pesmi so prepevali (Ljub- ljana) 18.45 KUHARSKI NASVETI • — PEHTRAN (Ljubljana) 19.15 TEDENSKI ŠPORTNI PRE^ GLED (Beograd) 19.40 ZAPOSLOVANJE — aktualna tema (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Beograd) 20.30 CIK CAK (Ljubljana) 20.40 John Mortimer: OPOLDAN- SKI POČITEK — TV dra- ma (Zagreb) 21.30 ANSAMBEL MUSICA NOVA (Zagreb) 22.00 TV DNEVNIK (Beograd) TOREK 24 10 9.40 TV V ŠOLI — ponovitev ob 14.50 (Zagreb) 10.40 ANGLEŠČINA — ponovitev ob 15.50 (Zagreb) 11.00 OSNOVE SPLOŠNE IZO- BRAZBE — ponovitev ob 15 10 (Beograd) 18.15 FILM ZA OTROKE (Ljub- ljana ) 18.25 TORKOV VEČER (Ljub- ljana; 18.40 SVET NA ZASLONU — zu- nanje-politična oddaja (Ljub- ljana) 19.20 T V OBZORNIK (Ljubljana) 19.50 CIK CAK (Ljubljana) 20.00 Budimpešta: PRENOS KON- CERTA OB DNEVU OZN (Intervizija) 21.45 MIR, HUMANOST IN PRI- JATELJSTVO MED NARODI — ofc koncu razstave v Slo- venj Gradcu (Ljubljana) 22.10 ZADNJA POROČILA (Ljub- ljana) SREDA 25 10 17.00 POROČILA (Zagreb) 17.05 LUTKOVNA SERIJA (Zagreb) 17.25 POPOTOVANJE PO AZIJI — poljudnoznanstveni film (Ljubljana) 17.55 TV OBZORNIK (Ljubljana) 18.15 ZDRUŽENJE RADOVEDNE- ŽEV (Zagreb) 19.00 REPORTAŽA (Zagreb) 19.30 MOZAIK KRATKEGA FIL- MA (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Beograd) 20.30 CIK CAK (Ljubljana) 20.40 Maksim Gorki: NA DNU — I. del TV igre (Ljubljana) 21.45 SRCE — MEDNARODNO SODELOVANJE (Ljubljana) 22.45 PREDOLIMPIJSKA TEKMO- VANJA V MEHIKI (Zagreb) ČETRTEK 26 IIj 9.40 TV V SOLI — ponovitev ob 14.50 (Zagreb) 10.35 ANGLEŠČINA - ponovitev ob 15.45 (Zagreb) 11.00 ANGLEŠČINA (Beograd) 16.10 TV V SOLI (Ljubljana) 17.05 POROČILA (Ljubljana) 17.10 Mark Twain: VELIKA PU- STOLOVŠČINA TOMA SAW- YERJA - I. (Ljubljana) 17.55 TV OBZORNIK (Ljubljana) 18.15 PO SLEDEH NAPREDKA (Ljubljana) 18.35 PO IZBIRI — glasbena od- daja (Zagreb) 19.00 DE2URNA ULICA — humo- ristična oddaja (Beograd) 19.40 TV PROSPEKT (Zagreb) 20.00 TV DNEVNIK (Beograd) 20.30 AKTUALNI RAZGOVORI (Beograd) 21.10 TV DRAMA — Maksim Gor- ki. NA DNU - II. del (Ljubljana) 22.15 TV DNEVNIK (Beograd) PETEK 27 10 9.40 TV V SOLI — ponovitev ob 14.50 (Zagreb) n.OO OSNOVE SPLOŠNE IZO- BR.AZBE — ponovitev ob 16.10 (Beograd) 17.25 PORosodah ki jih zdaj nikjer več ni. Skozi predmete, ki so jih prinesli otroci, spoznamo mi — zlasti pa oni sami — življenje prednikov svojega kraja. Zato je razstava tudi toliko vredna. Hkrati s to je na šoli od- prta še druga razstava: del akademske slikarke Elde Pi- ščančeve, ki živi samotno živ- ljenje v hribih nad Strmcem. Razstavlja v glavnem cvetje in pokrajino, ki ju ima izred- no rada. Ne bi rekli da ena razstava jemlje vrednost dru- gi. Nasprotno tako tesno ju povezuje moto »moj domači kraj«, da se zraščata v celo- to, ki hkrati trdno povezuje tudi otroška in že izoblikova- na prizadevanja za ohranitev preteklosti in sedanjosti. I. BURNIK Pionirji si z zanimanjem ogledujeo stare kolovrate, ki pa so le droben detajl njihove bogate razstave. (Foto: I. Bumik) IZID ŽREBANJA NAGRADNE IGRE „Mladi izbirajo" Ob drugem razpisu nagra- dne igre »Mladi izbirajo« smo prejeli v naše uredni- štvo le devet dopisnic, na ka- tere so udeleženci igre napi- sali ime filmskega igralca, ki jim je najbolj všeč. Največ glasov (5) je dobila Milena Dravič, zato smo za nagrade izžrebali tri udeležence igre, ki so izbrali njo. NAGRADE JE PRISPEVA- LO CELJSKO KINOPODJET- JE dobili pa so jih naslednji udeleženci igre »Mladi izbi- rajo«: 1. nagrada (brezplačen ogled desetih filmskih pred- stav v celjskih kinematogra- fih): Pranja Martinčič, Zalog 1, Petrovce pri Celju. 2. nagrada (brezplačen ogled petih filmskih pred- stav): Ivanka Mlinaric, Večje brdo 10, Dobje pri Planini. 3. nagrada (brezplačen ogled treh filmskih predstav): Peter Oprešnik, Trnovlje 100, Škofja vas pri Celju. Vse nagrajene vabimo, da dvignejo nagrade v celjskem mladinskem klubu. Ker je med mladimi-zelo malo zanimanja za razpisano nagradno igro, je bila tokrat zadnjikrat na vrsti. Mlade pa prosimo, da nam v zvezi s tem napišejo svoje želje in predloge. V. VIDMAR POMOČ ŽRTVAM AGRESIJE Po nepopolnih podatkih, saj nekatere družbeno-politič- ne organizacije še niso po- slale dokončnih obračunov, so občani konjiške občine zbrali za pornoč žrtvam im- perialistične agresije 324 ti- soč starih dinarjev. Delovne organizacije pa so iz svojih skladov, še več pa iz darova- nega osebnega dohodka de- lavcev nakazale milijon 638 tisoč starih dinarjev. ŠTIR,IE POŠKODOVANI iz Vojnika je voziF proti Ce- lju z osebnim avtomobilom KAMILO ZELIČ. V Šmarjeti ga je sopotnica LEPOSAVA RUŽIČ — KAPITANOVIĆ, ki je sedela za njim, prijela okoli vratu in mu potegnila glavo nazaj, pri tem pa mu je zakrila oči. Voznik je izgu- bil oblast nad vozilom ter za- peljal na levo stran_ s ceste in trčil v zidano vrtno ogra- jo. Pri tem so bili poškodo- vani: voznik, Leposava Ružič je dobila pretres možganov, LJUBICA TADIĆ udarec po glavi in ABDUL TAJROGDIN pretres možganov. Vse so od- peljali v celjsko bolnišnico. Škode na vozilu je za 5.000 N dinarjev. Podmladkarji in upokojenci Preteklo nedeljo je priredila krajevna organizacija Rdečega križa štore izlet z avtobusom na Sladko goro. Udeležili so se ga podmladkarji Rdečega križa osnovne šole v štorah in skupina starejših upokojencev, ki jih je povabila krajevna skupnost štore. Izlet je bil skrom- na na.grada podmladkarjem za njihovo humano pomoč pri oskrbovanju starejših občanov na njihovih do- movih. DVE KONFERENCI V KONJICAH v nedeljo, 29. oktobra bo redna letna konferenca mla- dinske organizacije konjiške občine. Zato v tem času v mladinskih aktivih na tere- nu, v šolah in v podjetjih razpravljajo o svojem delu v preteklem obdobju, hkrati pa predlagajo tudi svoje člane za novo občinsko vodstvo. Ta teden so o pripravah na ob- činsko konferenco komuni- stov razpravljali nekateri or- gani občinskega komiteja. Konferenca bo v novembru. KAM S SADJEM? To je vprašanje, ki si ga letos zastavlja marsikateri sadjar. To velja tudi za kme- tovalce iz Slovenskih Konjic, kjer je sadje obrodilo tako, kot že dolgo ne. Zadruga sadja ne odkupuje, kakšnih v'ečjih kupcev tudi ni, kup- cev na drobno pa tudi ni to- liko, da bi lahko pokupili vse količine. Nič čudnega ni zatorej, če kmetje polnijo sode z jabolčnikom. Ob tem pa je neverjetno, da ponekod prodajajo jabolka po izredno visokih cenah. PREUREDITVE V KOVINARJU v obrtnem podjetju Kovi- nar v Vitanju bodo letošnjo jesen nekoliko preuredili in povečali prostore. S tem bo- do nadaljevali že lani začeta dela, ki so jih takrat prelo- žili zaradi finančnih težav. Sicer pa tej gospodarski or- ganizaciji naročil ne manjka. Letos gredo najbolje v pro- met mlini za mletje sadja, kar je zaradi bogate sadne letine povsem razumljivo. OBRANO GROZDJE v konjiški občini so že obrali grozdje. Vinogradniki pravijo, da bo kvaliteta vina povsod dokaj dobra, pa tudi zaradi količine se ne pritožu- jejo. S tem pa ni rečeno, da' bomo dobro vino pili tudi v gostilnah, kajne? PROSLAVA VELIKEGA OKTOBRA Tudi v Slovenskih Konjicah so začeli pripravljati prosla- vo 50-letnice oktobrske revo- lucije. V ta namen bodo pri- redili posebno slovesnost, s predvajanjem ustreznega fil- ma, pripravili pa bodo tudi razstavo fotografij, ki pona- zarjajo oktobrsko revolucijo in našo narodnoosvobodilno borbo. Po L L Idriessu išr€M4l4Plam€*u nu Kf^rđiln^^m marju Riše Miha A lic 38. Neznani vojščaki so bili pravi velikani, večji in močnejši od aureedskih lovcev — razen orjaškega Cut-cuta — in že na prvi po- gled temeljito oboroženi. Gosti dolgi lasje so jim padali na ramena. Nekateri so nosili brade, drugi pa so bili obriti. Večina so bili temnorjave polti; bliskajoče so oči, samo- zavesten nasmeh in živahne kretnje so zgo- vorno pričale, da se zlepa koga ne ustrašijo. S temi ljudmi se ne kaže šaliti, je Jakec koj uganil. Vojščaki so ostali na kanuju, medtem ko je visok, postaven možak skočil na obrež- je in se podvizal k belima dečkoma. Bilo je vse tiho. Možak se je spustil na kolena. Nekaj minut ga je motril, nato pa je vzklik: nil: »Evas, Eavas!« Objel je Billovo glavico, in se razjokal. Jakec je vedel, da je to Dup- pa, ki je Billa potemtakem sprejel za svo- jega sina. Prešinilo ga je boleče spoznanje, da se taka pomota v drugo ne more pono- viti! Plašno se je ozrl, ko da bi iskal po- moči, toda videl je samo Cut-Cuta, ki se je režal na vsa usta in prekrižal roke na svo- jih orjaških prsih. Zdajci je stari vojščak izpustil Billa, pla- nil na noge, silovito zgrabil Jakca in uprl tudi vanj svoj vprašujoči pogled. Sekunde so se vlekle v neskončnost... TEDNIK, 19. OKTOBRA 1967 9 NA X??ATKO DVODNEVNI SEMINAR Občinski/^ sindikalna svet Trbovlje bo v okviru akcije za poglobitev zmanja sindi- kalnih delavcev pmpravil v oktobru dvodnevni seminar za predsednike sindikalnih podružnic. Na seminarju bo- do obravnavah samoupravlja- nje in sedanje pogoje gospo- darjenja, nadalje nagrajeva- nje in delitev dohodka ter praktično delo in bodoče na- loge predsednikov sindikal- nih podružnic in članov vod- stev organizacdj Zveze sindi- kaitov. ■ -nk- USTANOVNE KONFERENCE Te dni so v Trbovljah opra- vili ustanovne konference oeke. Spričo pre- velike teže se je zlomilo ne- kaj betonskih plošč. Pri tem sta padla skoei nastalo odpr- tino 5 m globoko zidarja ša- banovič in 19-letni Slobodan Sulaver. šabanov«5 je zaradi hudih poškodb umrl, Sulaver pa ima zlomljeno nogo. Ope- ka, ki je padaJa s strehe je poškodovala tudi Slavka Ada- moviča, ki je tisti čas delaJ pri dvigalu. fvr) SLABA CESTA Se pred meseci je bila ma- kadamska cesta iz Trbovelj do izletniške točke na Kleku dobro vzdrževana. Zdaj je že nekaj časa v takem stanju, da ne kliče le po gramozu in cestarju, temveč sodi med najslabše cestne odseke da- leč na okoli. (vr) NOVA ŠTEVILKA »BILTENA« Sekretariat Občinske kon- ference ZKS Trbovlje je te dni izdal novo številko »Bil- tena«. Uvodoma je • v njej objavljeno nekaj misli na te- mo »ZK kot sodobno orga- nizirarm družbeno politična sila«, nov predlog začasnih pravil o organiziranju ZK v občini ter nekateri statistični podatki o strukturi članov ZK glede na nove oblike organi- ziranja ZK v občini. nh Investicijski biroji v Trbovljah, ki delujejo v okviru pii*lovnega združenja RUDIS, so v zadnjem obdobju dosegli mnoge mednarodne uspehe. Tudi doma so se uvelja- vili s projekti za gradnjo letališč, v mednarodnih delih pa se vključujejo v gradnjo plino- in naftovodov, hotelov, poslovnih in stanovanjskih zgradb. BO TREBA OMEJITI OBSEG DELOVANJA TRBOVELJSKE BOLNIŠNICE? Zakaj pogodba - če ni denarja 2e pred časom smo opozorili, da tudi v Splošni bol. nišnici Trbovlje močmf ovira normalno poslovanje ne- urejeno financiranje. Sicer so Trbovedjčani pod- pisali ustrezno pogodbo o fi- nanciranju dejavnosti z Ijub- Ij-ansko Komunalno skup- nostjo socialnega zavarova- nja, vendar so letos preje- mah denar v znesku, ki je precej manjši od tistega, ki je določen s pogodbo. Tako so iz meseca v mesec nara- ščali dolgovi splošne bolniš- nice Trbovlje, saj je bilo de- narja zadosti le za izplačilo osebnih dohodkov zapK)slenih in za druga, res tmjna plači- la. Večini dobaviteljev so da- jali le akcmtacije, namesto da bi poravnavali račune, še teže je od meseca juUja na- prej, ko so prlšM v sestav splošne bolnišnice Trbovlje tudi stacionarji zs^rsik^a zdravstvenega doma, ki po novih zakonskih določbah ni- majo več pogojev za samo- stoj'no delovanje in obstoj. V splošni bolnišnici Trbov- lje so še avgusta poudarjali, da spričo omenjenih sred- stev za normalno poslovanje ne bo prišlo do okmdtve ob- sega zdravstvenega varstva oziroma uslug. Težave zaradi FKjmanjkanja denarja so sku- šali reševati predvsem z dru- gimi ukrepi. Tako kljub več- jemu obsegu del .osebni do- hodki zaposlenih V trbovelj- ski splošni bolnišnioi niso naraščah, pač pa nazadovah, odločno so šli v akcijo za zmanjšanje nadtir, reorgani- zirali so nekatere "službe, vendar ne na škodo učinko- vitosti ozirotna kakovosti zdravstvenega varstva in zdravljenja, uvedli pa so tudi kar najbolj dosledno varče- vanje pri materialnih izdat- kih. Te dni se je položaj tako zaostril, da so o njem raz- pravljali na skupni seji de- lavskega sveta in upravn^a odbora splošne bolnišnice Trbovlje, na katero so pova- blM tudi predstavnike vseh treh revirskih občinskih skup- ščin. Ob kcHicu septembra so se namreč povzpeli doigovi trboveljske splošne bolnišni- ce do dobaviteljev že skoraj na 400.000 novih din, zaposle- ni pa prejemajo že dalj ča- sa 80 odst. osebne dcdaodke, četudi so občutno zmanjšali stroške poslovanja. Na izre- dno težaven finančna položaj vpliva zlasti dejstvo, da pre- jema splošna^ bolnišnica Tr^ bovlje na mesec 110.000 no- vih din manj, kot bi jih sicer morala skladno s pogodbo, ki jo ima z ljubljansko Ko- munalno skupnostjo socialne- ga zavarovanja. Po obširni razpravi so sa- moupravni organi splošne bolnišnice Trbovlje sklenili, da bodo predlagali svetu re- gionalnega Zdravstvenega cen- tra v Ljubljani, naj preuči probleme, ki se porajajo v zvezi s financiranjem dejav- nosti splošne bolnišnice Tr- bovlje. Vsekakor bo jK>treb- no zagotoviti, da bo ljubljan- ska Komunalna skupnost so- cialnega zavarovanja skladno s sklenjeno pogodbo name- njala mesečno po 460.000 no- vih din za financiranje de- javnosti splošne bolnišnice Trbovlje. Ob tem se poraja vprašanje, čemu pogodba, če denar ne prihaja tako, kot je v pogodbi določeno! Kohkor ne bo v čim kraj- šem času urejeno vprašanje financiranja, se utegne dc^o- dditi, da bo treba omejiti ob- seg delovanja splošne bolni- šnice Trbovlje, saj dolgo\; nenehno naraščajo, zaposleni pa bodo lahko prejemali v tem primeru le minimalne osebne dohodke. .nk- Tudi v tujini IZ DEJAVNOSTI INVESTICIJSKIH BIROJEV TRBOVLJE Trboveljski Investicijski bi- roji so se v zadnjem času močno uveljavili s projektira- njem v tujini in enako z del- nim engineeringom. Tako imajo Trboveljčani v Frankfurtu projektivni center v okviru lastne projektivne organizacije. V Maroku in Alžiriji izvajajo projektiranje v okviru poslovnega združe- nja RUDIS iz Trbovelj. Za nast9p v mozemstvu so Investicijski biroji Trbovlje formirali poseben konzorcij projektvnih organizacij Slo- venije, s katerim prevzamejo v Libiji gradbeno nadzorstvo in delni engineering za tako Imenovani IDRIS plan, ki predvideva v prvi fazi grad- njo 14.000 stanovanj v Tripo- Msu, Bengaziju in še v ne- katerih drugih mestih j. krajih. V okviru konzorcij bodo projektirali in organi^ raU gradnjo televizij skegi omrežja v LiMji ob sodelov^ nju partnerja iz Francije; uj^^ reemo pogodbo o tem ho^ podpisali že v kratkem. V Nemški demokratični publiki, kjer nastopajo tu(j( v okviru poslovnega združe, nja RUDIS, projektirajo ^ okviru konzorcija hotel, s* mi pa načrtujejo izgradnjo pivovarne v Weissensee. Velj, ko poslovno zgradbo, to stolpnico, v kateri bo izvoj na hiša s tisoč delovnimi me sti, pa projektirajo v Budim, pesti. V Avstriji so letos prevzeij snemanje in projektiranje 9(1 km dolgega naftovoda, v ne katerih državah zahodne Ev rope pa že dalj časa monti rajo plinovode ozircana naf tovode. Enota aeroengineeringa In vesticijskih birojev Trbovlje ki ima sedež v Beogradu, s« je zdaj začela vse bolj vkljn čevati v mednarodno delitev dela. Prejela je namreč a naročila za rekonstrukcije oziroma načrtovanje novii letališč v Sudanu in Alžiriji —ni Prometne nesreče Na trboveljskih cestah je bilo od začetka leta do 10. sept. že 114 prometnih ne- sreč. To je precej več kot v Istem obdobju lani. Povečalo se je tudi število p>onesreče- nih oseb, večja pa je tudi gmotna škoda. V obdobju od juhja do 10. septCTnbra so na postaji milice v Trbovljah zabeležili 37 prometnih ne- sreč, od tega je bilo 13 huj-- ših in 24 lažjih, poškodova- nih pa je bilo 13 oseb (5 hu- je in 8 lažje). Največkrat je prišlo do prometne nesreče zaradi izsiljevanja prednosti (v 11 primerih), sedemkrat spričo vinjenosti voznikov, v šestih prim&nh zaradi nepoi- merne hitrosti, osemkrat za- radi neprevidnosti in neob- zimosti voznikov in v petih primerih spričo drugih vzro- kom'. Gmotno škodo so oce- nili na 43.600 novih dinarjev. Promet na trboveljskih ce- stah narašča takorekoč iz dneva v dan. Ceste, pred- vsem glavna, ki pelje od že- lezniške postaje skozi mesto proti Gaberskem, so ostale nespremenjene. V Trbovljah so z nekaj ukrepi skušali ublažiti cestno zagato. Obilo preglavic v prc«rretu pa še vedno delajo sami vozniki motornih vozil, ki ne upo- števajo prometnih predpisov. Zlasti je letos zaskrbljujoč pojav vinjenosti voznikov. RAZŠIRJETSTA seja REVIRSKEGA KOMITEJA ZK V TRBOVLJAH Na rešetu medobčinsko sodelovanje v sredo, 11. oktobra, je bila v Trbovljah razširjena seja revirskega komiteja Zveze komunistov, na kateri so obravnavali nekatera vprašanja v zvezi z razvija- njem medobčinskega sodelovanja in problematiko na- daljnjega razvoja Zveze komimistov, sprejeli pa so ok. virni program seminarja za sekretarje novoustanovlje- nih organizacij ZK. Politični sekretar revirske- ga komiteja ZK, Marjan Oro- žen, je nanizal na seji več vprašanj, ki se porajajo v zvezi z razvijanjem inedob- činske^ sodelovanja. Pred- vsem je poudaril, da posta- jajo vprašanja odnosov med občinami in delovnimi orga- nizacijarai vse bolj aktvialna in da že začeti integracijski procesi terjajo, da posamez- na vprašanja sproti idejno pjolitično analizirajo in razja- snijo. Velika večina Ijiidi v revir- jih spoznava nujnost tesnej- šega sodelovanja in tudi po- vezovanja na področju gospo- darstva in družbenih služb. Vendar je hkrati s tem mo- goče zaznati tudi odpore; pri ekonomsko močnejših je pri- sotna bojazen pred preliva- nje mdenarja, čeprav razpo- lagajo že zdaj delovne organi- zacije z več kot 60 odstotki dohodka, ekonomsko šibkej- ši pa menijo, da integracijski procesi zmanjšujejo možno- sti za rešev^^'o inValnih pro- blemov. Integracijske procese ne gre pojmovati le zgolj kot koncentracijo oziroma zdru- ževanje samoupravnih pravic na določenem področju, pač pa pa-edvsem kot procese kre- pitve gospodarske moči re- virjev, kar je tudi interes pro- izvajalcev. Integracijski pax>- ce^ morajo torej prinesti pri- dobitve vsem, sedanja različ- na stališča do teh procesov p>a so predvsem odraz različ- ne stopnje razvitosti oziroma ekonomske moči. V prihodnje bo problema- tika glede razlik v stopnji razvitosti i>osameznih občin v revirjih še boli prihajala do izraza. Zato bio potrebna kar najv^ja mobilizacija vse- ga razpoložljivega denarja za nadaljnji razvoj gospodarst- va. Tem nalogam bodo mora- le nameniti več pozornosti tudi skupščine vseh treh re- virskih občin. Regionalni pro- gram razvoja revirjev bi moral nakazati, kje je oziro- ma, kakšno naj bo mesto po- samezne občine oziroma de- lovne organizacije. Zato je potrebno pospešiti dela pri izdelavi tega regionalnega programa razvoja, saj je od E>oložaja in nadaljnjega raz- voja gospodarstva odvisen tu- di razvoj revirjev Zaradi izredne ;xjniemb.a'_)- sti vprašanj v zvezi z razvija- njem medobčinskega sodelo- vanja v revirjih, so sklenili na zadnji razširjeni seji, da bodo razpravo o tem nadalje- vali na eni izmed prihodnjih sej revirskega komiteja ZK, ko bodo skušali posamezne ugotovitve tudi bolj podrob- no obravnavati z idejno p>oli' tičn^a vidika in izoblikova- ti konkretna stališča revirske organizacije Zveze komuni- stov do teh vprašanj. Ko so člani revirskega ko- miteja Zveze komuiiistov ob- ravnavali nekatera vprašanja v zvezi s problematiko na- daljnjega razvoja Zveze ko- munistov, so piredvsem po- udarili potrebo p>o okrepjitvi Zveze komimistov, posebej še iz vrst mladih neix>sred- nih proizvajalcev. V razpravi so ix>udariU tudi potretto, da preučijo način stalnega dela z mladimi na srednjih in Strokovnih šolah oziroma s člani družbenopolitičnih or- ganizacijah, samoupravnih or- ganih in društvih. Sekretari- ati občinskih konferenc ZK v Trbovljah, Hrastniku in Zagorju ob Savi pa naj bd zagotovih, da bi novoustanov- ljene organizacije ZK izdelale dolgoročnejše programe delo- vanja v zvezi z nadaljnjim razvojem ZK. Na prihodnjih sejah bi morale občinske konference ZK dati politično oceno teh gibani in spre.if^-i ustrezne zaključke. —nk TRGOVSKO PODJETJE NA VELIKO IN MALO S SERVISI „AVTO CELJE" CEUE prodaja za devizna sredstva: — peči na plinsko olje in štedilnike »GIBO« — traktorje, motorne kosilnice s priključki »BER- TOLINI« — motorne kosilnice in motorne žage »ALPINA« — pralne stroje CASTOR-RELAX z garancijo 1 leta Plačilo v devizah sprejema blagajna konsignacij- skega skladišča. Devizno plačilo v gotovini lahko opravi tudi v korist tretjih oseb — vsak tuj državljan — državljan SFRJ s potnim listom V h^nsignacijskem skladišču prodaja za tuja pla- čilna sredstva tudi osebne avtomobile znamke »RE- NAULT« in »ALFA ROMEO«. Za obisk se priporoča kolektiv „AVTO CETJE*' TMBOVLJE 10 liiUNIK, la. OKTOBEA 196T prijeten l(otiček v enem izmed treh prostorov nove parstvene ustanove, ki so jo uredili v nekdanji zdravst- veni ambulanti rudnika. LEPA PRIDOBITEV HRASTNIŠKIH PREDŠOLSKIH OTROK \ova varstvena ustanova Pred kratkim so v naselju rudnik v Zgornjem Hrastni- ku preuredili prostora bivše zdravstvene ambulante za potrebe otroškega varstva. Z otvoritvijo nove varst- vene ustanove so v Hrastniku realizirali pomemben del programa srednjeročnega razvoja varstva predšol- skih otrok. Prihodnje leto nadaljnje povečanje sedanje varstvene ustanove. Po najnovej.ših podatkih bo odslej v občini Hrastnik vključeno v organizirano var- stvo nad 260 otrok. Kljub te- mu bo deležno varstva ko- maj 18 odstotkov vseh pred- šolskih otrok. Seveda še leiJ čas ne bo mogoče zagotoviti ustreznega varstva vsem otro- kom, bistvenega pomena pa^ je to, da je v hrastniških ustanovah največ otrok, kjer sta oba starša zaposlena. S tem so jim prihranili nemalo skrbi in omogočili bolj pro- duktivno delo. Nova varstve- na ustanova razpolaga s tre- mi dokaj velikimi in svetli- mi prostori. Na voljo je tu- di prostor za mlečno kuhi- njo. Denar za novo ustanovo so prispevali: kolektiv podjet- ja »Sijaj«, stanovanjsko pod- jetje in občinska izobraževal- na skupnost. V preureditev so vložili okoli 30.000 ND. S kolikšno pozornostjo so ljudje spremljali preureditve- na dela, dokazuje najbolje otvoritvena slovesnost, na kateri se Je zbralo nad dve sto občanov. Prebivalci Zgor- njega Hrastnika so z velikim zanimanjem gledali program, ki so ga izvajali najmlajši obt- čani Hrastnika. V novo otro- ško ustanovo se je nemudo- ma vpisalo 75 otrok, sedanja zmogljivost je za 80 malčkov. Zavoljo potreb nameravajo v Hrastniku povečati sedanjo otroško ustanovo, brž ko se bo preselila zobna ambulan- ta. Računajo, da bodo s pri- dobitvijo teh prostorov lahko vpigali še najmanj 40 do 50 otrok. Tedaj bodo razširili tudi kuhinjo, ker namerava- jo pripravljati tudi opoldan- ske obroke. Z uresničitvijo srednjeroč- nega plana razvoja ot.roškega varstva bo vsekakor treba še nekoliko počakati. Vendar so z otvoritvijo omenjene ustanove realizirali zelo po- membno določilo tega plana- Občinska izobraževalna skup- nost, socialnoskrbstveni orga- ni občinske skupščine in dru- ge organizacije, ki skrbijo za varstvo predšolskih otrok, pričakujejo, da bodo tudi po- slej delovni kolektivi podpi- rali nadaljnjo urejanje otro- ških varstvenih ustanov. Brez te, dokaj velike podpore, bi v oU5ini vsekakor ne mogli ta- ko hitro urejati teh proble- mov. Ne smemo namreč po- zabiti, da so komaj pred do- brim letom uredili tudi novo varstveno ustanovo na Dolu pri Hrastniku. —an S SEJE SKUPŠČINE OBČINE HRASTNIK Zoper hujše nesreče Odborniki so, med drugim, sklepali o predlogu odloka o ustanovitvi medobčinskega zdravstvenega regionalne- ga centra s sedežem v Ljubljani, sprejeli stališča glede osnutka statuta Komunalno obrtnega podjetja in se seznanili s predlogom o izdelavi regionalnega progra- ma gospodarskega razvoja zasavskih revirjev. Osrednjo pozornost so po- svetili analizi varstva pred naravnimi in drugimi hudi- mi nesrečami ter predlogu načrta za primer elementar- nih nezgod v občini. Občina Hrastnik stoji na potresnem območju sedme stopnje. Sta- rejša poslopja so večidel zgrajena na klasičen način in ne ustrezajo v celoti mini- malnim zahtevam varnosti. En del hrastniške občine je izpostavljen poplavam. Ob močnem deževju in topljenju snega Sava prestopi bregove. Zavoljo tega je zmeraj mo- žen vdor vode v skladišče gostinskega pKKijetja »Jelka«, čeprav so most čez Savo po- pravili, ga utegne deroča vo- da odnesti. Stalna nevarnost preti tudi tovarni kemičnih izdelkov in steklarni zaradi naraščanja struge Bobna- ob dolgotrajnem deževju. Odbor- niki so priporočili skupščini, da stori nadaljnje ukrepe v tej smeri, predvsem da čim- prej zaključijo regulacijo strug kot potoka Boben. Ena izmed najhujših ele- mentarnih nesreč, ki veno- mer grozi hrastniški dolini, so premiki zemeljskih gmot z levega, strmega pobočja nad potokom Boben. Zato bi morali čimprej najti pota in način za zmanjšanje te nevarnosti. To so le nekatere možne nesreče, ki groze hrastniškim občanom. Zaradi tega so od- borniki v celoti sprejeli okvirni program zavarovanja in predlagali nekatere dodat- ne ukrepe za primer nezgod. Odborniki so se zavzeli tu- di za eventualno spremembo organizacije gasilske službe, ki naj bi jih ljudje storili v primerih kakršnih koli ele- mentarnih ali drugih nesreč. -an- PEREČI PROBLEMI TRGOVSKE MREŽE Premalo sodobnih lokalov Pred vojno zgrajeni trgov- ski lokali dandanašnji ne ustrezajo. Bojda so nekatere poslovalnice stare nad se- demdeset in več let. Vpraša- nje je, če jih je vredno pre- urediti, saj bi za to potrebo- vali več deset milijonov SD, medtem ko bi prodajne po- vršine ostale iste. Vse bolj na tesnem so v Hrastniku tu- di glede preskrbe s kruhom. Obe pekami sta stari, za novo gradnjo pa ne bi bilo dovolj 80 milijonov SD. Ob- činska skupščina je sicer že pred leti nakazala možnosti za gradnjo nove pekarne, žal pa Trgovsko podjetje samo ne rnore zbrati potrebnega denarja, niti dobiti zadostne- ga posojila. Zato se občani vse bolj nagibajo k mnenju, da bi kazalo tudi za dogra- ditev nove pekarne združe- vati denar. Trgovsko podjetje v Hrast- niku namerava v bližnji pri- hodnosti urediti sodoben tr- govski lokal na Logu, kjer je v minulih štirih letih zraslo veliko naselje. Za zdaj imajo namreč stanovalci tega po- dročja na voljo le majhno trgovsko poslovalnico, ki je že davno odslužila. Pomanj- kanje sodobnih trgovskih lo- kalov onemogoča ustrezno izbiro blaga. Občani nakupu- jejo razne gospodinjske in druge stroje ter drugo po- membnejše blago drugod, bo- disi v Celju ali v Trbovij^ in Ljubljani. Račtmajo, da ljudje za te nakupe potrošijo letno okrog eno tretjino svo- je kupne moči zunaj občine. To pa je denar, ki ga ni za- metavati, saj bi lahko trgov- ska podjetja v komimi pre- cej povečala promet, seveda, če bi povečali število specia- liziranih in drugih posloval- nic, an IZVOZ IZ PODJETJA »SIJAJ« Med drugimi hrastniškimi delovnimi organizacijami se je letos začel uveljavljati v izvozu tudi kolektiv podjetja »Sijaj«. Za letos so predvi- deli izvoz v višini 60 milijo- nov SD. Do konca septembra letos so prodah v tujino že nekaj nad 40 milijonov SD blaga. Dve tretjini izdelkov so izvoziU v Zahodno Nemči- jo, preostale količine pa v Avstrijo. Pred kratkim je podjetje podpisalo že drugo kooperacijsko pogodbo v so- sednji Avstriji, s čimer bodo izvozne možnosti podjetja še povečali. IIRASINIK "nTkratko ANKETA ŠOLE NA DOLU Vodstvo osemletne šole na Dolu pri Hrastniku je pred kratkim naslovila na starše otrok, ki obiskujejo to vzgoj- no ustanovo, anketo, v ka- teri naj bi odgovorili, kakšna predavanja želijo poslušati na roditeljskih sestankih, šol- sko vodstvo je predlagalo dvanajst izbranih poglavij, ki bi utegnila koristiti star- šem pri vzgoji njihovih otrok. Na anketo je odgovo- rilo 85 odst. vseh vabljenih roditeljev. Starši so se odlo- čili za štiri predavanja: »Star- ši in otroci med seboj«, »Družinska in družbena vzgo- ja otrok«, »Kako zaide otrok na kriva pota?« in »Zdravje in bolezni otrok!« Na pri- hodnjih sestankih bodo zato- rej starši, ko bo govor o de- lu otrok v šoli, poslušali tudi predavanja, ki jim bodo po- magala pri vzgoji njihovih malčkov. an ZANIMIV IZLET HRASTNIŠKIH BORCEV Pred dnevi je občinska zve- za združenj borcev NOV v Hrastniku spet organizirala potovanje svojih članov v znane partizanske kraje. To- krat so nekdanji borci izra- zili željo, da bi videli sp>o- menik žrtvam na Urhu pri Ljubljani in Turjaški grad na Dolenjskem. Na pot se je od- pravilo okoli 110 udeležen- cev, ki so si z zanimanjem ogledali oba kraja. S tem je občinska zveza združenj bor- cev NOV v Hrastniku v celo- ti realizirala svoj letošnji na- črt obiskov partizanskih kra- jev v neposredni in daljnji okolici. ->Bi- PREDAVANJA IZ ZUNANJE POLITIKE Sekcija za ^ preučevanje mednarodne politike pri Iz- vršnem odboru občinske kon- ference Socialistične zveze v Hrastniku bo v jesenskem in zimskem obdobju organizira- la več posvetovanj s ])odroč- ja modemih odnosov in zu- nanje politike SFRJ. Za ne- katera predavanja bodo na- prosili člane sekcije za zuna- njo politiko pri republiški konferenci SZDL v Ljubljani, ostala pa nameravajo pri- praviti z domačimi predava- telji. Na željo poslušalcev bodo pripravili še druga pre- davanja s tega področja. an IZVOZ IZ STEKLARNE HRASTNIK Do konca septembra so v hrastniški Steklarni izvozili za blizu en milijon 400.000 dolarjev izdelkov. Največ bla- ga so prodali v Zahodno Nemčijo, zatem v druge de- žele zahodne Evrope in ZDA. Celotna realizacija v Steklar- ni je v prvih devetih mesecih letos dosegla 45 milijonov 881.000 ND. Septembra so proizvedli 1,276 ton stekla oziroma steklenih izdelkov, še zmeraj pa ima kolektiv velike težave zaradi plačni- kov. Ti so konec septembra dolgovali pKDdjetju eno mili- jardo 50 milijonov SD. an MARJAN OROŽEN MED HRASTNIŠKIMI MLADINCI Sekretar revirskega komi- teja ZKS Marjan Orožen se je odzval povabilu hrastni- ške mladine, da bi jim govo- ril o integracijskih procesih na gospodarskem področju v zasavskih občinah. Sekretar revirskega komiteja ZKS je razen tega odgovarjal na ne- katera druga, aktualna vpra- šanja reorganizacije ZKS, dmžbenopolitične aktivnosti mladine in izobraževanja. Na osnovi razgovora bodo v Hrastniku usmerili del aktiv- nosti mladih na probleme štipendiranja in nekatere dru- ge zadeve. an V SEPTEMBRU ZADOVOLJIVA INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA Samo 0,2 odst. pod planom -Industrijske delovne orga- nizacije iz Trbovelj so doseg- le, septembra rekordno vred- nost proizvodnje v tem letu;* dosegle so namreč kar 10 )d- stotkov letnega plana vred- nosti proizvodnje, to pa je pripomoglo, da vrednost pro- izvodnje v razdobju januar— september zaostaja le še za 0,2 odstotka za planskimi predvidevanji. Pričakovati pa je mogoče, da bo že v okto- bru vrednost proizvodnje tr- boveljske industrij« presegla planske naloge. V Mehaniki, Rudniku rja- ve,G;a premoga Trbovlje — Hrastnik, Termoelektrarni in industrijskem podjetju Meso so planske naloge, kar zade- va vrednost proizvodnje, pre- sejrli. V septembru so tudi v Strojni tovarni dosegli rekor- dno vrednost proizvodnje in so se že precej približali planskim predvidevanjem. Trboveljsko — hrastniški rudarji so prejšnji mesec na- kopali 3.300 ton rjavega pre- moga več, kot je določal plan. Proizvedli so 96.900 ton rja- vega premoga in dosegli rud- niško storitev 2 toni na de- ia\mik na zaposlenega. Ob toncu septembra so začeli. kupci redneje odvzemati pre- mog in je i)i\o odpovedi -na- ročil precej manj kot prejš- nje mesece. V Mehaniki so presegli devetmesečni plan proizvodnje za četrtino, ob koncu septembra pa so že dosegli letni plan prodaje; to so v primerjavi e lanskim le- tom povečali za petino. Tudi v Cementarni so presegli de- v^etmesečni plan proizvodnje, proizvedli pa so 150.300 ton portland cementa. V Termo- elektrarni planskih nalog ni- so dosegli, ker ni b41o večjih potreb po termoenergiji. Zadovoljivi so tudi devetme- sečni izvozni do.sežki trbovelj- skih industrijskih delovnih o.rganizacij. Iz Strojnic tovar- ne, Iskrme Tovame polpre- vodnikov. Mehanike in Tovar- ne pohištva so izvozili do konca septembra skoraj za 1,900.000 dolarjev izdelkov, s tem pa so dosegli že 84 od- stotkov letnega plana izvoza. V Mehaniki so letni izvozni načrt (1.600 dolarjev) že pre- .segli, v Strojni tovarni pa je izvoz za 200.000 dolarjev več- ji od planskih predvidevanj. Slabše je bilo prejšnji mesec z izvozom iz Iskrine Tovame polprevodnikov, saj so izvo- zili le za dobrih 6.000 dolar- jev izdelkov. —nk Priprave na refe- rendum v hrast- niškem rudniku Nedavna konferenca aktiva ZK hrastniškega rudnika je med dmgim sklenila, da se pripravijo na referendum za integracijo zasavskih premo- govnikov. V Hrastniku so v ta namen ustanovili posebno komisijo iz vrst predstavni- kov aktiva ZK in sindikata v rudniku, sindikalnega sve- ta in nekaterih dmgih druž- benopolitičnih organizacij. Na- loga komisije bo, da poma- ga pri pripravah na referen- dum in sklicevanju sestan- kov, na katerih bodo govo- rili o pomenu združitve obeh zasavskih rudnikov. Kot je znano, morajo biti vse pri- prave zaključene najkasneje do sredine decembra letos. -an- Obiščite naš POSTELJNI oddelek V POSLOVALNICI CELJE TEDNIK, 19. OKTOBRA 1967 11 NA KRATKO^ USTANOVNE KONFERENCE KRAJEVNIH ORGANIZACIJ ZKS V ZAGORJU V Zagorju ob Savi so bdle minule dni prve ustanovne konference krajevnih organi- zacij ZKS. Na sestankih so komunista obravnavali orga- nizacijsko strukturo ZK v občini, pravila občinske kon- ference ZK, programa svo- jega delovanja in idejnoix>li- tično usposabljanje. Konfe- rence bodo predvideno kon- čane še ta teden. V Zagorju ob Savi bo po sklepu nedav- ne občinske konference ZKS delovalo petero krajevnih or- ganizacij ZKS in samostoj- ne mladinske organizacije ZKS. -an- OBNOVLJENA CESTA IZLAKE—TROJANE Ljubljansko cestno podjet- je bo prihodnji teden konča- lo rekonstrukcijska dela na odseku ceste Izlake — pod Trojanski klanec v dolžini treh kilometrov. Občinski skupščini je uspelo zagotoivi- ti še preostalih 42 milijonov SD, potrebnih za dokončanje te obnove. Denar, v višini okrog 180 milijonov SD, so prispevala trboveljska in za- gorska podjetja ter delno tu- di cestni sklad SRS. Z do- končanjem teh del bo ta zna- na prometna pot v Zasavje povsem asfaltirana, razen na cestnem odseku »Hudner«— Kisovec, kjer bo treba zago- toviti še denar za gradnjo mostu čez potok Medijo in za priključek na že asfalti- rano cestišče skoai naselje Kisovec. an KONFERENCA MLADINSKE ORGANIZACIJE ZK Pred dnevi so se sešli mla- di komunisti na ustanovno konferenco svoje , organizaci- je ZK. Ob tej priložnosti so podrobno govorili o deJu svo- je organizacije in nekaterih aiktualnopoMtlčmh problemih svojega nadaljnjega delova- nja v driižbanem življenju komune. Razen tega so se v razpravi dogovarjali o potre- bi pospešenega sprejemanja mladih ljudi v vrste ZK, pri čemer so poudariM, da se morajo za to zavzemati vse družbenopolitične organdzaci- je v občini. Sekretariat mla- dinske organizacije ZK bo v kratkCTi na osnovi raaprave isjdelal program, ki ga bodo mladi člani ZK obravnavali na prihodnjem sestanku. an RAZGOVOR O PROBLEMIH OTROŠKEGA VARSTA Pred kratkim je bil v ob- činski skupščini Zagorje ob Savi posvet o programiranju otroškega varstva. Razgovo- ra so se udeležili predstavni- ki obeh največjih krajevnih skupnosti v Zagorju, sodelo- val pa je tudi predstavnik občine Domžale, kjer so prav- kar iadelaii obsežno študijo o prihodnjem razvoju tega varstva. Zanimiva analiza omogoča namreč pregled ce- lotnega družbenoekonomske- ga življenja Domžal. Po raz- pravi so udeleženci posveto- vanja ugotovili, da bi se mo- rala podobne študije k>titi občinska skupščina Zagorje. V kohkor bo skupščina pred- log sprejela, bodo izdelavo programa zaupali analitsko- planskemii oddelku uprave skupščine občine Zagorje. Slovo od Karla Krautbergcrja-Gagoviča Karel Krautberger-Gagovič, prvoborec, partizan, koman- dir, komandant, rezervni ka- petan JLA se je zaman upi- ral bolezni in ranam, doblje- nim v NOB. Umrl je, star komaj 48 let. člani občinske zveze združenj borcev NOV, številni Zagorjani, prebivalci feviirjev in nrmogi prijatelji in znanci Slovenske Koro- ške, Dolenjske in drugod so z njim izgubili soborca, so- tovariša in človeka, ki jim je bil drag in ljub. V aktiven in organiziran od- por zoper okupatorja se je vključil že avgi-ista 1941, s;i^. Wo leto kasneje pa je 14^ borec I. štajerskega b;. na. Med NOB je opravij .1 membne dolžnosti. Nekaj sa je bil komandir zaščitna čete komandanta Staneta, sne je član naše vojne misij, v Bariju, pa komandant bata, Ijona II. Prekomorska brig-^ de. Bil je odlikovan med dr\j, gim tudi s Partizansko zvej do s srebrnim vencem, ve-j krat ranjen. Na zadnjo pot so Gapov;<, spremili tudi njegovi n soborci, prijatelji in z- , J; Pred delavskim domom gorju se je od njega po, .uvi; v imenu občinske zveze Z dru. ženj borcev NOV Zagorje Franc Božič-Radko. Rudarska godba mu je zaigrala žalno koračnico komandanta Stane ba. V žalni sprevod se je vključilo nad dva tisoč obča nov, delegacije borcev s Sla venske Koroške in Dolenjs'«, Prišel je njegov komisar Bo- ris Cižmek-Bor, Ivan Urana{, Alojz Zužek-Tarzan. Oba stal mu ob odprtem grobu spre govorila in se spominjala tež kih, a slavnih let NOB, šte- vilnih borb in zmag, ki se jih je udeležil Gagovič s svo-l jim znanim junaštvom. VI imenu borcev Slovenske Kol roške se je od Gagoviča po- slovila Anica Tomazin-Pepca iz Mežice, v imenu Zagorja- nov pa Alojz Lukač. —an MEDNARODNO SREČANJE ZBOROVODIJ IN VOKALNIH PEDAGOGOV V ZAGORJU Trije pomembni dokumenti v dneh od 6. do 8. oktobra je bilo v zagorskem delav- skem domu mednarodno posvetovanje zborovodij ne- katerih zelo znanih otroških pevskih zborov iz Avst- rije, Bolgarije, Češkoslovaške, Glasbene matice iz Tr- sta, Madžarske in SFRJ. Zanimivi in izčrpni razgovori so nakazali pogoje in možnosti vsestranskega in po- globljenega sodelovanja vokalnih otroških ansamblov Evrope. Udeleženci so soglasno osvojili memorandmn, program spdelovanja pevskih zborov v letih 1968 do 1970 in predlog o ustanovitvi začasnega koordinacij- skega odbora za povezavo in sodelovanje mladih pev. cev Evrope. S sprejetjem omenjeni!? treh delovnih dokumentov se praktično začenja intenzivno medsebojno spoznavanje mla- dih ljudi, vključenih v otro- ške pevske zbore številnih ev- ropskih dežel. Udeleženci sre- čanja so se z memorandu- mom obrnili na vse kulturne forume, ministrstva za kultu- ro, združenja skladateljev po- sameznih evropskih držav s prošnjo, naj podpro akcijo zbliževanja mladine, vključe- ne v pevske zbore. To naj bi omogočili s pogostejšimi sre- čanji mladinskih zborov v obliki festivalov, prijateljskih dogovorov med dvoma ali več zbori, kar naj bi zagotovilo trdnejše in čvrstejSe sodelo- vanje med pevsko mladino evropskih dežel. Memoran- dum predlaga tudi občasna ali stalna, srečanja zborovo- dij, bodisi na posvetovanjih, konferencah ali seminarjih- Predlagatelji so posebej opo- zorili na pomen izmenjave kvalitetne mladinske vokalne literature, s čimer bi mladi Sipoznali bogastvo mladinske pesmi evropskih dežel. V programu konkretnega sodelovanja so se dirigenti in vokalni pedagogi obrnili na vlado zveasne republike Avstrije s prošnjo, naj ob srečanju avstrijskih mladin- skih zborov leta 1968 v Linzu, povabi otroške zi^/ore iz več evropskih dežel. Našun do- mačim kultumiim instituci- jam 90 udeleženci srečanja predlagali, naj bi na mladin- skem pevskem festivalu v Celju leta 1969 sodelovalo še večje število otroških ansam- blov kot doslej. Slednjič je zelo pomemben tudi predlog, s katerim dirigenti predlagajo eni izmed evropskih sociali- stičnih dežel, da v jubilejnem letu miru 1970 organizira fe- stival »Madinska pesem za mir!« in nanj povabi mladin- ske pevske zbore iz posame- znih evropskih držav. Glede ustanovitve zača.snega koordinacijskega odbora aa povezavo in sodelovanje med mladinskimi pevskimi zbori Evrope so imeli udeleženci več predlogov. Vendar so so- glasno osvojili načrt, ki pred- videva, da bodo odbor sestav- ljali vsi udeleženci predstav- niki p>osvetovanja. Sedež od- bora bo v Ljubljani v okviru komisije za vokalno glasbo poi Zvezi kultumoprosvetnih organizacij Slovenije. Vsaka izmed dežel udeleženk bo imela v odboru po en glas, delegacije pa so lahko širše. Precejšnje število dirigen- tov in vokalnih pedagogov je v razpravi na jKisvetovanju poudarjalo Izreden pomen te velike akcije za zbliževanje pevske mladine Evrope. Gre za napor, ki utegne sčasoma bolj povezati domala vse ev- ropske otroške zbtoire. Ob tej pa-iložnosti seve ne gre pozabiti, da je bil pobudnik tako zasnovane akcije celjski mladinski pevski festival, zlasti predstavniki te ix>mem- bne kulturne institucije, kot tudi zagorska občinska zveza kultumoprosvetnih dništev, bolgarski vokalni pedagogi in slednjič Zveza kultumopro- svetnih organizacij Slovenije, pod čigar pokroviteljstvom je bilo za-gorsko posvetova- nje. Zagorjani, kot gostitelji, so udeležencem srečanja pripra- vili tudi prijeten večer z mladimi pevci »Vesne«, sli- karska kolonija 2^gorje pa je v stekleni dvorani delavskega doma pokazala nekaj umetni- ških slik-slovenskih in dm- gih likovnikov. Slednjič naj omenimo, da so Zagorjani pr- vič po vojni organizirali med- narodno posvetovanje, čeprav neizkušeni, so prireditelji od- lično uredili vse ix>trebno za nemoteno delo. an LESNO INDUSTRIJSKO PODJETJE SE MOČNO UVELJAVLJA Izkoriščene kapacitete Lesno itKiustrijsko podjetje Zagorje, ki se ukvarja s pro- izvodnjo vseh vrst stavbn^ja pohištva in še posebej ele- mentov sodobne kuhinjske opreme ter odkupom in raz- rezom lesa, je dokaj poveča- lo realni obseg proizvodnje v primerjavi z devetimi me- secd lanskega leta. Nadvse ugodne rezultate so dosegli predvsem v finalni proizvod- nji, medtem ko so v primar- ni proizvodnji dosegli neko- liko slabše rezultate (iz izje- mo proizvodnje žaganega bu- kovega lesa). Stalež zaposlenih je 163, kvalifikacijski sestav pa ka- že, da je od teh ena tretjina kvalificiranih delavcev, dve tretjini i>a nekvalificiranega aU priučenega kadra, V de- vetmesečnem obdobju letos so že dosegli 752 miHjonov dinarjev fakturirane realiza- cije, kar je 82 odst. izpolnje- nega celotnega plana, to pa ob manjšem številu zaposle- nih kot je bilo predvideno. Količinski plan so v primar- ni proizvodnji dosegli z 91,6 odst., v finalni i>roizvodnji pa s 74^ odstotka. Doslej so se izredno uvelja- vili z elementi sodobne ku- hinjske opreme SVETA-spe- oial, SVETA - standard, BEL- LA, KUKU in ZALA. Posiov- ru pailnerji so predvsem gradbena podjetja, zato pri- de tudi do sezonskega niha- nja realizacije. Njihovo trži- šče je največ v Sloveniji, na- to pa še v Primorju, Hrvat- ski, v Beogradu, Nišu in Skopju, uredili pa so tudi maloprodajo. Letos so začeli izdelovati še kvalitetnejše ku- hinjske elemente, ki zahteva- jo tudi več pogk)bljene obde- lave. Zaradi večjega povpra- ševanja po tovrstnih kiihi- njah so glede na pogodbene roke bih celo prisiljeni, da so začasno zaposliti za dolo- čen čas nekaj več delavcev. Odraz teh proizvodnih dosež- kov je tucd v porastu celot- na dohodka, pa tudi do- hodka na zaposlenega. LITERARNI VEČER V ZAGORJU DPD »Svoboda« in občinska Zveza kultumoprosvetnih dru- štev Zagorje ob Savi priprav- ljata literarni večer v poča- stitev obletnice smrti sloven- ske pesnice in zagorske roja- kinje Vide Tauferjeve. Na prireditvi bodo sodelovale tudi nekatere znane sloven- ske kulturne delavke, ki bo- do pripovedovale o življenju in delu pokojne pesnice. Re- citacij ska skupina DPD »Svo- boda« pripravlja poseben iz- bor njenih pesmi, ki jih bo- do brali na literarnem veče- ru. Na prireditvi nameravajo prikazati umetniška dela nje- nega brata N. Tauferja. -an- ZAGORJE 12 TEDHIK. IS. OKTOBRA IMT (O M PAS 1 OKTOBRA DALJE POSEB-| 2i /NIŽANJE ZA PREVOZE S j 'n^lPASOVIMi MERCEDESI, J aŠjuiucene skupine POSE-1 '0 POPUST! J ,jdite z nanii v Ljubljano n»i Jed svetovno znane ameriške 1 ^Ine revije HOLLIDAV ON ICE1 času od 12.—26. 12. 1967. Spre je- ' prijave! novembra 1967 na spominsko ;^anost v GRAZ — cena 35 Ndin. ItjNOHEN—BERGAMO _ 6 dni 11. 1967. rtjNAJ — BUDIMPEŠTA — 5 dni ). 11. 1967 flRTINA—HEILIGENBLUT — 3 Ui - 38. 11. 1967 «AGA—DUNAJ — 5 dni — 1 11. 1967 jCDIMPEšTA — 2 dni - 18. 11. 1987 iO-NDON — 9 dni - 25. 11. 1967 ptRIZ — 7 dni — 28. 11. 1967 fRED VSAKIM POTOVANJEM SE rOSVICTUJTE V POSLOV ALNICa SOMI'AS CEUE, Tomsčev trg 1, lelefon 23-.'i0. ŽIVINOZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA 20. okt. 1967: Janez Cer ne j, veterinar, in od 23. do 27. X. 67. Janez Cemej, veterinar. Celje, Kajnhova štev. 11 blok 3 - tel. 22 32. Dne 21. in 22. oktobra 1967: Marjan TJselj. veterinar. Celje. Sav'njska 3/11 (Savinjsko na- brežje — tel. 28-71). - Do- poldne tel. st. 25-52. VKElVli VREMENSKA NAPOVED ZA CAS OD 19. DO 29. X. .ManjSe padavine pričakuje- mo okrog 20. oktobra, nekoli- ko močnejše z ohladitvijo pa | okrog 22. in 29. oktobra. V | ostalem suho oziroma iepo vreme. Od 23. oktobra dalje večkrat jutranja slana. Dr. V. M. IZLET z IMET- NIKOM CELJE GRADEC —Spominska svečanost 1. nov, — dan mrtvih — samo 35 Ndin " TORINO — avtosalon 12. nov. — 4 dni. ■ Ndin 3€ali PRODAM JABOLKA, paradižnik, dobro ohra- njen električni štedilnik in šte diliiik na trdo kurivo prodam po ^Ugodni ceni. Jenkova 12. flAT 600 —. 58.000 km prodam. Naslov v upravi lista. ^SU PRIMO prodam za 120.000 Sdin. Naslov v upravi lista. ■^ABUENE gume z zračnicami za fička prodam uRodno. Teharje .štev. 25. 't>LA\ TOMATICNI pralni stroj — Cporaben tudi brez vodovoda Prodam poceni. Naslov v upravi .lista. ^'OPKD T—12 dobro ohranjen pro- *im. M-hael Plank, Pekarna . Store. ■^OSESTVO prodam. Teharje 17. TROFAZNO vodno črpalko, kom pietno z rezervoarjem in avtoma- ti prodam. Sentnipert 11, Go milsko. 300L vinski močan sod prodam. Ljubljanska 16. ŠPORTNI otroški voziček prodam po ugodni ceni. Majda Holmec, Celje, Ljubljanska c. 39. 1000 L sode proda: Matevž Rečnik, Pro.seniško 20, Šentjur. DOBRO ohranjen krznen plašč za srednjo postavo (lisičje tačke) prodam ugodno.. Ogled ob sobo- tah od 16—18 ure. Naslov v upravi lista. SPALNICO in kuhijijsko pohištvo, no-v štedilnik »Gorenje« prodam. Janežič, Trnovlje 212 Celje, (ogled popoldne ali v nedeljo). KI.AT 600 D s karamboHrano ka roserijo in dobrnn motorjem prodani. Naslov v*upravi lista, SADNI >ILIN, 2 dvodelni okni na rolete prodam. Jože Kreča, Go- ričica 22, Šentjur. SADNO stiskalnico prodam. Fidler, Guričica 23, Šentjur. SOBO in kuhinjo blizu Celja pro dam. Naslov v upravi lista. Z,VRADI odhoda v tujino prodam ugodno BMW 1960 letnik 15«^ prodam. Roman Vernik. Gleda lišče, Celje 2 KOMPLETNI jesenov! otroški postel.ri, primerni tudi za dvoj- čka prodam. Ogled mogoč dnev- no po 17. uii pri dr. F. Faza rine. Cel.ie, Oblakova 28. KUPIM LEVOROCNI čevljarski stroj ku pim. Naslov v upravi lista. / APOSI.ITliV (iOSPODlNJSKO pomočnico sprej- memo takoj. Ing. Marko Kmecl, C«ije Ul. v. Prekomorske briga- de 5. KAKRŠNOKOLI zaposlitev tudi kot gospodinjska pomočnica sprejmem. Naslov v upravi lista. dekleti za delno pomoč v gospo- dinjstvu. Jenkova 12. (MRKMUENO sobo oddam dvem moškim osebam. Naslov v upra- vi lista. SOSrTANOVALCA mirnega značaja sprejmem. Soba s posebnim vho- dom. Naslov v upravi lista. STANOVANJE, po možnosti s hra- no ob glavni cesti Celje—Laško. ,V prostem času lahko pomagam pri delu. Pismene ponudbe pod šifro »Pošten fant«. OPREMIJENO sobo za 2 solidni moški osebi oddam. Vprašati: Kersnikova 7. ŽENSKI oselM oddam sobo — od- dam tudi garažo. Naslov v upra- vi lista. KDOR bi zamenjal enosobno sta- novanje za sobo. dobi lepo na- grado. Ponudbe pod »Lepa soba«. >1LAĐ zakonsiu par brez otrok išče enosobno stanovanje ali sobo za eno leto. Ponudbe na upravo lista pod šifro »Inteli- genta«. Z.AKONCA nujno iščeta sobo za dobo od 1—2 leti, po možnosti s kuhinjo. Kupita tudi gradbeno parcelo. Pismene ponudbe pod »Čimprej«. RAZNO MOTORNO kolo PUCH 250 ccm letnik 1954 zamenjam iz zdrav- stvenih razlogov za moped. Pro- dam novo pritlično hišo. pri- merno za vikend, 15 m"nut od Celja. Naslov v upravi lista. PREKLIC CIRIL BELEJ, rudar Strmca—La- ško, preklicu jem neresnične ve- sti, ki sem jih širil napram taj- niku KS Laško Janku Zdovcu v zvezi z gradnjo ceste v Smihelu in se mu zahvaljujem, da je od- stopil od tožbe. Za oglase pod šifro napišite pismeno ponudbo, ki jo zapečate? no v pisemskem ovoju in z označ- bo šifre oddajte v našem oglasnem oddelku. Za te oglase n i m a m' o naslova! Ce želite, da Vam sporočimo naslove oglasov po pošti, nam poš- ljite za odgovor znamko ali dopis- nico. UPRAVA C TEDNIKA STANOVANJA ZAKONCA — intelektualca iščeta v Celju enosobno stanovanje ali večjo sobo za 18 mesecev. Pla- čata vnaprej. Naslov v upraii lista. STANOVANJE in hrano dobita dve Trgovsko podjetje „RESEVNA" Šentjur je v Šentjurju avgusta odprla novozgrajen in moderno urejen gostinski obrat ESPRESSO kavarno. V izredno prikupnih j prostorih kavarne in kmečke sobe, ter ob solidni in kvalitetni j postrežbi se cenjeni gostje lahko dobro počutijo. i Stalno je na zalogi bogata izbira alkoholnih in brezalkoholnin j pijač, vključno vse vrste originalnih žganih pijač. Poleg^ Tirzlih jedil narezka in drugo lahko postrežemo s toplimi J ocvrtimi piščanci, kranjskimi klobasami in hrenovkami. Pol naročilu, osebno ali po telefonu na štev. 74074 rezerviramo ; kmečko sobo in pripravimo za večje skupine nad 10 ljudi j tudi kompletno kosilo ali večerjo. V letnem času je naj okusno urejenem vrtn in terasi vsako soboto in nedeljo godba. \ ZAHVALA V bridkih urah slovesa od mojega nepozabnega moža AVGUSTA SIOMŠEKA se iskreno zahvaljujem vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje, še posebej se zahvaljujem gasilcem in pevskemu zboru, g. župniku in kaplanu župnije Šentjur ter 5 a razredu osnovne šole Šentjur. Žalujoča žena s hčerko Zdenko Šentjur, 5. oktobra 1967. Tekstilna tovarna PREBOLD želi sprejeti na delo v DE oplemenitilnico 4 TEKSTILNE TEHNIKE — KEMIJSKE SMERI s prakso in odsluženim vojaškim rokom. Rok prijave je 15 dni od objave v časopisu. Pismene ponudbe z navedbo splošnih podatkov, strokovne izobrazbe in prakse naj interesenti pošljejo upravi podjetja. / Na podlagi sklepa I. razširjene seje delav- skega sveta podjetja Stanovanjsko gospo- darstvo Žalec dne 6. aprila 1967 ter na pod- lagi posebne pogodbe med vlagateljem sta- novanjskih hiš in stanovanj se razpisuje PONOVNA PRODAJA STANOVANJSKIH HIŠ IN STANOVANJ NA JAVNI LICITACIJI Predmet prodaje so naslednje stanovanjske hiše oz. stanovanja: 1. Zabukovca št. 55 parcela št. 7 k. o. Zabukovca 31.575 Ndin 2. Zabukovca št. 73 parcela št. 1 k. o. Zabukovca 21.200 Ndin 3. Zabukovca št. 92 parcela št. 79 k. o. Zabukovca 3.500 Ndin 4. Zabukovca št. 93 parcela št. 79 k. o. Zabukovca 3.500 Ndin 5. Zabukovca št, 94 parcela št. 79 k. o. Zabukovca 3.500 Ndin 6. Zabukovca št. 95 ~ parcela št. 79 k. o. Zabukovca 3.500 Ndin 7. Zabukovca št. 96 parcela št. 79 k. o. Zabukovca 3.500 Ndin 8. Zabukovca št. 97 , parcela št. 81/10 k. o. Zabukovca 22.000 Ndin 9. Zabukovca št. 100 parcela št. 82/1 k. o. Zabukovca 7.500 Ndin 10. Zabukovca št. 176 parcela št. 228/2 k. o. Zabukovca 7.500 Ndin 11. Zabukovca št. 178 parcela št. 228/1 k. o. Zabukovca 3.300 Ndin 12. Zabukovca št. 98 parcela št. 81/11 k. o. Zabukovca 15.570 Ndin 13. Pongrac št. 79 parcela št. 814/2 k. o. Sv. Pongrac 4.000 Ndin 14. Pongrac št. 81 ^ parcela št. 974 k. o. Sv. Pongrac 7.900 ^din 15. Pongrac št. 94 parcela št. 803 k. o. Sv. Pongrac 6.000 Ndin 16. Pongrac št. 95 parcela št. 803 k. o. Sv. Pongrac 6.000 Ndin 17. Pongrac št. 100 parcela št. 812/1 k. o. Sv. Pongrac 10.000 Ndin 18. Liboje št. 17 parcela št. 219 k. o. Sv. Neža 2.500 Ndin 19. Kasaze št. 73 parcela št. 158 k. o. Kasaze ' 9.926,28 Ndin Posamezna stanovanja se odprodajajo v stavbah pod št. 4., 12. in 9. POGOJI: Pravico do licitacije imajo pravne in fizične osebe, ki bodo do pričetka licitacije \>plačale varščino v višini 500 Ndin in sicer na žiro račun Stanovanj- sko gospodarstvo Žalec št. 5075-720/5-1267. Davek na promet z nepremičninami bo moral v vsakem primeru plačati kupec, kakor tudi stroške legalizacije kupne pogodbe in katastrske odmere pripadajoče zemljiške parcele. Cena za zemljišče se bo določila izven kupnine za objekt oz. stanova- nje in sicer od 0,20 do 0,40 Ndin za m^ odvisno od kvalitete posameznega zemljišča. Velikost posamez- nih pripadajočih zemljišč se bo odmerila oboje- stransko sporazumno v okviru možnosti. Dražba za posamezne objekte oz. stanovanja bo potekala po vrstnem redu, kakor je objavljeno v tem razpisu. Javna licitacija se bo vršila dne 30. oktobra 1967 s pričetkom ob 9. uri dopoldan in sicer v prostorih doma Svobode v Grižah. STANOVANJSKO GOSPODARSTVO ŽALEC 1. POSLOVALNICE CELJE, VELENJE MOZIRJE, KRŠKO, KRAPINA, HRASTNIK IN ŠOŠTANJ 2. IZLETI PO DOMOVINI Organiziramo izlete, ek- skurzije in prevoze po ožji in širši domovini ter na oglede turističnih in športnih prireditev 3. IZLETI V TUJINO Enodnevni: — CELOVEC - GOSPA SVETA — ŠT. VID 60 Ndin; — TRST preko Sežane 55 Ndin; — TRST preko Gorice 60 Ndin; — VISARJE 75 Ndin; — GRADEC — Sponun- ska svečanost 1. nov.— dan mrtvih — samo 35 Ndin. Dvodnevni: — BENETKE 150 Ndin; — CELOVEC — VISAR- JE - TRST 170 Ndin; — BUDIMPEŠTA 205 Ndin; — TORINO — avtosalon 4 dni — samo 403 Ndin. IZLETI SO IZ CELJA, ,IZ OSTALIH KRAJEV DOPLAČILO RAZEN V SMERI VOŽNJE VSI PROGRAMI v PO- SLOVALNICAH IZLET- NIKA. 5. NABAVA POTNIH LI- STOV, LETNI ODDIH, MENJALNA SLUŽBA. CELJSKA TLRISTIČNA ZVEZA PROSTE KAPACITETE V vseh turističnih krajih na celj- skem turističnem področju je do volj prostih mest tako v domovih, weekend naseljih in pri privatnikih. Rezervacije so potrebne le za ho- tele Evropo in Celeio v Celju in Pako v Velenju in to le za soboto in nedeljo. Vse informacije so na voljo pri turističnih društvih po- sameznih krajev. PREVOZNOST CEST Cesta proti Ljubljani je v Celju zaradi popravila Butejevega mostu enosmerna. Obvoz čez Babno. RIBOLOV Možen je ribolov postrvi na Bra- slovškem jezeru, na Blagovni lov na krape, dovolilnice se dobe pri čuvajih jezer ati pri ribiški družini po ceni 10 Ndin za dan. PRIREDITVE CEUE: Hotel Celeia Celje ima vsak dan razen petka barski pro- gram. — Gostišče na Gričku ima vsako soboto domače koline in ples. — Samopostrežna restavra- cija ima ples vsako soboto. ROGAŠKA SLATINA: Ima ples vsako sredo, sotboto in nedeljo v restavraciji Pošta, vsak torek pa v zdraviliški dvorani. DOBRNA: V hotelu Triglav imajo ples ob sredah, ob sobatab pa v Zdraviliški dvorani. VELENJE: V hotelu Paka Velenje imajo vsak dan razen ponedelj- ka barski program. KONCERT Ponedeljek, 30. oktobra: Mestni orkester Dubrovnik. Dirigent: Anton - Nanut. Solist: Albert Kocsis, violina (Budimpešta). Ob 20. uri v Narodnem domu. Predprodaja vstopnic v Glasbeni šoli. I naši razgledi TEDNIK, 19. OKTOBRA 1967 13 Živlienie ie tako kratko... Dobri dve leti sta že minili, ko smo v dnev- nem tisku prebrali žalostno novico, da je naš znani akademski slikar prof. Božidar Jakac na avtomobilaki cesti blizu Višnje gore po krivdi drugih doživel prometno nesrečo. Številni znanci, prijatelji in oboževalci umetnosti so se s skrbjo in strahom spraševali, kakšne so bile posledice nesreče, ki je zadela priljub- ljenega in zaslužnega umetnika ter njegovo soprogo. Pretekli četrtek smo ga obiskali v zdra- vilišču Laško pri Celju. Tovariš Jakac je bil kljub zdravljenju, bolečinam in pomanjkanju časa tako ljubezniv, da je glavnemu uredniku Dolenjskega iista rad odgovoril na vrsto vpra- šanj, ki jih objavljamo 60.000 naročnikom treh slovenskih pokrajinskih časnikov: Dolenjske- ga lista, Tednika in Vestnika. Če pravimo »po- manjkanju časa«, nismo rekli prav nič preveč! Kljub temu, da je akademik Božidar Jakac na zdravljenju, ima v sobi kopico dela, zasnut- kov, odgovarja na obsežno korespondenco, piše in slika, skicira In je ob vsem tem kljub bolečinam šegav, hudomušno iskriv in kot vedno doslej: sredi življenja in dogodkov, živo zainteresiran za vse, kar se dogaja doma in po svetu. Spoštovani mojster, oprostite skorajda preintimnemu vpraša- nju: zvedeli smo, da ste spet v laškem zdravilišču, pa nas kot vse vaše številne prijatelje in znance zanima, kako poteka zdravljenje posledic, ki ste jih dobili pred skoraj že poltretjim letom na avtomobilski cesti? •v Zal so posledice moje nesreče, ki se je zgodila 16. julija 1965 prav na moj rojstni dan, še ved- no močno prisotne. Letos od 3. maja do avgusta sem bil spet na kirurški kliniki v Ljubljani, kjer me je prof. dr. Bogdan Brecelj ponovno operiral. Odmirala mi je glavica v kolku in treba se je bilo odločiti: ali za umetno gla- vico z bolečinami in nezanesljivim ozdravljenjem, ali pa — kot sem se tudi odločil — za radikalno rešitev: utrditev kolka, ki me si- cer omejuje v gibih, obeta pa bi- ti brez bolečin. Zdaj sem že dva meseca tu, v Laškem, na vodni terapiji; sta- nje se zboljšuje, le bolečine še not« j o odnehati, kar mi ovi- ra normalno možnost za delo. Stvar ne more iti drugače kot po- časi, saj pa tudi nisem več pri niz- ki številki življenjskih let. Upam in verujem, da bo končno le pri- šel čas popolnega okrevanja, čeprav z omejitvami, ki me bo- do spremljale do smrti, vendar upam res brez bolečin. Po tem, kar ste pravkar pove- dali, torej lahko računamo, da boste vendarle kmalu zapustili zdravniško oskrbo? Kdaj bom zapustil to mesto, kjer bi zaradi preteklih zdrav- ljenj že lahko dobil domovinsko pravico, zaenkrat še ne vem. želim si pač čimprej, vendar bo poteklo še tretje leto, da bom či- sto »normalen«. Vedno ste kot človek in kot umetnik vroče ljubili življenje in iskreno oboževali lepoto. Ali vam je bilo med dosedanjim zdravljenjem huje prenašati pre- trgan stik z naravo in s kraji, ki ste jih tako radi in pogosto obi- skovali, ali pa je bila morda še hujša bolečina dejstvo, da niste mogli ustvarjati? Točno je, kar pravite: ta pre- kinitev, tako nasilna in radikal- na, nikakor ni lahka stvar, saj veste, da mi je bila vsaka minuta dragocena in sem se prav takrat močno pripravljal na intenziv- nejše delo v Novem mestu in v pokrajini tja do Gorjancev, kjer je še neizčrpno lepot, ki tako zelo odpevajo v meni. Ta bolečina je gotovo hujša od onih, ki sem jih že prestal in jih ne bi želel več prestati. Gledati skozi okno vso pesem narave, in to od prve pomladi do jeseni, ni lahko, ver- jemite mi! Zaupajte nam, prosim, nasled- nji odgovor: čemu ste se posve- čali v zadnjih dveh letih? Ali so- di v to obdobje tudi nov portret predsednika republike tovariša Tita, namenjen za reprodukcijo na novih poštnih znamkah? Še ko sem ležal v mavcu, v bolnišnici po prvi operaciji, sem se mučil napol leže na hrbtu, da sem izdeloval in rekonstruiral portrete za serijo portretnih znamk naših velikih mož. Verje- mite mi, bil je težaven, dvakrat mučen posel zaradi bolečin in ker sem moral delati leže, pa še zaradi skrajno slabih fotografij. Potem, ko sem pa bil že v La- škem in sem precej dobro sho- dil, seveda še ne brez bolečin in bergel j, so me poklicali na Bri- one, da sem risal predsednika Ti- ta za nove znamke, ki so sedaj izšle in še izhajajo, čeprav ne v moje popolno zadovoljstvo zara- di trmoglavega vztrajanja izda- jateljev, ki so zahtevali profil na temnem ozadju. Pred operacijo sem izdelal tu- di znamko v čast Oktobrske re- volucije, za katero sem po sicer slabi časopisni reprodukciji iz 1924 rekonstruiral čudovitega Meštrovičevega Lenina. ♦ Na Brionih sva bila z ženo sko- raj mesec dni in sva imela pri- ložnost v daljšem sožitju dobro spoznati iskreno naklonjenost in človečnost tovariša predsednika ter vso ljubeznivost in prisrč- nost tovarišice Jovanke. Vaša dela govore o iskanju in ustvarjanju tistih večnih idealov človeka o lepoti in resnici, po ka- terih zavestno ali podzavestno hrepeni vsakdo izmed nas. Ures- ničevanju te poti ste namenili vse svoje življenje. Kot umetnik, ustvarjalec in aktiven partizan ste se z močjo svojega izpovedo- vanja borili za novi svet. S kakš- nim jezikom naj bi po vašem prepričanju danes govoril sle- herni umetnik, da bo prizadeto stal na braniku miru in delal za mednarodno miroljubno sožitje? Notranja lepota človeka in no- tranja lepota nature, vsega kar nas obdaja, to ie res bistvo mo- jega iskanja. To je ono, kar naj posreduje sočloveku doživetja, ki ga dvigajo in ga zasanjajo. Saj je življenje tako kratko, tako kratkotrajno je gledanje vsega tega, kar nas obdaja! To je ono, kar nas dviga nad grdobi je člo- veka, ki je postal sam sebi zver in brezsmiselni uničevalec. Pre- malo se mnogi zavedajo svoje lastne neizbežne zadnje ure, da bi spričo smrti začutili, kaj je treba biti sočloveku v življenju. Ko se na eni strani borijo zdravniki, da rešijo eno samo srce, da ga z globoko človečan- sko odgovornostjo zdravijo, so drugi, ki cinično, brezdušno uni- čujejo tisoče src brezčutno, kot da nimajo sami enako ranljivo srce. Umetnost in imietniki vseh časov so vedno bili na strani po- nižanega in mučenega človeka, na strani človeških pravic ter glasniki svobode in resnice. Kdo je bolj jasno pokazal na krivice in zločine v človeški družbi, kot ravno umetniki v vseh razdobjih in časih! Njihovo stališče se tudi danes ni spreme- nilo, čeprav je velik del umet- nikov takoimenovane nasilne avantgarde pozabil na človeka in zašel v absurd brezdušnosti. Kaj ste šteli v življenju in kaj štejete danes za osnovno nalogo upodabljajoče umetnosti? Mislim, da je v umetnosti vredno ono, kar nas dviga, kar naon daje poglobljeno doživetje Božidar Jakac: KONCERT (leso- rez, 1921) prečiščevanja, da vidimo resnico tako kot je, pa če je še tako tr- da, da v nas prebudi uspavano ali zaspalo vest in nas moralno in duhovno dvigne, da svojo člo- večnost popravimo in izpopolnju- jemo. Radi bi slišali vaše osebno mnenje o tem, do katere stopnje se je razvila slovenska in jugo- slovanska grafika, gledana v lu- či sodobnih spoznanj in poslan- stva umetnosti. Nerodno je odgovarjati na vprašanje, pri katerem sem sam preveč prizadet, saj že kar sli- šim zbadljive opazile ... Slučaj- no je razpon mojega življenja že tako rtizsežen, da sem doživ- ljal ves razvoj naše grafike. Stvar ni šla tako gladko. Ko sem zase odkril čudežno, mistično izraz- nost in dinamiko črno-bele umetnosti, smo bili še hudo osamljeni in redki, ki smo posve- tili svoje delo tej umetnostni panogi. Ta čudna sila me je vse- ga zajela in sem se že drugo le- to na akademiji popolnoma po- svetil njej in se nato tudi speci- aliziral, ko sem v Pragi obisko- val specialko znamenitega grafi- ka Bromseja. Razen blagih pri- znanj pa takrat doma še ni bilo posluha za to, še manj pa prepo- trebnih drugih možnosti in zain- teresiranosti družbe. Bili so res hudi časi. O tem naša mladina, ki je zasidrana v bolj material- nem in praktičnem svetu, ve to- liko kot nič, ker misli, da so nas takrat ljubeznivo pestovali. V svetu je takrat bila grafika v počasnem zamiranju, pri nas pa toliko kot neznana. Rajni profesor Tomislav Kriz- man se je trudil in bil živi akter za oživitev naše grafike ter smo v prvem deceniju po prvi vojni razstavljali po vsej Evropi. Tudi veliki Meštrovič je sodeloval z nami z litografijami. Nato je na- stalo zatišje. Miha Maleš je v svoji reviji UMETNOST začel močno propa- girati grafiko in tudi grafične razstave. Tako je bilo stanje, ko se je začela druga svetovna vojn^ Mnogo umetnikov se je priklj^; čilo osvobodilni borbi, med njj! mi tudi grafiki in ti so s prvo! bitno pomembnostjo grafik p^. spevali svoj dostojni delež ramo ob rami z borečim se narodoru za njegov obstoj in svobc|lo. dejstvo je dalo dragoceno upra. vičenost za dokončno ustanovi, tev slovenske akademije upo. dabljajočih umetnosti v Ljublja. ni, s čimer se je uresničila ni. sel, ki je že pred 250 leti lebdela pred očmi naših operozov. Jx^ prav v akademiji in ob njej je zrasla nova generacija grafikov. Aktivnost slovenske grafike je spodbudila in potegnila za seboj tudi druge jugoslovanske naro- de. Mirno lahko trdim, da je na- ša grafika dosegla vrhimske do- sežke ne samo v jugoslovanskem^ temveč je dobila tudi visoko mesto v svetovnem merilu. S tem v zvezi so tesno zdru- žene mednarodne likovne razsta- ve; kakšna je pri tem vloga Ljub- ljane kot enega izmed svetovnih centrov moderne grafike? Smo rekli z besedico »svetovnih« mor- da preveč? Leta 1952 me je prešinila sreč- na misel, ki se je po treh letih trdovratnega prizadevanja ures- ničila z mednarodno grafično razstavo, imenovano grafični bi enale v Ljubljani, tem pomemb- nem križišču med vzhodom in zahodom ter severom in jugom. Ta bienale je zaživel in postal velik in izredno pomemben ko- rak v mednarodni lometniški svet, pomemben pa je postal tudi za mednarodni grafični svet sam, torej res v svetovnem merilu, kot se je razvil zadnja leta. Vaša motivika je na zunaj pre- prosta, pa vendarle tako pestra: portreti domačih in znancev, kra- jine in popotni spomini, tuji kraji in ljudje, pa čudovite ilu- stracije pesniških zbirk, v kate- rih poje vaša črta tako kot poe- tova beseda. Dolga je vrsta kom- pozicij in portretov, ki ste jih med NOB narisali kot aktiven partizan. Vaša partizanska grafi- ka je že sestavni del zgodovine naše nedavne preteklosti. Dovoli- te ob tem vprašanje: kaj vam je iz tako bogatega ciklusa del naj- bolj pri srcu? Katerih obdobij svojega ustvarjanja se najraje spominjate? Vse, kar sem v življenju nare- dil, je pravzaprav nekak moj li- kovni dnevnik, življenjepis. Ni- kdar se nisem oddaljeval od te- ga, kar sem doživljal v sebi, kar sem srečaval in videl. Vse, kar me je zanimalo, sem likovno ob- delal ali vsaj skiciral in beležil. Tako je bilo tudi moje partizan- sko razdobje. Zadovoljen sem, če sem kaj prispeval k historiatu te velike dobe slovenskega naroda. Dragoceno razdobje v mojem delu je bilo leto 1919, predno sem odšel na akademijo' v Prago. To je bilo leto prebujanja iz težkih in svinčenih let vojne in fronte v nov, svetal svoboden dan. Slikal sem zasanjan v po- lje, v jutranji presončeni megli okrog Novega mesta in mesto samo. Tedaj mi je bil dragocen mentor sam mojster Jakopič. Te- mu je sledilo za moj razvoj od- ločilno razdobje študija v Pragi in posvetitev grafiki ter odkri- vanju skrivnosti črno-bele dina- mične borbe v ekspresivni po- globitvi. Takrat sem občutil naj- močnejši umetniški vzgon, kate- rega pa je domača realnost ohla- jevala. Trda stvarnost Amerike je bila konec mladostnih sanj. Takrat sem tudi dvakrat doživel Tunizijo in prvič Norveško. Po vsem tem pa sem se vendar naj- bolj našel v moji Dolenjski in v Novem mestu, ki mi je neizčr- pen vir navdihov, v kolikor seve- da ne spreminja svoje podobe. Bližja okolica -je že žalostno in nesmiselno uničena. Med pomembnimi dokumenti naše revolucije so številne vaše Božidar Jakac z ženo Tatjano (28. XI. 1966)^ DOLEimKI UST* TEDNIK * VESTNIK r vsak četrtek BDODO Izvodov! 14 Akademik Božidar Jakac v Laškem (12. oktobra 1967) risbe, fotografije in filmi. V knji- gi vašega prijatelja Janka Jarca o »Partizanskem Rogu« smo te dni videli veliko tako svežih in čistih fotografij, kot da bi bile posnete v zadnjih tednih. Kako ste obvarovali filme in kdaj ste izdelali fotogrrafije ter povečave teh in drugih partizanskih po- snetkov? Kakšna je bila nasploh usoda vaših skic, zapiskov, fil- mov, risb in drugih del iz let NOB? Ker sem se vedno zavedal pomembnosti tekočega, živega trenutka, sem poleg risb, slik in grafik tudi mnogo fotografiral, nekaj malega celo filmal z mo- jo 16 mm kamero. Leica filme so mi razvijali v fotosekciji GŠS, nekaj pa se jih je tudi žal F>ogu- bilo. Sam nisem mogel nič raz- viti ah kopirati. Po vojni sem po sodil vse moje filme Tiskovnemu uradu, ta pa jih je namesto ob- ljubljenih kopij predal brez mo jega pristanka arhivu Muzeja revolucije Obljubili so mi da bodo naredili dostojne kopije*oz povečave, da bi sam sestavil al- bum s podatki tako za njih kot tudi zame. Kljub neštetim ur- gencam vsa dolga leta nisem še nič dobil. Cas beži, naglo mineva tudi moj čas in resno se bojim, da spričo raznih izgovorov za življenja ne bom tega doživel. Medtem pa so mnogo tega gradi- va uporabljali, seveda skoro ve- dno brez navedbe avtorstva, žal je danes že marsikaj v spominu zamegljeno ali izbrisano. V partizanih sem posnel tudi 240 metrov ozkega 16 mm filma. Ker nisem imel ne svetlomera niti nisem vedel za Občutljivost filmov so deli preveč ali prema- lo eksponirani, kar ni čudno. Vendar je vse to redek doku ment. škoda, da sta dva filma po 30 metrov, bombardirano Novo mesto in čas po Kočevskem zbo- ru 1943, izgubljena. Slikarja bra- ta Vidmarja sta ju ob nemški ofenzivi zakamuflirala v neki grobnici na Turjaku, nista pa ju več mogla najti. Kar sem hranil in kar sva z ženo Tatjano nešte- tokrat težko prenašala ali zako- pavala, je vse ohranjeno prav po zaslugi Tatjane, kljub neštetim premikom in hajkam. Vse risbe in grafike imam ohranjene razen nekaj dragoce- nih (Kidrič, Stane itd.), ki so se »izgubile« v tuja skrivališča. Marsikaj od materiala čaka še vedno na dokončno ureditev, za kar pa nu primanjkuje časa. Zvedeli smo, da je najavljena vaša knjiga o »avnojski poti«; kaj nam lahko o tej zadevi pove- ste? To je pomota, jaz ne bom izdal nobene knjige o »avnojski poti«. To je po slikovni strani že opravljeno v Kocbekovi knji- gi SLOVENSKO POSLANSTVO, kjer je uporabljen material, ki se vzporedno nanaša na Kocbe kov dnevniški tekst iz skupne poti do Jajca, čeprav je nastajal neodvisno drug od drugega, kar je izredno zanimiv slučaj. Daljši moj tekst o vsej poti v Jajce in nazaj je objavljen v knjigi spominov avnojskih ude- ležencev vse Jugoslavije. Pač pa je v pripravi moja mpnografija, ki jo izda v mali »Skira« obliki »Spomen muzej AVNOJ« v Jaj- cu kot drugo izdajo partizan- skih umetnikov. Tekst o celotnem mojem delu je izčrpno napisal prof. dr. France Štele, objavljenih pa bo 120 črno-belih in ^ 10 barv- nih reprodukcij v Kodinovl »Oporoki« sem ne- koč bral, da sta v izročilu starih mojstrov večno plodni le ljube- zen do narave in odkritosrčnost. Kako je to dvoje vplivalo oa va- še umetniško delo v desetletjih, ki so za vami? Dovolite, da še rn. krat spomnim na Rodinove be- sede: »Umetnik daje ljudem ve- lik zgled. Umetnik obožuje svoj poklic: najdragocenejše plačilo mu je, če dobro dela ... Svet bo srečen šele tedaj, ko bodo imeli vsi ljudje duše umetnikov, to je, kadar bodo imeli veselje ob tem, kar delajo ...« Kaj pravite k besedam velikega kiparja po dobrih 50 letih, odkar so bile napisane? K čudovitim Desedam velike ga Rodina moram reči, da veljajo polno tudi sedaj po 50 letih, ta- ko kot bodo veljale dokler bo umetnost sploh živela in bo umetnost še sploh umetnost. Na številnih razstavah v novih galerijah ali umetniških zbirkah v Novem mestu, Celju, Kostanje- vici, Krškem, Murski Soboti, - Slovenjem Gradcu. Brežicah, Ko- čevju in še kje vidimo pred sli- kami in kipi naših znanih ali manj znanih lunetnikov starejše in mlajše generacije razveseljivo vedno več obiskovalcev. Prav go-. tovo ^ je več kot na otvoritvah takih razstav v Ljubljani. Kaj sodite o prizadevanjih in uspe- hih teh naših novih malih gale- rij in razstavišč? Da je obisk na razstavah v krajih izven Ljubljane, posebno v malih krajih večji, je normal- no, ker tam je vsaka taka prire- ditev nekak praznik v vsakdanji enoličnosti, medtem ko se vrste v Ljubljani razstave na tekočem traku, da jih verjetno tudi stalni ljubitelji ne utegnejo vseh obi- skati. Ekstravagantnost, dosti- krat prav absurdni eksponati prav gotovo ne pritegnejo, pač pa nasprotno odbijejo obisko- valce. Trmoglavo forsiranje do- stikrat zlaganega avantgardizma gotovo ne priteguje in dela le škodo v odnosu do umetnosti Ni treba poudarjati, da je kul- turno življenje na podeželju ne samo hvalevredno, temveč po- membno, saj pomeni bližanje kulture ljudskim množicam. Kar vzemimo za svetal primer Slovenj Gradec, ki je postal pomemben tudi daleč izven naših meja. To je rezultat popolne predanosti posameznikov kulturi, kot je na primer izredna osebnost prof. Pečka, in popohiega sozvočja okolja. Ali vzemimo našo Kosta- njevico, ki si je po zaslugi ne- utrudnega Lada Smrekarja začr- tala zelo širok kulturni program in ga ob velikem zanimanju ter sodelovanju domačega prebival- stva tudi uspešno izvaja. Vpraševal in fotografiral: TONE GOŠNIK Božidar Jakac: PREĐPOMLAD (Laška, 1966) »Te hiisli ne smeš uneti. Ti si nisi dal sam življen- ja, tedaj nisi svoj gospodar in ne veš dokler imaš živeti. Kajne, da privoliš, da pošljem po Venclja. Na Slemenicah le zdaj koj bo tukaj,« pravi Lovre »če povem, da imam svinec v sebi, mislim, da boS tiho — prosim, ne zameri, da te tičem m govorun ka- kor v dneh svoje neumnosti. Jaz že vem, zakaj te ti- čem.« »Svinec?« vpraša Lovre »Cel strel! Pa ne vprašuj dalje, odgovora ne boš dobil. Kar sem steknil, to je zasluženo. Rad grem gori k svoji materi. Upam, da mi bo Bog milostljiv,« pravi Martinek. »Ah bi ti ne bilo veliko tolažbe, ko bi po duhovni- ka poslal?« »To bom že oskrbel,« pravi Martinek. — Tebe bom ^pa nekaj drugega prosil. Veliko ljudi je, ki so me radi videli in marsikoga sem tudi jaz rad unel, zaupal pa nisem nikomur Tebe bi bil lehko sovražil zavoljo tvo- jega imena m r du, ki me na nekoga domišlja. Toda ko sem ti v prvič videl sem te spoznal, da nisi še dru- gemu svetu podoben zlasti pa ne enemu človeku, ne, ki ti je v rodu, katerega sem pa jaz sovražil žive dni, Bog mi odpusti ta greh! Zato sem te rad imei m zato sem te prosil, da si prišei zdaj k meni ko nru je treba človeka, kateremu moram nekaj zaupati Ah smem tebi?« »Ce ti jaz morem kaj storiti, storim ti z veseljem. Vendar če unaš kaj posebnega p>ovedati, premisli, ko- mu poveš Jaz sem ti še skoro na pol tujec« »To m res! Ti si mei dvema eden ki m verjel, da sem jaz, to kar sem bil na videz Eden je vedel, ti ?! pa mislil Rad bi šel s sveta, da bi to med vama ostalo — Posezi tu v zglavje!« Lovre poseže v zglavje m dobi nekaj v ruto za- vitih listin Martinek se stegne in jih vzame v roke, nekoh razvije oko se mu zasveti in poljubi jih: »Pri- jatelj! Sf>mo ena' duSa Ip bila na širnem svetu, ki Je mene ljubila, kakor bolj ne more, in to je bila — mo- ja mati. Ona je te črke pisala. Smrt imajo v sebi, za- kaj enega človeka lehko pogube. In vendar jih je pi- sala ljubezen, ljubezen do sina!« Pri teh besedah desetega brata je Lovre videl, da se mu je solza utrnila z očesa. »Ah tvoja mati še živi?« vpraša Martinek. »Se,« odgovori Lovre. »Kaj pa oče?« »Tudi oče še žive.« »Ali pa ti ljubiš svojega očeta?« pravi deseti brat. — »Da, gptovo ga ljubiš. Srečen človek si, zakaj nobe- na reč ne žge in ne peče bolj človeka, kakor če ima očeta in ga mora sovražiti.« »Martin! Ti si zelo bolan, nikar svojega zdravja Se bolj ne kvari s tem, da si enake reči domišljaš,« je dejal Lovre »Domišljaš? Vprašam te, prijatelj, ali si Je treba domišljati, če je človek vse življenje take misli in skušnje imel. Ti boš dejal, da takega ni, pa pogledi ga ki prea teboj leži. m videl boš takega človeka.— Zdise mi, da sem ti več povedal, kakor sem bil na- menjen. Tukaj vzemi to pisanje vn nesi ga na Polesek. Tam poišči starega gospodarja m mu daj vse to. Reci mu, da sem ga pred svojo smrtjo prosil, naj ml od- pusti. Tam gori bom z njo vred — tako mu povedi — prosil Boga, da bi tudi on odpustil. Pa zarotim te na tvoje poštenje in na ljubezen do matere, katera te je ro- dila in te s trudom, skrbjo tn potrpljivostjo odgojila, pomni, da ne pokažeš te reči živemu človeku razen njemu. Tudi sam je ne smeš pogledati.« Lovre je mislil že šop spraviti, ko se je Martinek še v drugo stegnil in rekel: »Daj, še enkrat daj edini ža- lostni spomin moje matere. Kadar sem tmel tole v roki, spomnil sem se nje, kako je na smrtni postelji slovo od meae jemala z jokom in težkim srcem, tačas sem zaprisegel, da se bom maščevaL Da se nisem, zar hvaUti se imam samo nji, njenemu dobremu srcu. Deseti brat bi bil lahko premožen mož.-aU zaradi nje m hotel biti, ki je v revščini in nadlogi živela.« Vse, kar Je Lovre danes slišal m videl, vse to se mu je tako čudno in posebno zdelo, da vsega ni mogel raz- motatl. Pač že prej ni veroval, da bi bil Martinek v isti- ni deseti brat z vsemi lastnostmi, katere mu je kakor takemu ljudstvo prisojalo in katere si Je sam tako dobro prisvajal. Ali zraven vsega tega ni nikdar mislil, da bi bil ta človek kaj več kakor bistroglav in lokav mož, ki je znal morda nekaj iz samopridnosti aU pa z posebnega veselja vlastito in čudovito živeti ter rado- verne ljudi varati Dasi bi mu bilo ta aU oni prigodek, kedajšnje Marttnkovo govorjenje in vedenje lehko zbudilo misel, katere se je ta dan prepričal, vendar ni prišel do tega, bodisi da mu ni bilo mar ali pa da je z lastnimi rečmi imel preudarka dovolj. Nehote mu je tedaj vstala človeštvu sploh znana slabost zvedavo- sti in pozabivši, da je deseti brat bolan. Je dejal: »Mar- tinek! Do danes te nisem poznal natanko. Iz tega pak, kar si zdaj govoril, posnemam, da si drugačno življe- nje preživel, kakor sem Jaz mislil. Za vse to te ne vprašam, že veš. zakaj si reč zakrival Samo to bi rad vedel, ali ti Je resnica, kar si prej dejal, da bi nam- rei. mene lehko sovražU aaradi mojega imena in rodu.« 15 PLASTIć'NE rolete V različnih barvah predstav. Ijajo novost in veliko prednost glede montaže, cene, trajnosti in čiščenja. Pestra izbira raznih podnih oblog, zidnih in lesnih tapet ter ostalih plastičnih izdelkov. Nabavite si jih lahko v poslovalnici »PLASTIKA«, Stanetova 13. V Konjicah so zadovoljni z letino Na škalcah nad Slovenskimi Konjicami je pred leti kmetijska zadruga uredila 120 ha plantažnih nasadov jabolk. Letos bodo pridelali okrog 20 vagonov prvo- vrstnih jabolk, že prihodnje leto pa računajo na 50 do 60 vagonov. Ko bodo nasadi v polni rodnosti — to bo že čez 3 leta — bodo pridelali okrog 240 vago- nov jabolk, od tega najmanj 200 vagonov prvovrstnih. (Foto: p. Božič) Pogrešano dekletce v četrtek okrog 11. oktobra je izginila neznano kam šest- letna Irena Gajšek iz Spodnje Ložnice pri Slovenski Bistri- ci. Kot pogosto, so jo tudi te- ga dne starši s kanglico po- slali po mleko k bližnjemu sosedu. Pri sosedih je dobi- la mleko in se odpravila pro- ti domu. Toda domov ni prišla. Nje- na pot je vodila skozi gozd. Ko otroka ni bilo domov, so starši začeU z iskanjem, na- to so obvestili še varnostne organe. V nedeljo so občani, pripadniki milice, uprave za javno varnost, gasilci in vo- jaki preiskali obsežno področ- je, vendar punčke niso našli. Doslej je bila najdena le kan- glica za mleko. Po nepotrje- nih vesteh je bilo v petek opa- ženo podobno dekletce skup- no s prodajalcem preprog v stranicah. Preiskavo nadalju- jejo. Deklica je svetlih kratkih las, obuta je bila v rdeče gu- mijaste škornje, oblečena pa v tanko roza obleko. Kdorko- li bi kaj vedel o njej naj to čimprej sporoči najbližji po- staji milice. -ez OBČANI ŠENTJURJA V AKCIJI Novost, naj bo takšna ali drugačna, vzbudi odpor pri nekaterih, vse do tedaj, ko se je navadijo in celo ogre- jejo zanjo. Tako je bilo pred dnevi v Šentjurju, kjer so le- tos ustanovili turistično dru- štvo, ki ima že 80 članov. Vsi so bili istega mnenja: uredi- mo naše mestece, da bo v njem lepše živeti in da bo okoli naših domov prijetno urejeno. In res so odločno začeli z delom. Prva akcija je bila podira- nje starih plotov, ki so mo- tili izgled glavne ulice. Neka- tere občane so lahko za to prepričali šele po većih indi- vidualnih razgovorih, sedaj, ko plotov ni več, pa se vsi čudijo, zakaj tega niso nare- dili že preje. V delovnih ko- lektivih so se dogovorili za udarniško delo in Šentjur je hitro postal lepši. Ljudje pa se niso zadovoljili samo s po- diranjem plotov. V načrtih predvidevajo še mnoga dru- ga težja dela. Prihodnje leto bo na vrsti Zdravstveni dom, kjer prah in hrup s ceste motita bolne obiskovalce. Z glavne ceste bo- do naredili odcep na cesto za Drami je in ga po nekaj metrih od Zdravstvenega do- ma spet priključili stari ce- sti. Pred domom bodo ure- dili nasad in postavili klopi. Tako bo zagotovljen mir bol- nikom in zdravstvenemu oseb- ju. Hišo pred zgradbo obči- nske, skupščine na drugi stra- ni ulice so predvideli za ru- šenje, medtem ko staro Brež- nikovo hišo že urejajo. No- ve košarice za odpadke bo- do poživile sliko mesta in bo- do pogoj več, da bo Šentjur čist. Turistično društvo se je zavzelo tudi za najmanj en- krat tedensko pranje ulic, po magali bodo tudi gasilci. Z željo, da bi čimvečji krog ob- čanov pritegnili v urejanje mesta bo Turistično društvo leta 1968 razpisalo nagradno tekmovanje med stanovalci za najlepše okrašena okna in okolico domov. Poleg tega Du- do organizirali izlet v Volčji potok, kjer bodo ljudje vide- li, kaj vse lahko kupijo za urejanje okolice v kateri žj, vijo. še mnogo je načrtov o tem kaj bodo naredili prizadevaj člani Turističnega društva i Šentjurju, vse z. željo, da bo njihovo mesto, toliko let za puščeno, izgledalo kot nevesta na dan poroke. Vendar tif, samo enkrat. Tisto, kar bodo naredili bodo tudi ohranili Potrebno bo le, da se čimvef občanov vključi v društvo ir njegove akcije, tako da ne br peščica ljudi ostala osamlje na v prizadevanjih za lepj; videz svojega kraja. M. s Praznovanje v Čupriji 13. oktober je dan, ko ob- čani ćuprije slavijo svoj ob- činski praznik, kot spomin na dan, ko je bila ćuprija osvobojena. Kakor vsa prej- šnja leta je bilo tudi letošnje praznovanje združeno z vrsto manifestacij, ki so dale praz- ničnemu razpoloženju še svoj- stveno obeležje. Na svečani seji občinske skupščine so bile podeljene Oktobrske na- grade posameznim društvom in organizacijam, ter poedin- cem, ki so s svojim delom v minulih letih doprinesli naj- več k hitremu razvoju ob- čine. V okviru praznovanja je bila izročena svojemu na- menu tudi modema otroška ustanova v kateri bo lahko preko 100 mladih občanov ćuprije brezskrbno preživlja- lo čas, ko so njihovi starši zaposleni. Občina Ćuprija je v zadnjih letih doživela skokovit napre- dek na vseh jpodročjih, tako v gospodarstvu kakor tudi na področju šolstva, zdravstva, in presvete. V preko 60 de- lovnih skupnostih je zaposle- nih okrog 7.000 delavcev iz ćuprije in njene neposredne bližine. Praznovanja v ćupriji se je udeležila tudi delegacija iz Celja, ki jo je vodila tov. MA- GDA KOČAR. OBISK IZ AVSTRIJE v nedeljo je Celje obiskala delegacija 30 predstavnikov vseh političnih partij Avstri- je, mladinske sekcije. Sestav je bil vsekakor zanimiv, saj se v domači deželi le redko najdejo predstavniki vseh strank na enem mestu za isto mizo. Med njimi so bi- li tudi zastopniki slovenske gimnazije. v celjskem Mladinskem klu- bu so se pogovarjali s pred- stavniki celjske mladine iz šol, delovnih organizacij in sekretariata Občinskega komi- teja ZMS Celje, popoldne pa so si med prijetnimi razgo- vori ogledali -skupno z naši- mi mladinci mesto Celje. Re- čemo lahko, da so odšli za- dovoljni iz našega mesta. OTVORITEV GASILSKEGA DOMA v nedeljo so v Nazarju od- prli nov, moderen gasilski dom, ki je stal 55 milijonov starih dinarjev. Ob otvoritvi je bila velika slovesnost katere se je ude- ležilo več sto občanov. Dom je odprl Jože Deberšek, pred- sednik skupščine občine Mo- zirje. Med svečanostjo so naj- zaslužnejšim in najstarejšim občanom podelili priznanja. Za dom sta največ prispeva- li celjska zavarovalnica v ob- liki kredita in podjetje GLIN iz Nazarij. -ez ŠPORT V NEDELJO v Se zmeraj nogomet Spet je za nami športna nedelja, v kateri so prednja- čili nogometaši. Zato prični- mo pri slovenski nogometni ligi, v kateri nastopajo tri moštva z našega polročja. To- krat je ves izkupiček pobral le Celje-Kladivar, ki je na iomačem terenu premagal No- vo Gorico z 1 : 0. Hrastnik je izbojeval pomemben remi s Slavijo O: O, medtem ko tr- boveljski Rudar krepko zao- staja za dogodki. Tokrat je v svoj seznam vpisal šesti po- raz. In rezultat — Triglav : Rudar 5 : 2. Po nedeljskih tek- mah je Celje — Kladivar četr- ti na lestvici z osmimi toč- kami, Hrastnik sedmi s sed- mimi pikam.i ter Rudar dva- najsti ali zadnji z dvema toč- kama. V zahodni conski nogomet- ni ligi vodi Zagorje, ki je v nedeljo v Ljubljani odpravil Ilirijo z 2 : 1. . V vzhodni conski ligi pa*so se nedeljske tekme končale takole: Nafta — Velenje 4 : O, Olimp — Branik 4:1, Partizan — Peca 2:2, 2alec — Fuži- nar 5:0 in Steklar — Šmart- no 4:0. Najvišje mesto med domačimi moštvi na lestvici ima Olimp — tretje — za njim pa so: 4. Velenje, 5. Ste- klar, 6. Žalec, 7. Šmartno, 9. Partizan. V tekmovanju celjske pod- zvezne lige so v nedeljo, 8. oktobra dosegli naslednje re- zultate: Ljubno —Laško 4:1, Osankarica — Boč 3:1, Šent- jur —■ Rogatec 7:1, Vojnik — Brežice 1:2, Polzela — Radeče 3:3, Senovo — štore 6:2 in Krško — Vransko 3:0 brej igre. Na lestvici vodi Kr.ško pred Osankarico, Ljubnim Šentjurjem, Radečami itd Tekme mladinskega tekmova nja pa so dale te-le izide, šo stanj — Olimp 0:4, Velenjt — Štore 0:1, Žalec —šmart- no 2:1 in Steklar — Celje Kladivar 2 :5. Rokometno prvenstvo Slov nije postaja vse bolj zanimi vo. Ormož se krepko drži ni čelu, Celjani pa so jim tes no za petami. V nedeljo š prvič zmagala vsa tri moštvs in sicer je velenjski Ruda premagal Ribnico 19: 18, ti boveljski Rudar Brežice 18:11 Celje pa Tržič 18 : 16. Ženske so imele na progra mu sedmi republiški turni v odbojki. Celjanke so tuc tokrat zmagale in še kar n. prej vodijo. Tesno za njiir pa je ekipa mariborskega Bri nika. Tokrat so članice Pai tizana iz Celja igrale z Bn stanico 3:0. Na startu so bili tudi mli di atleti. V finalu ekipnei prvenstva države so nastop li le mladinci Kladivarja, 1 so osvojili peto mesto in zi ostali za Olimpijo, ki je zrai gala, za več kot 4.000 toči Finale za mladinke je tokn minil brez udeležbe celjski atletinj. Zanimivo je še to, c so n amitingu v Kranju izv€ konkurence prvič startale čl niče na progi 100 metrov či ovire. Zmagala je članica KI divarja, Marjana Lubej s 14 sekunde. M. 1 Tresk... in že se je razletel oreh za malega prijate- lja. Fantiča seveda še nista kavalirja in zato dovolita deklici, da jima pripravlja malico. Čudno je le, zakaj so na stopnišču stavbe drir/beno političnih organiza- cij že sedaj pričeli treti orehe. (Foto: M. Seničar) Občani urejujejo nasad pred postajo milice v Šent- jurju. Podobne prizore smo lahko videli tudi pred drugimi zgradbami, saj so se domačini trdno odlo- čili, da bo njihovo mesto lepo in privlačno tudi za goste iz dragih večjih mest. (Foto: M. Seničar) »Razen ropota nas prav nič ne moti gradnja Buteje^ vega mostu. Narobe. V naši trgovini delavci kupuj«^ jo malice, pa tudi kak šofer zavije skozi naša vrata/ je povedala poslovodldnja trgovine na Ložnici (Foto: J. Kr.) TEDNIK — Uredništvo in uprava Celje, Gregorčičeva S, poStnl predal 161 Orejuje uredni§ki odbor Glavni urednik TONE SKOK. odgovorni urednilc BERNARD STRMCNIK Časopis Je ustanovil oltrajnl odbor SZDL Celje Izhajal Je icot »Nova pot« »Na delo«, »NaSe deloa (1945) tcot »Celjski tednik« (1948—1950) nato kot »Savinjski vestn:k« il95(^ 1954) m od 1955 ponovno kot »Celjski tednih« S I Januarjem 1966 so ga ustanovile obćlne Celje, LaSko. Mozirje, Slovenske Konjice. Šentjur pri Celju, Šmarje pri JelSaii m 2al^^ TEDNIK izhaja ob Četrtkih Izdaja: CP cDPXO« — delovna enota »Informacije - propaganda« Celje Tisk in klišeji: CP »DELO« Rokopisov ne vraCanio. Cena posamezne števil''' 60 par (50 starih din), letna naroCnina 20 novih (2 00O starih) din, polletna 10 novih flOOO starih) din, tujina 40 ( 4000) TekoCl račun; 507-1-1280 - TELEFONI UrednlStv« 23-69. mali oglasi In naročnine 31-05 ekonomska propaganda 30 85. Radio Celja 20-09