158. številka. ^ -V ,£dl«oat" *rh -.»« ackrat aa iaa. raz o a ••dal) I* pr isaikov. ob 4. mi zv*6«r. HiNhlia mik : om izjedoačevanja ljudij brez ozira na njihovo rojstvo in — imetje! Avktor tržaške volilne preosnove je moral torej imeti pred očmi dva cilja, ki pa sta t? d rektno nasprotna in ki naravnost izključujeta eden druzega : moral je nuditi svetu lepi videz — kolikor možno nalikan in uglajen —, a v resnici ohraniti nelepo jedro! N i moglo torej biti drugače, nego da sta volilni preoenovi, kakor jo je hlastoo izdelal baje dr. \ enezian, goreče priporočal dr. Ve-nezian in pokorno vsprejela večina deželnega zl*>ra tržaškega, karekteristikon — ne;skre-noet in zavratnost! Da — zavratnost ! Če kdo z eno roko kolikor le možno hrupno daje, tako hrupno, da mora videti in čuti ves svet, a z drugo zopet roko jemlje, ali tiho, skrivnostno, pritajeno, da le ne bi opazil tega nikdo — potem se nam mora priznati, da je to najgrša zavratnost. A prav tako je z novo »volilno reformo« tržaško: z eno roko in na eni strani dajejo nekaj, kar naj bi bilo podobno razšir- jenju volilne pravice, z drugo roko in na drugi strani pa ne le da jemljejo zopet, kar so dali s prvo roko, ampak jemljejo — še več! Efekt volilne reforme s tendenco resničnega razširjenja volilne pravice mora biti jedino ta, da se privilegiji, če že ne odpravijo, pa vsaj kolikor le možno utesnijo! — Zato pa mora oni, ki izdeluje tako volilno reformo v isti čas popolnoma pozabiti, da pripada h kateri stranki, k gotovi politični struji, ampak mora biti edino-le zakonodajalec. Prav nič ga ne sme motiti misel, kdo bo imel koristi od te volilne reforme in brezpogojno, brez vsacega ozira na desno ali levo, se mora uglobiti v misel, v nalogo svojo: da bo delo njegovo čim popolneje in kolikor le možno brez hib. Vemo : kar je prišlo iz človeške roke, ne more biti popolno. Zato tudi ni človeških zakonov, ki bi bili res popolni, uzorni, brez hibe. Ali jedno je možno: da se tudi človeški zakoni vsaj spopolnjujejo, da se bližajo popolnosti. Pod pojmom »reforme« umevamo tudi: spopolnjevanje, spreminjevanje v zmislu in smeri — na bolje. Vsaka reforma mora imeti tendencijo : naprej in vise ! O »volilni reformi«, kakor jo je vspre-jel deželni zbor tržaški, ni možno reči, da bi imela tako tendencijo. V kolikor se s tem načrtom »preosnovlja« prejšnji zastareli in v mnogočem tudi absurdni volilni red, v kolikor se tudi namerjajo spremembe, povsodi je videti, da je moža, ki jo je sestavljal, prevladovala zavest, da pripada k svoji stranki in da mu je bila vedno pred očmi misel : komu naj koristi in komu naj delo, ki je dovršuje ! ! Prihodnjič hočemo dokazati, da je vsa namerjana volilna reforma prikrojena z namenom, da se sedaj gospodovalni stranki zagotovi gospodstvo za bodoče! To je torej delo neiskrenosti: ostane naj pri starem, ali ljudje naj mislijo, da so dobili nekaj novega ! Politični pregled. V Trstu. 15. julija 1902. Poljska zgodovinska slavnost v Lvovu. Poljski kralj Vladislav Jagelo je dne 15. julija 141 (J v veliki bitki pri Grun-w. Id«' popolnoma premagal vojsko nemškega vitežkega reda, t. j. prav tistega reda, katerega je pred kratkim proslavljal nemški cesar Viljelm s tistim proslulim govorom na alavDOSti v Marienburgu. Poljaki slavijo spomin na ta zgodovinski dan vsako leto, letos pa je zadobila ta slavnost nenavaden sijaj in sicer v protest proti dotičnemu Viljelmovemu protipoljskemu govoru v Marienburgu. Pri-četek slavnost i je bil nazuanjen v nedeljo že na vse zgodaj v jutro s streli iz topičev. Kmalu za tem je bil po mestu obhod z godbo na čelu, katerega obhoda se ie udeležila ne številna množ:ca ljudstva, mnogo društev, med njimi »Sokol« — in drugih korporacij. Obhoda seje udeležilo tudi kakih 2000 socijalnih demokratov s posl. Breiterjem na čelu (in so tako dokazali, da se z delavskim vprašanjem daje prav lepo združiti tudi ljubezen do svojega naroda in svoje domovine, vsled cesarjih priporočamo v izgled našim s o-cijliastom). Vse mesto je bilo okrašeno z zastavami in drugim nakitom. Popoludne so bila na več točkah mesta predavanja o pomenu slavnosti in se je ljudstvu razložila zgodovina bitke pri Grun\valdu. Ves dan vladalo je v mestu nenavadno veselo gibanje in so se povsod zbirale gruče ljudstva. Vojaštvo je bilo konsignirano in policija je ukrenila vse mogoče varnostne odrebe, a mir se ni niti najmanje kalil. Tudi po drugih poljskih meetih se je praznovala obletnica zmage Poljakov nad nemškimi vitezi in je bil to najlepši odgovor poljskega naroda na izzivanja v Marienbnrgu. Kralj Viktor Emanuel na Ruskem. Včeraj je kralj Viktor Emanuel na jahti »Aleksandra« došel iz Peterhofa v Pe-trograd, kjer je popoludne obiskal tudi carsko zimsko palačo. Ob 4. uri popoludne povrnil se je zopet v Peterhof. Nemško časopisje piše jako hladno o tem potovanju italijanskega kralja ; vidi se, da Nemcem to potovanje ni nič po godu. Na srbskem cerkvenem kongresu. ki zboruje sedaj v Karlovcih, so imeli v soboto burnih prizorov radi verifikacije 4 vo- litev. Samostalni, liberalci in nekaj klerikalcev je zapustilo dvorano. Popoludne istega dne pa se je zgodilo nekaj, česar si ljudje ne morejo tolmačiti. Imela je biti slavnostna seja, v kateri naj bi bil kraljevi komisar priobčil zboru odgovor kralja (cesarja) na adreso zbora. Ta odgovor se je imel preči tati v madj arske m jezik u ! Kar naenkrat pa je kraljevi komisar — obolel in slavnostna seja je bila odložena na sredo. Kako bolezen da je bila to, nam nekoliko pojaBnuje dejstvo, da je g. komisar odpotoval v Budimpešto... ! Ali se morda vendar ni prav upal čitati madjarsko na cerkvenem zboru srbskem ! Mari je šel po informacije ? Tržaške vesti. Deželni zbor in mestni svet tržaški. Deželni zbor tržaški bo imel jutri ob 7. uri zvečer svojo sedmo sejo ; po seji dežel, zbora pa bo seja mestnega sveta. »Živila Italia!« To je naslov — a nota bene : izvirni naslov, ne pa morda prevod — članku, ki ga je priobčil »Trieste« od minole Bobote. Člankar v listu, Bog sam si ga vedi katere barve, kliče takoj uvodoma : časi se spreminjajo in mi žnjimi ! Ta vsklik velja dogodkom na Cetinju povodom poroke princa Mirka z gospico Konstantinovic. Ker do danes nismo mogli še prav pogoditi, kake barve je ta list in komu služi, tudi ne moremo vedeti, kdo dela tako grozno kisle obraze radi dogodkov na Cetinju. »Kdo bi bil kedaj rekel, niti pred 10 leti, da se bodo Slovani in Italijani ob Adriji bratili ?!« »Kdo bi si bil mislil, da bo iz slovanskih ust kedaj zvenelo : »Živela Italija !« In v zahvalo za to da so Italijani na Cetinju pevali »Onamo, onamo« ter vsklikali »Živela Čr-nagora !» Potem pa glasilo, ne vemo čegavo, skuša natezati svoj lesnikovo kisli obraz v smeh ter se šaliti, kako so se Slovani in Italijani objemali, kako so jim tekle debele solze radosti in kako so vsklikali v ganotju : »Fra-telli! Brača!« PODLISTEK MELITA. Povest iz nase dobe. £pisai Joča se mu. Grofov obraz ee je začel - riti Ter smehljati in markez n smeh je smatral pozivom, da naj pride k njej. Ne razmišljaj^ dolgo, je vstal in pohitel v markezi no ložo. Vstopivši je bil ne malo iznenadjen. »Dober večer, pap£!« ga je pozdravil Artur z nedolžnim obrazom. »A, ti si tukaj !« je rekel grof izrazom začudenja in graje. »Jaz iščem tega ničvred-neža«, je govoril dalje markezi, »a on se skriva pri vas.« »Meni je tukaj jako dobro, papa !« je uverjeval Artur očeta, kateri je primaknil svoj tabouret popolnoma blizu markeze in jej rekel polglasno : »Imel bi vzroka, da se resno jezim na vas. Ne samo da ste nas neopažena zapustila, ampak ste tudi mojega sina ugrabila.« »Varate se, dragi moj!« je odvrnila markeza nalašč jako glasno. »Vaš sin je šel drage volje ; cel<5 sam se mi je ponudil. Ni-li tako, Artur?« »Bil sem presrečen, ker sem vas smel spremljati«, je potrdil Artur, kateri je dobro slišal, kar je njegov oče polglasno rekel markezi. »Verujem«, je rekel grof sam sebi. »Tu stt čuli, gospod grof! Jaz pa verujem, da bi mi vi radi storili isto uslugo, kakor tudi vaš gospod sin, ali jaz bi je ne mogla vsprejeti. Vi ste potrebovali počitka. V vaših letih Be ne sme toliko riskirati.« »Ah, moja leta! Čemu omenjate to! Pri vas jih niti ne čutim.« »Papa bi hotel biti vedno mlad!« se je Artur brezobzirno vmešal v razgovor. Grof je storil, kakor da je preslišal te besede. Obrnil se je proti sinu in mu rekel: »A propos ! Tvoj dopust izteče v treh dneh. Jutri moraš na vsak način domov.« «Ubogi Artur!« ga je pomllovala markeza, misleča o tem nekoliko tudi na-se. »Kako lepo .bi bilo, da bi potovala skupaj«, ja rekel mladi grof markezi. »Majhen izlet v Budimpešto ne bi vam bil neugoden.« »Kes? No, jaz premislim to še danes.« Grof Orfeo ni bil ni malo zadovoljen s tem, kakor se je zasukala stvar. On je mislil, da konec Arturovega dopusta razdruži njiju dveh, a evo ona mislita še nadalje shajati se. Ta markeza je odločna gospa, a zdelo se je, da jej je njen »bebč« črez noč jako prirasel k srcu. Ona ga j« gledala s popolnoma drugačnimi očmi, nego vse ostale. Po teh očeh se je videlo jasno, da jej je njen »bebč« jako, jako mil in da bi jej bilo težko, preboleti ločitev v kratkem času. Medtem, ko je trajal ta razgovor v mar-kezinej loži, je družba v loži grofice Alice mirno poslušala predstavo. Rudnid je sicer pozorno poslušal opero, katera je komteso jako zanimala, ali njegov pogled je počival neprestano na Meliti, katera je sedela pred njim na levi strani, tako, da so morale njegove oči, obrnjene na oder, vedno gledati tudi njen obraz. Osvojilo ga je neko neizrekljivo blaženstvo, neka razkošna dušna omama, v katero se je potapljal, zgubljaje ves svet okoli sebe, le nje ne, katera mu je bila vedno pred očmi, katero je edino gledal in poslušal. Alica je to dobro zapazila in ee smehljala zadovoljno, ker se je njena želja začela tako lepo izpolnovati. Ker je poznala Rud-nida že nekoliko let, se je čudila spremembi, ki se je godila z njim. Prej je bil nasproti vsem gospem enako hladen, rezerviran, skoro negalanten, a sedaj je postal bkratu nasproti tej lepej deklici mehek kakor vosek in poln čutstev, ki so mu kipeli v vsakej besedi in pogledu, postal je slep in omamljen. Nasproti loži, tfjer sti sedeli gospe, je imel ložo ta večer neki general, ki je sedel v njej flegmatično s svojo soprogo in malo hčerko, katera je gledala neprestano s ku-kalom in imela vedno nekaj pripovedovati sedaj očetu, sedaj materi. Okoli polovice zadnjega dejanja je vstopil k njim elegantno v črno oblečen mož kakih petinštirideset let z belim, širokim nageljnom v jopični luknji. Imel je kratko ostriženo brado, a goste, na koncih povsem neznatno zavihane črne brke, v katerih se je zapazilo tudi nekoliko belih las. Celo mu je bilo visoko in inteligentno s črtami velike energije. Črni, na pol pristriženi lasje na glavi so mu bili še dobro ohranjeni, in le tu pa tam ee je videla v njih sled sivih lasi. Bil je visok, koščen in mi-šičast, lahke elastične kretnje, vsekakor postava, kakoršnja navadno ugaja gospem radi svoje možatosti. (Pride še.) D > tu ni ničesar, čejiur bi hoteli prigovarjati. Za tržaško javnost je pač blizu vse jedno, kako ta list sodi o dogodkih, kamo-li da bi mcgel motiti razpoloženje na Cetini u! i'a je ree usojeno, da pride kedaj do »porazu m ljenja med italijanskim in slovanskim svetom, pride do tega, naj že »Trie-ste« reže k^sle obraze, ali pa dela neslane do v tipe ! Ali kar sledi, nas zanima: neslani dovtip, ki ga je zagrešil, nam daje nekoliko oslona, da moremo vendar ugibati, čega v o g 1 a-siloje ta list! Ko bi ne vedeli, da ta list izhaja ob izključenju javnega zanimanja (zanj namreč , bati bi se morali, da v Trstu navstane grozno razburjenje, ko je »Trieste« naslikal tako groznega hudiča na steno. On že vidi, kako se bodo nekega dne sprehajali po Corsu roka v roki: svet. Dollenz in svet. Spadoni, svet. dr. Rvbar in svet. dr. Ve-nezian ! Potem pa vsklika prisiljenim humorjem : »Tržačani bodo mogli vsklikati: O che bella festa ! O che bella testa !« Torej mu ne ugaja ta slika! Zakaj mu ne usraja ? Vidite, to zasmehovanja že ob misli, da bi moglo kedaj priti do miru, nam usiijuje misel, da je tu kremžil svoj obraz tisti zistem, kateremu je deviza: Divideetimpera! In ki ve, da bi ea bilo takoj konec, čim bi se narodi spametovali in se ne bi več klali med seboj ! Saj veste vsi, kje je domovina tega sistema ! Sicer pa naj se potolažijo nositelji tega zir^tema : vznemirjali so se brez potrebe ! Za sedaj ni še nobenega znamenja, da bi v doglednih časih hodili »a braccetto« gg. Dollenz in Spadoni, Rvbar in Ventzian ! Ali jedno jim bodi povedano nositeljem tega zistema : oni so zadnji, ki bi se smeli čuditi ali cel<5 zgražati, ako bi primorski Slovani poskusili slednjič tudi najobupneje sredstvo za svojo rešitev! Kdor je v nevarnosti, ta se hoče resiti ... in seza roki vsakogar ! Ali nas uraejete?! Ali hočete, da govorimo še jasneje ! Će pa jtotem ne boste imeli več takega slovenskega elementa, kakoršnjega ste bili navajeni meti. klicali vam bomo : Tako si hotel imeti, George Dandin ! Število slovenskih otrok na slovenski šoli pri sv. Jakobu družbe sv. Cirila in Metodija, in na nemških državnih ljudskih šolah v letu li«»1. in 1902.: V šoli pri sv. Jakobu je bilo dečkov v I. razredu: 73, v II. razredu 68, v III. razredu 64 in v IV. 89, skupaj toiej : 294 učencev; deklic v I. razredu 85, v II. razredu »30, v III.a) razredu .">4, v III. b) razredu 24, v IV.a) razredu 27, v IV.b) razredu 16, skupaj torej : 266 učenk. Na nemški deški šoli v ulici Anunziata bilo je dečkov v I.a) razredu 12, v I.b) razredu 13, v II.a} razredu 4, v II.b) razredu 14, v 11 I.a) razredu |13, v Ill.b) razredu 9, v IV.a) razredu 11, v IV.b) razredu 8, v V ji) razredu 13, v V.b) razredu 14, v VI. razredu 18, skupaj torej : 129 slov. učencev. Na nemški šoli v ulici Fontana bilo je slovenskih dečkov v I.a) razredu 8, v I.b) razredu 22, v I.c) razredu 25„ v Il.a) razredu 18, v II.b) razredu 20, v II.c) razredu 16, v 11 I.a) razredu 23, v Ill.b) razredu 12, v IV.a) razredu 9, v IV.b) razredu 17 in v V. razredu 31, skupaj torej : 201 učencev. Na c. kr. nemški dekliški ljudski šoli v ulic: S. Giorgio bilo je deklic v I.a) razredu 9, v I.b) razredu 9, v Il.a) razredu 10, v I I.b) razredu 9, v I Il.a) razredu 9, v Ill.b) razredu 13, v IV.a) razredu 8, v IV.b) razredu 11, v V.a) razredu 14, v V.b) razredu 7, skupaj torej : 99 učenk. Na c. kr. nemški dekliški ljudski šoli v ulici Fcniana bilo je slovenskih deklic v I.a) razredu 20, v I.b) razredu 18, v Il.a) razredu 22, v I I.b) razredu i 7, v III.a) razredu 16, v Ill.b) razredu 16, v IV.a) razredu 14, v IV.b) razredu 14 in v V. razredu 8, skupaj torej: 145 učenk. Na c. kr. nemški dekliški meščanski šoli v ulici S. Giorgio bilo je v I.a) razredu 6, v I.b; razredu 9, v I.c) razredu 11, v v IU) razredu 2, v II.b, razredu 11, v III a) razredu 6, in v Ill.b) razredu 8, skupaj torej : 53 učenk. Slovenskih učencev na nemških ljudskih šoiah je bilo torej 129+201=330; učenk: 99-7-145 53- 297 — skupaj torej: 3-30 297-627. Na šoli pri sv. Jakobu je biL 294 učencev in 266 učenk, skupaj torej: 560 otrok. Prištejmo torej te otroke onim na nemških šolah, pa imamo samo na teh šolah lis; slovenskih otrok. In kje so pa še slovenski otroci na laških šolah ? ! Tudi na laških šolah hočemo sešteti slovenske otroke, da bode svet videl, kako pravična je naša vlada! Nemcev in Posili-Nemcev je bilo 560. In za te Nemce vzdrževala je naša slavna vlada v minolem šolskem letu 48 odddelkov ! Za tisoče in tisoče slovenskih otrok pa niti ne ve, kaj naj bi odgovorila, če jo je zastopnik slovenskih roditeljev vprašal, kako je slovenskim šolskim vprašanjem ? ! Naši ubogi slovenski otročiči zaključili so šolsko leto s pesmijo : Bog obvari, Bog ohrani, Nam cesarja, Avstrijo, Modro naj nam gospodari, itd. In kako je opetovano že velel ta naš vladar: Naredite mi mir med mojimi narodi|! In na vhodu na cesarski dvorec je čitati zlati rek : Justitia regnorum fundamentum ! A kako ustrezajo — vsaj z ozirom na nas Slovence v Trstu — avstrijski državniki plemenitim intencijam vladarja?! In kako odgovarjajo reku, da pravica je podlaga državam ? ! S pota. — (Dalje.) — Ob 1. uri in 20 minut smo zapustili Zidani most. V vozu sem našel Hrvata Buriča Mika iz Otočca. Isti se je vračal s Vorarlberškega, kjer je delal, a je moral zapustiti ta kraj, ker je vedno snežilo, tako, da ni bilo mogoče nič zaslužiti. Ž nji m se je vračalo še 30 drugih Hrvatov, ki so pa morali po izgonu, ker niso imeli denarnih sredstev za povrnitev v domovino. Ta moj sopotnik mi je pravil, da potuje v Slavonijo, kjer upa dobiti delo. Pokazal mi svojo »Delavsko knjižico« (nem-ško-laško), v kateri so mu v Voralbergu napisali njega ime, priimek in rojstni kraj v pravilni hrvaščini z — akcenti ! (Tržaški magistrat naj si to zapiše za uho ! Pisec.) Da -si sem vedno želel ogledati si lepi Zagreb, se mi ta želja za sedaj ni izpolnila, ker se vlak ni vstavil, nego malo minut. V Sisku pa me je pričakovalo novo iznenađenje. Dospevsi tjakaj ob 3. uri 28 minut po-poludne, sem izvedel, da moram čakati tam do 11. ure zvečer! To so vam zveze, kaj ne ! Ogledal sem si ves Sisek in reči moram, da je prav lično mestece, le žal, da se tu dosti preveč n e m-š k u t a r i ! Snažno oblečenega človeka boš slišal izgovoriti 20 besed nemški in vmes morda po eno hrvatsko! — Seve da je tudi častnih izjem, ali moj utis ni bil prijeten v tem obziru. Bil sem v dveh kavarnah, v več gostilnah in v mestnem kopališču ; povsodi sem čul, kako se Hrvati pačijo s tujinščino na prvem mestu in 'jim je hrvaščina le za — primeček ! Trgovine z manufakturnim blagom so vse brez izjeme v nemško-židovskih rokah ! Užigalice sv. Cirila in Metodija sem vdobil le v — kolodvorski restavraciji, kjer se, kakor po vsej tej progi, rabi skoraj sam »Nemtudem« ! Mejpotoma se je sprevodnik, ki je nadzoroval vlak, spri z nekim potnikom in je tako grozno upil ter loputal z vrati našega voza, da smo vsi protestirali ! Ime mu je nemško : Rihter, a je Madjar! Zato bi bi bilo zastonj tožiti gat ker bi ga železnično vodstvo gotovo še pohvalilo, da se je tako divjaški vedel. Sramota za vodstvo, da drži take uslužbence ! Da se povrnem k Sisku. Tu se govori neki jezik, ki ni čisto hrvatski in more Slovenec mnogo laglje razumeti to narečje — kajkavsko — nego pa ono v obeh Dubicah (Bosanska in Hrvatska), kjer so štokavci in rabijo vei'ko preveč turČizmov. Vročina, ki me je spremljala od Zidanega m stu naprej do Siska, ni odjenjala niti v pozni noči, ko smo se odpeljali v Hrvatsko Dubico. — Hrvatska Dubica je — aico se ne mot'm — trg. Velika je in lepa, ali ima na hišah znake ostarelosti. Hiše so po ogromni veČini lesene, obmetane z navadnim blatom in pobeljene. Od tu smo se vozili v družbi z gospodom dubičfcim davkarjem (hvala mu za prijazen sprejem na »kola«) v B isansko Dubico. V restavraciji gosp. Koš ca-Ostoje, štev. 427, sem lepo prenočil, toda le par ur — tako, da sem bil bolj zaspan, ko sem vstal, nego predno sem šel spat.. Ob jutranjem hladu sem imel srečo! Videl sem skozi okno »svoje« sobe lepo mlado Turkinjo — kar se le redko p»sreča, ker imajo te ženske zakrit obraz, izvzemši oči in čelo. Potem sem jo udaril v uro oddaljene Božiče, kjer sem našel svoje drage in kjer sem ostal par dni. Ta lepi kraj zelo napreduje pod avstrijsko upravo, le žal, da se premalo gleda na ceste in na — vodnjake. (Pride se.) Ojej! »Piccolo« se je odel v črnino — vkljub temu, da ni bilo v Benetkah o priliki porušenja stolpa sv. Marka nobene človeške žrtve ! Ugibali smo , kaj naj bi pomenila ta velika žalost tržaških Židov in prišli smo do zaključka, da se je se sv. Markovim stolpom podrl največi laški, rimski, spomenik — kar si tržaški Zidje tolmačijo morda kakor začetek razpadanje latinske kulture ! Drugih tehtnejših vzrokov ne najdemo za tako veliko žalovanje ! Kraški hrasti pač ne morejo držati, latinskih spomenikov za vedno! Odpovedali so torej tisočletno pokorščino — in sedaj je jok!! Morda ima »Piccolo« prav: morda je v zrušenja stolpa av. Marka simbolizirana — bodočnost! Veliki koncert v Rojanu, katerega sti priredili v nedeljo združeni pevski društvi »Adrija« iz Barkovelj in »Zarja« iz Rojana, vspel je v vsakem obziru prav dobro. Udeležba je bila tako velika, da mnogo udeležencev ni moglo najti več prostora in so morali stati, dasiravno je bilo v obširnem vrtu gostilne »Pri zlati kioni« jako dobro preskrbljeno z mizami in sedeži. Poleg domačinov bilo je tudi mnogo rodoljubov iz mesta in vse okolice. Vse pevske točke sta združena zbora obeh društev jako dobro izvajala pod vodstvom pevovodje, g. Ferda Pertota, zbori so se izvajali precizno in brez najmanjšega pogreška. Peval je tudi pev3ki zbor bratovščine sv. Cirila in Metodija. Vojaški orkester pa je, kakor navadno, tudi v nedeljo popolnoma odgovarjal svoji nalogi in kaj dobro zabaval mnogobrojno občinstvo. Na večer so prižigali lampijone, ki so čarobno osvetljevali veselični prostor, kmalu za tem pa se je mladina spustila na željno pričakovani ples ter rajala pozno v noč. Ta zabava v Rojanu bila je v resnici jako srečno prirejena in se je z nje vsakdo vračal popolnoma zadovoljen in s prijetno zavestjo, da še imamo vrlih mož na postojanki rojanski. Zadeva kavarnarskih uslužbencev. Sinoči so imeli kavarnarski uslužbenci shod, na katerem so izvolili šest pooblaščencev, kateri se imajo dogovoriti z gospodarji o ureditvi razmer kavarnarskih uslužbencev. Ne pozabimo narodnih društev! Pišejo nam: O prilik', ko je ta in oni postal Tržačan, bi bilo dobro, da bi se spomnil naših narodnih društev, v prvi vrsti družbe sv. Cirila in Metodija, in pa »Narodnega doma«. Pomislite, kako malo, ali celo nič ste trosili za pridobljenje domovinske pravice v Trstu ! In pomislite, da se je prej trošilo cele stotine za dosego iste pravice ! Ob taki za vsakogar svečani priliki naj bi ne bilo nobenega, ki ne bi kaj podaril v narodne svrhe. Za Ciril Metodijski dar so doposlali gg. : po 10 kron : Ivanišević Filip, Klemene Jakob, Jesenko Ivan, Trst ; po 7 kron 20 stot.: pevci društva »Hajdrih« pri nedeljski veselici na Prošeku ; po 5 kron : dr. Matej Pretner, Suban Ivan, G. Stepančič, Šorli Anton, Trst; po 4 krone: Novak Josip, župnik Povir, Ples L. Devin : po 3 krone : Loj Josip Trst, Gregorič Fran Katinara, Prešel Marija Bazovica, Goljevščes Alojzij Trst ; po 2 kroni : Zitko Anton, Doliuar A. Petrovčič V., Zink Andrej, gospa dr. Sla-vika, ing. Šega, Furlan Vekoslav, Trst, Rebek Josip Pazin, Košek Ivan Trst; po 1 krono: Cvetnič Andrej, Batič J., Vičič J., Istinič G., Toroš A., Prunk J., Zvittar J., Umek Iyan, Renčel J., Vrabec Aoton, Zelen T., Klinar V., dr. Dolenc. Trst, Fabiani Kristina, Pakiž Marija Lokva pri Divači. Skupaj 110 K 20 stot. Prej izkazanih 276 .. 83 „ Vse skupaj 387 K 03 stot. Srčna hvala ! Blagaj n i a t v o. NB. Gospod Kolman je daroval, ker je postal Tržačan, 2 K in ne 1 K., kakor ;e bilo objavljeno. Ako bi bil kateri gg. daro-vateljev izpuščen, naj blagovoli naznanili. Samomor. V ljudskem kopališču v ulici Manzoni ustrelil se je včeraj zjutraj 64 letni posestnik Ivan Weiss iz ulice Rossetti št. 60. Prenesli so ga v bolnišnico, kjer je umrl ob 2. in pol uri popoludne. Vzrok samomoru je bila baje neka — neozdravljiva bolezen. Požar gozda. Nekateri prebivalci v sv. Križu zapazili so predvčerajšnjim, da je gorel del gozda na meji med tržaško občino in sežanskim okrajem. Tamošnji vaščani so v kratkem pogasili ogenj. Dralbe premičnin. V sredo, dne 16. julija ob 10. uri predpoludne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : ulica Kandler 1, hišna oprava; trg S. Lucia 1, oprema v krčmi ; Vrdela 392, konj in voz ; ulica dei Bacchi 5, hišna oprava ; ulica dei Bacchi 11, hišna oprava; ulica deli' Isti-tuto 1, hišna oprava; ulica Boscherto 8, kišna oprava; ulica della PietA 11, voz in konjssa oprava ; ulica Massimiliano 11, hišna oprava; ulica del Pešce l, fonograf. V remenari Tesinik. Včeraj . toplom« r ob 7. uri zjutraj 26.3° ob 2. urt popoiu^ui* 25°. C.° — Tlakonier ob 7. uri zjutraj 766.1 j — Danes plima ob 8.— predp. in ob 6.06 ; p<»p.; oseka ob 1.13 predpoludne m on 0 21 ] popoludne. Društvene vesti. Pevski zbor »Bratovščine sv. Cirila in Metodija pri sv. Jakobu v Trstu napravi dne 3. avgusta izlet v Tomaj, kjer priredi skupno s pevskim društvom »Tomaj« veselico s plesom. Odhod iz Trsta bo ob 11. uri zjutraj od kavarne Commercio. Kdor želi pridružiti se izletnikom, naj se prijavi do dne 24. julija v pevskem zboru »Bratovščine sv. C. M.* (ul. Giuliani št. 28). Dnevi za prijavljenje so : v torek, četrtek in soboto od 7. do 10. ure zvečer. Sleherni dan pa pri g. Ivanu Zabriču, ulica Molin a vento št. 3. Vožnja stane za tja in nazaj 3 K, z vstopnino na veselico vred. Program prijavimo prihodnjič. Odbor pevskega zbora » Bratovščine sv. C. in M.«. Naznanilo. Podpisani javlja, da si pridržuje razprodajo narodnih razglednic na svojem nedeljskem koncertu. ODBOR pevskega društva »Kolo«. Pekovsko strokovno društvo v Trstu vabi na redni občni zbor, ki se bo vršil v četrtek dne 17. t. m. ob 10. uri zjutraj v salonu »Delavskega doma« ulica Boschetto št. 3, I. n. s sledečim dnevnem redom : l. PreČitannje poročila zadnjega O. Z. 2. Poročilo o delovanju društva. 3. .Sprememba društvenih pravil: Pog : II. čl. 4 a), Pog. III. čl. 7. 4. O konsumnem društvu. 5. Nadomestne volitve. 6. Eventuvalnosti. Z ozirom na važnost dnevnega reda se prosi mnogoštevilne udeležbe. ODBOR. Vesti iz ostale Primorske. X Družba sv. Cirila in Metodija. Iz govora predsednika, prof. Vekoslava Spin-člća, posnemljemo: (Dalje.) O tem pričajo skupščine društva »Dante Alighieri«. Poslednja je bila v Veroni dne 26. septembra minolega leta. Na tej skupščini se je sešlo uglednih ljudij iz vseh slojev. Bila je zastopana tudi italijanska s o -cijalistična stranka. Jaz povdarjam j to, ker je stem ta stranka pokazala, da se tudi ona zavzimlje za italijanske i dejale, d oči m je med našim narodom po raznih mestih ljudij, ki se imenujejo socijaliste, ki pa kakor taki mislijo, da morajo zatajiti svojo vero in svojo domovino! Na skupščini je bila zastopana tudi — italijanska gospodovalna stranka našega Primorja — po poslancu Hortisu — in vendar je še naših ljudij, ki se podajajo v službo te stranke in ki govore, da delajo za dobrobit našega naroda ! Bila je zastopana tudi italijanska kraljeva vlada po državnem podtajniku Ta-lamo. Isti je pozdravil skupščino v imenu ministra predsednika in ostalih ministrov ter vse kraljeve vlade. On se je veselil društvenih zmag, ker žnjimi rase zaupanje v usodo Italije. A v Čem da obstoji ta usoda, to je povedal društveni predsednik Villari, ki je govoril o položaju Italijanov izven Italije, sosebno pa o Italijanih, ki bivajo v »italijanskih« pokrajinah Jadranskega morja, torej v naših pokrajinah, katere oni nazivljajo za italijanske, o Dalmaciji in Iatri, pod katero itaiiiani navadno u me vajo vse Primorje, v katerem dniitvo deluje — za usodo Italije ! I>a rečeno društvo v resnici meri na naše pokrajine in na nas narod, to je potrdil neki advokat v Rimu dne 27. aprila t. L Mož je imel tepa dne v dvorani društva »Dante Alighieri- konteienc jo v jedini ta namen, da obrazloži namen tega društva, a ta je, kakor je rekel izrecno: braniti severne invztočne meje italijanskega noro d a pred navali barbarskih Hrvatov. Ti barbari — Hrvati — da so že udri i v Dalmacijo in litro, pak udrejo še tudi v severno Italijo! 4 Pride še. i Iz Podsrada nam p še j o : Lisice aapravljajo mnogo škode ter so odnesle že nešteviio kuretine v vaseh Pregarije, Zajel-šiie, Jav nje, Podbeže in Sobonje Iv krajni občini Po Igrao t. Poleg drugih nezgod, ki so jih te vasi let^>s doživele, jim je bilo treba še tega. Ia »lavni »lovski klub« (?) v Podgradu, ne bi li izvolil poskušati v*asi pomeriti svoje puške proti navedenim zverinam? — Oh, caj še, on mora imeti tudi svoje poletne počitnice..... Vesti iz Štajerske. — To so tudi — veterani ! V Konjicah so slavili predminolo nedeljo veterani -veje - avje, ki pa v resnici ni bilo vete-rans£<\ ampak ultranemško slavje. Veterani v Konjicah so se pokazali skrajno brez-taktne. Neki Derganc je proslavljal nemški je»k n neki Kovač (kakor vidite, sta oba ta dva moža pangermanapa je rekel : društvu veteranov je namen gojiti nemški služ-l»eni k ! ! Torej sedaj vemo : društvom veteranov na Spodnjem Sjajerskem je namen : ponemče va nje. Slovenci na Spodnjem Štajerskem pa — ako nimajo vode v žilah, ampak kaj poštene krvi — naj temu primemo urede svoje postopanje nasproti takim, — neveteranskim društvom. — Vneborpijora krivica se godi štajerskim Slovencem na polju šolstva. Nemci, dve tretjini prebivalstva, imajo na Štajerskem že deških meščanskih šol in dekliških bo -mo dobili brzojavne vesti, ki nam je to ve*t decidirano potrdila. Zvonik sv. Marka pa bi bil stal lahteo še stoletja in stoletja, da niso »prebrisani< laški inženjerji na njem hoteli nekaj popravljati in so v ta namen dali napraviti na zvoniku neko navpično odprtino. Ta odprtina pa ee je potem sama tako razširila, da se je m-ral zvonik zrušiti. Izvedenost dotičnih in*enjerjev spoznati je tudi iz tega, da še nekoliko časa poprej zatrjevali, da za zvonik ni ni kake nevarnosti! L#e neliaj minut pred zrušenjem pa so v zvonik poslali dva delavca, ki sta imela pregledati, da li bi se dalo zven k povezati. Ko sta bila delavca precej visoko v zvoniku, sta zapazila, da zid poka ter da se ruši omot, vsled česar sta v največi naglici zbežala iz zvonika, kamor so ju bili poslali inženjerji skoraj v gotovo smrt. Človeških žrtev o tej nesreči ni bilo — tako vsaj zatrjujejo vesti ; nikakor pa še ni mogoče zključiti, da bi pod ruševinami ne iežala kaka oseba. Kakor zatrjujejo laški listi, fo Benečani m drugi Italijani silno poparjeni radi te nesreče; današnji »Piccolo« pa zatrjuje, da so tudi Tržačani vsi zbegani, česar pa nismo mi nikakor mogli zapaziti. »Piecolov« berolinski dopisnik pa se silno jezi, ker niso Nemci v Berol inu prav nič vznemirjeni, prav kakor — dostavlja dopisnik duhovito — da bi i« bil podrl zvonik v Skednju. No, pustimo Beroliuc, kar se tiče tržaških občanov pa bi stavili, da ao bolj zadovoljni, da se je podrl beneški, nego, da bi se bil podrl skedenjski zvonik, ker bi v slednjem Blučaju morala tržaška občina zidati nov zvonik, za zopetno zgradbo beneškega zvonika bodo pa že drugi skrbeli. Grozna nesreča se je dogodila predsi- nočnjim v bližini Rakitja na Hrvatskem, katere žrtva je bil kanonik in poslanec Josip Miljan. leti se je vozil v družbi eneea gospoda in dveh gospej od sv. Nedelje proti Zagrebu. Na prehodu pri velikem ovinku je lokomotiva zajela levega konja, ki se je takoj zgrudil, vtled tega je zajela tudi voz in so potniki vsled silnega udarca odletili na vse strani. Kanonik Miljan je tako nesrečno pal na glavo, da je par ur na to umrl v Samoboru, kamor so ga bili prenesli. Nekateri pa menijo, da ga je morda zadela kap. Ta dogo iek je zzval v Zagrebu velikasko senzacijo. Uvedena je stroga preiskava. Modra komisija. Nedavno je mtstno redarstvo v Oseku prijavilo mestnemu gradbenemu uradu, da se v novem delu mesta zida hiša brez dovoljenja. Na to prijavo se je aentavila gradbena komisija, ki se je podala na lice mena, da vidi, kje se brez nje dovoljenja zida hiša. Ko je komisija prišla na določeni prostor, našla je tamkaj nekega učenca ljudske šole, ki je z največo resnostjo zidal malo dva metra široko in dva metra I visoko 1 išico. Hišica je bila že pokrita in je deček ravno ometaval znotrane stene. Ko je komisija videla, da je vse to le otroška igrača, so se členi iste prav od srca nasmejali ^ami sebi in malemu arhitektu. Komisija pa je vsejedno, na veliko žalost mladega mojstra, odredila, da se ima hišica podreti. Lahko si je misliti bol in obup tega dečka, ki je moral z lastnimi rokami podreti to, kar je sezidal z velikim trudom in veliko potrpežljivostjo. Komisija bi si bila pač lahko poiskala koristnejšega posla, nego je bil ta, da je dečku brez potrebe kvarila veselje. - Književnost in umetnost. »Glasbena Matica« v Ljubljani praznuje letos 30 letnico svojega obstanka in 20-let-nico blagoslovljenega in slovenski umetnosti posvečenega delovanja v glasbeni šoli. Mi-nelo soboto je imelo to društvo svoj občni zi»or. Predsednik se je zahvalil vladi da je odpisala polovico potresnega katerega je društvo imelo 36.000 K lovico pa je dovolila vlada 30-letne Iz tajnikovega poročila posnemamo, da je v šoli poučevalo pet učiteljskih moči. Po domovini oziroma rojstvu je bilo učencev iz Ljubljane 134 in iz Kranjske (brez Ljubljane) 174, skupaj 308 učencev. Učni vspehi na šolskih izpitih kakor na obeh javnih produkcijah glasbene šole so ostali na tako častni višini, kakor še nikdar poprei, odkar obstoji glasbena šoia. < lanov [šteje »Glasbena Mat:«-a« približno 900 in sicer 10 častnih, 72 ustanov-n.h in okrog 8*KJ rednih. Navzlic vsem podporam pa »Glasbena Matica« denarno le životari ; treba je požrtvovalnosti vseb Slovencev, da se društvo ohrani in napreduje. Ako propade »Glasb. Matica«, bomo kmalu Slovenci v glasbenem obziru tam, kjer smo bil'" pred 50 leti. S propadom njenim bi bila slovenskemu narodu v kulturnem oziru prizadeta pregloboka rana. »Glasbena Matica« je imela v miiolem letu 23.656 K 61 Rt. dohodkov, nedostatka •1 pa 5755 kr >n 62 stot. Dolgov je lani imela ^7.250 K 15 st. Tekom minolega poslovnega leta se je dolg zmanjšal za odp sano potresno posojilo tako, da ima sedaj -lolga 69.206 K 29 st. Proračun za prihodnje leto zaključuje s pri manj kljejem 8650 K. b pravo nevoljo — ob čvrstih zvokih naših koračnic kar po bližnici v temno noč tja, kjer se je — liki speči lev — v daljini vzdigal temni obris Male in Vele Učke. Ne-oj isni milini noči nedostajalo je še čara mesečine, — izletniška podvzetnost in razpoloženje sta bila najizborneja — a vodnika svečka medlo je brlela in le mile zvezdice nad nami so svetile ! Čudo li, da se je steza kmalu zgubila in je trebalo mahniti kar čez drn in strn, plazeče in skakaje na levo v dolino v smeri, kjer Brno morali slednjič naleteti na na vozno cesto. To pa ni bila malenkost, napora dovolj je bilo tudi za najgibčneje, a sreča nam je bila mila, da smo vsi razmeroma zdravi odnesli kožo in kosti ; ne tako nekateri obleke in obuvala. Pa nevsahljiva »židana volja« premagala je s časom vse in toli potrebna, gladka pot tekla nam je potem brzo iz-pod nog, izlasti, ko smo Be zajeli v prijetne pomenke v manjih skupinah. A ta pot postajala je jako dolga, in vedno strmeja, in vedno bolj se je zavijala okolo Učke. Z nje levega boka vspela se je na desno pobočje in od todi vedno navzgor zopet na levo v čeva stvar povsod maje in ga zapuščajo tudi najbolji prijatelji. Dva tovariša, ki sta izvr-šla prav do kraja ves program izleta, sta nam sporočila celo pozdrave s Trsata. V Divači zapustili so nas bratje Istrani, hvaležno in prisrčno pozdravljeni. Skrčena naša četa se je vrnila zadovoljna domov. Da-si ni naš izlet docela vspel na svojem cilju, vendar ui gotovo nihče obžaloval,, da se ga je udeležil, pač pa ga marsikdo še rad ponovi ! Le želimo, da nikakor z manje povoljnim vspehom. Priporoča se oditi iz Trsta že popoludne a herpeljskim vlakom, da se par ur po noči odpočije v planinski koči. Daljave so približno te le: Lepoglava do planinske koče na Poklonu 3 in pol do 4 ure, od tod do vrha 1 in pol do 2 uri nekaj manje nazaj, ter od Poklona-čez Veprinao na Opatijo 2 in pol uri. Brzojavna poročila. Deželni zbor. KOPER. 15. (B) Deželni glavar je omenil porušenje historičnega zvonika \ Benetkah ; deželni zbor ga je na Jto pooblastil, najbujnejo goščavo, za katero sta zginolaoba da y jmenu jgtega izrf5e heoeškemu -županu vrha. V dolgi četi začeli bo oni in ona ostajati, omagovati, posedati, polegati, a le za hip našla se je vselej kaka vspodbujajoča duša. ki je „omahljivca spravila napiej. Brzim korakom korakali smo že četrto uro, mučila je tudi soparica, napora je bilo vsekako dovolj, a prenašalo ga je vse vstrajnostjo. Na Poklonu, vozne ceste, prehodu, ki veže takozvano Li-burnijo, onstran, z ostalo Istro, tistran uškega 8 P°b%alao dospela semkaj, najvišji točki sočutje na dogodivši se nesreči. Kralj Viktor Emanuel na Ruskem. KRASNOJE SELO 15. (B) Car Nikolaj in kralj Viktor Emanuel sta v spremstvu carice Aleksandre Feodorovne in carice udove Marije Feodorovne ob 6. zvečer Strajk v Chicago. CHICAGO 14. (B) Konference med železniškimi delavci in podjetniki so ostale pogorja, privoščili smo si v planinski koči le brezvBpeSne in ge nahaja še v štrajku 2tM)0(J hipec počitka ter okrepila — pa haid naprej , j > , - _ - . , r r 1 mož. bKoda na plačilih, ki navstaja razkla- v goro ! Saj turisti z Reke, Opatije in oni , , . -1 - 1 - 1 J dalcem tovorov m voznikom na zelezmcali gospodje, ki so šli iz Trsta že s popoludan-skim vlakom, so bili že vsi odšli, a na nebu (Dalje na četrti strani.) začelo je že svitati, žal, da le na jugozapadu; £)anes ob 8'. Uri ZVCČer ves vstok je zagrinjalo temno oblačje, pod 7 na tem, posojila, za po-obroke. njim zažareval je redno v globini reški svetilnik. Z nova oživljeni stopali smo zopet pogumno in veselo naprej, da čim prej zagledamo čar br.žanstvenega razgleda. Tudi te steze skoro dve uri ni hotelo biti konca ; za vsakim vrhom prikazal se je vedno še drugi višji višek, a megle so se bolj zgoščale v košatem bukovju okolo nas, in ko smo slednjič dospeli na zadnje golo brdo, obdajala In nas je neprodirna gosta megla. Grdo razočaranje po takem trudu, baje nič nenavadnega na Učki ! Potolažili smo se, da pričakamo morda še lep razgled ; Bedli in legli smo, a okolo dra. Zuccona zbral se je zbor krepkih moških grl, ki je pevai in peval neumorno, kakor zna pevati naš slovanski narod. S sosednimi ognji Hrvatov in Čehov iz Opat'je in Reke nudili smo gospodom fotografom skupno preko 50 glav. Srečni dovtipi kratili so nam čas in spanec, a ko se nas je slednjič usmililo zlato ^ solnce že visoko na nebu z ogrevajočimi žarki, zazrli smo zanimivo senčno prikazen, nemški takozvani Brockengespenst. — Na ' jg daljni neprodirni megleni steni pojavile so se naše sence, trčen obris posamičnih oseb in njihovega kretanja, obdani od mavričnih ko-lobarjev. To nas je raztreslo, da smo še kaj bo koncertirala V VOJAŠKA GODBA v ljudskem vrtu. Med drugim se bo izvajala velika fantazija iz opere „Mrak bogov" in Ziehrerjeva skladba „Reservi-stove sanje". XXXXXXXXXXXXXXXX x X X MIZARSKA ZADRUGA V GORICI X X X X X X X z omejenim jamstvom naznanja slovenskemu občinstvu, da je prevzela m slo?, zalogo poltia iz odlikovanih in svetovnoznanlh tovarn v Solkanu in Gorici Antona Černigoj-a Katera se nahaja ▼ Trstu, Via Pia»a veoohia (Rosario) St. 1. (aa desni itranl cerkve sv. Petra*. Koaknronok nemogoča, ker je blago is prve roke. X X X X X X X X X X X X X X X X Izlet na Učko. Ob divnem soinčnem zatonu zbrala se je na svetoandrejskem kolodvoru na Cirilo-Me todi je v dan vesela družba — celih 13 nas je bilo, mladenke v večini — da poletimo na \ eio Učko (1396 m. nad morsko gladino). Lahen večeren vetrič je zapodil zadnje sumljive oblačke z vedrega neba in vzbujal nam željno upanje na ugodno vreme in lep razgled. Po prijetni vožnji čez kršni istrski Kras v najsvežejem zraku dospeli smo b precejšnjo zamudo v Lepoglavo (spačeno Lupo-glava), kjer bo nas prisrčno vsprejeli istrski rodoljubje, pr.hitevsi iz Pazina in Pulja. Po kratkem a izvrstnem okrepčanju pod gostoljubno smokvo grspoda Ribarica udarili smo jo skupno — ponujaue vozove ae je odklonilo počakali, a brez vspeha; razven bližnjih strmin ostalo je vse zakrito; le v daljini pod ^ nami zablestelo je včaBih nekaj srebrnih J ———________— valčkov, da smo si vsaj vedeli predstavljati, (gf&t^C&t&tS^d^^^^^ai^a^d) MsaafieF L s v i Miazig & & r s t Prva is najTAČja tovarna pohištva t neb vrst. t TOVARNA: Via Teta, vogal Via Llmltanea I ZAL.OG&: Plazza Rosario C. 2 (šolsko poslopje) in Via Ribarga št. 21 Telefon it. 670. -MOM-- Velik lxbOi tapecarlj, ircal In slik. I*-▼rSuje urofbc tudi po posebnih aačrtih. kje leži Kvarner. Našla ee je kmalu pretežna i večina za povrnitev in odhod. Veseli pogo-vori mešovite družbe in nabiranje cvetic so nam pričali o izvrstnem razpoloženju telesa in duba vseh onih, za katere smo bili v 1 upravičenih skrbeh. Skoro prt hitro je bilo konec lepih gozdov in pestrih travnikov in prikazala se je zopet z veseljem pozdravljena fj^ planinska koča na Poklonu za tretji zajutrek. Odtodi smo nadaljevali sinočno pot nizbrdo po lepi gošči in divnem razgledu (vreme se je mejtem zvedrilo), a toplota je občutljivo naraščala. Pod slikovitim Veprincem dajali smo duška svojim toplim željam, da tudi tei! Cone brdz konkaronos. zadnji zaslepljeni občini skoro zašije lepša (g ILDITEOTAli CIIll IlSTOII II PE1II0 bodočnost. Po stezi krenoli smo v Opatijo; Predmeti po3tavio se na pat obrod neverjetno dolgo je tu občudovati z višine iS ail žaiezmco franKO, nje divno lego ob sinjem morju, to živo zelenje nje gozdov, logov in vrtov, potreseno z bogastvom krasnih palač. Tu v domačem raju čutili smo se pa tujce. Po kosilu smo se razkropili na Reko, Volosko, Kastavščino. Na vlaku smo se zopet sešli in vedeli si pripovedovati marsikaj o madjarski oholosti na Reki, o neumljivi pohlevnosti našega ljudstva, ki trpi na Matuljah, kolodvoru za < »p&tijo, le čistonemške napise, dalje, kako se Krsti- s0 S0 Sf Sf sa ?n drugih obratih, eeni ee vis«,ko nad en milijon dolarjev na dan. Položaj je re<»en. Velik požar. NIZZA 15. (B) V veliki zalogi blaga na < "lichv-jevem trgu je navnal požar, ki je upepelil vse poslopje. Palača družl>e Credit Lv nnais je začela goret in so sosednje hiše tudi v nevarnosti. Sprememba v an^Icžkem mfnisterstru. LONDON" 15. (B) Uradno se objavlja, da je kralj f>odelil 1< rdu Salisburvu, katerega ie dne 11. t. m. v-preiel v avdijenciji, veliki križ kraljevega V i k torij i nega reda v brilijantih. LONDON 15. B.) Mini»teraki predsednik Balfmr je bil včeraj vaprejet od kralja ter imenovan čuvarjem tajn h j>e čatov. LONDON 1;"». (B.) Ker odstop lorda S.il;sburvja uključuje prenehanje d sedanje vlade, je m:n:pterski predsednik Balfour proatrs) za potrebno, da je vse člene kabineta vnovič potrdil v njih »vi službi. Zdi se verjetno, da se pred sestankom pirlamenta na iesen izvrše neke sprem mbe v minister-itvn, vendar se ne pr čaku e važnih spre m*>mb. Velikanski izbor raznega pohištva spalne in jedilne sobe, svetlo ali megleno politirane. divanov, okvirjev, ogledal, stolii*, stenskih ur se nahaja v dobroznani zalogi pohištva Rafael Italia Trst - ul. Malcanton št. 1. - Trst. Zahtevajte v vseh javnih lokalih: P-.-l 0 r.!.« najelegantniji, imjboga-^pon c ^diun t<.jii nH vsebini, v visokih is odličnih krogih, v društvih in javnih lokalih tu in inozemstva najbolj razšiijeni nemSki druz-bimki lirt. ki vsprejeroa rodbinska, društvena, umetniška in športna poročila brezplačno. Izhaja vsako soboto. Naročiti se more z vsako številko in >tane na leto: navadna izdaja K 24-24 Mk. posamezno 50 »t. 50 Pf. luksna -* - 40-40 M k. .. 1 K 1 Mk. * rasna „ 100-100 Mk. „ 2 K 2 Mk. ro^amičn«4 Atevilke proti plačilu v znamkah. Uredništvo in uprava: Dunaj, IV., Plttsslgasse 1. M. Aite trgovina z inani fakturnim blairom ■I. Nuova. ogel ul. S. Lazzaro št. 8 s podružnico ul. Nueva. ogel ul. S. Lazzaro st. 5 slovenske gospodinje Zahtevajte pri svojih trgovcih AOVO Ciril-JKetodijevo cikorijo. (8 > o s Sz; C8 O Velikanski izbor naočnikov malih in velikih najmodernejše in najnovejše vrste b čistimi lečami otl pravega kristala, udelanimi v niklju, jeklu, aluminiju, z'atu in srebru, po zdravniških predpisih. Cene Od 25 nvč. naprej. 9V* Bogat izbor daljnogledov za gledališča, kopno in morje z akromatičnimi lečami, kakor tudi barometrov in termometrov za merjenje mrzlice. Cena od 25 nvč. naprej IZBOR POVEKŠEVALNIH STEKEL ■§■1 in velikaaska zaloga modernih LORNJET od i gld. naprej u Jato nizke cene. — Prodaja oa debelo za razproiajalce. — Sprejemajo se poprave. Prodajatnica izgotovtjenih oblek = „Alla cM fli Trieste" = tvrdke m EDVARD KALASCH w Via Torrente št. 34 nasproti gledališču „Armonia" s krojačnico, kjer se izvršujejo obleke po meri in najugodnejših cenah. V pro-dajalnici ima tudi zalogo p e r i I a za delavski stan po i z ven red 110 nizkih cemih. Izbor boljših in navadnih snovij. VELIK IZBOR izgotovljenih hlač za delavce kakor tudi blaga za hlače, ki se napravijo po meri. za na okna in Na prodaj je več „tamburic" ter dve ,,berdi". Več se izve u našej tiskarni. MNOŽINA ZAHVAL JE VSAKOMUR NA UPOGLED. P 0 MADA Brez oija in masti! Ne napravi sairo vsako lice nežno in po mlćjer.o, nego tudi b»!o in brez peg Solnčne pege odpravi vsak z uporabo iste. Cena 3 lenč. gl. 1 50; »ntvripatao S g\. 1*1"* »rid. od LILJANA. V u »plod'ue bolezni , tečka preh»»-jaujm pri pomankaju teka. kolranjti, rezaTiri in bruhanju, gr prenapeti želodec, za.-lirenje, nara] kr»i glavi (kongesuje), ćreTesue U>lezni , ka*elj t bolest, j*»tem zobn« bolečine, gliste, zlatenico • • in rlato illo rdrari o o o o o ANTIRHEUNIN-MAZILOjjj m pr proti trganju in zbadanju v rokah. Cena 1 lončić 1 gld 50 nvč. 2 lončića 2 gld.. j 4 lončići gld. 3 -01 j»'*tm 110 Tre! ji /J". O-t. L £.5---= 14 -15 1etoepa p za v prt flajalnico svinjine. I-ti mora biti jK>štenili etarišev in Tir* i>n vec^kf^ra t« r 'a^kfga jezika. Dečki iz Gtr.ee ozir. iz » J -i' S ~ » i ® x — — C X dovoljuje obvestiti -lfcvno občinstvo in cenj. 0 oke in X ' žen-ke oMeke. srajce, ovratnike, ovratnice, tu V Q je velikanski izl»or platnenega in bombažnega Q O blaga, prtov in prtićkov ter v«ake vrste perila. A bodi od bombaža, ali platna. Pletenine, svile- V nine raznovrstni okraski za šivilje in kitaičarke Velikanski izl>or snovij za narodne zaatave in trakov za društvene znake Sprejema nsročbe na mo?ke obleke Q po meri, katere izvrši najtoćneje in najuatan- Q a nej»- po cenah, 'ia *e ni bati konkurence. 'VG a a Poskušaj, da se prepričaš ! X •ooo-oo—oo-ooot -- • K- ^ -z © ® < » X I 3 vi. m. s —■ » e C"— — 3 —■ jm. C ® = N E. r- ff se ~ mm* ^ - a- e 5 - N< ^ (S 03 CR S- ® w r—»- — ss ~ C s 2 CE K 5 o. "o S J. fc „ ® 21 - Sto — » —. c ji. Z. a g. 7T O — - - s J. = S5 O C| > O 0 u > S « M i I:;:? Trgovina z železnino „MERKUR PETER 66 U v Celju, C3rrašk.sl cesta. štev. IS priporoča svojo veliko zalogo najboljšega železa in jekla, pločevine, žice, kakor žico za ograje, lite železnine, vsakovrstnega orodja za rokodelce, različnih žag, poljedelskega orodja in sicer orala, brane, motike, kose, srpe, grablje in strojev; vsakovrstnih ponev, ključalničarskih izdelkov ter okov za okna, vrata in pohištvo, jrebljev. vijakov in zakov, hišne in kuhinjske posode tehtnic, sesalke, rn^rii i r uteži, raznovrstnih stavbinskih potrebščin ter j sega ar uzega blaga za stavbe, hiše, vrte itd. Traverze, cement, strešna lepenka, trsje za obijanje siropov (štorje), • ončene cevi, samokolnice. oprav za strelovode, ter vse v stroko železne trgovine spadajoče predmete. mm^ Tomažema žlin.ara, n.aj"boijše umetno gnojilo. * Bogata izber vsakovrstnih nagrobnih križev. * '-*o.*trežbH icčium Cene nizke. Jakob Kosmerlj -■TRSTb- ulica ss. Martiri štv. 16 nasproti Komando Marine. ir T B G 0 V IN A -mm Jestrin In kolonijalnesra blasra, delikates in konserr. Izbor raznih vin in likerjev. Imam tudi filijalko v ulici Bastione itv. 2 nasproti ženskemu liceju. Priporočam se p. n. občinstvu in sem aajudanejši Jakob Kosmerlj. Sprejemajo se tudi naročbe za razpošiljanje. StaTbinsko podjetje Stavbinsko podjetje G. TONNIES Ljubljana. Tovarna za mizarsio orodje in partete, stavMnsto in nmetno Bjnčarstvo. Delalnica za konstrukcijo železa itd. Sprejema naročbe za vsakovrstna m zarska dela kakor: kompletna okna za cele stavbe in islosna okna na vreteno, vrata, portale, oprave za prodajalne in drugega pohištva v vseh slogih. — Podovi mehki in trdi vseh vrst kakor: dešćice, parkete, od jermena in navadnega lesa. Kompletna stavbinska kovaška dela, stopnice, ograje, žične mreže, železne zatvornice na vreteno ita. itd. . Proračuni brezplačno. Reference prve vrste na razpolago.