Kamniški OBČAN Št. 20 Poplave in plazovi tudi v naši občini Za poldrugo milijardo škode V noči iz 4. na 5. november je velika količina padavin ludi v naSi občini povzročila kar veliko škode. Narasli Kamniška Bistrica in Nevljica sta prestopili bregove, lako se je že v večernih urah razlila Kamniška Bistrica v Stahovi- ci, nad Iverjem na cesti Stahovi-ea-Kamniška Bistrica pa je velik zemeljski plaz zaprl cesto. Zaradi več plazov v Tuhinjski dolini pri Motniku ter izlitja Nevljice je bila v četrtek dopoldan zaprta cesta Motnik-Kamnik. Veliko škodo ■V Vodna ujma je povzročila 84 večjih poškodb na komunalnih napravah, 22 plazov, H udorov in veliko škode na objektih. Vsak dan pa Se prihajajo nova obvestila. »Tudi Tuhtnfsčica je tokrat pokazala zobe,« je dejala Marija Dolar, Zagodetova iz Šmartno, ko Je opazovala domačo poplavljeno njivo. (Foto: F. S.) pa so narasle vode povzročile tudi v Kamniku. Tako jc že okrog polnoči voda povsem zalila kletne prostore kamniškega Doma za sla-rejše občane, v katerih so fizioterapija, telovadnica, shrambe živil, posteljnine, kotlovnica in drugi pomožni prostori. Voda jc dosegla visino prek poldni gega metra in naredila ve-hB liko škode tudi na instalacijah. Zato so bili v Domu dalj časa brez elektrike. Kamniški, neveljski in tunjiski gasilci so s Štirimi črpalkami vso noč črpali vodo i/ kletnih prostorov. Stanje sta si ogledala tudi Milan Bogataj, načelnik republiškega Štaba civilne zaSčitc, in Bojan UScničnik, direktor uprave RS /a zaščito in rcScvanjc. Narasla podtalnica je zalila I udi klel ne prostore v Srednji šoli Rudolfa Maistra. Osnovne Sole 27. julij in v se nekaterih drugih zgradbah, kjer so morali prav lako pomagali gasilci in pripadniki civilne zaščite. Nadaljevanje na 2. strani Iz štiriletnega dela prvega občinskega sveta Pozitivna ocena dela občinskega sveta Cepiav sedanji občinski svet. ki jc bil po zaključku prejšnjega skupščinskega sistema s skupščino in izvršnim svetom kot prvi izvoljen novembra 1994. ob zaključku svojega mandala, ki sc i/leka le dni. m ob ravnava! posebnega poročila o svojem Štiriletnem delu. bomo skušali kljub lemu z nekaj podatki osvetliti njegovo dejavnost. 31-članski občin- Igor PodbreZnik, predsednik prvega občinskega sveta, ki se mu te dni izteka mandat. ski svet, v katerem |e bilo zastopanih H svetnikov iz SKI), 7 svetnikov i/ I I )S 6 svetnikov i/ SDS. S svetnikov iz SI .S, i/ /I M) in Zelenih po dva svetnika in iz SND 1 svetnik, se jc na prvi seji sestal 21. decembra SQ9$0 1994. V Štirih letih so se svetniki sestali na 39 rednih sejah, ki so bile obiCajno enkrat mesečno, poleg tega pa je svet imel Se 5 izrednih sej. Dnevni redi posameznih sej so vsebovali od pel pa tja do 25 /adev. Udeležba svetnikov na sejali je bila /nalno boljša kol pa delegatov V prejšnji skupščini. Posamezne seje se je udeležilo od 26 do 31 svetnikov. Zaradi prevzema funkcij, ki niso združljive s svetniško dolžnostjo, sc jc med mandatom zamenjalo 5 svetnikov (dva i/ LDS in po eden i/ SIS, SKD in i/ SDS). Vseh sej občinskega sveta so sc udeležili svetniki Hrane Golubovic, Rudi Meršak. Vinko Ovijnc. LgOl Podbrcžnik. Klavdij Koderman (od 14. seje dalje). Peter Slcle in Janez RepanSek (od 17. seje dalje). Poleg akiivnc udeležbe \ razpravah na sejah občinskega svela se je aktivnost posameznih svetnikov odražala tudi v podajanju pobud in postavljanju vprašanj občinski upravi o reševanju perečih vprašanj v občini. Ce ne upoStevamo vprašanj in pobud na /adnji seji občinskega sveta, je bil na lem področju najbolj aktiven Jože RomSak (SLS) s 55 vprašanji o/iroma pobudami, sledila mu Marjeta llumar (SKD) in I rac Oresnik (SIS), ki sla občinskim organom posredovala po $2 vprašani oziroma pobud, Vinko Ovijač (SKD) s 50 vprašanji ludi ni dosli zaostajal, Jane/ RepanSek (SDS) je /aslavil 2X vprašani. Alenka Koželj (SDS) 26 ild. Seveda je zanimiv podalek, na koliko vprašanj in pobud je župan z. občinsko upravo tudi reagiral, koliko vprašanj pa jc ostalo nepojasnjenih (po stanju D. 10. 1998). Tako Jože RomSak čaka Sc na 12 odgovorov, Dcniilrij l'erčič na II. Franc Oresnik na 9, Vinko Ovijač na 7. Marjeta llumar na 6 odgovorov itd. Tudi skupine svetnikov (poslanske skupine) Sc čakajo na 10 odgovorov. Vsega skupaj so svetniki do zadnje seje postavili 604 vprašanja in pobude, v 113 primerih pa Sc niso dobili odgovorov, nekateri pa tudi niso več aktualni. ob zaključku zadnje redne seje občinskega sveta smo povprašali nekatere vodje skupin svetnikov iz posameznih političnih strank in nekatere svetnike, kako ocenjujejo delovanje občinskega sveta v preteklem Štiriletnem obdobju m kako so zadovoljni / vlogo njihove svetniške skupine v delu občinskega sveta. Nadaljevanje na 2. strani Naslednja, 21. Številka Kamniškega občana bo izSla v sredo, 2. decembra. Prispevke oddajte najkasneje do srede, 25. novembra; oglase, zahvale in obvestila pa do ponedeljka, 30. novembra. Leto XXXVII Kamnik, 18. novembra 1998 Zadnja (39.) seja občinskega sveta Za konec še sprememba proračuna in nakup stanovanj V sredo, 4. novembra, so se občinski svetniki sestali na zadnji, devetintrideseti po vrsti, redni seji v iztekajočem se štiriletnem mandatu, Sejo je vodil podpred-sednik Tone Hočevar. t Na seji so svetniki obravnavali /.? zadev, potem ko so na začetku na predlog svetnikov SLS umaknili predlog sklepa o podaji šolske stavb': na Lokah in na predlog župana dodatno uvrstili na dnevni red predlog sklepa o nakupu stanovanj. Delovna vnetna svetnikov tudi na zadnji seji ni popustila, saj je trajala več kot osem ur. Ob koncu seje seje svetnikom, občinski upravi in Zupanu zahvalil za uspe- šno sodelovanje Igor PodbreZnik, predsednik občinskega sveta, in poudaril, da te občine svetniki ne zapuščajo brez sadov. Posebej se je zahvalil tudi (zaradi hote: m odsotnemu) lujniku sveta Rafku Zagoričniku in administrativni sodelavki, marljivi Marinki Berila Za redno spremljanje sei pa je izrekel zahvalo Kaminskemu ulicami m i Alt Impulz. Na koncu Je tudi predlagal, naj se denar iz reprezentance svela namesto za zaključno zakusko nameni v dobrodelne namene, kar so svetniki tudi sprejeli. Svetnikom in vsem sodelavcem v občinski upravi se je zahvalil tudi Zupan Tone Smolnikar, ki je dejal, nai M mu oprosti tudi kaka trša in glasna beseda in poudaril, da so tako občinski svet kol uprava z medsebojnim sodelovanjem dodali nekaj kamnov v mozaik razvoja kamniške občine. Zu slovo so si segli v roke Zupan Smolnikar in predsednik občinskega sveta PodbreZnik ter podpredsednica llumarjevu in podpredsednik Hočevar. Osrednja točka, rebalans letošnjega občinskega proračuna. , - zumljivo med svetniki /budila naj- Nadaljcvanjt- na 3. strani v TomaŽ Humar na vrhu stene v El t upitanu (foto Matej Majevsek) Tomaža Humarja sprejela f tudi stena El Capitana ;' Ta članek, ki ste sc ga sedaj lotili brati, ni zgodba o bahavem možu, ne o njegovem uspehu, da bi se sedaj '' z njim postavljal pred množicami. Je le majhen drobec, delček iz udejstvovanja, ki počasi prebran ponudi marsikatero življenjsko misel, napotek, utrinek in je le dro-j bec iz življenja Športnika, alpinista Tomaža Humarja. To je mož, ki Se nima 30 let. Njegova dosedanja dejanja so preplezane smeri in stene: Nespodobno povabilo v Vežici, Jagenjčki v Struci in Močvir norih želja (Rzenik) v domačih logih. Ganesh, Annapurna, Ama Dablam. Bo-baye in kot (pred)zadnji Nuptse, vse v Himalaji, so njegovo »remek« delo. pod katerega se lahko podpise. Tu so že tuje spoštovane priproSnje. »Ta stena je mrtva cona.« jc dejal za preplezano steno Nupsteja Reinhold Me-sner. južnotirolski alpinist svetovnega slovesa, kar pove vse. 2e drugo leto zapored je bilo Tomaževo plezanje v uvodniku ameriškega alpinističnega almanaha (za 1. 96 in 97), ki predstavlja največja dejanja v alpinizmu. Leta 1996 je bil dobitnik zlatega cepina, je častni član ameriškega alpinističnega združenja z zavarovanjem in plačanim reševanjem, ki velja za cel svet. In naslednje dejanje v vrsti ni povezano s Himalajo, pač pa tehničnim plezanjem v kopni steni v ZDA. Nadaljevanje na 11. strani Moste 88 A Prodajalna obutve in tekstila OTROCU POHITITE S SVOJIMI ŽELJAMI. YO - VO in i>ru$c igrače. copMi, nog&vicc, šaii. rokavice... KER MIKLAVŽ ŽE KVPVJE PIV NAS! Doetop do na£e trgovine Je nemoten Pričakujemo vas vsak dan od a do 19. in ob sobotah od 8. do 13. ure SEAT Toledo ABSolute ABS, klima, 2 zračni blazini.. • staro za novo • nakup na obroke do 5 let • leasing 19 TDi že od 2,601.605 SIT DOBRA CENA! PORSCHE L J UBIJANA SEAT center Trzin, Ljubljanska 3a, Trzin, tel.: 061/716-262 k^čna PRIŠEPNIMO MIKLAVŽU NA UHO: »DRAGI MIKLAVŽ, V KOČNI BOŠ DOBIL VSE OD SLADKIH DARILC DO NAJRAZLIČNEJŠIH IGRAČ!« Poplave in plazovi tudi v naši občini Iz štiriletnega dela prvega občinskega sveta Za poldrugo milijardo škode Pozitivna ocena dela občinskega sveta Nadaljevanje s 1. strani Zemeljske plazove na tuhinjski eesti, zlasti nad Potokom ter med Uncem in Šmartnim, so delavci reševalne akcije vključil vse razpoložljive ekipe, med katerimi so največjo pomoč ogroženim krajem nudili gasilci. Vodna ujma jc najbolj prizadela naselja in prebivalce v KS Motnik, Špitalič, Ne-vljc, Kamnik. Črna, Šmarca, Volčji Potok, Moste, Komenda in tudi drugje. , Občinske komisije so ugotovile 84 večjih poškodb na komunalnih napravah, 22 plazov in 8 udo-rov na kmetijskih in gozdnih površinah, poškodovanih pa jc bilo nad 80 stanovanjskih, gospodarskih in kulturnih objektov. Seveda pa nastala Skoda Se ni dokončno ugotovljena, ker vsak dan Se prihajajo nova obvestila. Žc sedaj pa je mogoče reči, da bo presegla enoletni občinski proračun. Zato je občina sama ne bo zmožna sanirati in pričakuje pomoč države. Več o posledicah vodne ujme v prihodnji Številki! FRANC SVETEU Kamniška gasilca Janez Pirš (oh mo-torki) in JoZe Janetič, ki kate, do kam je segla narasla voda, po deset-urnem črpanju vode v Domu za starejše občane ob Nevljici Cestnega podjetja Ljubljana očistili v dopoldanskih urah, precej preglavic pa je povzročalo odstranjevanje posledic plazov na motni-škem koncu, kjer je zemlja poleg glavne ceste zaprla tudi več lokalnih cest in poti. K sreči se je v jutranjih urah dež spremenil v prvi sneg tudi v dolini, kar je preprečilo nadaljnje naraščanje voda. Pred zaključkom redakcije je župan Tone Smolnikar na novinarski konferenci posredoval podatke o nastali Škodi zaradi deževja, ki po prvih ocenah znaša okrog 1,5 milijarde SIT. V noči od 4. na 6. november so aktivirali občinski Stab civilne zaščite, ki je v Del ceste Hruševka-Sv. Miklavž je neurje odneslo s propustom vred Zeleni Kamnika so protestirali V sredo. 4. novembra, v popoldanskih urah, ko so na zadnji seji zasedali občinski svetniki, se je v avli občinske stavbe zbralo 24 članov Zelenih Kamnika pod vodstvom Marije Rebe na izrednem občnem zboru. Izrazili so odločen protest proti »sodbi v imenu ljudstva«, s katero je Upravno sodišče R Slovenije pritrdilo odločitvi občinske volilne komisije, ki jc zavrnila vložene kandidature obeh občinskih odborov Zelenih, prvega, ki ga vodi Marija Rcba in ima sedež na Cankarjevi 3, in drugega, ki ga vodi Rudi MerSak in naj bi imel sedež, na Kajuhovi poti 1. Upravno sodišče je v obrazložitvi zapisalo, da jc v registru političnih strank pod imenom Zelenih Slovenije registrirana ena sama stranka. Po zakonu pa je mogoče v isti volilni enoti pod imenom ene stranke vložiti le eno Zeleni Kamnika na protestu v avli občinske stavbe kandidatno listo. Ker po predloženi dokumentaciji občinska volilna komisija ni mogla ugotoviti legitimnosti posameznega vlagatelja in s tem tudi nc upravičenca do vložitve list kandidatov, za kar pa po njenem mnenju niti ni pristojna, je predlagane liste kandidatov v celoti zavrnila. Zoper sodbo Upravnega sodišča ni dovoljena pritožba. Člani Zelenih Kamnika, zbrani na izrednem občnem zboru, so se zato odločili, da se bodo bojevali naprej: obrnili se bodo na varuha človekovih pravic in iskali podporo pri Zelenih v Evropi. Zaradi kršenja 43. člena Ustave RS se bodo pritožili tudi na Ustavno sodišče S protestno izjavo so Zeleni seznananili tudi Igorja Pod-brcž.nika, predsednika občinskega sveta, in župana Toneta Smolnikarja, ki sta sc oba udeležila protesta v občinski stavbi. Marija Rcba pa je vrnila županu tudi občinsko zlato plaketo. (Podrobnosti o vsebini protestne izjave si lahko preberete v ostalih prispevkih!) F. S. kamniški občan - Ustanovitelj Občina Kamnik, izdajatelj Bistrica, d. o. o., Kamnik, ljubljanska 3/a, direktorica Saša Vlcjač, dipl. ekon. t reja uredniški odbor. Odgovorna urednica in lektorica proi. Breda PodbreZnik-Vukinir. Tehnični urednik tram i Vidic. Na podlagi zakona o ID in mnenja Ministrstva II kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave, za kalere se plačuje $% davek. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 11.200 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, (Jlavni trg 24 (občina), teUfzs: 8.11-311. Žiro račun: Bistrica, d. o. o., 501411-601 -51X72. Rokopisov in fotografij ne vračamo, tisk Delo - 1 ( K d. d. 1 jubljana. Nadaljevanje s I. strani Igor PodbreZnik, predsednik občinskega sveta V svojih vsakoletnih ocenah dela občinskega sveta sem poudarjal, da gre za izjemno homogen kolektiv, ki hoče tej občini ustvariti boljše pogoje, čeprav ravno na koncu mandata prihaja do nekega čudnega nesporazuma, ko občinska uprava piše poročilo o svojem delu, v katerega zapiše tudi zadeve, nastale v občinskem svetu oziroma pri delu poslanskih skupin. Po moji oceni jc bila najbolj delovna poslanska skupina SKD, pa nc zato, ker bi mi bila bližja v razmišljanjih, pač pa zato, ker dobro vem, kaj so delali, saj so pred vsako sejo občinskega sveta imeli najmanj dve seji poslanske skupine in so se praktično na vse točke temeljilo pripravili. V naši skupini SDS smo poskušali sicer čimbolj kontinuirano delovati, vendar nam jc večkrat primanjkovalo znanja, da bi se na določenih segmentih bolj aktivjio vključevali. Bili pa smo zelo uspešni pri povezovanju KS z občinsko upravo, kar jc bila temeljna značilnost ludi skupine SLS. Ciledc vloge delovnih teles občinskega sveta naj povem, da sicer odbori niso imeli pomenibnejšega vpliva na odločanje, bili pa so izjemno dober filter za posamezne nedorečene in premalo premišljene predloge. Odbor za družbene dejavnosti in odbor za komunalno infrastrukturo sla vseskozi delovala. Oslali odbori pa so sc redkeje sestajali, ker so se njihove zadeve poredkoma obravnavale na svetu. Recimo odbor za podjetništvo in turizem jc izgubil svojo funkcijo zaradi tega, ker to področje ne sega na področje občinske zakonodaje, pač pa je lo bolj stvar državne regulative. Občinski svet nc bo imel nobene tiskovne konference, ludi zakuske ne bodo imeli. Letos smo za reprezentanco porabili samo 50 liso-čakov, preostali denar pa bomo namenili za dobrodelne namene pred novim letom. Marjeta Humar, SKD, podpredsednica občinskega sveta Po mojem mnenju jc bilo delo občinskega sveta kar uspešno. Tudi medsebojno sodelovanje svetnikov je bilo na kar primerni ravni, razen posameznih izpadov. Na primer: ko smo izdali knjigo o povojnih pobojih, ni prišlo do nobene posebne polemike. To je bilo pomembno spravno dejanje, ki ga v drugih občinah niso naredili. V Kamniku smo lo zelo korektno speljali. V svetu jc redko oziroma izjemoma prišlo do manjših zapletov, ko so si ljudje nasprotovali iz osebnih ali strankarskih razlogov. Sicer pa mislim, da je bilo sodelovanje v sve-lu dobro in uspešno. Naša poslanska skupina je si vari vzela zelo resno, mi smo porabili res veliko časa, da smo vsa gradiva natančno pregledali in potem po potrebi vložili amandmaje. Sem in tja so se morda naše pripombe zdele mogoče prcmalcnkoslnc, vendar menim, da mora biti besedilo, ki ureja neko življenjsko področje, natančno. Naša vprašanja in pobude so bile namenjene predvsem temu, da se problem razreši, nc pa samo formalnemu odgovarjanju. Zato nismo vztrajali pri odgovorih, ko so stvari že zastarele. V delovnem telesu, ki sem ga vodila, lo jc odboru za družbene dc-j;ivin)sti, smo delali ne glede na strankarsko pripadnost, čeprav smo včasih malo zašli od zadev, ki jih jc predvidel dnevni red občinskega sveta. Stane Zarnik, LDS Mislim, da jc bil naš občinski svet, glede na to, da je bil to nov sislem od I. 1. 1995 dalje, kar uspešen. Še zlasli zaradi tega, ker ni bilo rivalstva med organi občine (župan, občinski svel in nadzorni odbor), da si nismo dali preveč opravka s samim seboj, pač pa smo si bolj prizadevali za koristi ljudi in občine. Kar pa sc tiče dela naših svetnikov iz LDS, ki nas je bilo v primerjavi z ostalimi malo (7 od 31), lahko rečem, da smo kljub temu uspešno delali na vsebinskih projektih v občinskem svetu. Čeprav so se rezultati pomladanske večine gibali v razmerju 21 proti 7, pa kljub temu lahko rečem, da so nas takrat, ko je šlo za vsebinska vprašanja, tudi poslušali, da smo s svojimi predlogi lahko uspeli. To pa pomeni, da smo vsi skupaj delali v korist Kamnika in da smo pri tem upoštevali načelo liberalizma, lo pa je, da moramo v politiki delali kompromise in da moramo poslušali drug drugega. Vida Romšak, SDS Moram reči, da je bilo delo občinskega svela uspešno in da jc bilo medsebojno sodelovanje svetnikov dobro. Naši pogovori so bili konstruktivni. Uihko rečeni, da je bila sedanja sestava občinskega svela dobra. Mislim, da lahko pohvalim delo vseh svetnikov brc/, razlik. Ciledc dela naše skupine naj povedo svoje mnenje občani, vendar lahko rečem, da je bilo tlela ogromno. Dušan Jesenik, SLS Kamniški občinski svel je v povezavi z županatom svoje vsebinske cilje dosti uspešno dosegal. Mi smo podprli vsak dober pretilog, ne glede na to, od katere stranke je prišel, če je bil v dobrobit občanov, čeprav so bila posamezna poigravanja, smo na koncu vendar dosegli ključni cilj za uspešnejši razvoj občine. Tudi na relaciji občine do državnih organov smo bili kar enotni. Začetno fazo lokalne samouprave smo v Kamniku, če se primerjamo / nekaterimi ostalimi občinami v Sloveniji, kar uspešno prebrodili. SLS je svoj program, ki ga je predstavila volilcem, v glavnem dosegla. Seveda se programi posameznih strank prepletajo. Mi smo sc najprej zavzeli za nadaljevanje programov iz. preteklega obdobja, denimo telefonija v Tuhinjski dolini, kjer najprej Telekom ni bil preveč zainteresiran. Nam sc včasih očita, da smo preveč podeželsko usmerjeni, kar pa ni res. Jc pa res, da če podeželju nc bi pomagali uredili najnujnejše Infrastrukture, bi to zaostajalo in ljudje bi sc šc naprej izseljevali, hkrati pa so delovna mesta v Kamniku ugašala. Zalo smo podprli razvoj turizma in kmetijstva. Terme v Snoviku smo podprli, ker so jih ljudje -.prejeli za svoie čeprav smo mislili, da bo letos tu šlo hitreje, vendar nc gre. Bomo pa ta program nadaljevali. Za Veliko planino smo sc zavzeli, da bi se lastniški problemi čimprej razrešili. Skupščina družbe VP Zaklad narave ni bila učinkovita, zato smo županu predlagali, naj ustrezno ukrepa. Pri plinifikaciji, ki je za Kamnik zelo pomembna, smo poslavili nekaj vprašanj v zvezi s kvaliteto izvedbe, vendar žal odgovora še nismo dobili. Veliko našili prizadevanj pa smo vložili v uspešno urejanje prometnih povezav skozi Tuhinjsko dolino. Komisija za spremljanje obnove ceste Motnik-Kamnik-Mosle, ki jo vodim, je priporočila županu, da se nadaljuje s še neuresničenimi ukrepi, s pešpotjo na odseku Podgorje-Križ in gradnjo komunalnih objektov skozi Moste. Božo Pilej, ZLSD Midva z Brankom Božičem sva sodelovala in podprla vse za občino in občane koristne predloge ne glede na strankarski izvor. Zalo smo se z. vsemi kolegi iz drugih strank lahko o določenih predlogih dogo- volili. Kadar pa je šlo za strogo strankarske opredelilve, ki niso šle v smeri dobrobiti mesta in občine, jih seveda nisva podprla. Kar pa se liče konkretnih vprašanj, moram reči, da je problematiki osnovnega šolslva na Duplici la občinski svet posvetil premalo pozornosti, predvsem z vidika ZagOtav Ijanja prostorskih pogojev za rievel letno osnovo solo. To se kaže tudi v zadnjem občinskem proračunu. Pavel Ocepek, SKD Moji vtisi so zanimivi. Veliko je bilo improviziranja zaradi pol za k o-nitih situacij. Zato smo morali nekatere zadeve popravljali ali reševali, kakor je kdo pač znal. Sicer pa mislim, da srno osnovne stvari uspeli urediti tako, da je življenje teklo normalno. Najbolj pomembno pa se mi ztli, tla smo na koncu uspeli rešiti odlok o posegih v prostor, vezan na 51. člen zakona, ki ureja in popravlja tiste zadrtosti, ki so bile prej narejene Zato, da so birokrati lahko odločali o tem, komu dati privilegij, komu pa nc. Kar se moje aktivnosti v svetu tiče, bi lahko rekel, da če bi bili vsi približno loliko aklivni, bi bilo tlelo sveta še učinkovitejše, ker bi sc ideje in zadeve bistveno bolj brusile, zato bi bili rezultati boljši. Naredil sem pač loliko, kol sem vedel in znal. Besedilo in slike: FRANC SVFTKIJ Kamniški OBČAN ŽUPAN - OBČINSKI SVET 18. novembra 1998 3 Zadnja (39.) seja občinskega sveta Sprememba proračuna in nakup stanovanj Nadaljevanje s I. strani več razprave Pripravili in sprejeli so ludi nekaj amandmajev s strani Zupana k predvideni razdelitvi dodatnih prihodkov proračuna. Po oceni ohčinske uprave naj bi bili letošnji proračunski prihodki za okrog 77 milijonov ali za 3,3% višji, kot so tO predvideli v prvotnem proračunu. Največji delcZ k temu so doprinesli prihodki države, ki jih po merilih določa ministrstvo za finance Ti bodo za skoraj 55 milijonov SIT višji, kot so bili pričakovani v prvotnem proračunu. Obresti od depozitov bodo prinesle za 7 milijonov več, ostali namenski prihodki pa so povečali prihodkovno stran, prispevek države za spomeniškovarslvc-nc akcije za 18,8 milijona. KS Moste za sofinanciranje šole Moste 10 milijonov, vključitve prihodkov Dnevov narodnih noS 1998 za 6 milijonov SIT, nadomestilo za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč za 5,5 milijona SIT itd. občinski svet podvojil sredstva za obnovo javne razsvetljave na Duplici Od predvidenih 800.000 SIT na 1,6 milijona SIT, ni pa sprejel njegovega predloga, naj bi podvojili tudi denar za odvoz, opuščenih vozil. Za zamenjavo oken in sanacijo strehe na OS v Mekinjah so na predlog Rudija Capudra (LDS) namenili 3,5 milijona in za prav toliko zmanjšali postavko Kulturni dom Kamnik. Omenimo naj se amandma Vide RomSak (SDS), naj se za dokončanje obnove fasade cerkve na Ciozdu nameni dodatnih 500.000 SIT, in predlog Jožeta RomSaka (SLS), naj sc za sofinanciranje nakupa kvalitetne plemen ske živine predvidi 500.000 SIT. Svetniki so pritrdili tudi predlogu Janeza Repanska (SDS), naj se vrnjena sredstva vezanega depozita v visini 7,5 milijona, ki jih je sklad stavbnih zemljišč občine Kamnik namenil za izgradnjo CATV sistema v KS Komenda, Moste in Križ, Kot običajno sta lupan Smolnikar in podtupan Skodlar z občinskimi načelniki spremljala sejo Iz zadnje klopi Na strani odhodkov so za pokrivanje takočih nalog, za katere mora skrbeli občina (izobraževanje, otroško varstvo, šport, socialno skrbstvo in drugo), predlagatelji predvideli 36,4 milijona SIT. Stroški za place delavcev uprave, tajnika, Zupana in podžupana naj bi sc znižali za okrog 7 milijonov SIT, za prav toliko pa naj bi sc povečala sredstva za adaptacijo kotlovnice in sanitarij v občinski zgradbi Med ostalimi izdatki je treba omenili povečanje stroškov za urejanje kmetijskih zemljišč od 6 na 11.5 milijona SIT in sredstva za obratovanje žičnic na Veliki planini od 10 na 15 milijonov SIT. Meti predlaganimi amandmaji so svetniki podprli predlog svetnikov SKD, naj sc za izdajo Zbranih del Viktorja Mihelčiča ob njegovi 85-letnici nameni 950.000 SIT, naj se za obnovo cerkve v Šniarci povc- iiumcnijo za optični kabel obstoječega antenskega sistema v občini Kamnik. Elektro Ljubljana bi namreč ob gradnji visokonapetostne povezave od Podgorja do sia-hovice dovolila položitev optičnega kabla po isti trasi. Stane Zamik (LDS) je namreč v imenu KS Komenda, Mosie in Križ predlagal, naj bi občinski svet preložil vračilo lega depozita in za toliko povečal dodatno zadolžitev občine, s tem predlogom je soglašal tudi Zupan Smolnikar, vendar so ga svetniki zavrnili, kol so zavrnili Sc nekaj drugih amandmajev posameznih svetnikov. Občinski svet je ob sprejetju rebalansa proračuna Sprejel šc sklep, da se za višino sredstev, za katere predlagatelji amandmajev niso navedli vira. povečajo zadolžitev proračuna. Občinski svel je brez razprave sprejel odlok o organiziranju pomoči Zadnjo sejo je vodil Anton Hočevar, podpredsednik občinskega sveta, rebalans proračuna pa je obrazlotil načelnik Alojz Kolar. čajo sredstva za I milijon SI I (lak predlog je dal ludi I rane Orešnik. SLS). Na predlog Aniona Hočevarja (SLS), ki ga je v svojem amandmaju povzel župan, so svelniki odloČili, da se za izdelavo dokumentacije za sanacijo plazu na cesli Spodnje Palovče Kolovec nameni 2,5 milijona SIT, ki sc vzamejo iz ncporebljcnih sejnin. Sprejeli so tudi predlog toneta Rajsarja (SDS) in Vojka lonina (SKD), naj se za ureditev vrtca v Smartnem nameni dodatnih pel milijonov SIT. Na predlog Iranca Orcsnika je na domu in o merilih za določanje plačil storitev. V odgovoru na vprašanje Marjete llumar na prejšnji seji. ko je tekla razprava o osnutku odloka, kakšne so možnosti /a oddajanje del pomoči na domu s koncesijo, je župan odgovoril, da zakon za ta delti omogoča koncesijo, vendar je sedaj, ko se v program še vključu- jejo delavci prek javnih del in prostovoljci, najbolj smotrna organizacija v okviru Centra Za socialno delo, kjer sodelujejo ObstOJeCC službe centra in je vzpostavljena podatkovna ha/a. ZAHVALA! V začetku meseca so občino Kamnik prizadele poplave, sprotill so sc številni plazovi, ki so ogrožali tudi stanovanjsko hišo in gospodarska poslopja. Zahvaljujem sc vsem. še posebej pripadnikom civilni' zaščite, gasilcem In drugim, ki so pomagali v najbolj kritičnih trenutkih in s tem preprečili še večjo škodo. TONE SMOLNIKAR, Zupan Svetniki so pa po hitrem postopku sprejeli tudi odlok o turistični taksi, ki jo plačujejo turisti za vsak dan bivanja v občini Kamnik. Ta.bo znaSala 10 točk, pri čemer jc točka trenutno vredna 14 SIT. ' Bolj preudarno s stanovanjskim denarjem t »bčinski svet sc je na predlog župana po daljši razpravi odločil za nakup Šestih stanovanj. Štirih na Klavčičcvi II in po enega na Klav-čičcvi 5 in na Zikovi 2, v skupni vrednosti okrog 50 milijonov SIT. Na pripombe svetnikov, da so stanovanja predraga, saj sc njihova cena, čeprav gre za starejša stanovanja, giblje od 170.000 do 200.000 SIT za m', in da bi bilo bolje graditi lasten stanovanjski blok, so predstavniki občinske uprave pojasnili, da so zaradi premajhne ponudbe stanovanj v Kamniku (uspešen jc bil šele drugi razpis) cene razmeroma visoke. V stanovanjskih hišah so sicer cene nižje, vendar so stroSki vzdrževanja toliko večji, kar kažejo slabe izkuSnje. Ker caka na stanovanja prek 40 socialnih upravičencev, so svetniki predlagani sklep o nakupu stanovanj sprejeli. FoUfve In imenovanja Občinski svet je v Občinsko volilno komisijo imenoval za predsednico Nino Kodra Balantič, za namestnico predsednice Hrigito Markovič, za člane Mojco Koretič, Andreja Dovča in Irancu klobcar-ja ter za namestnike članov Jožeta Jelena, Majdo Kovačič in Mila-j na Windschnurerja. Občinski svetniki so sprejeli tudi tri sklepe o opustitvi javnega dobra v K. O. Podgorje (Stol), KO. Smaica (KIK) in K. O. Mekinje (za menjava zemljišča) ter sklep o prodaji stavbnega zemljišča v KO Nevljc. V prvih dveh primerih gre Za opuščen industrijski kanal, na katerem sedaj stojijo poslovne zgradbe. Ta zemljišča bo občina Zadnjič seje oglasil tudi Jožko RomSak (SIJi), kijev občinskem svetu zastopal interese kmečkega stanu. namreč lahko prodala le, čc se opusti status javnega dobra. Ker jc Stol, ki po Županovih besedah dolguje občini za okrog 26 miliionov komunalnih dajatev, pred dnevi prešel v last Slovenske razvojne družbe, bo sevetla občina morala premoženjsko pravne zadeve v bodoče urejati prek tc družbe. Ob zaključku mandata je župan poleg poročila o delu občinske uprave v preteklih štirih letih, ki so ga dobili na klop vsi svelniki. občinskemu svetu potlal tudi poročilo o uredilvi obstoječega cestnega omrežja v občini Kamnik zaradi izgradnje odseka avtoceste Vransko -Blagovica. Čeprav se jc rta začetku razvila razprava o tem. kdo jc bolj zaslužen za prenovo ceste Motni k - Kamnik - Moste. Zupan ali posamezne si ranke in njihovi poslanci ali ministri, predsednik občinskega sveta je celo dejal, da je to županov EPP in podobno, je bila vendarle večina mnenja, da jc bila la prenova za občane koristna in da jo je treba nadaljevali in odstraniti sc ostale nevarne točke na tej cesti, kot so prehod za peste m živino v Smartnem, odsek skozi vas Potok, ovinek v Srednji vasi, Tcsnicc, križišče v Mostah in podobno. Svetniki so učiti. ■Sli je res nujno ob gradnji novega »železnega« mostu v Kamniku preusmeriti promet prek Sutnc, saj bi verjetno lak promet povzročil precej Skodc na nedavno prenovljenem delu sterega mestnega jedra. S sej občinskega sveta je poročal: FRANC SVETCU Vi sprašujete, župan odgovarjal f M. B. iz Stranj me je poklical in vprašal, če morda vem, kdo je avtor vprašanj in odgovorov iz SKD, rubrike, ki sc večkrat pojavlja v Kamniškem občanu. Podobna vprašanja, tudi zgražanja nad nekorektnostjo pisanja, mi je izrazilo kar nekaj Kamničanov. Ne vem, kdo je pisec lekslov, saj rti podpisan, temveč jc podpisano tajništvo OO SKD Kamnik. V teh dneh nisem imel časa podrobneje pogledali zakona o tisku, morda ga bo v prihodnjih dneh podrobneje pregledala urednica Kamniškega občana in presodila, ali so laka podpisani teksti lahko uvrščeni v časopis. Moram poudariti, da sem se sam nekajkrat zgrozil ob vprašanjih in odgovorih, ki blatijo mene osebno, občinsko upravo in še koga. Ve v zastavljenih vprašanjih jc v večini primerov vrsta laži, besed, ki po-tvarjajo dejansko stanje, številne misli pa bi lahko pisci razlagali na sodiščih. Toda tO so dejanja. A i se jih v minulih štirih letih županova-nju nisem posluževal. Vprašali pa moram piscu, ki sc bo morda nekoč tudi predstavil s polnim imenom in priimkom, kaj mu pomeni poštenost, resnica in pravica, o kateri je govora v zadnji številki Kamniškega občanu. In če Smo zepri poštenosti, potem moram avtorja vprašali tudi o moralnih načelih, kijih kot predstavnik stranke SKD in torej posledično tudi najbrž kot kristjan, mora spoštovati oz. upoštevali tudi božjo zapoved »ne laži*. Iz zadnjega odgovora tokratne \ le-vilke Kamniškega občana moram opozoriti na debelo laž, ki se je zapisala avtorju prispevka, dre namreč za trditev, da je že prejšnja občinska uprava pripeljala pogajanja O izgradnji plinovodnega omrežju v zaključno fazo. Moram popravili avtorja in ga opozoriti, da je prejšnja občinska uprava pravzaprav storila šele prve korake v zvezi s plinijikacijo v kamniški občini. Nova oblast pod vodstvom župana Toneta Smolnikarja je ugotovila, da je potrebno najprej sprejeti ustrezne akte, ki sc nanašajo na dodelitev koncesije za plinijikacijo, saj so bili šele ti odloki osnova za nadaljevanje aktivnosti, javne razpise, pogajanja 0 koncesijski pogodbi in izhodišče za podpis koncesijske pogodbe. Naj omenim, da je v teh postopkih sodeloval tudi lakranli predsednik izvršnega sveta g. Miha Novak, ki dodobra pozna naporno delo v pogajanjih, zalo piscu članku priporočam, da si ob prihodnjem trošenju laži pridobi informacije, ki ne bodo dezinformacije, lati m blatenje Idili, k i telimo Kamniku in Kamnicuiioni dobro, pošteno in čim manj spolitizirano življenje. Staliti otrok iz enote Tinkara na Rakovniku so mi poslali odprto pi- smo s prošnjo, da bi vrtec zaščitili pred neugodnimi in škodljivimi vplivi nevzgojenlh in neodgovornih posameznikov. Tudi v zadnjem Kamniškem občanu se želje otrok, ki jih je zapisala Maja B. Kotar, niso bistveno razlikovale od želja njihovih staršev. Staršem, vzgojiteljicam in še po-\el>ej otrokom sporočam, da ho še letos postavljena ograja, ki bo malčkom in njihovim vzgojiteljicam omogočila ureditev igrišča po njihovih željah. Pridobili smo že vsa soglasja in tudi gradbeno dovoljenje je že izdano. Se več: postavili ne bomo samo ograje okoli vrtca, ampak bomo zgradili tudi nekaj parkirnih prostorov. Prepričan sem, da bodo otroci »Metulji* iz vrtca Tinkara sproščeno in zadovoljno »letali* po svojem vrtičku in vzrono skrbeli zanj. TONU SMOLNIKAR župan Svetniki sprašujejo in predlagajo Z gradnjo prizidka k OŠ v Mostah bosta nadaljevala občina Komenda in ministrstvo za šolstvo Svetnik Demitrija Perčiča je dejal, da je župan podpisal pogodbo za izgradnjo prizidka k OŠ Motte in da je bila vrednosl tlel ocenjena na cca 70 mio SIT. V občinskem proračunu pa je bilo planiranih le 20 mio SIT. 10 mio pa uaj bi župan poknl iz ekološke laksc (?). 40 milijonov pa bi osialo za delitveno bilanco v breme slari občini Kamnik, za kar pa župan od občinskega sveta nima nobenega pooblastila. Župan naj zato s pisnim potrdilom dokaže pripravljenost ministrstva za Šolstvo za sofinanciranje te investicije. Zupan Tone Smolnikar jc odgo-voriL da je na podlagi javnega razpisa z najugodnejšim ponudnikom skleni) gradbeno pogodbo za dograditev Sole. V njej so določila, ki Zupanu dovoljujejo ustavitev investicije v trenutku, ko je dosežena proračunska postavka v letošnjem letu in prenos investicije na novo občino Komenda. S KS Moste je bil sklenjen dogovor o sofinanciranju sole v visini 10 milijonov SIT, ki jih ima KS Moste rezervirana iz sredstev samoprispevka Ministrstvo za Solstvojn Spori je že leta 1994 v okviru investicijskega programa sofinanciranja sprejelo tudi dograditev Sole v Mostah s strani ministrstva v okviru kriterijev, standardov in normativov, ker ima odprava dvo-izmenskega pouka prednost. F. S. ZUIM - dan odprtih vrat in varnejši dostop do zavoda V petek. 6. novembra, so delavci in gojenci Zavoda za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku ob dnevu odprtih vrat prikazali pester program svoje vzgojno-izobraževalnc in zdravstvene dejavnosti. Ob tej priložnosti sta župan Tone za ponovno ozelenitev okolja ob cesti. Zupan Smolnikar je dejal, da je bilo treba posebej na odseku ceste proti Staremu gradu premagati marsikatero oviro pri pridobivanju soglasij lastnikov zemljišč. Sedaj pa nas čaka Se večji zalogaj na zgornjem odseku ceste Zvonka Slavec, v. d. direktorja ZVIM-a: To je nov prispevek k povezavi zavoda z okoljem. da tudi invalidom omogočijo normalen dostop do vseh javnih zgradb. Iz pisanega programa predstavitve dejavnosti zavoda ob dnevu odprtih vrat. ki si ga je ogledalo veliko obiskovalcev iz različnih koncev Slovenije, naj omenimo jahanje kot novo obliko terapije, delo na računalnikih, dramske in lutkovne igrice, predstavitev elektro stroke in upravno poslovne dejavnosti v srednji Soli. likovne delavnice, predstavitev novih ortopedskih pripomočkov itd. »Za letošnje leto smo si zadali nalogo Se bolj izboljšati sodelovanje s starši, v ta sklop sodi tudi dan odprtih vrat,« je povedala ravnatelica Zavoda, med načrti za prihodnje leto pa je omenila pokritje sedaj odprte jahalnice. da bi hipote-rapijo lahko izvajali tudi pozimi. FRANC SVETILI Smolnikar in v. d. ravnateljice zavoda Zdravka Slavec odprla nov pločnik in prenovljeno cesto od Srednje Solc Rudolfa Maistra proti zavodu. Predsednik sveta KS Novi trg Jože Zagore pa jc pomagal odpreti tudi končno asfaltiran odsek PalovSke ceste. Kol je dejaifl ravnateljica Slavčcva. bosta urejena cesta in pločnik z javno razsvetljavo šc bolj povezala gojence zavoda z okoljem in obralno. Zahvalila se je županu za njegovo pomoč ter Komunalnemu podjetju za opravljena dela. kakor tudi Ar-boretumu iz Volčjega Potoka proti Palovčam. je dejal m pripomnil da so prej hitrost vozil omejevale luknje, sedaj pa se že slišijo glasovi o talnih ovirah. To je dokazal tudi voznik, ki je med slovesnostjo z. veliko hitrostjo pretrgal trak. Učenec tretjega letnika srednje Sole Tadej Nemec jc v svojem spisu opozoril na arhitektonske ovire današnjega časa in predlagal pristojnim. I okviru domske vzgoje s pravili igro IH seli raček > gojenci zavodu prt- 4 18. novembra 1998 LOKALNE VOLITVE - PO OBČINI Kamniški OBČAN Predstavljamo vam kandidate za župana nove občine Komenda V-delja. 22. november, je tisti dan, ko bodo na Komendskem izbirali prvega župana za novo obćino Komenda. Ta bo Štiri le- ta vodil obćino in postavljal tudi temelje za njeno delovanje. Da sc bodo volilci laže odločali, smo vsem kanidatom za komendske-ga župana ali županjo postavili ista vprašanja, predstavljajo pa sc tudi s kratkim življenjepisom. Predstavljeni so po istem vrstnem redu, kakor bodo napisani na glasovnicah. Tomaž Drolec, neodvisni kandidat Rojen sem v znamenju ribe leta 1953. Mogoče jc prav zato sp< >-min na otroštvo povezan z vodo in naSo PSato. Odkar pomnim, se rad potapljam, skačem, skratka, v vodi uživam. Vodetov jez in Kcr-nova žaga sta gotovo vsem Ko-mendčanom v lepem spominu. Po končani osemletki sem sc v Novi Gorici, kamor jc Elektro Ljubljana pošiljala svoje učence, izučil za elektroinstalaterja, vendar tega poklica nisem dolgo opravljal, saj sem se že s 25. leti skupaj z ženo odločil za samostojno obrt. V manj kot letu dni sla sc nama rodili Maja in Tina, katerima sva omogočila lepo otroštvo in Se lepša študentska leta. Na Mlaki nama je uspelo zgraditi delavnico in lep dom. Družbenopolitično delo mi ni bilo nikoli lu-je, saj sem že s 17. leti prevzel krmilo mladinske organizacije, kasneje pa vodil Prosvetno društvo v Komendi. Od lanskega februarja sem na čelu sveta krajevne skupnosti Komenda. Katerega problema ali področja se nameravate kot župan najprej lotiti in zakaj? Ob tem vprašanju se najprej spomnim na delitveno bilanco in spremembo prostorskega plana. Po zakonu moramo najkasneje v treh mesecih doseči med občinama dogovor o delitveni bilanci, v nasprotnem primeru bo delitev reSevala država. Izračuni nam kažejo, da so sc naše tri krajevne skupnosti pri vlaganju v infrastrukturo med 23 KS z.naSle na 18., 19., in 21. mestu. Iz. podatkov Ministrstva za finance jc razvidno, da občan Komende z dohodnino za 5.000,00 SIT prekaša občana Kamnika. Vzporedno z bilanco sc bo reševala tudi vodo-oskrba za našo in sosednje občine. S spremembo prostorskega plana si bomo tako občani kot občina skušali postaviti meje, v katerih se bodo razvijali malo gospodarstvo, šolski in Športno rekreacijski programi in nenazadnje nov zazidalni načrt. Vzporedno s tem pa bo tekel postopek spremembe prostorskega plana, kjer si bomo tako posamezniki kot ludi občina trudili postaviti izhodišča za nadaljnji razvoj občine Prav tu pa vidim priložnost, da si okolje uredimo po lastnih merilih in si tako ustvarimo prijazno občino. Kaj nameravate kot župan storiti v zvezi z nadaljnjim razvojem šolstva v valit občini in pripravami na devetletko? Zavzemal sc bom za dograditev štirih učilnic v Mostah, saj bo s tem odpravljen dvoiz.mcnski pouk. Zagovarjal bom dogovor pogajalske skupine za ustanovitev Občine Komenda kakor tudi dogovor med Občino Kamnik in KS Moste o dograditvi prostorov pri Soli Moste, ki predvidva ob dograditvi tretje faze OŠ v Komendi za potrebe prehoda na devetletno šolo v Mostah 2 oddelka vrtca. Seveda se bom zavzemal za kvaliteten pouk in varno pot učencev v šolo in iz nje. Mnenja sem tudi, da rekreacija mlademu človeku ogromno pomeni, zalo si šole brez zunanjih igrišč ne predstavljam. Seveda pa se bodo o vseh teh mojih pobudah odločali svetniki Občine Komenda. Vinko Ovijač, SKD Od rojstva živim v Mostah, kjer sem si ustvaril tudi dom in družino. Izučil sem sc za mizarja, končal srednjo tehnično Solo in višjo Solo za organizacijo dela. Zaposlen sem v Stolu, kjer sem 20 let delal v tehnološko razvojnem oddelku, dve leti sem bil vodja poslovne enote, sedaj pa sem vodja projektov v izvoznem inženiringu. Vseskozi sem aktiven v krajevni skupnosti, predvsem v svetu KS in v raznih društvih. Mislim, da nobena kulturna ali športna prireditev v Mostah ni minikt brez moje podpore in sodelovanja. Aktivno sem sodeloval tudi v društvu inženirjev in tehnikov lesarstva, ki sem ga nekaj let vodil kot predsednik. Pred štirimi leti sem na povabilo SKD kandidiral rta njegovi listi in postal svetnik občine Kamnik. Kot občinski svetnik sem si pridobil veliko prakse z novo lokalno samoupravo. Katerega problema ali področja se nameravate kot župan najprej lotiti in zakaj? Kot župan bi sc najprej lotil čim bolj racionalno oblikovati občinsko upravo ter statut in poslovnik občine, kar jc osnova za pričetek delovanja. Nato bi naredil strateški plan razvoja celotne občine, za katerega bi želel dobiti čim večjo podporo občanov. V ta plan bi enakopravno vključil vse vasi. Na začetku bomo morali napraviti tudi dolgoročni program komunalne infrastrukture, da nc bomo po nepotrebnem razkopavali cest. Prednost dajem zdravi, pitni" vodi, projektu kanalizacije, cestam. Z izgradnjo zadrževalnikov (Doblič, Knežji potok. Tunjica) bomo preprečili poplave, naredili osnove namakanja in pospešili turizem. V okviru pristojnosti bomo pospeševali razvoj kmetijstva, obrti in podjetništva. Občina nujno potrebuje tudi športni kompleks, po možnosti ob obeh lokacijah šole, vsaj na eni lokaciji naj bi bil tudi plavalni bazen. Kaj nameravate kot župan storiti v zvezi z nadaljnjim razvojem šolstva v vaši občini in pripravami na devetletko? Že v iztekajočem mandatu sem kot občinski svetnik name- njal pozornost reševanju šolskih problemov. Mislim, da moramo najprej odpravili dvoiz.mcnski pouk, nato urediti Šolske prostore in ko bodo ti urejeni, preiti na devetletko. Na področju šolstva je toliko neurejenih stvari, da bo dela dovolj za cel mandat. Novi župan bo moral spoštovati sporazum, sklenjen med krajevnimi skupnostmi Komenda, Mosic in Križ, o ustanovitvi skupne občine. Za kandidaturo sem se odločil, ker verjamem, da lahko kaj storim na tem, da skupaj ustvarimo osnove bodoče občine, prijazne za vse njene prebivalce: za Ko-mendcane, Križane. Suhadolce in Mosčane. Ob tej priložnosti, bi sc rad zahvalil uredništvu Kamniškega obćana, predvsem pa g. Francu Svctclju za res objektivno poročanje o dogodkih v iztekajočem sc mandatu. V imenu so-krajanov pa izražam željo, da bi Občana kljub temu, da bomo druga občina, prejemali šc naprej, saj bomo ostali s Kamnikom povezani preko upravne enote. Dr. Angelca Žerovnik, SDS Rodila sem se ob koncu vojne leta 1944 na Planini pri Sevnici. Z družino sedaj živim v Komendi. Po poklicu sem doktorica tlc-lektoloških znanosti, kot znanstvena sodelavka pa vodim dva projekta na Pedagoškem institutu v Ljubljani. V andragoški funkciji predavam v Sloveniji pa tudi v tujini. Objavila sem 16 znanstvenoraziskovalnih del, 12 knjig doma in eno v tujini, napisala Številne referate v zbornikih, preko dvesto strokovnih in skoraj toliko poljudnih člankov. Mojc politično delo sc je odražalo v delu poslanke Zbora združenega dela, za področje znanosti, v prvi skupščini Republike Slovenije Delovala sem tudi v številnih odborih in komisijah. Moje dosedanje delovno obdobje jc povezano z delom z ljudmi, velik del mojih zadolžitev je vodstvenih. Katerega problema ali področja v novi občini se nameravate kot županja najprej lotiti in zakaj? Dela nc bom zastavila le na posameznih problemih, temveč kompleksno; bodo pa prednostne naloge in daljnoročni projekti. Skupaj z izvoljenimi svetniki moramo najprej vzpostaviti delovanje nove občine (občinska uprava, ki bo učinkovita in poceni) in nadaljevati žc začete projekte. Seveda pa bo za novo občino potrebno pridobiti dodatna finančna sredstva za nove projekte in to iz pristojnih ministrstev ter državnih skladov. Tudi podeželje nc uide zahtevam ekologije, najpomembnejša je zdrava pitna voda, zato bo prednostni projekt vodovodov in ureditev kanalizacije. Tudi živo in ustvarjalno delo na športnem in kulturnem področju sc mora razvijati s podporo dosedanjim in z razvojem novih športnih in kulturnih panog. Malo gospodarstvo jc perspektivno, zato nameravam pospeševali obrt, podjclnišvo in omogočiti razvoj vsem potenci- alom. Tudi programi za mlade so ena od pomembnih nalog. V programu pa je tudi zdravstvo, sociala in skrb za aktivno jesen življenja. Ker je v naši občini tudi pogostit nadloga povodenj. bo potrebna melioracija rečnega omrežja oz. potokov ter ureditev zazidalnih površin. Kaj nameravate kot županja storiti v zvezi z nadaljnjim razvojem šolstva v vaši občini in pripravami na devetletko? Izobraževanje in vzgoja v dobrih pogojih je ena od prednostnih nalog za osnovnošolsko dejavnost. Zalo načrtujem dokončanje začete gradnje v Komendi in Mostah, obogatitev programa in ustrezno organizirane prevoze učencev. Da bi se tudi naša občina čim hitreje priključila Šolam z devetletnim programom, nameravam šoli finančno pomagati pri izobraževalnem programu za učitelje in potrebni opremljenosti šole. V Mostah pospešeno gradijo Verjetno tudi najstarejši prebivalci Most nc pomnijo tako vsestranskega urejanja naselja in graditve toliko objektov javne rabe kot letos. Gradi se prizidek k osnovni Soli za odpravo dvoizmenskega pouka, ureja se regionalna cesta skozi naselje, gradi sc most preko potoka Psa ta m regulira struga Pšate vzporedno s cesto. Tako obsežna dejavnost zanesljivo moteče vpliva na vsakdanji življenjski utrip vaščanov. vendar ni zaznati kritike, vaščani sc zavedajo pomembnosti teh del. saj so jih načrtovali že v 80. letih. Prizidek k osnovni Soli za odpravo dvoizmenskega pouka jc bil načrtovan in usklajevan s KS Komenda že v osemdesetih letih, na svetu občine Kamnik pa potrjen leta 1998. Graditev prizidka, gradi ga Graditelj Kamnik, poteka skladno s terminskim načrtom, zgrajen bo do pričetka prihodnjega Šolskega leta, ko naj bi sc v njem pričel redni enoizmenski pouk. Kvaliteto del in skladnost s projekti redno spremlja projektant gospod Feliks Hribernik, ki svoja opažanja vpisuje v gradbeno knjigo. S predmetno gradnjo jc zadovoljen in meni, da je terminski načrt uresničljiv. Na seji gradbenega odbora 5. II. 1998 smo se prisotni osebno prepričali o kvaliteli tlel. saj kljub visoki vodi zemljišče okrog gradbišča ni bilo zamočvirjeno, /a htevno in zamudno izvajanje meteorne kanalizacije jc verjetno sprožalo pomisleke, da sc je gradnja prizidka ustavila. Izvajalec bo zaradi uskladitve enotnega videza šole pripravil več vzorcev strešuc kritine, ustreznega bo potrdil projektant, nadzorni inženir in gradbeni odbor. Preureditev regionalne ceste skozi Moste je bila pogojevana ob sprejemu lokacijskega načrta za graditev avtoceste Vransko-Blago-vica. Zaradi lastniškopravnih in finančnih zadev sc je graditev zakasnila v čas že povečanega prometa. Gradnja mostu in regulacija Pšate potekata sočasno, zaradi lastniško-pravnih zapletov pa letos nc bo krožišča na križišču dveh regionalnih cest. PAVEL OC EPIK SPOŠTOVANI OBČANI! Obveščamo vas, da je zaradi napake pri računalniškem Izpisu prišlo do neljube napake pri objavi seznama kandidatov za župana občine Komenda, objavljenega v 19. št Kamniškega občana Pravilni vrstni red kandidatov za župana je sledeči: 1. Tomaž DROLEC, roj. 21. 2. 1953, stanujoč: Mlaka 33b, Komenda poklic: elektroinstalater delo, ki ga opravlja: samostojni podjetnik Predlagatelj: Mirko KEPIC, Moste 90, Komenda 2. Vincenc OVIJAČ, roj. 20. 1. 1942, stanujoč: Moste 2b, Komenda poklic: organizator dela delo, ki ga opravlja: vodenje projekta Predlagatelj: Občinski odbor SKD Komenda 3. dr. Angelca ŽEROVNIK, roj. 11. 5. 1944, stanujoča: Čebuljeva 17, Komenda poklic: dr. defektoloških znanosti delo, ki ga opravlja: znanstveno-raziskovalno Predlagatelj: Predsedstvo občinskega odbora SDS Komenda Za neljubo napako se kandidatom in bralcem opravičujemo. PREDSEDNICA OVK KOMENDA Stanislava AVBELJ Občinski svet na izredni seji o škodi zaradi neurja In poplav 93,8 milijona SIT za odpravo najhujših posledic Zaradi nepričakovano hudih posledic neurja in poplav 4. in 5. novembra letos so se občinski svetniki pred koncem mandata sestali na izredni seji, vodil jo je Igor Podbrcžnik. in se najprej seznanili s poročilom župana Smolnikarja o povzročeni škodi, ki znaša po prvi oceni, ta šc ni dokončna, za dobre 1,6 milijarde SIT (585 mio SIT na lokalnih cestah, 370 mio plazovi, 234 mio na komunalnih objektih, mostovih. 294 mio na stanovanjskih objektih itd.). Svelniki (seje se je udeležilo 30 svetnikov) so na predlog župana Smolnikarja, ki je skupaj z načelnikom oddelka za okolje in prostor Mlakarjem in načelnikom oddelka za gospodarstvo in finance Kolarjcm obrazložil nastali položaj, soglasno sklenili, da sc za odpravo najhujših posledic iz. občinskih sredstev nameni 93,8 milijona SIT. Ta denar bodo zbrali iz stanovanjsko poslovnega sklada, okrog 32 milijonov, iz sredstev za urejanje stavbnih zemljišč okrog 26 milijo nov Sil. iz sredstev ministrstva /a kmetijstvo za urejanje kmetijskih zemljišč okrog 5,7 milijona Sil, občina pa se bo dodatno zadolžila za 30 milijonov SIT. Amandmaja Milana VVindschnu-rerja, naj bi občina namesto dodanu- zadolžitve raje v te namene uporabila sredstva do konca Ic-la neizkoriščenih proračunskih poslavk, svetniki niso sprejeli. Svetniki so ludi soglašali, da bodo odobreni denar, ki pomeni le slabih 6% trenutno ocenjene škode, prednostno namenili za ureditev doslopov tlo hiš, za nujna popravila vodovodov in kanalizacije ter za reševanje stanovanjskih his na plazovilih območjih. Zupan Tone Smolnikar jc ob zaključku seje poudaril velik prispevek pripadnikov civilne zaščite, še posebej neutrudnih gasilcev, ki so dva dni in vso noč reševali, kar se je v vrtincu vodne ujme rešili dalo. Za njihovo požrtvovalnost sc jim jc v imenu občine toplo zahvalil. FRANC SVETEIJ Odgovori iz SKD KAKO OLASOVATI NA KAR TROJNIM VOLITVAH? To nedeljo, 22. novembra, bomo odšli na volišča, kjer bomo glasovali kar na Ireh volilnih lističih. Zanima me kako glasovati pravilno, da ne bo prišlo do neveljavnih glasovnic? Odgovor SKD: Na glasovnici za volitve župana boslc imeli na izbiro v naši občini pet kandidatov. Vsak otl leh ima na lističu pred svojim imenom zaporedno številko. Tistemu kandidatu za župana, kateremu boslc dali vaš glas, obkrožile spredaj njegovo zaporedno številko. Vedno pa obkrožite številko samo enega kandidata, sicer ho glasovnica neveljavna! Na glasovnici za volitve v občinski svel so tticli navedene zaporedne številke in v nadaljevanju vsake sc ime zadevne lisic kandidatov (posamezni kandidati niso na vedeni. razen, če kandidirajo kol posamezniki). Tudi lu volite samo eno listo kandidatov. Na koncu vsakega imena lisic imate v isli vrstici tudi okence. V lo okence pri lisli, za katero sle na začetku obkrožili žaporedflO številko, lahko (ni pa obvezno!) vpišete Sesamo eno številko in to lislega kandidata - posameznika s le lisic (ne s kake druge), kateremu najbolj zaupale Številko tega kandidata ne boste mogli razbrati iz. samega volilnega lisika. temveč jo bosic morali poiskali bodisi z na volišča razobešenih seznamov kandi-datov, ki kandidirajo na določeni listi. Liste kandidatov z navedeno zaporedno številko vsakega kan- didata lahko preberete tudi v prejšnji. 19. Številki, Kamniškega občana s 15. II. 98. Ce boste obkrožili (glasovali) zaporedne številke dveh ali več lisi ali vpisali v okence več številk ali v dve ali več okenc, bo vaSa glasovnica neveljavna. Priporočamo, tla si sezname kandidatov na listah zc prej dobro ogledate v Kamniškem občanu oz. na plakatih na samem volišču. Sicer pa na vsakem volilnem listkn v miru najprej pozorno preberite navodila! Glasovnice za volitve krajevnega sveta so podobne tistim za župana, le da po dobrem premisleku med kandidati obkrožile le loliko izbranih, kolikor se jih sploh sme obkrožiti (voliti) v določeni volilni enoti KS. Koliko jih lahko volite (obkrožile), jc napisano na vsaki glasovnici. 'I udi lu bo, če boslc volili več imen. kol je predpisano, vaša glasovnica neveljavna! V korist poplavljenim odpovedali SKD zborovanje Pri občinskem odboru Slovenskih krščanskih demokratov Kamnik so se odloČili, tla bodo denar, ki so ga bili namenili za kritje stroškov osrednje SKD predvolilne prireditve v občini Kamnik, ki so jo /ali i odpovedali, nakazah na Karilas /a pomoč poplavljenim na Kamniškem. IZ TAJNIŠTVA OOSKI) KAMNIK Kamniški OBČAN LOKALNE VOLITVE - PO OBČINI J8. novembra 1998 5 Predstavljamo vam kandidate za župana občine Kamnik V nedeljo, 22. novembra, bo- no obdobje. Župan bo po no- Vsem petim kandidatom, v besedi katerega perečega vprašanja ali mo poleg 29 Članov novega ob- vem opravljal se odgovornejše in sliki jih predstavljamo po vrstnem področja v občini Kamnik se na- činskega sveta (svetnikov) volili naloge, saj bo skliceval in vodil redu, kot bodo napisani na glasovni- meravate kot župan najprej lotiti tudi župana za naslednje štirilet- tudi seje občinskega sveta. cah, smo postavil dvoje vprašanj: in zakaj, MAKSIMUAN LAVRINC LDS POPRAVEK R/VZGLASA SEZNAMA KANDIDATOV ZA ČLANE SVETOV KRAJEVNIH SKUPNOSTI NA OBMOČJI OBČINE KAMNIK (Kamniški občan. št. 19, z dne 5. 11. 1998) Na strani 16 se na koncu drugega stolpca prt krajevni skupnosti Mekinje pod kandidati za volilno enoto St. 3 doda: »Voli se 2 člana.« V četrtem stolpcu se pri krajevni skupnosti Pšajnovica seznam spremeni tako. da se glasi: VO!.. ENOTA ST. li Pšajnovica I. STANISLAV ROK A V t/ . ROJ 28. II. 1969. PSAJNOVICA 5. PRI VOZNIK K.OK KAMŽAR. KOJ. 6. 2. 1957. PSAJNOVICA J, PRAVNIK 3 ALOJZU KBLf . HOJ 13 5 1962. PSAJNOVICA 8A STROJ KUUC. 4 JANEZ PFSTOTNIK, KOJ 16. 8. 1970. PSAJNOVICA 6. STROJ TEHNIK Vidi \e < člane VOL. ENOTA SI. 2: Laseno in Gabrovnica 1. ROMAN ZAEOGAR, ROJ 15 12. 1974. GABROV NIC A 9. AV-TOKLEPAR 2. SREĆO DACAJl, ROJ. 25 10. 1975. OABROVNICA 5, MIZAR 3. VINCENC ŽAVBI, ROJ. 13. 7. 1960. LASENO 3A, ELEKTRIKAH 4 ALOJZUA ŽAVBL ROJ 1962. LASENO 3A. MEDIC SESTRA I idi se i člane VOE ENOTA ŠT. 3: Veliki Raki lovec in Mali Rakitovec I JANEZ IJSSJAK, ROJ. 21. 6. 1972. VELIKI RAKITOVEC 6, DELAVEC ! I»l SA\ ŠKKIJ. KOJ 16. 8. 1966, MALI RAKITOVEC 1, ELEKTRIKAR 3. FRANC SEMPRIMOŽNIK, ROJ. 20. 7. 1976. MAIJ KAKITO VEC 3. DELAVEC I KOBER I PLSIOIMK. KOJ 17 7 1974. VI L KAKriOVM 5. I>l I AVI < 5. HUP ZlBFKI, KOJ 24 4 1959. MALI RAKITOVEC 2A, STROJ KUUC Voli se 3 člane OBČFVA KAMNIK OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA Rojen sem 8. 12. 1948 v Vrh-polju pri Moravčah. Otroštvo in rano mladost sem preživel v Mekinjah, sedaj pa stanujem na Poljanah. Po osnovni šoli in gimnaziji, ki sem ju obiskoval v Kamniku, sem sc vpisal na Studij prava v Ljubljani. Po poklicu sem diplomirani pravnik. Služboval sem v več državnih službah in podjetjih. V politiko sem vstopil leta 1988, ko sem bil izvoljen ža predsednika Skupščine občine Kamnik. To funkcijo sem opravljal tudi v mandalu od 1990 do 1994. Leta 1992 sem bil kot kandidat LDS izvoljen za poslanca Državnega zbo- Rojcn som II. januarja 1954 v Novem trgu pri Kamniku, kjer sem obiskoval tudi osnovno solo. Uspešno sem končal Srednjo gostinsko šolo v Ljubljani in se lela I9H7 vrnil v Kamnik. Začel sem s prenovo mestne kavarne Veronika, ki sem jo odprl čez lelo dni. Aktiven sem na Športnem in gostinskem področju. Pred dvema letoma sem bil predsednik Teniškega kluba Kamnik, ki sem ga s skupino sodelavcev ponovno postavil na noge. Sem član predsedstva Športne zve/e Kamnik Icr član predsedstva Območne obrtne zbornice Kamnik in hkrati predsednik sekcije kamniških gostincev. Sem tudi član skupščine sekcije gostincev Slovenije ter sodnik-po-totnik na Socialnem in delovnem SO- Rodila sem se leta 1946 na Žalah v Kamniku. Osnovno solo in gimnazijo sem obiskovala v rojstnem mestu. Nato sem se vpisala na filozofsko fakulteto v Ljubljani, kjer sem diplomirala iz slovenskega ic/ikt in primerjalne književnosti V prvem letniku univerzitetnega študija sem se poročila in se preselila v Šmarco. Z možem sva se ukvarjala z organizacijo proslav, režiranjem iger, skratka s kulturnim delom. Tu so sc mi v desetih letih rodili I rije otroci. V tem času sva z možem zgradila hišo na Žalah, kamor smo se preselili pred dvaindvajsetimi leti. Najprej sem učila na osnovni soli Frana Albrehta. Po petih letih pa sem začela delati kot raziskovalka Vaš sedanji župan Ione Smolnikar, morda tudi župan za prihodnja siin leta, če boslc Kamilicam lako Želeli, bo ob koncu tisočletja praznoval ahrahama. Petdeset let življenja jc sicer pol manj od Icl našega olimpijca I cona Nliiklja. za- goiovo pa so to leta, ki ob izkušnjah omogočajo dovolj ustvarjalne' moči in želje po napredku. Trideset let izkušeni televizijskega novinarstva s področja go spodarslva pomeni v mojem življenju vee kol nekaj diplom. Vcčkral lucli zatrjujem, da sem v minulih štirih letih /u-paunvnnja diplomiral s področja ekonomije, prava in morda šc s katerega področja /agoiovo pa tudi s področja me# sv bojnih človeških odnosov, razumevanja človeških stisk in hotenj. katera pereča vprašanja ali področja v občini Kamnik se nameravate kot tupan najprej lotiti in zakaj? Poplave so nam naredile za okoli 2 milijardi Škode. Intenzivno odpravljamo posledice. To jc piva obveznost, ki jo Rojena sem bila leta 1947 v družini učiteljev Srečka in Marije Kol. V Kamniku sem končala gimnazijo in naio absolvirala sociologijo. Z možem Indonczijcem. ki zivj v Sloveniji Že 37 Icl in je slovenski državljan, imava tri Otroke. Svojo delovno pol sem začela v /uvodu za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku. Kol UCitelJica sem natO delala v I jub-Ijam in Kamniku. Največ c.is;i pa sem kot sekretarka Mestne zve- ni To funkcijo opravljam tudi v drugem sklicu Državnega zbora. Sem poročen in oče treh otrok. Katerega perečega vprašanja ali področja v občini Kamnik se nameravate kol tupan najprej lotiti in zakaj? Najprej se bo treba spopasti z, odpravljanjem posledic poplav. Ob icm tudi z nujno obnovo železnega mostu in začasno pa tudi trajno boljšo ureditvijo prometa. Skupaj z. državo bo treba poskrbeti za to, da možnost poplav čimbolj omejimo. Pristopiti bo potrebno tudi k oblikovanju predloga proračuna za prihodnje leto. Ta mora biti razvoj- diSCu v Ljubljani Veliko pozornosti in ostali prosti čas posvečam družini. Sem poročen in imam Iri otroke, vsi trije pa so vrhunski športniki, celo z naslovi državnih in evropskih prvakov. Katerega perečega vprašanja ali področja v občini Kamnik se nameravate kot Zupan najprej lotiti in zakaj? V predvolilnem programu predvsem razmišljam, kako občino približali ljudem, kako ustvariti humano družbo in pomagali mlademu človeku na življenjsko pot, ker sem po dusi humanist. Zavzemam se za ureditev otroških igriSč in parkov, tako da bi imeli otroci dobro popotnico m osnovo za Življenje, Najbolj zahtevna naloga je pomoč ogroženim občanom, brezposelnim, mladini družinam in na Institutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, kjei sem dobila naslov specialistka leksikolo- ginja in sem vodja oddelka za terminologijo. katerega perečega vprašanja ali področja v občini Kamnik se nameravate kot Županja najprej lotiti in zakaj? Najprej si bom izbrala Strokovne sodelavce, potem bom spremenila organiziranost v nekaterih oddelkih, da ljudje ne bodo čakali v vrsi i upi za registracijo motornih vozil ali na rešitve svojih vlog več, kot jc nujno ali vsaj zakonsko predpisano. Nujno bo treba lakoj pomagali Iju-dem. ki so jih prizadele poplave, in ukrepati, da bi bili bolj varni pred vodami nasploh, saj živijo ljudje ob moramo poslorili do /ime. Zal bo sanacija trajala kar nekaj let MiUjone zeha tridesetih tisoč Kamni' čanov v Icm štiriletnem obdobju ni bilo možno uresničiti. Prepričan sem. lak-šni so tudi pozitivni odmevi, da smo pospešili korak v življenju Kamintka in ka mničanov. da smo z nekaterimi projekti tudi zaradi finančnih omejitev ostali na pol poli. Treba jih bo nadaljevali, dokončati. Mednje sodi takojšnja zamenjava »železnega mostu«, za katerega smo žc izbrali izvajalca, sklep občinskega svela je dal zeleno iuc za obnovo kulturnega doma, kjer naj bi našli prostor številni kiilliirni ustvarjalci. Ureditev prometa jc stalna skrb in le/ko nizicšljpv problem. Upam. da bomo s spremembo srednjeročnega prostorskega plana, ki ga že pripravljamo, našli reSitve, tla bomo Kamilicam ob vse večjem prometu lažje zadi hali. S leni so povezana ludi parkirišča. Cc se bo gradnja na področju ZN K-6 t iiok kljub nasprotovanjem nadaljevala. zc prijateljev mladine Ljubljana skrbela za dobro družin in otrok - za v/gojo in izobraževanje, kulturne prireditve, zdravstveno in socialno varstvo otrok. Svoj prošli CBS doma, v Kamniku, sem posvečala delu v svojih krajevnih skupnostih - najprej v Novem trgu in nato na Pcrovcm, kjer /ivim sedaj - sevetla me je najbolj zanimalo, kako izboljšati in spremeniti življenje najmlajših, otrok in mladostnikov, družin m kako prinesti več veselja do življenja v do- no naravnan. V letu 1997 je bil za občino pripravljen projekt Kamniška razvojna koalicija, po katerem bi v prihodnjih letih lahko prišli do novih delovnih mest. Ker jc v analizi ugotovljeno, da smo že v prihodnjem letu lahko visoko nad državnim povprečjem po številu nezaposlenih, morajo imeti aktivnosti za realizacijo taksnega projekta prednost. Kaj nameravate storiti, da bi se v stari Kamnik spet vrnilo življenje in da bi ob tem ohranil svojo prvotno zgodovinsko podobo? Stanje v Kamniku je pač odraz usihanja gospodarske moči občine. Pot iz tega stanja je v pospeševanju razvoja drobnega upokojencem ter ureditev otroškega in socialnega varstva. V Kamniku bi morala ta občina gradili socialna stanovanja za mlade družine in ogrožene, zatt) bi bila tudi dosti cenejša. Za ta stanovanja bi sicer plačevali skorajda neprofitno najemnino, sčasoma pa bi občanom omogočili tudi odkup teh stanovanj. Takoj bi uredil otroško varstvo, ker so vrtci povsem zasedeni. Zavzemam se za odpiranje zasebnih vrtcev. Poskrbel naj bi tudi za dnevno varstvo starejših občanov. kaj nameravate storiti, da bi se v stari Kamnit spet vrnilo Življenje in da hi ob tem ohranil svojo prvobitno kulturno zgodovinsko podobo? Med temi nalogami jc oživitev turizma. To jc moj načrt »Središče mesta - en sam hotel«. Mesino srediste ima veliko his z ogromnimi prostori, kjer bi lahko v sodelovanju s stanovalci uredili prenočitvene zmog- vodah. tudi ob Kamniški Bistrici, v stalnem strahu. Nadaljevala boni začela tlela: plinifikacija, kanalizacija, obnova spomenikov. Povezala sc boni s sveli krajevnih skupnosti, pripravila proračun, spremembo dolgoročnih in kratkoročnih načrtov, tla bo mogoča gradnja stanovanjskih his, da bomo vedeli, kje se bo razvijala obrt. kaj storiti na vzgojno-varstvenem, šolskem, kulturnem področju. Strokovnjaki bodo lakoj začeli pripravljali načrte za ureditev cest, parkirišč. Ni mogoče, da bi po cesti skozi Tuhinjsko dolino stekel trojanski promet, dokler ta nc bo res posodobljena in nc bo poskrbljeno za varne prehode Kaj nameravate storiti, da hi se v stari Kamnik spet vrnilo Življenje in da bi oh tem ohranil svojo prvobitno kulturno bo lu petsto parkirnih mest. Nova parkirišča imamo v načrtu tudi na Duplici. Bakovniku. na območju Zikove in Livarske ulice V objektih na mestu nekdanjega Utoka bomo poiskali prostor za olroški vrlec. Ocenjujem, da v prvi fazi za okoli sto otrok, čeprav bi jih potrebovali dvakrat več. V Domu upokojencev je te zdavnaj premalo prostora, skupaj z državo in vodstvom zavoda bomo skušali najti možnosti za zagotovitev novih prostorov, tudi devetletno osnovno Šolanje zahteva nove razmisleke Zagotoviti bo treba boljše pogoje na športnem področju. Vsako leto bo iz proračuna treba nameniti nekaj desel milijonov za obnovo športnih objektov. Turizem mora v Kamniku dobiti novo veljavo. Upam. da bomo s čimprejšnjo razrešitvijo dcnacionali/acijskih postopkov na Veliki planini in s podporo pri razvoju term Snovik. ter ob razširitvi golf igrišča dobili nove turistične možnosti, s tem pa ludi nova delovna mesta. Kaj nameravate storiti, da hi se v stari Kamnik spet vrnilo Življenje in da hi oh tem niovc naših starejših krajanov Katerega perečega vprašanja ali področja v ohčini Kamnik se nameravate kot županja najprej lotiti in zakaj? Kot županja bom najprej poskrbela, da bomo popisali vse občinsko premoženje, predvsem zemljišča in stanovanja. Sprejeli bomo načrt za tako gospodarjenje s skupnim premoženjem, ki bo občini prinašalo dohodke in omogočalo reševanje najbolj bolečih problemov - gradnjo neprofitnih in socialnih stanovanj, podporo razvoju drobnega gospodarstva in socialnih dejavnosti. Kaj nameravale storiti, da bi sc kaj nameravate storiti, da bi se v stari Kamnik spet vrnilo življenje in da hi ob tem ohranil svojo prvobitno kulturno zgodovinsko podobo. gospodarstva in turizma. Oboje je med seboj povezano in zelo zahtevno delo. Zato brez vrhunske strokovne pomoči in širšega sodelovanja občanov to ne bo mogoće. BoljSa ureditev mesta. Se posebej skupnih javnih površin, dokončanje del na Malem gradu in njegova promocija, večja naklonjenost kulturnim in družabnim prireditvam, finančna podpora obnavljanju objektov v starem mestnem jedru ter ponovna oživitev dejavnosti turističnega društva bi morali pomagati k vrnitvi življenja v mesto. Odločilno lahko k temu pripomore preudarna ureditev prostora med železnim mostom in Šolsko ulico (Utok, Alprem). Ijivosti. Te ljudi - to so predvsem starejši občani - bi morali k temu vzpodbuditi tudi z ugodnimi krediti in subvencijami - nepovratnimi sredstvi. To bi jim zagotavljalo ustrezen dohodek, delo in novo kvaliteto življenja. S tem bi pridobili okoli sto postelj, zaradi pomanjkanja parkirišč bi zgradili garažno hišo za okoli 300 vozil. Za promet je nujno potrebno odpreti Sutno v smeri sever-jug, saj je to ena glavnih prometnic v Kamniku, na kateri pa hi bila primerno omejena hitrost. Na področju turizma in podjetništva je potrebno odločno in samozavestno, da ne rečem agresivno, nastopiti navzven s skrbno izbiro domačih ljudi in to na domačem in tujem turističnem, kulturnem in podjetniškem tržišču. Moje prednosti so mladost, znanje, hotenje, izkušnje in pogum spopasti se s težavami. Vredno je poskusiti. zgodovinsko podobo? K pripravi programa za revitalizacijo starega mestnega jedra bom pritegnila ekonomiste, kulturnike. Za obnovo hiš na Šutni in Grabnu ter njihovo oživitev bo občina dala ugodna posojila. Slaro mestno jedro je treba naseliti. Brez stanovalcev ni življenja Trgovce in gostince, ki imajo svoje lokale v starem mestnem jedru, bomo podprli z zmanjšanjem prispevka za uporabo mestnega zemljišča. Ureditev in pozidava Utokovcga prostora morata prispevati k oživitvi tega dela mesta - tudi s hotelom. Tu morajo biti ludi prostori za različne poslovne dejavnosti, parkirišča in dovozna cesta za Šutno. Urediti jc treba Trg svobode, cesto na Zaprice, obnoviti Maistrovo hišo, končati dela na Malem gradu. Svetem Primožu. Brez kulturnega doma sc kultura v Kamniku ne more več razvijati. ohranil svojo prvobitno kulturno zgodovinsko podobo? Življenjski utrip, ki se je pred leti iz starega mestnega jedra odselil na obvoznico, bo težko vrniti nazaj. Različne ocene o zaprti oz. odprli Šutni ne pomenijo veliko v prizadevanjih, da bi mesto ponovno oživelo. Velika vlaganja v staro mestno jedro (obnova Šutne. Malega gradu, samostana) se ne vračajo, pričakujem pa. da bodo v prihodnje zlasti lastniki hiš v starem Kamniku skupaj z občino našli možnosii za oživljanje, obnovo hiš. S številnimi, predvsem kulturnimi prireditvami, povezanimi z zgodovinsko tradicijo, smo nekaj življenja že vrnili. Žal Kamnik doživlja podobno usodo kot številna starodavna mesta. Oživijo pa ga lahko samo novi prebivalci, ki naj bi se vselili v šlevilne izpraznjene hiše. na območje nekdanje tovarne Ulok. v prihodnosti predvidoma tudi na področje Alpre-ma. S tem bi oživela tudi trgovska dejavnost, ponudba in zadovoljstvi) prebivalcev kot ludi obiskovalcev našega mesta. v stari Kamnik spet vrnilo življenje in da bi ob tem ohranil svojo prvobitno kulturno zgodovinsko podobo? Da bi ohranili stari del Kamnika kol biser naSe kulturne dediščine, ne bi smeli dovoliti, da bi vse dragocene zgradbe in količke spel ogrozil promet. Parkirišča bomo zagotovili v bližini, vendar na obrobju mesta. Pomagali bomo ljudem, ki tu žive, delajo in ustvarjajo na kulturnem področju, da bodo povezali svoje interese in želje v društvu za oživilev starega Kamnika. Nudili jim bomo vso možno denarno in drugo podporo. Tiskoma konferenca županske kandidatke Marjete Humar V petek, IX novembra, ob II. uri je bila. sklicana tiskirmu konferenca skupne Županske kandidatke SKD in SDS pni). Marjete Humar. Na nekatera vprašanja sta odgovarjala tudi predsednika občinskih odborov SKD in SDS Tone Štele in Igor Podbrežnik. Prisotne novinarje je llumarjevu najprej seznanila s temeljnimi tačkami svojega pnigrama in o predvolilnih dejavnostih njenega volilnegu štaba. Njena predvolilna kampanju je zusntmnu luko, da bi ji uspelo s čim manjšimi sredstvi in brez velikih sponzorjev pridobiti zaupanje občanov in jim predstaviti svoj volilni program. Kot Ze pri njenem dosedanjem delu, daje tudi v predvolilni kampanji prednost neposrednemu sliki z občuni oz. potencialnimi volil-ci. Zaln obiskuje obiine po krajevnih skupnostih, največkrat jih skupaj s svetniškimi kandidati SKD in SDS obišče kar na njihovem domu in jim osebno izroči program s svojimi prihodnjimi pogledi na razvoj občine. Ena glavnih nalog njenega Zupanovanja bi bila tudi vrnitev občutku pripadnosti občanov svojemu k ruju in občini, saj seje v zadnjih desetletjih močno izgubil občutek ljudi za skupnost. Ho njenih besedah bi bilo treba, da občinsko vodstvi/ opravi svoj del naloge, da začnemo Kummčani bolj čutiti s Kamnikom. Marjelu Humar je na konferenci odločno zagotovilu, da ho v primeru izvolitve funkcijo Županje opravljulu povsem projesionulno, suj vodenje občine zahteva zelo veliko stro-kovnegu in časovnega angažiranja. Prizadevala si bo, da bo občinska upruvu pod njenim vodstvom impravilu za člane občinskega svetu bolje in razumljivejše pripravljeno grudivo zu seje občinskega svetu. Trehu bi bilo tudi izboljšati nrgunizucijo delu občinske uprave ter se držati rokov odgovorov na vloge občanov ter bolj prisluhnili njihovim teZavam. Veliko ptr zornosti misli posvetiti tudi kulturnemu, turističnemu in rekreativnemu ruzvoju občine Opozorila je tudi na čedalje večjo problematiko drog in alkoholizma med mladimi v nuVi občini in ponudila več rešitev. Nu koncu tiskovne konference je Marjelu llumur povedala, da si zaenkrat še ne upa napovedovali rezultatov letošnjih Županskih volitev suj se potegujeta za župansko meslo skupaj z njo Se dva, po možnosti za uspeh zelo izenačena kandidata, vsekukor pa je glede svoje kundidature optimist. DAMJAN HANCK FLORJAN MLAKAR neodvisni kandidat MARJETA HUMAR, SKD TONE SMOLNIKAR, neodvisni kandidat TATJANA SONJA ROT-DJAUL ZLSD fSLS Slo i >e nska Ij u dska str a n ka Slovenska ljudska stranka v Kamniku lahko na mandat, ki se počasi izteka, gleda s ponosom. Smo stranka, ki si lahko pripisuje velike zasluge za izpeljavo številnih projektov v občini. Naša odločitev, da bomo z vso močjo pomagali pri razvoju Kamnika, se je pokazala kot edino pravilna. - Imeli smo ključno vlogo pri uvedbi enoizmenskega pouka v občini. I/gradnja Osnovne šole Šmartno v Tuhinju je krona lega projekta. Brez SLS je ne bi bilo! - Od prve ideje pa do danes, ko se projekt bliZa zaključku, smo imeli ključno vlogo pri obnovi ceste Moste-Mot-nik. Brez SLS Kamnik ta projekt ne bi bil izpeljan. - Varna pot otrok v šolo je vseskozi naša skrb, naš cilj je zagotoviti varno pot v šolo vsem šolarjem naše občine (avtobusni prevoz). - Telefonije zgornjega dela Tuhinjske doline brez nas še nekaj let ne bi bilo. - Izgradnja otroških vrtcev v Kamniku in Šmartnem je v veliki meri plod naše zavzetosti, storili pa bomo vse, da v Kamniku zaživi katoliški vrtec Maksimiljana Raspa! - Podpiramo izgradnjo kulturnega doma Kamnik. - Terme Snovik so projekt, ki bi brez naše zavzetosti že zdavnaj ugasnil. - Da skrb za kmetijstvo leži skoraj izključno na nas, je nekako samo po sebi umevno. - Projekt CRPOV in nasploh številni projekti za obnovo in razvoj podeželja so vseskozi naša skrb. Tu pride do izraza naša programska opredelitev za enakomeren razvoj celotne občine. Za izpeljavo vseh teh projektov in pa še mnogo manjših, drugih, smo opravili nešteto obiskov pri naših ministrih v vladi, nešteto usklajevanj in sestankov. Rezultati naših prizadevanj so odlični, kar nam daje voljo za delovanje v prihodnje. Naš pogled je uprt v: - izgradnjo in obnovo ceste do Stahovice, - rekonstrukcijo ceste Stahovica-Črnivec, - povečanje zmogljivosti doma starejših občanov Kamnik, - ureditev prometa v mestu Kamniku, - izgradnjo kompleksa V tok, podpiramo izgradnjo objektov poslovno-stanovanjskega značaja, - obrtna cona na jugu Kamnika ima zagotovljene pogoje za razvoj obrti in podjetništva na celotnem območju občine, - na turističnem področju v pošteno ureditev vprašanja Velike planine in s tem zagotoviti obratovanje, - dokončanje projekta Terme Snovik, seveda pa vseskozi iskati in ustvarjati najboljše pogoje za razvoj turizma v občini, - še v prihodnje bomo zavzeto podpirali programe posameznih KS, ker menimo, da je to najboljša pot do razvoja v občini. Za vse to pa rabimo moč v organih občine, zato vam predlagamo, da na volitvah v občinski svet podprete naše kandidate. Prepričani smo, da vam predlagamo sposobne, poštene in prizadevne ljudi, ki bodo storili vse, kar je mogoče storil i za naše skupno dobro! O delovanju Slovenske ljudske stranke v vladi Različnim privilegiranim smo stopili na prste in preprečili, da bi na račun davkoplačevalcev še naprej pobirali visoke provizije pri trgovini z. orožjem, pri velikih energetskih, infrastrukturnih in drugih investicijah. V slovenski prostor smo vnesli visoke kriterije odgovornosti za opravljanje javnih funkcij, odgovorno in državotvorno držo pri zaščiti nacionalnih interesov ob vstopanju v Evropsko zvezo in pri reševanju odprtih vprašanj s sosednjimi drŽavami, pa tudi varčevalni in v razvoj usmerjen način razmišljanja. S svojim protikorupcijskim delovanjem smo dosegli zakonito lastninjenje več milijard SIT vrednega premoženja nekaterih slovenskih igralnic, ki so jih hoteli divje olastniniti posamezniki s podporo vplivnih političnih krogov. Začelo se je vračati v zakonito upravljanje sporno odtujeno premoŽenje - samo v primeru Gcoplina gre za 300 milijonov SIT. Če bi bili šibki, uklonijivi in nepomembni, bi nas pustili pri miru. Ne damo se niti podkupiti niti zlomiti! Naša doslednost pri izvajanju programa SLS moli politične Stranke na eni in drugi slratti, saj bi le ob nerazpoznavni SLS lahko dolgoročno pričakovale glasove naših volilcev. Zato odločno in pogumno naprej. Ugled in sposobnost naših kandidatov za Zupane in občinske svetnike in naša skupna trdna odločnost, da se ne damo, so zagotovila, da bomo uspeli - tako lelos, še bolj pa leta 2000 - ker verjamemo, da je to pomembno za prihodnost Slovenije in slovenstva. SLS KAMNIK PODPIRA KANDIDATA ZA ŽUPANA TONETA SMOLNIKARJA Pred štirimi leti smo zaskrbljeni spremljali nastop v politiki popolnoma neznanega človeka Toneta Smolnikarja kot novega kamniškega Zupana. Položaj je bil kaotičen, zakonodaja je bila popolnoma neurejena, delitev občine na upravno enoto in občino, delitev ljudi, prostorov, pristojnosti, popolnoma nepregledno stanje na ravni države, povrh vsega pa še velika zadolženost občine. V to zmešnjavo je takrat vstopil popoln začetnik, Smolnikar in, začuda, razmeroma uspešno izpeljal mandat. Vsem kritikam navkljub lahko rečemo, da je Kamnik v preteklih letih napravil velike korake, ob bolj konstruktivnem sodelovanju nekaterih politikov pa bi bili lahko uspehi še večji. Seveda, vsi ne bomo nikoli zadovoljni, marsikje je nezadovoljstvo tudi upravičeno, če pa seštejemo dobro in slabo, seveda dobro močno prevlada Veliko zadev pa se .šele uresničuje, veliko jih jc še v povojih, zato je prav, da Smolnikarju damo še en mandat, da bo izpeljal zastavljeno. Prepričani smo, daje to za Kamnik najboljša izmed možnih rešitev. nadaijujmo skupaj - za Zupana volimo toneta Smolnikarja! NAROČNIK: SLS PODRUŽNICA KAMNIK (OoLp/umo Aa/ 4>/wsto% Da bo Tatjana Sonja Rot-Djalil, kandidatka za županjo Gospodarstvo v Kamniku spet oživelo v sožitju ljudi in narave Dovolj delovnih mest in stanovanj Vsem otrokom in mladostnikom odprta pot do šolanja in prostega časa Življenje v starosti prijetno in zdravje dostopno vsem Kultura neločljiv del našega življenja Skupaj z vami bomo v Kamniku to uresničevali: I. VOLILNA ENOTA II. VOLILNA ENOTA IV. VOLILNA ENOTA 10% Wr 1. Jože SEMPRIM0ŽNIK 2. Marjan KRIŽNIK 3. Majda PIRŠ SJBf ■ 2. Andrej BAVČA 1. Marjan BERGANT 3. Sonja KEMPERL 1. Tatjana Sonja 2. Alenka ROT-DJALIL BRLOGAR 5. Milan BERLEC 6. Janez HRIBAR I. VOLILNA ENOTA 4. Albin KLADNIK 5. Vojko HRIBERŠEK ^\...... w 3. Janez MALEŠ 4. Marija ŽNIDAR 5. Jelka GOLOB ZDRUŽENA LISTA socialnih demokratov Da bo v Komendi Rešen problem s šolo po volji ljudi Prostor ustrezno izrabljen, brez ogrožanja kmetijskih zemljišč Kanalizacija dokončno urejena Razvito drobno gospodarstvo Organizirana pomoč za starejše občane Zaživelo kulturno, športno In zabavno življenje 1. GORAN PERŠIN 2. JANEZ TROBEVŠEK "'al JKm 3. KRSTE TARLE Oddajte svoj glas za Združeno listo socialnih demokratov! 1. Irena DEŽELAK 2. Bojan PAVLIC 6. Maksim VUKMIR 7. Judita OSTERMAN 6. Tina FRANTAR 7. Nikolaj PINTERIČ Naročnik: OO ZLSD KAMNIK AM Kamniški OBČAN VOLITVE - PO OBČINI 18. novembra J 998 7 VOLITE LISTO \Alt(M NIK: 00 SKD KAMNIK CD KANDIDATOV V OBČINSKI SVET ZA ŽUPANJO ZA NOVO TISOČLETJE MARJETA HUMAR K D SDS NAROČNIK: 00 SKD k;immk in 00 SDS K:iiniiik SDS obkrožite volilno listo Pred štirimi leti smo nastopili z volilnim geslom »SMO NA STRANI UUDI«. Temu vodilu smo sledili ves čas našega mandata. Naše geslo 1 ostaja enako. Dodajamo: HOČEMO OSTATI Z | VAMI. Nič več. | Zato vam ne sejemo obljub, sledimo vašim S potrebam in željam po kakovostnem življenju § v občini Kamnik. i o Kamniški socialdemokrati 1 ZAUPA J E DEMOKRATI SLOVENIJE DS -»ZA SKUPNO DOBRO« Demokratska stranka Slovenije, Demolirati Slovenije - DS, na tokratnih volitvah v občinski svet nastopajo z izdelanim programom, ki ga v nekaj vrsticah predstavljajo tudi svojim volilcem in siinpnlizcrjem. Predstavitev programa je zajeta v nekaj, za življenje v Kamniku najbolj vitalnih področij. Demokrati Slovenije DS v občini Kamniti si prizadevajo: - ZA vrnitev življenja v staro mestno jedro! Zagotoviti je potrebno funkcionalno revitalizacijo mestnega jedra, povečati število za bivanje primernih stanovanjskih enot in oživiti poslovne površine. Brez ljudi v mestu ne bo življenja. - ZA ohranitev (širitev) upravne vloge mesta Kamnik v regiji! Z razvojem lokalne samouprave in koncentracijo upravnih tunkcij v regijskih središčih je treba nujno izposlovati ohranitev ali celo širitev upravnih funkcij v Kamniku kot regijskem centru. - ZA enakomeren gospodarski in urbani razvoj podeželja! Podeželje mora ohranili svojo ekonomsko mor. Prebivalcem je potrebno približati delo (podpirati vse možne oblike samozaposlitve). zdravsivo. šolstvo in komunalno infrastrukturo povsod, kjer je to mogoče. - ZA razvoj ekološko neoporečnih gospodarskih dejavnosti in kmetijstva! Tako v mestni Okolici kot na podeželju naj se načrtuje razvoj le tistih gospodarskih panog in takšnega kmetijstva, ki ne bodo ekološka obremenitev okolja. - ZA ohranitev naravne in kulturne dediščine! Nacionalna in kulturna identiteta naj ostaneta ohranjeni tudi prihodnjim rodovom. Pri tem pa je nujno usklajevali naravovarstvene interese s potrebami funkcionalnosti bivanja sodobnega časa. - ZA dobre odnose med ljudmi! S pospeševanjem razvoja humanitarnih, prosvetnih, kulturnih, športnih ipd. dejavnosti prebivalstva naj se zagotovijo humani, kulturni in dobri odnosi med sosedi, someščani in soobčani. Samo laki medčloveški odnosi bodo zagotovili skupno dobro. - ZA zagotovitev prihodnosti otrokom! Vse zgoraj našteto ni namenjeno le naši generaciji (volilkam in Volilcem), ampak bo drlo imelo svoj smisel le, če bodo rezultate uživali tudi naši otroci in prihodnji rodovi. DEMOKRATI SLOVENIJE DS -»ZA SKUPNO DOBRO« NAROČNIK: DS Trgovski podjetji Kočna in Merkur odprli prenovljeno franšizno prodajalno UNIVERZAL Na enem mestu vse za dom in delavnico Pozno jesensko sonce je sobotnega dopoldneva, 14. novembru, obsijalo ulice nategi mesta. Vsepovsod je bilo Živahno, ulice so bile polne štalacijskega in vodoinštalacijskega materiala, izdelkov črni in barvaste metalurgije, barv, lakov in drugih izdelkov za dom in delavnico. Iako so Brane Bremšak, vodja profitnega centra neživil KoCne d.d., je z zadovoljstvom popeljal po novi prodajalni s tehničnim blagom na (irahnu Zupana Toneta Smolnikarja, Igorja Sprajcar-ja, direktorja trgovine na debelo In (lana uprave Merkurja d.d.. druge pomembne goste in številne prisotne ob slovesnem odprtju. kritih površin in ostalih zunanjih površinah (skupaj lokacija meri preko 4000 kv. metrov) najdejo celotni gradbeni, železninarski in zeleni program. Se posebej so razširili elektro program in paleto barv, ki je bila v preteklosti slabo zastopana, stranke pa bodo lahko dale izdelati ključe po Želji. Poleg maloprodaje konCnim potrošnikom so v KoCni pripravili tudi ugodnosti pri prodaji obrtnikom in drugim večjim porabnikom. Seveda pa bodo sprejemali Mcr-kurjevo kartico zaupanja in presenečali z Merkurjcvimi vroCimi cenami. Zagotovili so si zadostne zaloge, ki so trenutno vredne kar 74 milijonov tolarjev, a Se niso dokončne. V preureditev so v Kočni investirali preko 100 milijonov tolarjev, vendar še ni zaključena. Urejenost zunanjega prostora bo lepša, ko bodo zaključena tudi dela zaradi adaptacije sosednjih objektov in ko bo hiša na vogalu Medvedove in Tunjiške ceste, ki so jo brezplačno odstopili občini, porušena zaradi nove ureditve prometnega režima. Član uprave Merkurja d. d. in direktor trgovine na debelo Igor Sprajcar je novemu členu v verigi Mcrkurjcvih franšiznih prodajaln zaželel uspešen nastop na trgu. Poudaril je. da ni naključje, da so za partnerja izbrali Kočno. saj so že v preteklosti dobro in korektno sodelovali, kar je obetajoče za še boljše sodelovanje v prihodnje. Zupan Ione Smolnikar, ki se je z vodstvom Kočne večkrat pogovarjal o različnih idejah ureditve področja Fužin, je zadovoljen pokazal na lepši, bolj urejen videz območja med Medvedovo in Tunjiško cesto, pa tudi na potrebno celovito ponudbo v tej trgovinski branži Napovedal je. da je po zadnjih dogovorih občina v petek pridobila rušitveno dovoljenje hiške na vogalu Tunjiške, zato bo kmalu to križišče bolj urejeno in možnost dostopa do tega območja bo bolj- liudi, mesto je zadihalo in zaživelo. Bodisi zaradi živopisanosli tržnice, prireditev, ki so se zvrstile lega dur, predstavitve kandidatov za Županjo ali župana na Kamniškem, bodisi zaradi slovesnega odprtja prenovljene Kočninc prodajalne Univerza!, ki je svoje mesto nasla na starodavni lokaciji na Grabnu. Nova prodajalna s IcliniCnim hla- 7. Zeljo, da ho sodelovanje obeh trgovskih podjetij kočne In Merkurja še naprej prijetno in zlasti v zadovoljstvo kupcev, je Brane Bretnšak iz rok Igorja Sprajcarja prejel kot spominsko darilo podobo boga Merkurja, zaščitnika trgovcev. gom je pomemben mejnik in pri-dobitev tudi za mesto, ki je pridobilo uglednejsi, bolj urejen videz namesto nekdaj zapuSCenega območja, ki mu ni bilo ravno v ponos. Gre za velik podvig in prenovo, saj se človek na dvoriščnem prostoru pred prodajalno z veseljem ozre naokoli. I-ransi/na prodajalna UNIVERZAL, ki je plod sodelovanja med trgovskima podjetjema Kočno, d.d., Merkurjem, d.d., bo kupcem v Kamniku in okolici ponujala bogato izbiro orodja, gradbenega, elektroin- artikli, ki so bili prej raztreseni po različnih lokacijah, našli primernejše mesto. V ospredju je zadovoljstvo kupcev, ki bodo tako na enem mestu lahko našli vse, kar potrebujejo, saj v prodajalni najdemo čez 6000 artiklov. Povečali so tudi Število zaposlenih, saj prodajalna sedaj zaposluje 15 delavcev. Z i k rti prodajalno so v Kočni ukinili dve poslovni enoti - /elez.nino in Llcklro-šport. v ustreznejše prodajne prostore pa so preselili del pro-dajnega programa poslovne enote Titan-Merkur na Ljubljanski cesti, ki se je preimenovala v Dom-op-rema. Slovesnemu odprtju novega poglavja v zgodovini trgovine Univer-zal iu s tem podjetji Kočna d.d. so prisostvovali zaposleni in člani vodstev Kočne in Merkurja, direktorji kamniških in drugih podjetij predstavniki Občine. Upravne cno- te m s i c- v i 1111 kalilnicam. Vodja pro-fitnega centra neživil Kočne d.d. Brane Bremšak je izrazil zadovoljstvo, da so v Kočni naredili korak naprej v razvoju trgovske mreže, ki pokriva naš lokalni prostor, prav z odprtjem franšizne prodajalne Univcrzal. Ker v današnjih tržnih razmerah majhna trgovska podjetja nc morejo vzdržati pritiska in prednosti velikih je bilo potrebno najti ustreznega partnerja. OdloČili so sc za Merkur, ki je vodilni ve-letrgovec s tehničnim blagom v Sloveniji, kljub temu pa ohranjajo svoje ime. saj prodajajo v svojem imenu in za svoj račun. Univerzal je prva Mcrkurjcva franšizna prodajalna v Kamniku in osemnajsta v njegovi verigi franšiznih prodajaln po Sloveniji. V njej lahko kupci na 400 kv. metrih zaprtih prodajnih površin. 150 kv. metrih po- VOLITVE 98 - NOV IZZIV ZA NEODVISNEGA KANDIDATA FRANCA GALINA Spoštovane volilke in volilci, udeležite se teh volitev, izberite svojega predstavnika ali stranko, da bo nova lokalna oblast bolj dostopna in razumevajoča tudi za vaše probleme in težave. Kandidiram za člana občinskega sveta v II. volilni enoti kot neodvisen kandidat ker nisem obremenjen s preteklim režimom, v sedanjem času pa najbolj pogrešam poštenje, pripadnost in doslednost političnih strank, ki pogosto zaidejo z začrtanih poti v svojih programih. Prednostne zadeve, za katere se bom zavzemal, so: • trajnejša rešitev Velike planine in njene okolice kot turističnega bisera naših planin • razvijanje male obrti, oživitev turističnih kmetij in boljše gostinsko prenočitvene zmogljivosti • razširitev regionalne ceste Kamnik-Gornji Grad z izgradnjo pločnika na kritičnih mestih • razširitev programa CRPOV v dolino Kamniške Bistrice in dolino Črne • izboljšanje lokalne infrastrukture MO) SLOGAN: ' SKUPAJ NAM BO USPELO! NAROČNIK: FRANC GAUN I prvih dneh, zlasti na dan slovesnega odprtja, je bila težko pričakovana proda jalna s celovito ponudbo za dom in delavnico lepo obiskana. Številni kupci \o bili ob nakupu na ta dan nagrajeni še s praktičnim darilom, zaradi računalniško podprte trgovine pa smo lahko hitro opravili tudi prt blagajni IRENA PUČNIK NEODVISNA KANDIDATKA ZA ČLANICO OBČINSKEGA SVETA V 2. VOLILNI ENOTI OBKROŽITE (S) s IN SKUPAJ BOMO NAŠE £ GORE, CESTE IN VAS £ NAREDILI ŠE LEPŠE f d*) VAS! ša. Uspešni dogovori med Občino Kamnik in Kočno so dokaz, da skupaj iščejo in najdejo prave skupne poti za dobro vseh Kamničanov in tistih, ki prihajajo v Kamnik. Pohvalil je pogum Kočne. ki se je kljub napovedim prihajajoče konkurence lotila tega podviga. »Konkurenca bo nekoč prišla, do njenega prihoda pa velja biti korajžen tudi z združitvenimi idejami ali kako drugače, vselej pa za korist kupcev,« S simboličnim prerezom traku pred vhodom v novo prodajalno Univerzal so Brane Bremšak, vodja profitnega centra neživil Kočne d. d., Igor Šprajcar. član uprave Merkurja d. d., in župan Tone Smolnikar slovesno predali prodajalno namenu in številnim kupcem, ki so se z zanimanjem in zadovoljstvom ustavljali med bogato založenimi in urejenimi prodajnimi policami ter v pregledno označenih kotičkih z določeno vrsto izdelkov za delavnico ali dom. Večina jih je ugotavljala, da je bil že skrajni čas, da je Kamnik namesto razdrobljenih, neučinkovitih trgovinic dobil prijeten, moderno urejen center s celovito ponudbo tehničnega blaga. Tekst in folo: SAŠA MKJAĆ Združena lista socialnih demokratov Vas vabi, da se udeležite predvolilnega shoda, ki bo v petek, 20. novembra 1998, od 12. pa vse do 15. ure na Glavnem trgu v Kamniku. Lepo jesensko popoldne nam bodo popestrili predsednik ZLSD 1 Borut Pahor in ansam- 2 bel 12. nasprotje. 3 Vabimo vas, da se shoda § udeležite skupaj s svojimi 9 družinami, prijatelji in I znanci! ZDRUŽENA LISTA socialnih demokratov Maks Lavrinc 9#i L fcermiri neeno/ 1 lzkusnJami v spremembe ZA M VKS Mekinje letos uresničili večino zastavljenih ciljev Pogovor s Tonetom Rajsarjem, predsednikom sveta KS Šmartno v Tuhinju V slogi sta moč in uspeh Leto 1998 se počasi bliza koncu in s tem prihaja čas. da ocenimo, kaj je bilo dobro in kaj je potrebno Se storiti. To velja tudi za delo sveta KS Mekinje in Športno-kullurnega društva Mekinje. Predsednik sveta g. Miroslav Petek je zadovoljen z realiziranimi projekti v letošnjem letu. Tako se je tudi letos nadaljeval v prejšnjem letu uspešno zastavljen infrastrukturni razvoj kraja S sredstvi samoprispevka so razširili pokopališče in razsvetlili dovozne poti do pokopališča in mekinjske cerkve. V bližnji prihodnosti pa se na tem območju nasproti župnišča predvideva še ureditev novega manjšega parkirišča, za kar je g. Domi-■nik Klemen brezplačno odstopil del svojega zemljišča. Ukrali z ureditvijo parkirišča bodo regulirani tudi odtok hudourniške vode. ki priteče iz gozda. Med ostalimi realiziranimi projekti velja omeniti rekonstrukcije nekaterih cest: dovoz na Ncveljski poti pri Flerinu in dva uvoza na spodnjem in srednjem delu Cankarjeve ceste. Dograjena je bila tudi kanalizacija do hiš na gornjem delu Polčevc poli. V načrtu pa je še ureditev kanalizacije v severnem predelu Mekinj, za kar so del- no že zagotovljena sredstva Največji in časovno najbližji projekt bo izgradnja kanalizacije Zduša-Brcg. Po večletnem prizadevanju je KS Mekinje ob pomoči ustreznih občinskih organov uspelo, da je ministrstvo za okolje in prostor pristopilo k prvi fazi sanacije hudournika Osranc, saj je njegova plitva struga ogrožala ne samo okoliške njive in hiše na Zduši, ampak tudi novo naselje. Drugo fazo sanacije bodo predvidoma končali prihodnje leto in bo zajela predel Podjelš. Eicktro Ljubljana okolica pa namerava naslednje leto začeti posodabljati električno omrežje v zaselkih Jcranovo, ZduSa in PodjelSa, s čimer se bodo povečale tudi kapacitete pretvornikov. Ostali pa so še nekateri nerešeni problemi, na primer gradnja nove OS, za katero je svet KS Mekinje v sedanjem mandatu posredoval več pobud za izdelavo potrebne dokumentacije. Predlagali smo tudi več možnih lokacij, kjer naj bi nova šola stala. Vzporedno bi lahko rešili šc problem športnega igrišča in vrtca. Pri tem velja omeniti posebno zahvalo vsem trem občinskim svetnikom iz KS Mekinje: Rudiju Capudru, Jožetu Romšaku in Del sanirane struge hudournika Osranc. Milanu VVindschnurcrju, ki so vedno v svojem zdaj iztekajočem se štiriletnem mandatu, podpirali in odločno zastopali interese krajanov Mekinj v občinskem svetu. Po drugi strani pa je bilo zelo dejavno tudi društvo TVD Partizan, ki se je spomladi tudi uradno preimenovalo v Športno-kulturno društvo Mekinje (ŠKDM). Ker se je o številnih kulturnih prireditvah poročalo Zc med letom, je treba sedaj omeniti obnovo društvenega doma. V zadnjih dveh letih je slabo stanje tega objekta prisililo člane društva, da so se lotili tudi nekoliko večjih del obnove doma, kar so in bodo še naprej izvajali postopoma. Lansko leto so prekrili z novo kritino streho doma, letos pa so zamenjali okna, obnovili parket in popleskali dvorano. Spodbuda k temeljitejši obnovi doma pa je bilo dejstvo, da je Športno-kulturno druStvo Mekinje, ki ga že dve leti vodi g. Franc Letnar, doseglo v dogovoru s Športno unijo Slovenije povečanje deleža lastništva nad domom z dosedanjih 50% na 80%. Tako je sedaj več kot dve tretjini doma spet v rokah Mckinjčanov. Ob koncu mandata sveta KS Mekinje g. Miroslav Petek ugotavlja: »/ vsem našim delom in prizadevanjem smo Mckinjčani dokazali, da živimo s krajem in da kraj živi z nami«. To se je pokazalo tudi na letošnji, tokrat že drugi pro-^_slavi ob 9. oktobru prazniku KS Mekinje. Posvečanc je bila zgodovini Mekinj med letoma 1782 in 1945. Poleg članov ŠKDM velja posebna zahvala za pomoč pri realizaciji prireditve Zvezi kulturnih organizacij Kamnik, zlasti g. Tonetu Ftičarju. Upamo, da bo tudi prihodnji svet KS Mekinje, poleg zanimanja za izgradnjo pokazal infrastrukture poka-:M zal enako razumevanje za :JM razvoj kulturnih in športnih dejavnosti. DAMJAN HANČtČ Toneta Rajsarja, predsednika sveta krajevne skupnosti Šmartno in občinskega svetnika na lisi i SDS, jc težko dobiti doma. Kar naprej jc nekje, bodisi pri organiziranju in spremljanju raznih del in akcij v krajevni skupnosti bodisi na občini Kamnik, kjer je zadnja štiri leta deloval kot eden najbolj aktivnih svetnikov. »V naši krajevni skupnosti imamo kar 10 vasi, v katerih živi 712 ljudi,« jc začel svojo pripoved o žilvjenju te krajevne skupnosti 40-letni strojni ključavničar Tone Rajsar, zaposlen v tovarni Titan. »Še posebej smo ponosni na novo osnovno šolo, ki jo obiskujejo otroci iz vse Tuhinjske doline, na gasilski dom, kjer si lahko prireditve ogleda 150 ljudi.« Nc pozabi omeniti tudi dve trgovini, cerkev sv. Martina in tri podružnične cerkve. V zadnjih desetih letih je vaša krajevna skupnost torej precej spremenila svojo podobo? Res je, asfaltiranih imamo 36 km cest, ki smo jih obnovili z. denarjem občine, krajevne sku-pnosli in krajanov. V zadnjih dveh letih smo obnovili 3,5 km cest in cn kilometer ceste pripravili v gramozni izvedbi za asfaltiranje, tako da nam ostane šc okrog pet kilometrov. To pa nameravamo urediti v naslednjih letih. Tudi za javno razsvetljavo smo poskrbeli, tako da danes 16 svetil razsvetljuje vse naše vasi. Omeniti moram tudi regulacijo pol oka Pogorclica, za kar so les prispevali lastniki zemljišč, in ureditev 12 parkirnih mcsl pri cerkvi. Katera dela pa potekajo zdaj in kakšni so vaši načrti za prihodnje? Pripravljamo spominski park, v katerem bo spomenik nekdanjemu župniku Francu Paglavcu, ki ga nameravamo odkrili prihodnje leto ob 300-letnici njegovega roj- stva. Pripravljamo (udi spomenik žrtvam druge svetovne vojne. Temu sicer nekateri vaščani nasprotujejo, vendar jc čas, da si severno v roke, saj prave resnice verjetno nc bomo zvedeli nikoli... Zadnjic jc bil na seji občinskega sveta omenjen prehod za živino preko glavne ceste, kako daleč ste s tem? Res je v okviru izvajanja ukrepov za pripravo tuhinjske ceste na povečan promet nujno potrebno urediti pločnik na desni strani ceste od bodočega vrtca do križišča. Potrebno pa jc zagotoviti zelo zgovorno govorijo kolone vozil, ki sc večkrat raztezajo do Zlate kaplje ali šc dlje. Za oživitev turizma, ki ima zaradi šc neokrnjene narave v Tuhinjski dolini lepo prihodnost, moramo več naredili, ne samo govoriti. Zavzemam sc za ureditev kanalizacije po celotni Tuhinjski dolini, ne pa da si nekatera podjetja poslavljajo spomenike, kot jc denimo naša, tako imenovana, čistilna naprava v Šmartnem. Pogoj za turizem so gotovo poleg urejenih cest, vodovodov tu- Tone Rajsar pravi, da se da s složnim sodelovanjem krajanov veliko storiti .tudi varen prehod živine preko glavne ceste pri križišču za Pšaj-novico. Soglasje lastnikov zemljišč že imamo. Kako pa bi lahko ocenili vaše delo kot občinskega svetnika? Pri vlaganju amandmajev za pridobitev proračunskih sredstev v korist vaše KS sle bili kar uspešni. Mislim, da sc mora celotna občina čimbolj enakomerno razvijati. Zato menim, da je denimo dobra pretočnost prometa skozi Kamnik prav tako naš problem kot problem meščanov. O tem nam Ponudimo turistu skrite kamniške bisere Ze dolgo je tega, odkar je Kamnik ob Bledu - po Valvazorje-vem mnenju - blestel kot biser Kranjski, vendar ga je nemalo zgodovinskih dogodkov vedno znova prisililo, da jc kot bajeslovni ptič feniks padci, sc obudil in ponovno vstal. Kamnik jc doživel oziroma še vedno doživlja veliko lepih, pa tudi bridkih trenukov, predvsem čc pomislim na kamniški turizem. Kamnik slovi kot slikovito mestece ob vznožju kamniških planin, ki že stoletja s svojimi zakladi privablja obiskovalec od blizu in daleč. Na žalost so to dandanes predvsem enodnevni gostje, ki nimajo na voljo primernega prenočišča z večjimi spalnimi zmogljivostmi v samem centru oziroma bližnji okolici. Tako sc mesto lahko osredotoči samo na enodnevne goste, ki pa so vedno dobrodošli. V samem središču mesta se nahaja turistično-informacijski center občine Kamnik (TIC), ki že nekaj let uspešno skrbi, da lahko gostje dobijo čim več informacij, poleg tega pa nudi tudi strokovna vodstva po samem mestu in okolici. Vodnice Marija. Marta. Mateja, Nina. Lidija. Nika in Bo-jana s pomočjo Nušc poskrbijo, da se gosi pri nas vedno dobro počuti. V zadnjih letih so uspevali predvsem že utečeni programi, to so različno dolgi sprehodi skozi mesto ob ogledu frančiškanske knjižnice. Sadnikarjcvcga muzeja in Muzeja Zapricc, pač glede na željo in časovno omejitev gostov. V Kamnik največkrat zaidejo skupine upokojencev in šolarjev, vedno več pa je tudi turističnih agencij, ki ogled Kamnika vključujejo v svoje enodnevne programe. Seveda pa pri tem ne smemo pozabiti tudi na individualne skupine. Po mnenju TTC-a občine Kamnik pa je prišel čas, da se gostu ponudi tudi širša okolica, skratka, sedanje vodnice nadaljujemo in nadgrajujemo program, ki ga je ustvarila nreišnia lzeneraciia vo- dnic. V ta namen smo se vodnice z Nušo na čelu odpravile na pot po kamniški občini z željo, da spoznamo in odkrijemo čim več novih stvari, pri tem pa sc pri pristojnih za določeni objekt oziroma kraj pozanimamo za možen obisk gostov. Na vseh naših dosedanjih potetj smo naletele na zelo topel sprejem in pripravljenost na sodelovanje z. nami, za kar se jim prisrčno zahvaljujem. V Komendi V torek, 13. oktobra, smo si s pomočjo gospoda župnika Nikolaja Pavlica in gospe Ando Pctcr-lin ogledale Komendo in iz prve roke spoznale zelo bogato zgodovino tega kraja. Glavarjeva knjižnica, edina knjižnica v kamniškem okolišu in tudi ena izmed redkih v Sloveniji, ki je ohranjena »in situ«, kar pomeni na prvotnem kraju in stanju, vsebuje veliko zelo dragocenih knjig, med drugim tudi inkunabulo Biblia saera iz leta 1484. Prekrasna baročna cerkev s stoletnimi lipami na dvorišču je vsekakor vredna ogleda. Komenda nas je privabila tudi z lončarstvom in z. Lončarsko zadrugo, saj turiste nc zanimajo samo kultur-no-zgodvinski spomeniki, temveč šc marsikaj drugega. Po lepo preživelem dopoldnevu smo se odpravile proti Stranjam, kjer na hribčku kraljuje čudovita Plečnikova stvaritev, cerkev sv. Benedikta. Izvedele smo kar nekaj hudomušnih zgodbic, med drugim tudi, zakaj imajo na oknih zavese. Ali veste? Pot smo nadaljevale proti uršulinskemu samostanu v Mekinjah, kjer nas je zelo lepo sprejela sestra Magdalena. Samostan je bil ustanovljen že leta 1300, v njem so domovale klarisc, ki so jih v 18. stoletju razpustili, leta 1902 pa so se v Mekinjah naselile uršulinkc. Zelo nas je zanimalo, kako poteka življenje v samostanu, pravila in navade reda... t rsiilniski red združuje t. i. »akcijo in kontemplacijo«, se pavi različ- nje. Na Zduši smo stopile do Reboljeve graščine, ki pa na žalost nezadržno propada, kar pa je velika škoda, saj bi obnovljena graščina lahko služila različnim namenom, hkrati pa bi se ohranila naša zgodovina. Sedaj pa... Dan, poln novih spoznanj in zanimivosti, je zelo hitro minil. V Tuhinjski dolini V soboto, 24. oktobra, pa smo se odpravile proti Tuhinjski dolini, natančneje v okolico Šmartnc-ga. Tuhinjska dolina, še neokrnjena in precej neraziskana, bi bila lahko zelo zanimiva, saj lahko ponudi marsikaj, o čemer smo se ludi same prepričale. Po Šmartnem in okolici nas je popeljal domačin in predsednik KS Šmartno g. Anton Rajsaf. Od leta 1996 jc Šmartno duhovno središče Tuhinjske doline, saj so otroci dobili osemletko, šolstvo pa ima tu že dolgo tradicijo, saj jc šolo, ki jc bila včasih v župnišču, obiskoval Jurij Japelj, njegov učitelj, tudi župnik, pa je bil Fran Mihael Paglavec. Današnji gospod župnik Franc Ba-loh nam jc prijazno razkazal novejšo cerkev sv. Martina, prejšnja je bila med 2. svetovno vojno uničena. V Šmartnem smo si ogledale tudi kulturni in gasilski dom. Lepo je videti, da sc ohranja tradicija, tako so na primer obnovili I lorjanovc dneve, kjer so predstavili stare gasilske šege. Pot nas jc vodila proti Kostanju, kjer nam jc g. Franc Pančur odprl vrata najstarejše cerkve v Tuhinjski dolini, sv, Doroteje, ki jc trenutno v obnovi, po ogledu pa nam je prijazno postregel s svežim jabolčni-kom. Za malce rekreacije smo se povzpele na Goro, kjer sloji cerkev sv. Miklavža z. zanimivim ka-setiranim stropom, ki pa se prav tako obnavlja. Zanimivo je turško obzidje okrog cerkve in hiša, v kateri stanuje gospa Marija Pestot-nik s svojim sinom. Gospa Marija, znana kol Gorska mama, nam je razkazala notranjost svoje hiše. I lisa je zanimiva zaradi črne ku- hinje, ki pa nc služi kot spomin na stare čase, ampak jc v uporabi šc danes. Kar presenetljivo jc videti, kako jc star način kuhe uporaben šc danes, vendar smo sc strinjale, da jc črna kuhinja zanimiva kot etnološki spomenik, za vsakdanjo kuho pa ni zelo praktična. Pri Gorski mami smo dobile občutek, da sc jc čas ustavil in da smo se znašel v nekem drugem prostoru, zalo nas je vrvež v dolini spet predramil, po skodelic kave pa smo sc polne idej odpravile proti domu. Čeprav smo kar precej videle, nam je še več ostalo, saj žc sama Tuhinjska dolina ponuja veliko skrivnosti, potem je tu »nepoznani« ncveljski mamut, pa različne poli za gorske kolesarje, ki so že v pripravi, v okolici jc lep teren za konjeništvo, gričevnati tunjiški konec... Upam, da sc bo iz. vsega razvilo čim več programov, ki sc bodo prav tako dobro »prijeli« kol ti, ki smo jih že predstavili. Nekje sem prebrala misel: Vsako delo, ki ga opravljaš, opravljaj dobro, pa boš naletel na prave priložnosti, da bi počel tisto, kar si res želiš. Vse vodnice obiskujemo še šolo, vendar nam nc zmanjka idej, volje in energije, ki jo vlagamo v vodenja. Želimo si, da bi Kamnik zacvetel, privabiti želimo čim več gostov in menimo, da se stanje izboljšuje, vendar je potrebno več pridnih rok na vseh koncih našega mesta oziroma občine. S skupnim delom lahko pridemo do skupnega cilja - več goslov v kamniškem koncu. BOJANA v imenu vodnic občine Kamnik di urejeni vodotoki in kanalizacija s čiščenjem odplak. Sicer pa imamo v Tuhinjski dolini obiskovalcem kaj pokazati. Tu so še stare kmečke naprave, kmečka opravila, kmečki običaji, na primer Florjanove šege, in podobno. Zanimiv je tudi obisk naših najvišje ležečih cerkva, kot sta sv. Miklavž in sv. Vid. Tudi terme v Snoviku bi morali čimprej oživiti in nc samo čakali na občinski denar. Čimprej bi morali ustanoviti podjetje, da bi se videlo, kdo pije in kdo plača. ljetos ste imeli kar nekaj otvoritev asfaltiranih krajevnih cest. Kaj vam to osebno pomeni? Čeprav sem k lemu dal marsi-kak prispevek, hvale ne potrebujem. Življenje v naši občini bi bilo lepše, čc nekateri ne bi toliko gledali le na svoje koristi in hvalo. Premalo sc zavedamo tega, da je le v slogi moč, nc pa v metanju polen pod noge. Sam sem, čc mc bodo krajani na bližnjih volitvah šc izvolili. Se pripravljen delati za dobro krajevne skupnosti in občine. Na zadnji seji občinskega sveta sta s kolegom Vojkom Toninom iz SKD uspela z amandmajem zagotoviti dodatnih pet milijonov SIT za dokončanje ureditve vrtca v Šmartnem. Kdaj bodo dela končana? Predvidevamo, da bomo nov vrtec odprli 15. decembra letos. To bo vsekakor velika pridobitev za starše in za 50 malčkov iz. Tuhinjske doline. FRANC SVETUJ Stari grad kot učni pripomoček Ze dalj časa opažamo, da sc naši predSolarji in šolarji z. av-lobusi in malico odpravljajo na polep v gozd kar precej daleč iz Kamnika. Imajo naravoslovne dneve lake ali drugačne vsebine, ki so povezane z delom v naravi. Res jc tudi, da otroci iz vseh treh Sol v mestu pa tudi iz, vrtca lahko gledajo posamezne krošnje dreves starodavnega Starega gradu, kjer do-mujejo vile, škratje, Veronika, poleg tega pa Se mnogo zanimivih drevesnih, grmovnih, zeliščnih in živalskih vrst, ki bi jih bilo gotovo zelo zanimivo opazovali, raziskali in sc od njih tudi kaj naučiti. Morda bi bilo tudi otrokom všeč. cc bi kdaj prekinili pouk v učilnici ter si v dveh ali treh šolskih urah ogledali življenje v drugem svetu, ki vre pred njihovim šolskim pragom in ga zmeraj hitrejši utrip mesta nc moti kaj dosli. Po nedrjih Starega gradu se že stoletja dolgo sprehajajo popotniki z. različnimi opravki, le malo pa jih jc, ki bi bili pripravljeni prisluhnili najstarejšemu prebivalcu zemlje - GOZDU. V solati sc morajo o njem naučiti mnogo suhoparnih podatkov, le malo otrok pa ima priložnost zazreti se v fantastični preplet korenin padlega drevesa, vonjati razpadlo listje, spoznati stanovalce razpadajočega panja, občutiti mehkobo bukovega listja spomladi, poslušali simfonijo dežnih ka pel j, poleg lega pa se za pouk v spomin vtisne mnogo koristnih informacij in podobno. Ob podobnem skupnem razmišljanju SC je porodila misel, da bi kamniško šolstvo pridobilo nov delovni kabinet z najmodernejšo in najpopolnejšo opremo za pouk narave, biologije, likovni pouk, zgodovine lastnega kraja in nenazadnje spoznavanje, sprejemanje in spoštovanje malo dru- gačne oblike življenja - NARAVO samo. Prostor in učila so zastonj in vedno sveža - pripravljena za uporabo, potreb no bi bilo samo pripravili pouk za posamezne ciljne skupine. Na kratko - na pobočjih Slarega gradu naj bi zaživela GOZDNA UČNA POT. POZIVAMO vse, ki imajo konstruktivne in tehtne pred loge ali-ideje za izvedbo lega projekta, da svoje pripombe in opažanja PISNO predložijo do konca decembra na naslov: OSNOVNA ŠOLA I OMA BREJCA Št ITN A 39 1240 KAMNIK (ZA (.O/DNO UČNO POT) Vaši predlogi bodo pripomogli k izbiri vsebin in k idejnemu oblikovanju posameznih ločk v bodoči učilnici narave. GM Spoštovani! Miklavževanja tudi letos Obraćamo se na Vas v imenu 60 učencev in učenk OS s prilagojenim programom OŠ 27. julij. Pogovori in Zelje naših otrok se že vrtijo okrog dedka Mraza, pridno sc že učijo igrico, s katero bi radi presenetili moža z dolgo belo brado, svoje starše in vse tiste, ki boste pripravljeni novoletno veselje deliti /. njimi. Učitelji bomo po svojih močeh pričarali pravljično vzdušje. Izdelali bomo okraske, kostume, kulise, pisali bomo dedku Mrazu, toda njegovega koša ne moremo napolniti sami. Zato Vas prosimo za kakršenkoli prispevek v blagu, če pa bi se odločili za denarni prispevek, je številka našega žiro računa: 50140-603-57343. V tem primeru bodo sredstva namensko porabljena za nakup didaktičnega materiala, učil in ustreznih računalniških programov. Nihče nikdar ne ve, kdaj bo brez zaposlitve, brez sredslev za preživljanje. Vsak dan je več stečajev podjetij, kar prinaša tudi grenkobo zaradi izgube delovnega mesta. Usode ljudi so zelo različne, zato je zelo pomembno, da se v takšnem trenutku obrneš na institucijo, kjer ti pomagajo najti rešitev. -Seveda pa brez sodelovanja ni uspeha. Tudi vsak posameznik, se mora ponudili, da najde nov življenjski izziv, novo službo. Ob tem pa so mu v veliko pomoč strokovni delavci Zavoda RS za zaposlovanje Urada za delo v Kamniku. O tem smo se pogovarjali z vodjo Urada ga. Anico Zclič. Ko se nezaposleni znajdejo iz takšnih ali drugačnih razlogov na vaših vratih, o čem vas sprašujejo? Najpogosteje jih zanima, ali bodo ob izgubi zaposlitve lahko pridobili pravico do denarnega nadomestila, sprašujejo ludi, kakšni so pogoji za uveljavljanje pravic iz naslova brezposelnosti. Zaskrbljeni so, da bodo zaradi izgube dela ostali brez dohodkov za preživljanje. Pogosto nimajo urejenih pogodb o zaposlitvi in želijo nasvel. kako urediti in zaščitili status redne zaposlitve, želijo pojasnila glede zakonitosti postopkov s področja delovnih razmerij in invalidsko-pokoj-ninske zakonodaje. Zal mi nismo pristojni za tolmačenje zadev s teh področij, lahko jih samo usmerimo na ustrezne ustanove. S kakšnimi podatki so seznanjeni nezaposleni oz. alt poznajo ugodnosti, ki jim pripadajo v času nezaposlenosti? lahko bi rekli, da polovica vseh, ki ostanejo brez zaposlitve, ali jim grozi odpoved dela, niso seznanjeni s pravicami iz naslova brezposelnosti. Izguba slutbe je za posameznika šokantna. Alt imate morda organizirane skupine za hitrejšo vključitev v delo? Za pomoč za hitrejšo vključitev nazaj v delovni proces sc lahko vključijo v delavnico Poti do dela in zaposlitve, v Klub za iskanje zaposlitve in Kovnico znanja; v kratkem bomo pričeli izvajati motivacijsko informativne seminarje Kaj moram vedeti, da sc bom hitreje zaposlil. V program bodo vključeni vsi na novo prijavljeni iskalci z.a-poslilve. Osebe, ki razmišljajo o sa-mozaposlilvi, imajo možnost vključitve v tridnevni seminar Podjetništvo za začetnike. Ali Urad za delo krije stroške študija na fakultetah In jezikovnih šolah? Stroške študija na fakultetah krije Zavod samo za zaključni letnik Študija. Tečaj tujih jezikov se odobri samo tistim, katerim se s tem dodatnim znanjem povečajo Zaposlitvene možnosti ali kadar je znanje lega jezika pogoj za sprejem v delovno razmerje. Kako .ve odzivajo nezaposleni na dodatno Izobraževanje? Programi izobraževanja so v pr- primernih za otroke s posebnimi potrebami. Hkrati Vas vabimo na novoletno prireditev v OŠ 27. julij, 23. 12. 1998 ob 10. uri. Za izkazano pozornost sc Vam vnaprej zahvaljujemo. Učiteljski zbor OŠ 27. julij zaiti Majda Zlebnik Sveti Miklavž bo s svojim obiskom tudi letos v začetku decembra razveselil otroke na Kamniškem in na Komendskem. Za sedaj smo od njega izvedli le okvirne termine in sicer naj bi v petek, 4. decembra, imel ob 16. uri sprevod od Metalke skozi mesto do Kina Dom. V soboto. 5. decembra, na Miklavžev večer, bo mi-klavževanje za otroke Mekinj, Zduše in Nevelj, ob 17. uri v kulturnem domu v Mekinjah in ob 19. uri v cerkvi v Tunjicah. V soboto, 5. dec, bosta miklavževanji tudi ob 15. uri v kult. domu v Špitaliču in ob 17. uri v kult domu v Motniku. V nedeljo, 6. decembra, na Miklavžev god. pa bo miklavževanje ob 17. uri v dvorani v Šmartncm. Skoraj zagotovo bo miklavževanje tudi v Stranjah, v Mostah in še kje. kar bo Se pravočasno objavljeno. - Podrobnejše informacije bodo mož- razpolago za zaposlitev in aktivni iskalec zaposlitve. Če brezposelna oseba izpolnjuje le pogoje, sc lahko prijavi v evidenco. Ob prijavi sc pisno obveže, da bo na razpolago za zaposlitev in da se bo aktivno vključila v iskanje zaposlitve. Na Uradu za delo imamo več informacij v pisni obliki (zloženkah), ki vas seznanjajo z vsemi področji našega dela. Zalo bi pozvali vse, ki vas zanimajo aktivnosti Urada, da sc pri nas oglasijo. Zloženke so na razpolago v čakalnici m si jih lahko sami vzamete. Za vsa pojasnila se lahko osebno zglasijo pri svetovalcih zaposlitve. Radi bomo pomagali. Pogovarjala se je: SAŠA KOS M Dvorana Glasbene šole, Kamnik SOLISTIČNI GLASBENI KONCERT Barbara Koželj, alt, Sebastjan Brhovnik, tenor Vstop s prostovoljnimi prispevki n MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK Ljubljanska 1, 1240 Kamnik tel.: 812-597 Vsako sredo ob 14, url Vila Čira-Cara: umetniško-ročna delavnica. Vodi Rosana Kleindienst Premk, prof. Vsak drual četrtek ob 18, uri Pravljične ure v dislocirani enoti Matične knjižnice v Šmarci Cena: 200 SIT Vsak ponedeljek ob ia url Pravljične ure, igralne ure, delavnice za otroke v knjižnici Kamnik Cena: 200 SIT Vsako sredo ob 10. url Igralne ure z BIBAMI za predšolske otroke od 3. leta dalje (otroški oddelek Matične knjižnice Kamnik). Vodi: Helena Sterle. Cena: 200 SIT. Pravllltne ure na POTUJOČI KNJIŽNICI. Vodi pravljičarka Jana Pogačar Otrokom bo pripovedovala pravljico ŽABEC JE JUNAK - Laze: ponedeljek, 23. 11. 1998, ob 19.15, v Kulturnem domu Laze - Motnlk, torek, 24. 11. 1998. ob 17.15, v OŠ Motnik Cena 200 SIT. Otroci naj s seboj prinesejo copate. Torek. 24,11 199a ob 19. url Srečanje z literarnim zgodovinarjem, pesnikom In občinskim nagrajencem prof. Francetom Plbemlkom. V kulturnem programu sodelujeta Sabina Acceto z recitacijami in Andreja Humar z "glasbo. Torek, L 12 1998. ob 17. url Adventni čas: predstavitev priprave na adventni čas nekdaj in Izdelovanje ne po 24. novembru po telefonih 83I-7I6 in 817-I45. Tudi letos bomo nagradili najlepše tri Miklavževe izložbe. Na adventnlh venčkov s pomočjo aranžerke In cvetličarke v dvorani knjižnice. Vstopnina: 300 SIT. Pošiljam ti želje: Izdelovanje novoletnih čestitk z različnimi tehnikami in materiali pod strokovnim vodstvom v dvorani knjižnice. Vstopnina: 300 SIT Torek a 12. 1998. ob 19. url Potopisno predavanje o Indiji In predstavitev indijskega ljudstva v dvorani knjižnice. Predavala bo Andreja Vukmir. Vstopnine ni! Ponedeljek, H 12.1998, ob 19. url OSVOBAJANJE OD SEBE: predstavMev knjige o angelih v našem življenju z naslovom Osvobajanje od sebe, avtorja Bernarda Pavko In Thomasa Ketlerja v dvorani knjižnice. O knjigi bo spregovorila Bernarda Pavko. Vstopnine nll Torek. 15. 12 199B. ob 17. url Za novoletno Jelka predstavitev običaja krašenja Jelke skozi čas, Izdelovanje okraskov Iz slanega testa, v dvorani knjižnica Vstopnina: 300 SIT. Torek. 22. 12 1998. ob 17. uri Glasbena Igrica BOŽIČNI VEČER, sledi Božični bazar, v dvorani in vhodnem prostoru knjižnice. Vstopnina: 300 SIT KULTURNI CENTER KAMNIK Muzejska pot 3, Kamnik tel.: 817-647 Grad Zaprite Razstava ŽLAHTNI PURGARJI KAMNIŠKI - najpremožnejši meščani Kamnika v drugi polovici 19. stoletja. Odprto: od torka do sobote od 9. do 12. ure in od 16. do 18. ure, nedelja od 10. do 13. ure. Informacije: 817-647. m DRUGE PRIREDITVE Petek. 20. 11 1998 ob 10. url Otvoritev razstave DOMIŠLJIJSKO POTOVANJE V SVET PRAZGODOVINE na Osnovni šoli Frana Albrehta v Kamniku. Kulturni program bo v besedi in glasbi združil Albrehtov spominski tiste izven mesta Kamnika nas. prosimo, opozorite po tel. 831-7I6 in to najkasneje do 2. decembra. dan. 120-letnico rojstva Otona Županči ča in 60 let odkritja mamuta. Organizator: Oš Frana Albrehta Informacije tel 815-317. Sobota In nedella. 21 In 22 11 1998 ob 9. url Sejem Športne opreme na OŠ Frana Albrehta v Kamniku. Organizator: Smučarski klub Kamnik Informacije: TIC Občine Kamnik, tel. 831-470. Petek, 27, 11 1998. ob 19. url Moštveno prvenstvo Občine Kamnik v šahu za leto 1998 v prostorih Šahovskega kluba Komenda, Glavarjeva 63/ I Organizator: Šahovski klub Kamnik Informacije: TIC Občine Kamnik, tel 831-470. Sobota. 12,12,1998, ob 20, uri Svečana akademija Mestne godbe Kamnik z razvitjem društvenega prapora ob 150-letnicl godbe v Kamniku in 100-letnicl Mestne godbe Kamnik v Srednješolskem centru Rudolfa Maistra Dirigent: Franci Lipičnik. Informacije g Seiko, tel. 041/708-019, TIC Občine Kamnik, tel. 831-470. Od aobota. 19. T2 do četrtka 31 12 1996 Božično-novoletnl sejem na Glavnem trgu v Kamniku s kulturnim programom Organizator: Občina Kamnik Informa cije: TIC Občine Kamnik, tel 831-470 Sobota, a J2,1996, ob 19, utl Snemanje oddaje NOVOLETNI VIDEO MEH v športni hali v Kamniku. Povezovalec programa Boris Kopitar Vstopnina: 1.500 SIT. Prodaja vstopnic: Studentski servis Kamnik, Videoklub Metulj, CD Planet, Tur agen Veronika. Tur agen Alpe Jadran Club v Kamniku, Napredek Domžale, Gramofonček BTC Hala A. Ljubljana. Aligator Kranj Sobota 27, 12 1996. ob 21 url Koncert: skupina Babilon, skupina Magazin in Kolonija v športni hali v Kamniku. Vstopnina 1.500 SIT Prodaja vstopnic: Študentski servis, Videoklub Metulj. CD Planet. Tur agen Veronika. Tur. agen Alpe Jadran Club v Kamniku. Napredek Domžale, Gramofonček BTC Hala A. Ljubljana. CD WOM Ljubljana, Aligator Kranj Kaj mora vedeti brezposelni odgovarja vodja Urada za delo vi vrsti namenjeni brezposelnim osebam brez poklicne izobrazbe in tistim ki v svojem poklicu iz različnih razlogov ne morejo dobili zaposlitve in si morajo zaradi povečanja zaposlitvenih možnosti pridobiti drugo ustrezno izobrazbo. V dodatno izobraževanje usmerjamo tudi osebe, katerih obstoječa znanja nc omogočajo neposredne vključitve v delo. Tako organiziramo verificirane programe specializacij za računovodje, komercialiste, poslovne sekretarje. Za izobraževanje je bilo veliko zanimanje predvsem za pridobitev poklica prodajalec, ekonomski tehnik, kuhar - natakar, bolničar. Brezposelni prejemajo denarno nadomestilo. Kakšne so njihove obveznosti? Zmotilo je mnenje, da vsi, ki so prijavljeni, ludi prejemajo denarno nadomestilo. Konec oktobra je bi- -lo 1278 brezposelnih oseb. denarno nadomestilo je prejemalo 42% vseh prijavljenih. Z novim Zakonom o zaposlovanju in Zavarovanju za primer brezposelnosti, ki je stopil v veljavo 24. 10. 1998. so obveznosti prejemnikov natančno opredeljene. Poudarjena je aktivna vloga upravičenca v iskanju nove zaposlitve. Tako npr. brezposelna oseba izgubi pravico do denarnega nadomestila, če brez upravičenih razlogov odkloni ustrezno zaposlitev, če odkloni vključitev v program aktivne politike zaposlovanja, če aktivno ne iSčC zaposlil vc. Kolikim nezaposlenim na leto uspe najti zaposlitev? V letu 1997 sc je na našem Uradu na novo prijavilo 951 nezaposlenih oseb, v zaposlitev smo jih vključili 608. v letošnjem letu smo evidentirali 684 brezposelnih oseb, zaposlilo se jih je 487. Med prijavljenimi je skoraj polovica oseb brez poklicne usposobljenosti in 60% vseh je starejših od 40 let. Procentualno je nezaposlenost v občini Kamnik kolikšna? Ali v letu 1998 pada alt raste? Konec leta '97 je bila Stopnja registrirane brezposelnosti 9,2%; v zadnjih treh letih sc bistveno nc spreminja. V zadnjih desetih letih smo beležili največje število brezposelnih oseb v letu 1993, kar je bila posledica stečaja Utoka. Prijavljenih je bilo 1841 oseb. Verjetno se pojavljajo tudi ljudje, ki so btll že večkrat prijavljeni na Uradu za delo? Vedno več jc oseb, ki so primorani, da se večkrat prijavijo kot brezposelni, delež potreb za določen čas narašča, ni več zagotovljene Stalne socialne Varnosti Delo za določen čas jc poslalo neko pravilo, zato jc tudi vedno več »povratnikov«. Brezposelna oseba se lahko prijavi po vsaki prekinitvi dela. Število prijav ni omejeno. Po kolikem času povratnlki4 pripada status nezaposlene osebe In denar- no nadomestilo? Pravico do lega nadomestila lahko uveljavi oseba, če jc bila pred brezposelnostjo zaposlena in zavarovana za primer brezposelnosti in zanjo ni na voljo ustrezne zaposlitve. Delovno razmerje pred prenehanjem oz. pred prijavo mora i rajat i vsaj 12 mesecev v zadnjih 18 mesecih. Za brezposelno osebo se po zakonu Šteje oseba, ki ni v delovnem razmerju, oseba, ki ni upokojenec, študent, dijak ali udeležence v izobraževanju, in jc: zmožna za delo. prijavljena za Zavodu, na njRISTlČNO-INFORMACIJSKI CENTER OBČINE KAMNIK GLAVNI TRG 23, 1240 KAMNIK TEL: 061/831-470, FAKS: 061/818-119 E-mall: infocenter.kamnlk-1@siol.net KOLEDAR PRIREDITEV /m/a kulturnih <> 11! ;t n i / -i t i i k a m n i ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ Japljeva 2, 1240 Kamnik tel - 817-556 Sreda. 25. 11 1998. ob 19. uri Galerija Veronika. Kamnik Predstavitev knjige Vid Ambrožić: ŽANDAR MED CVETJEM IN KNJIGAMI BO Četrtek 26. 11 199& ob 1&uri Dvorana nekdanjega Župnijskega urada, Šutna Odprtje razstave: DRUŽINSKE JASLICE (peta zaporedna razstava) •o Petek, 27, 11 1996, ob 19, url Galerija Veronika. Kamnik Odprtje razstave: PODOBE '98 Regijska razstava del članov likovnih skupin Gorenjske Razstava bo odprta do 13. 12. 1998, vsak dan od 10.-12. in od 17.-19. ure, ob nedeljah samo dopoldan. SO Sobota. 28. 11 1998. ob 19. uri Srednješolski center R. Maistra, Kamnik Koncert ob izdaji notne zbirke skladatelju, kamniškemu rojaku Viktorju Mlhelčlču. Sodelujejo: Otroška zbora OŠ Frana Albrehta in Toma Brejca, Otroški zbor RTV Slovenija, Tercet Veronika, Ženski pevski zbor Solidarnost, Moški pevski zbor Solidarnost, Prvo slovensko pevsko društvo Lira, Mešani pevski zbor Cantemus, Mešani pevski zbor Titan, Komorni zbor£utna, Janez Majcenovlč, Mira Mihelčič, Mestna godba Kamnik. Klavirska spremljava: Martina Bohte, Marija Holcar Povezovalec večera: Tone Ftičar Vstop prost! 10 Petek. 4. 12 1998. ob 19. uri Galerija Veronika, Kamnik Predstavitev knjige Marija Klobčar: KAMNIČANI MED IZROČILOM IN SODOBNOSTJO Skrbnik našega Jernej Zerovnik iz Nove Štifte je ponosen na svoje smetarsko delo, ki ga vestno in z zadovoljstvom opravlja. Nejko je v Komunalno podjetje Kamnik prišel pred 20 leti za gradbenega delavca. Kmalu je zaprosil za smetarsko delo. Sedem let je delal v jami na Duplici in na Križu. Ze 13 let skrbi za čistočo mestnih ulic. parkirišč in drugih javnih površin. Prav gotovo ste ga že opazili na kateri izmed kamniških ulic. bodisi zaradi izredno skrbnega odnosa do okolja, ki je lahko zgled nam vsem, bodisi zaradi njegove dobrovoljnosti in prijazne besede. SAŠA MEJAĆ DEMOKRACIJA SLOVENIJE 2M MU L ■ Liberalna demokracija Slovenije i ^»a»^^ A ^^^^ N-Naročnik oglasa: Liberalna demokracij Slovence, 00 Kamnik ^^^H Zlato priznanje mladim geologom z OŠ Frana Albrehta Kako dobro poznamo svojo občino? Prizadevno raziskovalno delo v lanskem šolskem letu so mladi geologi z OS Frana Albrehta končali na zaćetku letošnjega šolskega leta z lično knjižico, opremljeno s slikami, preglednicami oz. tabelami in bogatimi spoznanji, ki so jih pridobili pri raziskovalnem delu na terenu in ob literaturi. 16. in 17. pa so se oktobra odpravili Pred našimi očmi je nastajala posoda iz gline, ki jo je lončar ročno oblikoval na vretenu z električnim pogonom. na Šesto srečanje mladih geologov na Bloke. Vrnili so se z dvema zlatima priznanjema, ki so ju prejeli za temeljito delo. metodično in strokovno pravilnost ter za aktualno tematiko obeh nalog. In kaj so želeli naši učenci odkriti ali natančneje rešiti iz pozabe? Značilnosti, pridobivanje in uporabnost dveh rud, ki se nahajata na področju Kamnika. Osmo-Solki Maja Sakelšek in Polona Re-panšek sta si v gozdovih od Komende proti Bukovici ogledali, kako podjetnik Janez. Ferjuc v novo načetem »stilni« koplje glino; v kakšne namene uporabljajo različno kakovostne vrste gline, kako se predeluje glina v zdravilne namene in izvedeli za rezultate analize komendske glino na Zavodu za raziskavo materiala v Ljub- ljani. Industrijsko predelavo gline pa sta spremljali v Lončarskem podjetu Komenda, ki se je razvilo iz leta 1929 ustanovljene lončarske zadruge. Opazovali sta tudi lončarja, ki je na vretenu ročno oblikoval posodo. Znanje o uporabnosti gline pa sta si razširili še na obisku v podjetju Svit Kamnik, kjer izdelujejo poleg znamenitih kamniških majolik in druge okrasne keramike še elektro-keramiko in laboratorijsko keramiko. Glina služi tudi umetniškim namenom; to sta spoznali naši učenki na obisku pri kiparju g. Kaču. Učenci 7. razreda Tadej Rifel, Luka Schnabl in Damjan Matičič pa so raziskovali pridobivanje in uporabnost druge kamnine, ki sc nahaja v okolici Kamnika. Kamnolom kalcita v Stahovici jc med pomembnejšimi v Sloveniji predvsem zaradi izredne čistosti kalcita. Delovni proces pridobivanja belega apnenca - kalcita poteka v desetih fazah: od raziskovalnega dela do separacije. Zanimivo za mlade raziskovalce je bilo pojasnilo o uporabi razstrelilnih sredslev pri pridobivanju rude. Preseneča pa tudi široka uporabnost kalcita: od gradbeništva do prehrane. Obiskali so enega večjih porabnikov kalcita v Sloveniji kokošjo farmo JATA - REJA na Duplici in spoznali vzorno izpeljan delovni proces, v katerega jc vključenih tudi okrog 285.000 kokoši s proizvodnjo 60 milijonov jajc na leto. Naši mladi geologi so torej napravili prvi drobcen korak v svet znanosti, toda saj se vse veliko začne z malim. Veselje do spoznavanja novega jim vlivajo pridobljena priznanja, pa tudi druženje z raziskovalci iz drugih šol, kakr- GOSTOVANJE CANTEMUSA V BELGIJI Cantemusovci smo bili od 9. do 12. oktobra povabljeni v Belgijo in sicer v Hasselt. kije glavno mesto province Limhurg. V tem delu Belgije vsi govorijo flamsko, saj je to glavni uradni jezik, čeprav v parlamentu v Bruslju govorijo tudi francosko. Belgija ima tri uradne jezike: flamščino, francoščino in nemščino. Njena površina je približno 33.100 km2 in ima okrog 10 milijonov prebivalcev. V Belgijo nas je povabila gospodična Isabella Bikkembergs, s katero so lansko leto v Linzu na Europa Cantat stike navezali pevci našega zbora Polona, Tomaž in Sebastijan. V petek, 9. oktobra, smo ob 15. uri odbrzeli iz Kamnika proti Hasseltu in tja po nočni vožnji prispeli ob 7. zjutraj v soboto. Po namestitvi pri družinah ter ogledu mesta smo se pozno popoldne odpeljali do Eisdna, kjer je bilo letno srečanje slovenskih izseljencev. Izseljence sla pozdravila naš veleposlanik Jasa Zlobec in predslavnicđurada za slovenske izseljence. Poleg nas sta nastopila še dva druga zbora ter folklorna skupina Slovencev, živečih na Nizozemskem. Kulturnemu delu programa je sledil še zabavni del z »obveznimi« polkami in valčki. V nedeljo smo dopoldne peli pri sveti maši. Schoonbeek ima čudovito, 5 let staro cerkev, kije izredno akustična, takttda je bilo kljub zgodnji uri užitek prepevati. Po maši smo si zaslužili zajtrk. Ker nam belgijsko vreme ni dopuščalo uživati na soncu, smo morali izbrati vremenu primerno zaposlitev. Odpravili smo se v Tongeren, najstarejšo mesto v limburški provinci, ki je znano predvsem po arheološkem muzeju in baziliki. Ker je bazilika res velika, smo preverili njeno akustičnosl in zapeli nekaj pesmi. Nekateri smo si nato ogledali še arheološke izkopanine, večina pa je pohajkovala po kavarnah in slaščičarnah, da so zapravili vsaj nekaj denarja. Po obilnem nedeljskem kosilu pri družinah smo se zbrali v dvorani Glasbenega centra, kjer smo ob 20. uri imeli koncert. Poleg nas sta nastopila tudi zbora, kiju vodi Isabella, in sicer otroška skupina Con Anima ter mešani zbor Koninkltjk Hasselts A Capellakoor. Nekateri člani tega zbora so bili naši gostitelji. Uživali smo v nastopu naših gostiteljev, oni pa v našem. Večer se je zaključil s skupnim prepevanjem našega in Isabellinega mešanega zbora s pesmima Rasli, rasti rožmarin ter In de lente is mijn liefje gekomen. Ker je večina naših gostieljev morala v ponedeljek zjutraj v službe, smo bili primorani zgodaj vstati. Pot od Hasselta do Genta nas je vodila mimo Bruslja, kjer smo si ogledali nekaj znamenitosti. V Geni u smo imeli koncert na dekliški srednji šoli, ki jc sicer na zelo dobrem glasu po izobraževanju, vendar je znana tudi po »vojaški« disciplini. Na poti proti domu smo se morali odzvati prijaznemu povabilu g. Tonija Mrgoleta in se ustaviti še v Genku. Tu imajo slovenski izseljenci svoj Kulturni dom in dvorano s 300 sedeži. Zal tokrat nismo imeli časa, da bi imeli koncert še tu, smo pa lepo povabljeni, da jih ponovno obiščemo. Gospod Toni ima v Kamniku sestrično, ki bi jo zelo rad našel, zato vas bralci prosimo, da nam pomagate. G. Toni žal ne ve njenega imena, ve samo, da se je gospa pred svojo poroko ravno tako pisala Mrgole. Kdor ve kaj o njej, naj pokliče tel. 825-086 (Manca). Na koncu se moramo zahvalitivsem našim prijaznim gostiteljem, še posebej seveda Isabelli, ki je celotno gostovanje zasnovala. Najlepša hvala tudi ZKO-ju za jinančno pomoč. Mešani pevski zbor Cantemus vabi vse pevske navdušence, da se nam pridružijo. Vaje imamo dvakrat tedensko in sicer ob ponedeljkih in sredah od 19.30 do 22. ure. Cantemusovci šno je bilo tisti polharski večer ob kresu na Blokah. Na naših raziskovalnih obiskih smo na terenu srečevali prijazne strokovnjake, ki so nam ljubeznivo odstirali pogled v njihovo delovno področje. Za prijazno sodelovanje in pomoč se lepo zahvaljujemo vodstvom podjetij SVIT, LONČARSKEMU PODJETJU KOMENDA, CALCITA in JATA-REJA kakor tudi vsem posameznikom. Mentorica ANGELCA BERLEC Na' sliki je bil osrednji del vasi Vranja Peč, dobrih 660 m visoko nad morjem. Hiše so sicer razpostavljene tudi po okoliških bregovih, tako da so bile na sliki samo tiste, ki jih je pod svoje »okrilje vzela« cerkev svetega Urha, ki je bila omenjena že davnega leta 1423. Ena od legend pravi, da je kraj dobil ime po vranah, ki naj bi gnezdile v pečevju nad vasjo. Zaradi odprte lege tu pogosto piha. V jasnih dneh pa je od tod čudovit razgled predvsem na zahod in jug. Zato pa jc tudi cerkvica vidna skoraj s cele kamni-ško-mengeške ravnine. O letos prenovljeni šoli je bilo napisano že v eni od prejšnjih številk Ka- Ta roža je zate... Prvo rožico naj dobi čas, ki teče, teče, teče... In nas na koncu odreši tudi predvolilnih muk ter s svojim minevanjem poskrbi, da je vsega enkrat konec. I. K. Druga rožica, pravzaprav več rožic: kljub temu da smo siti predvolilnih obljub in volilne vročice, je v tem ludi nekaj dobrega. Namreč to, da županski kandidati morajo razmišljati o ... zate pa osat! pozitivni naravnanosti razvoja naše občine. Povrhu vsega ni niti najmanj prijetno izpostavljati svojo podobo in sebe javnosti, pa tudi županska ni ena sama radost, prej obratno. Zalo naj rožo dobijo vsi kandidati za župana, ker so se iz izpostavili, ker so pripravljeni kaj naredili in ker k razmisleku spodbudijo tudi druge. Če bomo vse vprek samo pljuvali in če bomo liste, ki si upajo kandidirati, samo kritizirati, se pametni in dobronamerni ljudje ne bodo radi odločali za kandidature. B.R. mniškega občana. Žreb jc izmed pravilnih odgovorov izbral Francko Križman iz Gmajnice 27 pri Komendi, ki knjižno nagrado dvigne v Kočnini knjigarni na Ljubljanski cesti 1 /b. Danes pa vprašujem spet po dveh imenih, saj je slika posneta s takega mesta, da prikazuje tisti del, kjer sc oba kraja stikata. Podatka, da so o enem od njiju pred kratkim celo dvakrat govorili in tudi kazali eno od njegovih posebnosti na eni od komercialnih televizij, fn da jc bilo o enem od krajev pisano precej tudi -v prejšnji številki Kamniškega občana. bosta gotovo olajšala odgovor, ki ga pošljite na Kamniški občan, Glavni trg 24, SI -1240 Kamnik, in sicer do srede, 25. novembra 1998. Kdor bo pravilno odgovoril in ga bo izbral žreb, bo dobil knjižno nagrado »Naravne znamenitosti kamniško Savinjskih Alp na kamniškem območju«, ki jo podarja KOČNA Kamnik. V rubriki prejšnje številke nam jo jc zagodel tiskarski škrat. Izpustil jc ime nagrajenke Tine Zaje iz Vegove 10 v Kamniku, na katero knjižna nagrada čaka v Kočnini knjigarni. ZA NEKATERE ŽIČNICA ZE NE VOZI VEČ (»Čez komod ga ni!) V 18. številki Kamniškega občana je bila nakazana možnost, da bo prenehala obratovati žičnica na Veliko planino. Očitno so to nekateri vzeli zelo zares in kljub vsem odlokom in zakonu preizkusili, če se da z avto pripeljati do skoraj vsake koče na Veliki planini, tudi v turističnem naselju in v turistične namene. V začetku res morda zaradi dovoza materiala, opreme in podobnega, vendar od tu, glede na to, kakšno je stanje sedaj, verjetno ni več daleč čas, ko bo avto poslal povsem normalno prevozno sredstvo za obisk Velike planine. Boji Obnova ceste proti podgorskemu pokopališču - Te dni delavci Komunalnega podjetja končujejo dela pri prenovi ceste od križišča z občinsko cesto Kamnik-Podgorje do križišča pod cerkvijo v Podgorju. Sedanjo zelo ozko in dotrajano cesto v dolžini okoli 200 metrov bodo razširili na pet metrov in jo ponovno asfaltirali. Slovenskim žele znicam, ker ne uredijo tako, da bi tudi drugi jutranji vlak Iz Kamnika (ob 5.27) odpeljal s postaje Kamnik Graben. Gre v Tihi I za majhno nerodnost ali za delo »dobrega« gospodarja Žičnic? Nekaj slo metrov nove vrvi, kije menda ostala pri menjavi pletenice oh stari pletenici, ki po enem letu te ni našla mesta, kamor sodi. Pa se slednja ne nahaja samo tu, »krasi« tudi pašnike in smučišča... Zeleni Slovenije - 00 Kamnik ne pa s postaje Kamnik (spodnje postaje). Vsi ostali vlaki, razen tega, namreč odpeljejo z Grabna. Tako morajo vsi tisti, ki stanujejo v severnem delu Kamnika in okolici in se vozijo s tem vlakom, zjutraj, ko jc vsaka minuta še kako dragocena, dodatno prehoditi dober kilometer več, da lahko pridejo na vlak. Bojan Javno vprašanje volilni komisiji občine Kamnik Zakaj niste upoštevali enakih kriterijev pri »Razglasu seznama kandidatov za volitve članov občinskega sveta« v volilnih enotah v Kamniku in Komendi? Primeri: V volilnih enotah Komenda sle navedli VSe potrebne podatke kandidatov in sicer: Ime in priimek, datum rojstva, stanujoč, poklic in tlelo, ki ga opravlja. V volilni enoti Kamnik pa ni navedeno delo, katerega opravlja kandidat. Ravno tako niste navedli statusa upokojencev, kandidatov v politični stranki DESUS (X), čeprav so kandidati rojeni pred letom 1940, Enako napako sle storili pri »Razglasu seznama kandidatov za člane svetu KS« na območju občine Kamnik in sicer: - ni navedeno delo, ki ga opravlja kandidat in - izobrazba kandidata, če je ta že upokojen. I.EON PIRMAN Občinska volilna komisija ima te dni polne roke dela - Med drugim so morali člani komisije izžrebali vrstni red kandidatur za župane in vrstne rede kandidatnih list za volitve, članov občinskega sveta in članov svetov krajevnih skupnosti. Na sliki z leve predsednica komisije Nina Kodra Balantič in tajnik komisije Alojz Kolar. Mladi Dupltčant so počastili spomin na žrtve - Pred dnevom mrtvih so se učenci OS Marije Vere (čeprav so imeli počitnice) s sodelovanjem učiteljice Mire lasek pred spomenikom padlih v NOII na Duplici s krajšim recitalom spomnili žrtev II. svetovni' vojne. Udeležili so sc tudi komemoracij v Sntarci in Rudniku, (fs) Tomaža Humarja sprejela tudi stena El Capitana Nadaljevanje s 1. strani Tomaž kumar, Kamničan, poročen, oče dveh otrok, Športnik svetovnega razreda po kategorizaciji OKS, zaposlen v ministrstvu za finance (carina), jc pretekli mesec, v oktobru (do 31. okt.) v parku Yuscmitc v Kaliforniji preplezal najtežjo tehnično smer v El Oipitanu z. imenom Rcticcnt VVall (Molčeča stena). Alpinist jo je preplezal sam, solo, v petnajstih dneh. Petnajst dni (in noči), v vsakem vremenu, v soncu in pripeki, v vetru in dežju, tudi v snegu, je visel na klinih, hudičevih krempelj-cih, zatičih, frendih (1 kom. - 300 mark), klinih in s 100 kg opreme. Ocena stene A5. (Če padcS dol, se ubiješ zagotovo.) Potrebno jc bilo ogromno opreme (1000 m vrvi, 150 frendov), pri nabavi katere so mu pomagali sponzorji, za njihovo podporo se jim Tomaž najlepše zahvaljuje. V slogu imena stene -Molčeča - jc bilo tudi del dogajanja v Ameriki, pred in po preplezani steni Pod steno od lokalih plezalcev, ki so zelo omejeni tudi v razmišljanju, kot pravi Tomaž, ni mogel izvedeti niti enega podatka o steni. Tudi (rije Američani Stcvc Gcrbcrding, Scolt Scovvc, lx>ri Rcddcl, ki so pred tremi leti skupaj preplezali to smer, so bili nedosegljivi, kljub temu, da je informacije iskal kar nekaj časa. »Padel boš v prvem cugu (op. p.: raztezaj), nimaš šans, kaj delaš tu, fant,« so govorili. Težave so mu povzročali tudi trgovci s specialno opremo, ki niso hoteli prodajali specifične opreme za tako skalo, jo dobesedno skrivali pred nosom, češ le kako bo neki Evropejec prišel k nam plezal in sc bo lakoj lotil najtežje smeri, naše plezalne svetinje, čeprav tu se ni nikoli plezal. »Plezanje so seveda gledali z velikimi daljnogledi in me po njem sicer vpisali med njihove velike plezalne »apostole«, vendar polem nisem imel časa zanje. Ko sem splezal najtežji cug (raztezaj), sem se zahvalil Njemu z veliko začetnico, da lahko še naprej sanjam svoje sanje. To, kar delam, ni blefiranje. Mnogi so me nagovarjali, naj steno ocenim za lahko plezanje, da bi s tem pokazal Američanom, kdo sem, vendar - ne. Povem tako, kot je bilo; hudičevo težko. Tisti, ki stvari nc poznajo, naj bodo tiho, ostali naj ne bi pljuvali v lastno skledo, tako jc moje mnenje o ocenjevanju drugih. Če se delaš norca iz stene, plačaš za to, tudi z najdragocenejšim. Spoštujem vsak »zid« in dosedaj so me vse stene sprejele vase. Stvari začutim. Včasih me je malce strah svojih, morda nerealnih želja.« Vse najtežje trenutke, na robu, na robu nitke življenja, vse tisto, kar jc težko razumeti običajnim smrtnikom, vse o premrzlih in krvavih rokah, življenjski izčrpanosti in mislih, dejanjih, slovesih od soplczalcev, bo opisal v svoji knjigi, ki jo žc piše. To bo plezalna krutost, brez »frajerjev« in romantike, podobne Romihovi In takrat me počakaj, sonce ali Zaplot-nikovi Poli. Knjiga bo bogato dopolnjena s fotografijami predvsem Mateja Majevška, ki je ovekovc-čil ta molčeča dejanja, tudi v Ameriki. Izšla naj bi v februarju. Že pred tem pa bo delno zmon-tiran tudi dokumentarni film, ki sta ga o Tomaževem plezanju posnela hrvaška prijatelja, snemalca Slipe Božič in .loško Bojič, ob spremljavi domačega alpinista Damjana Kočarja. Do takrat pa pravi: »Pustimo se presenclili!« »Kjer je volja, tam jc pot,« je nekoč rekel Klemeni Jug. alpinist, in lega se Tomaž ludi drži. O Tomažu, ki jc žal zaenkrat eden listih velikih mož, ki so bolj cenjeni v tujini kol doma, bi lahko Se mnogo dodali Vendar le nekaj kratkih besed pove vse O bahavi opremi: »Ni važno, kakšen cepin imaš, rdečega, sivega..., ampak. Kemijska industrija KAMNIK d.d. jZa O/cii s.mo lp.xip.iauiti J2Estxo izuixo iz OU zauaunE l2ixotE.f2n.ifzE Ličite nas v txaovini (f^x\xnt, ^užinE g u Lf\amni(zu ijsafz dan od 10. do iS. uxe ofj souotafi od S. do 13. uxe. 2.Elitno Q/c am (jaxno tn M' :tno zafjauol kateri Joža za tistim cepinom stoji.« O tistih s Planinske zveze Slovenije, krovne organizacije alpinistov: »Id in i, ki lahko, nekaj na »kviht« obesi, je Tone Skarja, on opravlja veliko delo. Tudi to, da je letos osem mladih »muckov« spravil na 8000 m. Podpre tiste, ki grizejo, tistega, ki dela, ne glede na starost.« O filozofiji alpinizma: »Alpinizem niso besedne polemike in koktejl plezalci, alpinizem so dejanja. O dejanjih pa lahko sodijo le tisti, ki jih poznajo, saj v alpinizmu še posebej velja rek: le čevlje sodi naj kopitar.« O Ameriki: »Amerika je zajebana dežela, razen če nimaš zeleno pod palcem. Slovenija je prava Amerika.« Oči, misli alpinistov so ta trenutek uprte v tri probleme Himalaje, kjer morda tudi Tomaž vidi mesto glavnih dejanj, tudi naprej. Zahodna stena Makaluja (»6 komadov in bi delali, solo nemogoče«), prečenje vrhov Lotseja (preživeli Iri dni nad 8000 m) in Južna sle-na Daulagirijn (4 km deviške stene). »Za vse to so besede preveč plehke, da bi govoril.« In njegova misel in življenjsko vodilo: »Vsakdo je prišel na svet s svojim poslanstvom. Kako bo prišel do svojega cilja, je njegova osebna in svobodna odločitev, predvsem pa je pomembno ostati zvest ciljem in samemu sebi. Vsakdo mora iskali svoj tir in ohraniti dostojanstvo.« METOD MOČNIK Umrl je slikar Jože Tisnikar Ni lahko pisati o slikarju, ki si ga poznal, cenil in spoštoval, kot je tudi on cenil tebe in tvoje delo; 0 slikarju, kije likovno pričeval o teminah čove-ške duše, o trpkih in bolečih resnicah Življenja in Se bolj smrti. 0 moZu, ki je smrt poznal kot vsakdanjo družico in jo je iz slovenjegraške prosekture vdihnil v genialne slikarske podobe. Slikal je smrt in mrliče in tudi kadar je slik al Zivc ljudi ali živali, so bili ti zaznamovani s smrtjo kot sleherni med nami. Memenlo mori, kot je molče tro-bental nas največji pesnik. Tisnikar-jevi mrliči so bili živa bitja in živi ljudje mrtveci, kajti vsi smo pravzaprav mrliči na počitnicah, ki jim pravimo življenje. Oh slikarjevi predzadnji razstavi v kamniški Veroniki letos sem zapisal: »Tisnikarje slikarski kronist in videč, neizpmsen razsodnik in tenkočuten tolažnik, naiven preprostež in duhovni aristokrat, na videz okoren ljudski podobar in obenem genialen slikar, tipično slovenski, a obenem univerzalno svetovljanski. Tisnikarjeve risbe in slik c so v svoji navidezni h leni pa bomo obujali stare običaje, ki so bili povezani z delom ua kmetijah. Hrkali bomo koruzo, mlatili pšenica, stiskali mošt, kuhali žganje predli, tkali, vezli, plclli, pripravljali oglje in se seznanjali se z mnogimi drugimi spretnostmi. Budnarjeva hiša i><> takšna kot je bila nekoč m s pogledom na raznoliko pokrajino med Ljubljano. Lukovico in Kamnikom, zanimiva za vse lisic, ki si želite srečanja z našo ljudska dediščino. SKRBNICA IIUDNARCH OBČINA KAMNIK pa vabi vse na prireditve ob oživitvi Budnarjeve hiše v Zg. Palovčah: • v petek, 21). novembra, oh 15. uri, ho Zupan Ione Smolnikar odprl vrata Budnarjeve hiše oh prisotnosti predstavnikov Ministrstva za kulturo, Zl 7VA7) Kranj In občanov mesta Kamnik •vsoboto, 2S. novembra, in nedeljo, 29. novembra, ho med 10. in 17. uro Budnarjeva hiša odprta za obiskovalce. VONJ PO DIMU IN NJI-N ZAR VABITA NA OBISK! NOVO v KAMNIKU trgovina Obutev (EN® Sutna 29, Kamnik (zraven Mitnice) Poleg pestre izbire KVALITETNE OBUTVE ZA VSO DRUŽINO PO KONKURENČNIH CENAH najdete na naših prodajnih policah mošbe in ženske čevlje za obolele noge dr. DIA. Kvalitetni čevlji iz naravnih materialov so namenjeni sladkornim bolnibom, obolelim na hrbtetnici in vsem. bi dosti hodijo. Možnost odloženega plačila. Pričakujemo vas od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. Nasilje med mladimi (IV.) Iz torbe Krištofovega Pepeta II. V spomin na neveljskega mamuta TTerjetno ni naključje, ali pa je, V daje prav tisti večer Nevljica, ko so Kamničani nad kavamo Veronika slavili 60-letnico izkopa mamutovih kosti v njeni strugi, tako podivjala, da je prestopila vse bregove in se Se posebej od mamu-tovega mostu navzdol tako razhu-dila, da ji ni bilo žal zaliti kamniškega doma starejših občanov in kopališča. V mamutov spomin se je spet prikazalo neveljsko jezero... V sedanjih predvolilnih časih se kar vrstijo razne otvoritve cest, poti in drugih zadev, od državnih pa do vaških. Ker nekateri radi kakšno zadevo tudi dvakrat odprejo, če ni zraven »pravega« novinarja, je za to poskrbela tudi časnikarka (ali pa njen urednik?) »dnevnika s prednostjo«, kije pred dnevi štiri dni po dogodku objavila, da bo dan odprtih vrat v ZUIM-u in od- O človeku Človek se mora po ljudeh ravnati, ne ljudje po človeku. Kar je tebi mar, drugim ne krati' Človek se med ljudmi obrusi, kakor kamen na svetu. Najhuje boli, kadar je človek s človekom tepen. slovenski pregovori prtje PalovSke ceste in vsega, kar sodi zraven, naslednji dan. Sedaj pa župan razmišlja, kako naj še enkrat odpre cesto, saj je imel že pri prvem odprtju težave, ker so ga s trganjem slavnostnega traku prehitevali avtomobilisti... D es škoda, če moj prijatelj Jož-XV ko ne bo več sedel v občinske klopi. Pa Se kako ga bodo bodoči občinarji potrebovali, ko bodo s Komendčani, MoSčani in Križani delili kamniško občinsko zapuščino. To je Jožko dokazal tudi na zadnji seji, ko so vsi začeli nekako popuščati Komendčanom, naj bi jim zaenkrat odložili vračilo posojila: »Gospodje, k'r vrnite kredit, delitvena bilanca bo pa soje puku-zava...« Res težka so pota upravna, tako Kdor ni ptica, naj ne seda na rob prepada. Nietzche Cinik je človek, ki pozna ceno vsega, a nobene vrednosti Oscar mide Vemo, kaj smo, toda ne vemo, kaj bi lahko bili Hilliam Shakespeare Človek je človeku zrcalo. turški pregovor državna kot občinska, ko morajo razsoditi, komu dati na voljo kamniški Glavni trg, če se za predvolilno zborovanje oz. protest prijavijo na isti dan in uro kar tri stranke. Ena dobi dovoljenje za uporabo občinskega odra, nima pa dovoljenja za prireditev, druga pa ima dovoljenje, nima pa odra, tretja pa meni, da se s privatnega zemljišča tudi dobro sliSi in tako naprej. Vse za naS Kamnik... Pa pojdimo veselo na volitve za novega župana ali županjo, saj nam pet kandidatov obljublja: z županjo za tretje tisočletje nadaljujmo skupaj za staro pravdo in veljavo in pojdimo z izkušnjami v spremembe, ker imam rada Kamnik in ljudi! KRIŠTOF PEPEII. Naj te ne skrbi kaj drugi mislijo o tebi Prezaposleni so z razmišljanjem o tem, kaj ti misliš o njih. Tistega dne, ko boš dal dušo na prodaj, boš videl, da je trg prezasićen. Če gre vse proti tebi.. ...si na napačnem pasu. A. Bloch, Murphyjevi zakoni Kadar se ena ovca striže, tudi druge vedo, kaj jih čaka. slovenski pregovor Vandalizem Med mladimi je vandalizem moćno razširjen. Izraža sc v uničevalni strasti, divjaškem pustošenju, brezumnem uničevanju kulturnih in drugih dobrin. Skupine mladih in posamezniki sc lotevajo običajno manjših in posameznih predmetov in objektov. Skoraj nc najdemo več otroškega ali šolskega igrišča, kjer pripomočki in igrala nc bi bili poškodovani. Tudi v vrtec in šole žc prodirajo nasilna dejanja, ki sodijo k vandalizmu. Napadalnost, izživeta nad predmeti (učbeniki, zvezki, pohištvo, igrala, športni rekviziti...), pogosto nastopi zaradi dolgočasja in praznine. Tem mladim manjka spoštljiv odnos do obdajajočega sveta, do ljudi, do predmetov, ki so vsak dan ob nas, »a niso naši« (jih nc posredujemo). Ta obdajajoči svet v doživljanju mladih ni napolnjen s pomenom, ki bi preseval skozi snovnost. Nema samoagresija Nema samoagresija jc značilna za mladostnike, ki so sc »notranje odklopili« in to izrazijo: »Mc nc zanima!« »Mc nc briga!« »Nc morem!« »Ne bom!« »Nimam volje!« in si s to vedenjsko držo povzročajo škodo. Na te mladostnike nc deluje ne pohvala in nc kazen, nobena objuba nc pritegne njihove pozornosti, nobena grožnja nc zaleže, nobena še tako izoblikovana perspektiva jih nc more premakniti. Nc odzivajo sc staršem, tudi nc profesorjem, celo vrstniki jih ne zanimajo. Z mazohi-stičnim gonom sc mučijo, posledično škodujejo svoji eksistenci in svojemu zdravju in s tem skušajo tudi prizadeti svoje bližnje. Pri svojem delu z mladimi sc vedno pogosteje srečujem z nazorsko praznino, z duhovno, z vsebinsko revščino v doživljanju in razlaganju življenja. Navadno se s temi problemi začnemo ukvarjati šele, ko mladi doživljajo hujšo stisko (ko se odklopijo, ko se umikajo v omamo, ko posežejo po svojem življenju, ko nam tožijo zaradi svojega brez-smisclncga življenja...). Tako mi je mladostnik v krizi potožil: »Nc vem, kaj bi počel s samim seboj; nc vem, kaj bi počel s svojim življenjem; znašel sem sc v nakopičenem izobilju brezciljnosti, ki je ne znam zapolniti z vsebino.« Vzvodi nasilja nad seboj so najrazličnejši: od posnemanja drugih brez. pravega razumevanja zakaj in čemu, posledic organskih cerebralnih poškodb pa tudi posledic nekaterih bolezni. Lahko pa je vzrok notranja napetost, ki jo številni mkldi ne znajo razrešiti, pa seveda številnih zgledov iz bližnjega in daljnega okolja. Zlasti so vzročno-poslcdično nevarni stili vzgoje staršev, ki temeljijo na grobostih: tepež, vpitje, zmerjanje, pogovor s stisnjenimi pestmi in zobmi nadrejenih, neskladnost in grobost med materjo in očetom, poniževanje, šikaniranje, zavračanje otroka, mladostnika kot OSI »I ... Včasih beležimo takšne vzgojne metode skozi več rodov. Ustvarili pa bi napačen pogled na pojave nasilja, če bi se zazirali le v družino. Vedno se pri posameznikih in skupinah prepletajo razvojne danosti ali dispozicije, življenje v druž.inj, šoli in soseski, izjemni agresivni dogodki in družbeno dogajanje, socialne strukture in socialna slojevitost. Lahko bi rekli, da je nasilje nekaj notranjega in nekaj zunanjega, kar nasprotuje notranjemu redu siva ri. Notranji red je v tem primeru tista urejenost vrednostnega sistema, moralnih ter družbenih norm, ki jih jc človeštvo zgradilo v tisočletjih svoje kulture. Nasilje pa prodira v notranji red kot zunanja siki in ruši urejenost, ki omogoča smiselnost življenja in je hkrati (gdi njen odraz. Nasilje pa jc seveda tudi bistveno sporočilo, od posameznikov in skupin, o njihovi kulturni in vrednostni zrelosti, pa tudi o družbeni klimi in rezultatih socializacije. Dr. ANGELCA ŽEROVNIK ISCG - IZOBRAŽEVALNO SVETOVALNI CENTER IN GRAFIČNE DEJAVNOSTI, d.o.o, DOMŽALE 1230 Domžale, Kolodvorska 6, tel.: 061/711-082, tel./faks: 061/712-278 RAZPISUJE • SREDNJE IN STROKOVNE ŠOLE -VERIFICIRANI PROGRAMI: - poslovodska šola (V. stopnja) - trgovska šola (IV. stopnja) - ekonomsko komercialna šola 1. letnik - gostinska šola (kuhar, natakar) - agroživilska šola (pek, slaščičar, mesar) PROGRAMI ZA DOPOLNILNO IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE • TUJI JEZIKI: - nemščina in angleščina po programu College PANTEON • RAČUNALNIŠKI TEČAJI: - Windows 95, Word for Windows, Excel, OFFICE 97... • USPOSABLJANJE ZA DELO - EX SEMINAR - protieksplozijska zaščita električnih naprav (osnovni in obnovitveni tečaj) - seminar: računovodstvo malih podjetij - seminar za vodenje poslovnih knjig s.p. - varstvo pri delu in požarno varstvo - seminar: higienski minimum (osnovni in obnovitveni) - tečaj strojepisja - tečaj skladiščnega poslovanja - tečaj za voznike viličarjev - tečaj za traktoriste - varno delo s traktorjem in traktorskimi priključki • PREDAVANJE in svetovanje o bolečini v hrbtenici - kaj moramo vedeti o bolečini v križu, vratu in prsni hrbtenici (fizioterapija Zrnec). • TEČAJ CESTNOPROMETNIH PREDPISOV • PROGRAMI ZA PROSTI ČAS - tečaj šivanja in krojenja - kuharski tečaj Prijave sprejemamo na Izobraževalno svetovalnem centru (prej Delavska univerza) vsak dan od 7. do 15. ure, ob ponedeljkih In sredah od 7. do 16. ure ali na telefonskih številkah (061) 711-082 in (061) 712 278. DROBTINICE Vzvodi nasilja nad drugimi in PISMA - ODMEVI - MNENJA - PISMA - ODMEVI - MNENJA Zakaj sem vrnila zlato plaketo Občine Kamnik? Vmiti najvišje občinsko priznanje - ZLATO PLAKETO OBČINE KAMNIK - ki sem ga prejela kot priznanje za dolgoletno delo na področju ekologije in kot priznanje za delo predsednice sveta KS Mekinje, zanesljivo ni dejanje v afektu, temveč gre za temeljit premislek. . Zakaj sem ga torej vrnila? Na občinsko volilno komisijo sta bili s strani Zelenih Kamnika vloženi dve volilni listi. Prvo je vložit 00 Kamnik, Cankarjeva 3, drugo pa neobstoječi odbor na Kajuhovi poti I. kurje sicer privatni naslov g. Rudija Meršaka. Občinska komisija je presodila, da ne prepozna pravega odbora in je obe vlogi zavrnila ter primer odstopila Upravnemu sodišču RS kije enostavno potrdilo sklep občinske komisije in tako smo Zeleni v Kamniku 22. novembra 1998 izpadli iz udeležbe na lokalnih volitvah. JI. oktobra in 1. novembra smo imeli praznik in tako nismo uspeli pridobiti nobenega dokumenta, je pa že 2. 11. 1998 Statistični urad RS razveljavil vpis občinskega odbora na Kajuhovi poti I in potrdil, da je legitimni odbor Zelenih v Kamniku registiran na naslovu: ZELENI SLOVENIJE - 00 KAMNIK. Kamnik, Cankarjeva J. Dokument smo dostavili Upravnemu sodišču, žal pa pritožbe niso upoštevali. Moj protest velja predvsem občinski volilni komisiji, ki »NI PREPOZNALA«, kateri so v Kamniku pravi Zeleni. Občinski odbor Zelenih v Kamniku je bil ustanovljen 11. I. 1990 in je ves čas uspešno deloval ter imel tudi v občinskem svetu svoje svetnike. Stranke slovenske pomladi, katerih predstavniki so sedeli v volilni komisiji so naenkrat pozabile, da smo tudi Zeleni Kamnika del tistih strank, ki so se borile za demokratizacijo te družbe in z nekaterimi posamezniki člani volilne komisije, še posebej lesno sodelovali. Naenkrat smo poslali »nepre/>oznavni«, naenkrat sem posla- la »neprepoznavna« tudi sama kot predsednica 00 Kamnik. Zeleni Slovenije - 00 Kamnik smo v sredo, 4. II. 1998, pripravili protesni shod v avli občinske zgradbe, kjer smo protestirali proti ravnanju občinske volilne komisije. Ob tej priložnosti sem iz protesta županu Tonetu Smolnikarju vrnila zlato plaketo občine Kamnik, kjer sem jo iz njegovih rok, na slavnostni prireditvi, tudi prejela. Če nismo člani 00 Zelenih v Kamniku, s sedežem na Cankarjevi.?, s svojim skoraj 10-letnim delom prepoznani za volilno komisijo in je verjetno prevladal interes, sa se nas izključi iz političnega prostora kamniške občine, potem ZLATE PLAKETE OBČINE KAMNIK NE POTREBUJEM IN SEM JO ZATO TUDI VRNILA. Končno nisem delala za priznanje, temveč je bilo moje delo v prid ljudi, njihovega zdravega in čistega okolja, boljših pogojev na delovnih mestih, v prid reševanju socialnih stisk, torej vsega, kar nas zadeva TU IN DANES. Zeleni Slovenije - 00 Kamnik, na Cankarjevi.?, bomo kot stranka .seveda delovali še naprej. Kdo pa bo ekološke, probleme, predstavljal občinskemu svetu pa, žal, ne vemo, še posebej, ker je iz nastopov nekaterih svetnikov v prejšnji sestavi razvidno, da jim je ekologija neznanka in da niso seznanjeni s ključnimi problemi našega prostora. MARIJA REBA Brodolom liste... ...seje zgodil v Kamniku, po golem naključju in takrat, ko bi človek najmanj pričakoval. V času, ko je že debelih devet let od kar je minila nevarnost udara nasprotne strani. I'a seje našla »druga nasprotna stran«, imenovana Občinska volilna komisija (v nadaljevanju OVK) z njeno predsednico in ne s prav vsemi člani OVK, ki so bili »poklicani«, da potopijo devetindvajset kandidatov Zelenih Slovenije - OO Kamnik za občinski svet. Zeleni ne bi bili Zeleni, če se ne bi uprli krivičnim odločitvam in borili prav do konca. Uprli smo se OVK, Upravnemu sodišču, zaman! Zato varstvo volilne pravice iščemo pri Ustavnem sodišču RS, nepravilnosti pa bomo internucionatizirali k evropskim Zelenim. V tisto Evropo, kjer so zelene stranke celo vladne ter uživajo ugled in spoštovanje, ker so kritične in neupogljive, ko gre za varovanje okolja in človekovih pravic v njem. Morda bo tem uspelo prepričati tiste, ki tiščijo glavo v pesek nevednosti in sprenevedanja in ki so si po pllatovsko umilt roke, čeprav so dobri poznavalci razmer v kamniškem političnem prostoru. Pa tudi to, da Zeleni morajo hiti kritični in neupogljivi, če želijo okolje in ljudi obvarovati vseh človeških nevednosti, nesnage in nesmisla! Ali s preprostimi besedami, da so sitni In komaj še znosni!! Kaj se je torej kamniškim Zelenim zgodilo? Zakon o lokalnih volitvah je napisan tako, da ima OVK nadzor. Ta nadzor je uzakonjen zato, da bi delala zakonito, zato stranke imenujejo ob kandidiranju svojih kandidatov tudi predstavnika svojih kandidatov. Ia dejstva pa nikakor niso hoteli razumeli prav člani OVK Kamnik. I'risol-nost predstavnika liste kandidatov so imeli za motenje in »sitnarjenje«, kot se je izrazil član OVK Milan VVindschnu-rer. Namesto, da bi opravil svojo funkcijo presojanja, so opravili samo formalne stvari - pravočasnost vlaganja kandidature, o ostalem pa navkljub pristojnosti niso hoteli, znali, zmogli... razsoditi, temveč so poniglavo zadevo preložili na druge, to je na Upravno sodišče, ki razmer v občinskem političnem prostoru ne pozna. Ali povedano drugače, po pllatovsko so si umili roke. V tem je prcdnjaCil Milan Vindschnu-rer, ki je najdlje prisoten v občinski politiki, lo je od leta 1989. Namesto, da bi pošteno povedal, kdo so listi Zeleni, ki so pred desetimi leti zuorali novo pol v demokracijo, skupaj z njim, z ramo ob rami in jo nadaljevali vse do dandanašnjih dni, je zalisnit oči pred to resnico. Ne le, daje se je s tem sprenevedal, celo več, sploh ga ni zanimalo in obveljalo je pri njegovem: saj ne vem, kdo so »pravi« Zeleni. Taj- nik OVK je bil večkrat opozorjen na dejstva, da ve, kdo je navzoč v Imenu vzporedno vložene kandidature pa je navkljub vsemu z veliko težavo le povedal, da prisotni R. Mer-šak ni upravičen po črki zakona, da prisostvuje pri delu OVK, ker »naključno« kandidira na »svoji« listi. Dobesedno na svoji listi, kajti s pomočjo prevare je občinski odbor V.ele-ni Kamnika za čas vlaganja kandidature preselil kar na svt>j domači naslov. In OVK se to ni zdelo prav nič čudno, nasprotno, »privatni« odbor je imel enako težo in veljavo kol legitimni iz leta 1990! Poudarjam, po opozorilih je A. Kolar le spregovoril, da Meršak ne sme prisostvovati! Predsednica OVK pa je še veliko premlada, da bi si v kratkem času profesionalnega dela pravnice nabrala dovolj strokovnih izkušenj in avtoritete, s pomočjo katere bi morala zavzeti stališče OVK, da ima pravico kandidirali tisti, ki nepretrgano dela že od 11. I. 1990 in ne tisti, ki je prijavil »svoj« odbor 26. oktobra 1998, torej dva dni pred zaključkom vlaganja kandidatur. Za to »malenkost« sije prijavitelj lažne liste R. Meršak že prislužil kazensko prijavo na Policijski postaji v Kamniku. Sam Urad za statistiko pa je vrnil naslove po domnevno lažnem spreminjanju R. Meršaka v staro stanje. In takšno goljufivo dejanje se OVK ne. zdi pomembno! Alojz Kolar je bil na to opozorjen, pa je molčal. Ob zahtevi, da mi OVK dovoli vpogled v dokumentacijo vzporedno vložene liste, mi je bilo pojasnjeno, daje to zaupno gradivo. Gre za skrivanje dokumentacije, kar je sprenevedanje brez primere. Se več, člani OVK so mi kratili pravico do prisoslvovanja in zahtevali, naj se umaknem, dokler sc bodo posvetovali in glasovali. Če prenesemo ves nesmisel in nepravilnosti dela OVK na volišče, kjer imajo pravico bili prisotni zaupniki in na napake opozarjali predsednika volilnega odbora, bi lo šlo nekako tako, da bi zaupnike kandidatov v času preštevanja volilnih glasov postavili pred vrata in jih ponovno poklicali v prostor volišča, da jih seznanijo z rezultati štetja. To naj bi bil torej nadzor po razlagi predsednice in članov OVK, v PRAKTIČNI NASVETI ZA NAKUP DARIL ZA VSAK ŽEP IN OKUS Poplava v spodnjem toku Nevljice, ki jo je povzročila zapuščena vegetacija ob kanalu Za otroke * Nakupovanje daril za praznike jc lahko zelo težavno. Najboljše je, da jih kupujemo lakrat, ko imamo čas in denar. Marsikatera družina je v sliski. zalo upam, da ji bodo moji nasveti prav prišli. Trgovci so v prodajanju zelo spretni. Potrošniki pa potrošijo toliko, kt>t jim žep dopušča. Iz-berimo vedno tako darilo, ki bo spolu in starosti primerno in uporabno. Vedeti moramo, kaj si otrok želi in česa Se nima. Ni potrebno za darilo potrošiti veliko denarja. Bistvena je pozornost in način, kako je darilo izročeno, Sc lako dragoceno darilo ne bo prišlo do izraža, če nc bo zavilo v ličen papir in okraScno s pentljo ali pa kako drugače. Cc moramo obdariti veliko ol-rok, si naredimo seznam Označimo spol. starost in želje. Zc dojenčku lahko kupimo darilo. Igra jc pomemben del veselja, ki ga občuti vsak otrok. V prvih dveh letih življenja razvije več spretnosti, kot v vsakem drugem obdobju svojega življenja. Za dojenčke V starosti do treh mesecev življenja dojenček rad posluša klasično glasbo. Ob nežnih zvokih zaspi. Glasba mu vzbuja občutek varnosti. V tej starosti otrok žc razlikuje barve. Kupimo mu žc barvaste okraske, ki jih obesimo pred njegovo posteljico. Otrok jih gleda, se jih dotika. Predvsem pa mu ni dolgčas. Otok v starosti od treh do šestih mesecev je buden žc dlje časa. V tem budnem obdobju raziskuje okolico. Tak otrok že potrebuje igračo, ki si jo bo vzel kar sam. Igrače iz blaga so idealne. Biti morajo lako velike, tla se otrok z. njimi ne zaduši. Moramo vedeti, da jih otroci najraje vtikajo v usta. Glasbo imajo še vedno radi. Sedaj otrok žc potrebuje otroško pesmico. Otrok v starosti od šest do devel mesecev že sedi in sc plazi. Rad raziskuje Kupimo mu tiste igrače, ki ob dotiku spremenijo obliko ali kako drugače reagirajo. Igračke morajo biti brez ostrih robov, torej take, ki otroka ob igranju nc poškodujejo in tudi tako velike, da jih otrok nc more pojesti, ter seveda pralne. Od devetega meseca naprej Od devetega meseca starosti naprej do vstopa v šolo potrebuje otrok igračo, ob kateri mora žc bolj razmislili. Pri tem sc razvija njegova sposobnost mišljenja, ki mu bo še kako prav prišla v šoli. Na trgu igrač je kar nekaj stopenj sestavljank iz različnih materialov. Tudi knjiga jc prija-tejica vseh otrok. Barve v lončkih, pri katerih otrok uporabi prste namesto čopiča, so zelo zanimive za otroke, za starše pa malo manj. Vedeti pa moramo, da se tc barve lahko brez težav operejo, listi otroci, ki so zc malo bolj spretni, lahko dobijo žo-go ali pa kolebnico. Otroci, ki hodijo v šolo, so že bolj pametni, znajo praktično razmišljali in imajo svoje želje. Te so zelo pomembne. Nič nam nc bodo zamerili, čc jih bomo malce izprašali. Njihove želje so vedno majhne in velike. Torej izberemo tako. ki ustreza njim in nam. Naj poudarim, da veliko naštetih stvari lahko naredimo sami. Kasete z, dobro glasbo presnamemo z, radia. Igrače iz blaga in okraske naredimo iz pene. Oblikujemo figurico, ki nam je všeč in jo izrežemo. Malo večjo isto figurico naredimo iz ostanka blaga in zašijemo ter dokončno oblikujemo oči, nos itd. ZdgO na- matična knjižnica kamni k PRA VIJIČNE URICE NA POTUJOČI KNJIŽNICI ponedeljek, 7. decembra, ob 17..M), v Osnovni Soli Šmartno sreda, 9. decembra, ob 16. uri v šoli Sela četrtek, 10. decembra, ob 18. uri v Soli Tunjice petek, 11. decembra, ob 17. uri na Krivčevem, v Soli Gozd ponedeljek, 21. decembra, ob 18. uri v kulturnem domu ljaie torek, 22. decembra, ob 17.15 v Soli Motnik Pravljičarka Jana Pogačar bo otrokom povedala pravljico Severni jelenček. Cena pravljične ure: 200,00 SIT Otroci naj s seboj prinesejo copate! redimo ravno tako iz pene m jo oblečemo v pralno blago, ki ne pušča barve. Tudi kocke lahko naredimo sami. Ostanke trdega lesa različne oblike in velikosti dobro obrusimo in pobarvamo z vodotopnimi nestrupenimi laki. Naredimo škatlo s pokrovom, tla jih lahko tudi pospravimo. Da pa bo za otroka še bolj zanimivo, sk;illi dodamo kolesa in vrvico, tla jo otrok lažje prenaša. Deklice od enega leta naprej lahko dobijo tudi punčke iz pene, malo večje pa punčke iz. plastike. Cc si deček zaželi punčko, mu jo kupimo, kajti to ni čisto nič narobe. Tudi moderni očki vzgajajo in sc igrajo z otroci, pa so čisto normalni. In čc si deklica zaželi avto. ji ga kupimo, kajti ludi mame sc vozijo z avtomobili. Brez stresnih igrač! Igrače, ki povzročajo stres, so prepovedane. V to skupino spadajo pištole, puške, skratka vse. kar poka. Otrok, ki se nahaja v bližini poka. lahko dobi trajne poškodbe sluha. Pištole in puške, ki nc pokajo, vendar jc oblika igrate taka, so dovoljene. Večji otrok ob tem sprošča svojo jezo. Psihične travme zaradi močnega poka so zelo pogoste. Otrok sc boji bili sam, boji se teme, v spanju se premetava ali pa celo joka. Petarde so priljubljena igrača za otl rasle, ne pa za otroke. Zaradi eksplozije petarde se je že marsikateremu otroku poškodovalo oko (trajno), roka, ali pa je celo izgubil kakšen prsi Opekline so zelo pogoste. Pri prižiganju iskric se je žc marsikaleremu otroku zažgalo oblačilo. Kupimo mu kemične, pri katerih poškodbe niso mogoče. Naj nc bo naša neumnost ali neznanje kriva za poškodbo otroka! StarSi, ki se sami aktivno ukvarjajo s športom in bi želeli svojemu otroku podarili športne pripomočke, naj upoštevajo velikost noge. Smučanje ih sanic ali roianjc bo veliko bolj zabavno v ravno prav velikih čevljih. V prevelikih čevljih bo-sle pokvarili veselic sebi in Otroku. Upoštevajmo želje otroka. Spori naj bo otroku zabava in ne prisila! ( e pa nam li napotki niso v korist, ker nimate čisto nič denarja, potem imate morda veliko prostega časa, ki ga lahko izkoristile z otrokom. Pojdite na kratek ali dolg sprehod, veliko se pogovarjajte ali pa otroku eno-Stavno vsak dan namenile prisrčen nasmešek in mu povejte, da ga imate radi. Izkazovanja ljubezni do Otrok pa si rtaši kamniški otroci zares zaslužijo, saj nimajo nič drugega. Nimajo ne igrišča ne obljub. Za Otroški nasmeh in iskrico v očeh jc potrebna samo dobra volja in veliko ljubezni. Upajamo, da jo bodo otroci dobili...! DARJA JARC Poplavo, ki jc napravila ogromno škodo v Domu upokojencev, na mestnem kopališču, (Kineski rodovitno prst s Cuzakovc njive, razlila vodo po travnikih od Ncvelj do gostilne »Pod skalo«, sem si natančno ogledal. Skupaj z znanim graditeljem namakalnih naprav v Maroku, Tuniziji g. dipl. ing. Lazičcm sem po odteku voda ugotovil vzrok. Vzrok, da jc Nevljica iztekala iz dobro urejenega kanala iz leta 1938. čigar izgradnjo je lakrat vodil dipl. ing. Karel Ku-mer, je neodgovorno zapuščanje vrbovja, jcl-Scvja, jesenov in ostalega grmičevja in dreves, ki niso bila redno odstranjena. Vzrok je hudourniška služba, ki ni vzdrževala iti redno sekala drevja ob kanalu. Ko je zadnja poplava podirala stara drevesa ob vodi, ki so padla v kanal, se je voda zadrževala in njen nivo se jc dvignil, zato sc je začela Nevljica razlivati po travnikih, pritekla pa je tudi v kletne prostore Doma upokojen- cev, v kletne prostore mestnega kopališča napravila je ogromno škodo. Vzrok temu je malomarnost upraviteljev hudourniških objektov, kamor sodi ludi kanal Nevljice od Podkužnc pa vse do izliva Nevljice v Bistrico. Opozarjam Občino Kamnik na te vzroke, ki so povzročili velikansko škodo v Domu upokojencev in kopališču Odgovorne je potrebno zaslišali in zaslužijo kazen! Će bi se dračje ob kanalu redno odstranjevalo, do te poplave v spodnjem toku Nevljice ne bi prišlo! To ni stihija, ampak Uprava hudournikov ali občine ali republike! Upam. da mi bodo odgovorni na to ugotovitev odgovorili. Predlagam, da se takoj začne sekanje dreves in grmičevja ob kanalu, sicer bo ob novi povodnji spet ista škoda. dr. NIKO SADNIKAR Ko človečnost v človeku zamre (II. del) V zvezi z vlomom v cekrev v Stranjah, za kar tov. Filip (France B.) obtožuje - župnika, naScga očeta in sc nekatere žrtve, navedene v seznamu likvidiranih, razpolagam s podatki iz Kronike župnije Stranje, 1937, str. 264-266. Posledice tega dogodka je župnik Janez Umgcrholc v Kroniki zelo podrobno opisal. Povzela in navedla bom bistveno vsebino teksta, ki dokazuje, da so izjave tovariša Filipa izmišljene. Izpustila bom lisic stavke, ki podrobno opisujejo posledice grobega vlam-Ijanja v samo zgradbo cekrve in se nekaj podrobnosti, povezanih s tem vlomom. »V noči od 17. na 18. december (podčrtala A. T.) bogoskrunski vlom v cerkev in tabernakelj. Samota in oddaljenost od vasi sla jim bili v varstvo in pomoč. Igraje so se dala odpreti vrata iz zakristije v cerkev in tam se je pričela gnusoba razdejanja. Z umazanim krampom je odprl vratca v tabernakelj. Razbili so tudi vsi i rije leseni nabiralniki. Tu pa plen ni bil velik, kvečjemu do 30 din. Vlomilci so naredili cerkvi dosli več škode kakor pa sebi dobička. Kdo bi bil lo reč storil. Pred leti jc župnik opozoril ljudi s prižnice. tla cekrvenc posode niso dragocene. Ker so vlomilci cerkvene posode pustili, bi se dalo sklepati, da so lo slorili domačini ali pa od domačinov poučeni tujci. Ljudje hočejo vedeli, da bi bil vlom odgovor opozicije na obč. volitve, ki so bik- dne 12. 12. 1937. (Podčrtala A. T.) Ker jc bilo vlomljeno kva-terni teden, ludi ni izključeno kako praznoverje, katerega je tu okoli Sc vedno precej. Anonimno pisanje, prineseno na Štefanj dan zjutraj na župnijska vrata, pravi, da je vzrok cerkv. ropa to, ker se župnik preveč vtika v politiko. Smešno! Će bi se vsi župniki tako malo vtikali v politiko, potem bi bilo komaj vredno pisariti o takozvani »farški komandi, farški politiki ali farški stranki«. Iz Kronike je jasno razvidno, da je bil vlom v cerkev storjen po občinskih volitvah leta 1937 in ne »pri nekih« oziroma pred volitvami, kakor izjavlja tov. Filip. O odneseni cerkveni posodi in potem po volitvah prineseni nazaj, v Kroniki ni niti besede. To dokazuje, da so vse obtožbe v zvezi z vlomom v cerkev na račun župnika, našega očeta in ostalih žrtev, ki so navedene v seznamu likvidiranih, neresnične, izmišljene in zlonamerne. Likvidacije so potekale I. in 14. decembra 1943. Na seznamu likvidiranih pa jc datum 4. I. 1944. Iz tega sledi, da je bil ta dokument sestavljen po likvidaciji vseh sedmih žrtev. Vsi tisti, ki so pri teh odločitvah in dejanjih sodelovali, niso izbirali sredstev in niso imeli ne človeških in ne moralnih pomislekov ali zadržkov. Cilj. ki so si ga zadali, so dosegli. Poleg našega očeta Franca Turnška so likvidirali šc šest domačinov, ne da bi jim bila dokazana kakršnakoli krivda za dejanja, ki so navedena v seznamu likvidiranih. Iz vojnega obdobja prehajam na obdobje po vojni. Po letu 1945 si je naša mama. vdova po Francu Turnšku, prizadevala za pridobitev družinske pokojnine. Vse njene vloge so bile zavrnjene. Tudi Vrhovno sodišče I.RS v Ljubljani je 2. VII. 1953 - U II 954/53 - 4 tožbo vdove Angele Turnšek za obnovitev postopka za priznanje družinske pokojnine zavrnilo. Povzemam stavek iz Obrazložitve: » Po izvršenih poizvedbah pa je bilo ugotovljeno, da je pok. Franc Turnšek vodil sestanek z okupatorjem in z njim sodeloval, za kar je bil tudi likvidiran po NOV 1. XII. 1943.« fn dva stavka iz poglavja Tožba ni utemeljena: »Iz upravnih spisov je razvidno da je bil pokojni tožničin mož kot ljudski izdajalec med okupacijo obsojen na smrtno kazen in da je bila smrtna kazen izvršena dne I. XII. 1953.« (Op.: podčrtala in prepisala dobesedno A. I). In: »Zaradi tega tudi vdova in otroci nimajo pravice do pokojnine.« Podpisani: »Predsednik senata: Mejak Karel«. Kje so dejstva. Ige so dokazi za take obtožbe? In kje je dokument o obtožbi in kdo ga je sprejel? Od kod druga navedena letnica, da jc bila smrtna kazen izvršena leta 1953, ko pa je bil oče likvidiran leta 1943? Obtožbe in podatki v sami odločbi Vrhovnega sodišča so si v nasprotju, kaj šele v primerjavi s tistimi v seznamu likvidiranih. In to naj bi bil uradni dokument Vrhovnega sodišča! Kje je resnica? Resnica je, da si je bilo obtožbe za likvidacijo treba izmisliti, ker utemeljenih dokazov za to ni bilo. Naš oče je bil velik Slovenec. Da bi on deloval proti slovenskemu ljudstu in lastnemu narodu -nikoli! (nadaljevanje prihodnjič) ANGELCA TURNŠEK. Ljubljana PISMA - ODMEVI - MNENJA - PISMA - ODMEVI - MNENJA zakonskem smislu pa lo pomeni grobo kršenje nadzora dela OVK in volilnih odborov. Seveda se na Ia način ni dalo delali, pa ludi volje ni bilo od listih (Mojce Korclič, Milana Windsclimmija, Majde Ko-vačič in Nine Kodra Balantič}, ki bi morali do podrobnosti poznali volilno zakonodajo pa ludi politični prostor v Kamniku, saj so jih predlagale politične stranke, tajnika pa je zagotovila občinska uprava. S strani župana je bilo rečeno, da je posten. A samo besede o tem se niso dovolj, cc sc taksno delo ne potrjuje v praksi. Zamolčanje resnice Šteje toliko kol krivično delo! 1'olitičnc stranke - predlagateljice niso sledile pri izbiri članov (vsaj teh, k i so sc podpisali na našo odločbo o zavrnitvi) skladno s 26. členom Zakona o volitvah v Državni zbor. Kajti ta pravi, da jc funkciju v volilnem organu ČASTNA. Člani volilnih organov morajo opravljali svojo funkcijo vestno, odgovorno in delovali samo na podlagi zakonov. Je bilo častno in vestno, če je OVK kar tako zavrgla 29 kandidatov z naše lisle in s tem kršila z ustavo zagotovljeno pravico bili voljen in volili, s leni pa je ludi tisočim kamniškim volilecin onemogočila to pravico?! Odgovornost ravnanja po časti In vesti je zaupanje in upanje v poštenost Če jo načnejo nestrokovnost, kratkovidnost, sprenevedanje in pristranskost, je takšna odgovornost hudo vprašljiva, ne samo v posledicah, kijih ho kamniški prostor zaradi »Izbrisa« Zelenih utrpel v naslednjih štirih letih družbenega In političnega življenja v občini, pač pa tudi in predvsem v tem smislu, da imajo naši kandidati imena in priimke, ugled, ostali pa so zavrženi in spregledani prav po zaslugi OVK. Zalo naj se. ne le člani OVK, pae pa tudi njihovi predlagatelji, postavijo pred ogledalo resnice in si sami sebi odgovorijo, cc so ravnali, kol jim nalaga 26. člen Zakona o Volitvah v Državni zbor. Po zaslugi OVK in znanih bivših članov snu} Zeleni Kamnika doživeli SVOJ brodolom. . I verjemite, ni se vsega ko- nec To Zelenih Kamnika nc bo uničilo. Isecnio pol pravice na Ustavnem sodišču in pomoč pri Zelenih v Evropi. Kazen bo našla tudi povzročitelja lažnih dokumentov. Zelo hudo sc bo pisido tudi listini političnim silam, ki so botrovale odločitvi, da so majhne »Zelene« poslovili pred vrata. Mišice moči takšne politike bodo slej ko prej počile kot halon in od njih bo ostal... Za k onec le še to: KAR NAS NE UNIČI, TO NAS OKREPI! S tem bomo Uveli Zeleni Kamnika naprej, morali pa bodo živeti tudi vsi, ki nas hočejo iz takšnih ali drugačnih vzrokov uničiti. Enkrat smo že zapisali: življenje je še dolgo, a brez časti in ugleda ni vredno človeka. Seznam ljudi, ki Zelenim Kamnika škodijo, ne da bi pomislili na čast in ugled, je, žal, vse daljši. I'redstavnik kandidatov Zeleni Slovenije ■ OO KAMNIK: Matevž Skamen O »zgresenosti« stanovanjske politike v občini Kamnik Prispevek g. Braneta (ioluhnica ml. v Kamniškem občanu (5. / /. I99S) /c vsekakor Zanimiv pogled na reševanje povsod po Sloveniji aktualne Stanovanjske problematike. Vo bena skrivnost ni. da je sedanji način reševanja oh več tisoč prošnjah le bolj ali manj uspešno »gašenje požara«, ki temeljnega vprašanja zagotovitve bivalne eksistence še zdaleč ne rešuje na zadovoljiv način. Neizprosno Je dejstvo, daje potreb po stanovanjih bistveno več, kot je realnih možnosti za njihovo iidcjanjenje. Reševanje stanovanjske problematike Je ena od nalog lokalnih skupnosti, lo pomeni, da je obema v okviru svojih realnih materialnih možnosti dolina pomagali zainteresira- nim - toda ne zgolj z večanjem iieprojilncgu Stanovanjskega fonda, temveč tudi na druge, še zlasti stimulativne načine. Ob tem marsikdo (zavestno)pozabi, da stanovanje m ne-izrabljivu dobrina, temveč dobrina, ki zahteva nenehna vlaganja v ohranjanje njegove funkcionalne vrednosti. To ve in v finančnem smisla se kako občuti vsak lastnik kolikor toliko primerno vzdrževanega stanovanjskega objekta. Izgradnja novih stanovanj je vsekakor najpomembnejša pot za reševanje stanovanjske stiske občanov. Te pa se ni mogoče lotiti, če niso zagotovljena potrebna finančna sredstva. Kdaj. kje in na kakšen način je mogoče graditi, določajo številni zakonski in podzakonski podpisi. Predlog pisca, po katerem naj bi se občina odpovedala komunalnemu prispevku, pomeni zgolj (neupravičen) prenos finančnega bremena opremljanja stavbnih zemljišč s potrebno komunalno infrastrukturo na tiste, ki rešujijo stanovanjski problem v lasti režiji, kakor tudi dodatno obremenjevanje ze iako izčrpane-ga kamniškega gospodarstva. Tudi gradnja pudstandardnih stanovanj z nizkim stanovanjskim standardom posledično stigmatizira v taksne objekte vseljeno populacijo in celotno stanovanjsko sosesko. Poznavalcem stanovanjske problematike najbrž ni potrebno posebej omenjati multidimenzional-nih socioloških dimenzij pojava socialne segregacije povezanega s stanovanjsko segregacijo specifične kategorije najemnikov takoimenovanih socialnih (po novem neprofitnih) stanovanj. Občina Kamnik se je v letu I99H z omenjenimi namenskimi sredstvi, ter na podlagi ponovljenega javnega razpisu odločila za nakup določenega števila manjših stanovanj, ki so bila s cenovnega vidika najugodnejša. Navajanje podatkov o ceni novih neprofitnih stanovanj in domnevni poceni gradnji celih stanovanjskih sosesk za tovrstne upravičence v Ljubljani pa jc zavajajoče. Dejstvo je, da si v ekonomskem smislu bistveno močnejša mestna občina Ljubljana lahko »privošči« nakup nekoliko večjega števila stanovanj, pri če- mer nima nikakršnega privilegija glede na potrjeni investicijski program opredeljene cene m stanovanjske površine Cena m- npr. v novonaslajajoči stanovanjski soseski Nove Poljane je junija letos znašala 226.645 tolarjev oz. skoraj 2.400 DEM. Ob tem ne gre spregledati, da se stanovanjski standard na izbranih lokacijah, kjer se bodo nahajala omenjena neprofitna stanovanja, precej razlikuje od tistega, ki ga ponuja tržno naravnana (profitna) stanovanjska gradnja na nekaterih najbolj prestižnih lokacijah. Cena m' na območju koseškega hajerja je tako kar za 50% višja, kol velja za prej omenjeni primer. V določenem smislu bi res veljalo posnemati ljubljanski primer, ki tistim prosilcem, željnim čimprejšnje pridobitve ne-profitnega stanovanja in njihove trdne pripravljenosti lastnega finančnega sodelovanja, narekuje 10% lastno participacijo od vrednosti dodeljenega stanovanja ler še dodatno plačilo varščine ob sklenitvi najemnega razmerja, ki znaša 14 mesečnih neprofitnih najemnin za isto stanovanje. Toliko o predlogu posnemanja ekonomsko močnejše mestne občine ljubljana. S tem nikakor ne želimo podcenjevati stanovanjske problematike v občini Kamnik. Njeno reševanje pa je in ho vselej pogojeno z neizprosnimi ekonomskimi kriteriji. Temu je posledično podrejena stanovanjska politika, kar pomeni, da je smiselno reševali problematiko prosilcev najprej v okviru minimalnih k rilerijev ler še zlasti ok repiti prizadevanja vseh listih, ki so za pridobitev lastne strehe nad glavo pripravljeni aktivno sodelovati. Vsakdo, kije sam gradil hišo ali s krediti kupoval stanovanje, dobro ve, koliko fizičnega truda, finančnih sredstev in prostega časa je bilo potrebno vložiti v realizacijo zastavljenega cilja. Ocenu o domnevni zgresenosti takšne stanovanjske politike je seveda slvar subjektivnega pogleda. OBČINA KAMNIK V Žlahtni purgarji KAMNIŠKI Najpremožnejši meščani Kamnika v drugi polovici 19. stoletja St. 8 ,„er 67)/ '/4. (!asu|iisna osmrtnica Darliarc Ferfinc, testament iluhiivnlka Janeza Slakarja in obvestilo O smrti sveearja in leclarja Jurija CukuiMJI Pogrebni obredi in navade Kamniški meščani sn s pogrebnini obredom in navadami ob smrti želeli pokazati še zadnjič svoje dobro premoženjsko stanje. Že pred tem pa M d" podrobnosti skrbno ra/ilelili svoje premoženje v oporekali. V oporokah poskrbijo tako za vrsto pogreba, razsvetljavo groba, mašniške slovesnosti, izdelav o nagrobnika kut ia delitev »vnjega premoženja med bodoče dediče. Oporočniki večkrat natančno določajo vrstn pogreba in številu maš. ki naj bi jih po točno določenem redu vsako leto brali za dosego njihovega dušnega lilagra. na primer uli njihovih godovih, rojstnih dnevih in dnevih smrti, oh drugih obletnicah, praznikih in podobno. Vo/e trupli) naj se pokoplje spodobno, ali ne pompozno, lic poscclnosli odklanjam, kakor so venci, zastare iti., tudi krsta naj nima nepotrebnih okraskov in naj je pogernjena z mertvaškim prtom. \o dan pogreba naj bodo, če je to mogoče, peta in dve tihe svete maše na Žalah. Na dan pogreba naj se razdeli ItHI gld med revne po previdnosti in vrednosti. Osmi dan naj se opravi s peto sveto mašo in drugimi svetimi mašami, vkoUkor jeh je opraviti mogoče. Dalje volim 200 gld za 200 min maš. ktere naj se zaporedoma za mene opravljajo, prej ko mogoče. 300 gld volim, kot ustanovo, za eno pelo sveto mašo. klera naj se opravlja za ohlelnko." Veliko oporečnikov je namenilo sredstva za razne donacije. Največ jih je zapuščalo kamniškim revežem, tako v denarju kot obleki. Denar so nadalje dajali v cerkvene namene, na primer za napravo novega glavne ga oltarja v cerkvi svetega Jožefa na Žalah, za eerkveno obleko, za samostanske potrebe, II popravilo cerkve na Malem gradu in podobno. Prav tako so v oporokah volili manjše prispevke za razna društva in sklade. (davni namen oporoke je bila seveda razdelitev premoženja in s tem povezana skrb. da liodo še naprej ~kr-lieli za uspešno gospodarjenje. V oporokah so se v volilih spominjali ovojih žena, otrok iz različnih zakonov, vnukov, nečakov, bratov in sestra, celo na svoje posle niso pozabili. Včasili so |>j|c podarjene vsote prav velike, kar je bilo verjetno odraz hvaležnosti hišnim poslom v času bolezni ali sploh pomoči v gospodinjstvu. Možje so največkrat zapuščali svoje premoŽenje ženam ali obratno, v last ali v uživanje do polnoletnosti otrok. Po polnoletnosti je navadno eilen od sinov poskrbel za prevzem premoženja in nadaljevanje obrti ali trgovine. Neporočeni ali ovdoveli brez potomstva pa so svoje premoženje delili med brate in sestre, med vnuke in nečake. Tudi v primerih, ko se je opnročitelj poročil večkrat, je poskrbel za pravično delitev premoŽenja med v m' otroke. Opnročitelji so svojim sinovom razdeljevali nekoliko višja volila kot hčeram, navadno v obliki poročne (lote. Večkrat najdemo v oporokah tudi pripombe, I katerimi so pisci oporok označevali svojo nejevoljo do potratnega življenja sinov ah njihove nez možnosti za vodenje olirti. Poleg nepremičnega premoženja in gotovine pa so delili med dediče tudi premično premoženje, na primer obleko, perilo in posteljnino, "smuk" ali nakit, jedilni pribor, kuhinjsko in jedilno posodje, pohištvo, slike, obrtno orodje in podobno. Že v oporokah je večkrat izražena želja pokojniku zagotoviti stanu primeren pogreb, za kar so namenjali tudi določene vsote denarja. Pogrebni sprevodi so že na zunaj kazali premoženjsko stanje pokojnika. Obstajale naj bi tri vrste, trije razredi: pogreli tretjega razreda je lili običajen in na čelu sprevoda je hodil mož z mehkim klobukom, ki je imel velike krajce, pogreli drugega razredi je vodil moški z okroglim polklobukom. Pogreb prvega razreda pa je bil vsekakor najbolj ugleden, saj je na čelu sprevoda hodil mož oblečen v smoking in visok cilinder, lemu primerno so bili seveda oblečeni tudi pogrebci. V Strekljevi zbirki Slovenskih narodnih pesmi najdemo napev kamniških zvonov oh takih prilikah: Dede ma tolarje, Le v jamo ž nim, Dede ma tolarje, Le v jamo ž nim. Zanimivi so hili pogrebi tistih kamniških meščanov, ki so hili zelo dejavni v javnem življenju, na primer Župani, občinski odborniki in svetniki, člani raznih društev. Tedaj so v pogrebnem sprevodu sodelovali tudi društva s svojimi prapori, šolska mladina in podobno. Pogrebni obred je končal življenjsko pot, ki se je začela s krstnim obredom, S pogrebom so se sorodniki, družinski člani in ni ii-lali meščani poslovili od pokojnika. Slovo od umrlega pa nikakor ni bila le družinska zadeva, temveč zadeva celega mesta oziroma predvsem stanu, ki mu je pokojnik pripadal. Zora Torkar Ogled zbirk Kulturnega centra Kamnik - Odprto za obiskovalce: torek - sobota: 9.00 - 12.01) in /6.00 - 18.00. nedelje in prazniki: /0.00 1.3.00. ponedeljek zaprto. ) v Kamniku. Njegov oče Vinko jc bil ključavničar. France jc po končani osnovni Soli odšel na kranjsko gimnazijo, saj je lahko živel pri sorodnikih. E. Albreht v letih, koje urejal ljubljanski zvon. Bil jc srednje dober dijak. Preživljal se jc z. inštrukcijami in objavljanjem pesmi, leto po malini sc jc odpravil na Dunaj študirat pravo. Ker mu je zmanjkalo denarja, je leta 1912 študij prekinil in sc zaposlil kol domaČi učitelj v Gorici. Po dveh letih službe jc hotel Studij dokončali, vendar mu je I. svetovna vojna lo preprečila. Zc lela 1914 je šel v vojsko. Po vojni je diplomiral na novoustanovljen] ljubljanski filozofski fakulteti. Lela 1919 sc je poročil z Vero Kesslcrjevo in se preselil v Ljubljano. Albreht jc posvetil posebno meslo lilei ai no-organi-zacijskenm delu. Ze v dijaških letih jc urejal list Cvet in sad v Kranju. Pivo pomembnejše uredniško delo pa je bilo urejevanje Svobode od 1919 do 1920. Že dve leli kasneje je postal urednik tedanjega osrednjega leposlovnega mesečnika - Ljubljanskega zvona. To delo jc opravljal kar 10 let Nikjer v njegovih delih ni mogoče zaslediti tako jasno in močno opredeljenega mnenja 0 odnosih Slovencev in drugih narodov do kulture kol prav v načinu urejanja. I rta 1932 je prišlo do spora med nekaterimi pomembnejšimi sodelavci, med kalcrc je sodil ludi sam, in jugoslovansko usmerjeno založnico. To mu je vodsivo lisla izbilo iz. rok. Pripravil je izdajo publikacije Kriza Ljubljanskega zvona. Leta 1932 je nato zapustil revijo in pomagal pri razvoju nove revije - Sodobnost (1933). Albreht jc bil organizator številnih društev, kol so Društvo književnikov. Društvo prevajalcev pri Matici Slovenski. Med drugim jc Organiziral Pen-klub. kjer se jc zbiralo veliko pisateljev z vsega svela. Dopisoval se je tudi z mnogimi kulturniki različnih narodnosti. Fran Albreht torej ni bil pomemben le za kulturni razvoj Kamnika, lemveč za vso Slovenijo. Se nagradno vprašanje: Kako je sola Irana Albrehta lelos praznovala »Albrehtov dan«? Odgovore pošljite na Kamniški občan. Glavni trg 24, 1240 Kamnik. dO srede, 25. II. 1998, Izžrebali bomo enega nagrajenca, ki prejme publikacijo Po sledeh ncveljskega mamuta Računalniški škrat V prejšnjem članku o Mariji Veri se jc naš računalniški Skral kar dvakral poigral. Ulica, poimenovana po Mariji Veri, sc imenuje Pol Marije Vere in nc Ulica Marije Vere. Avtorja knjižice Po sledeh ncveljskega mamuta pa sla Benjamin in Danijel BLZEK in nc BI /I (i. Opravičujemo se obema in ponavljamo nagradno vprašanje: Kje sc nahaja Pot Marije Vere? Judi le odgovore pričakujemo do 25. II. 1998. Upoštevali bomo rc-šilve, ki so žc prispele in nove ter izžrebali enega iiagiajciica. JERCA PKIMC' J Biseromašnik Ivan Gerčar st. Do Stahovice in nazaj (III) Župnija Vranja Peć je poleti doživela redko slovesnost biserne mase župnika Ivana Gcrčarja si. Kar 35 let jc pasci ovčice po božjih livadah le hribovite župnije nad Kamnikom, ki šteje le okrog 250 prebivalcev; najprej 33 let (1967-1990) kol župnik, nato še dve leti kol upokojeni duhovnik. Rodil se je 5. maja 1912 v vasi Dupcljnc v sosednji župniji Brdo pri Lukovici. V duhovnika je bil po Studiju teologije v Ljubljani posvcCcn 3. julija 1938 v Ljubljani. Od leta 1939 do 1942 jc bil kaplan v PreCni na Dolenjskem, nato pa pred prihodom na Vranjo PcC tam šc župnijski upravitelj (1942-1956); (1957-1967). Seda, sla nuje pri nečaku Janezu Gerčarju ml., /upniku v Smarci. Takšen je zelo kratek oris jubilantove življenjske poti. Veliko bogatejša pa je njegova duhovniška, notranja pot To je imel najprej v mislih sedanji vranjepeški župnik Štefan Štele, doma iz bližnjih lunjic nad Kamnikom, ki je Sla Vijenca pozdravil in mu čcsli-lal na začetku slovesne maše. Zahvalil se mu je za vse, kar je na Vranji Peči naredil dobrega kot duhovnik. Slavnostni govornik je bil ko-mendski Župnik in kamniški dekan Nikolaj Pavlic, doma prav iz župnije Vranja Peč. Jubilantu jc najprej čestital v imenu duhovnikov kamniške dekanije in v svojem. Navedel jc besede nekdanjega ljubljanskega nadškofa Antona Vovka vranjepeškima cerkvenima ključarjema, ko sc je odločal, koga naj pošlje Zupnikovat na Vranjo Peč: »Dobili boste skromnega, ponižnega in pobožnega župnika!« takšen je župnik Gerčar tudi zares bil. Župnik Pavlic ga je še kot otrok, ko je hodil ministrirat v župnijsko cerkev sv. Urha na Vranji Peči. zgodaj zjutraj vedno našel pri molitvi. Njegov zgled je vplival na I o, da sc je sam odločil za duhovniški poklic; poleg njega pa ludi salezijanski duhovnik Prane Podbevsek, doma prav tako iz župnije Vranja Peč, ki se je tudi pridružil jubilantu pri darovanju zahvalne maše za vse mi-losii, prejete v življenju. Otroški pevski zbor mu jc Ic- Ivan Gerčar st po zapel pesmi Danes je dan in Poglejte, kakšno ljubezen nam je izkazal dobri Bog. Meti mašo je pel domači mešani cerkveni pevski zbor, posebej slovesno pa jc zapel uvodno pesem Biseromašnik bod' pozdravljen. Nazadnje jc govoril šc jubilantov nečak Janez Gerčar ml. Poudaril je. da je bil in je njegov stric mož. molitve, posebej molitve rožnega venca in prošnje za nove duhovne poklice (zato tudi nove maše v Prečni in na Vranji Peci), branja duhovnega čtiva in osebne skromnosti. Z Vranjo Pečjo in njenimi fa-rani ostaja še naprej povezan v molitvi in pa z mislimi ter spomini, ko izpred župnišča v Smarci rad pogleda gor proti cerkvi sv. Urha na razglednem robu. kjer jc tolikokrat mašcval. spovedoval, krščeval... Ob šestdcscllctnici bogoslužnc-ga spominjanja njegovega mašni-Skega posvećenja se je v obnovljenem vranjepeškem svetišču zbralo več vernikov, kol jih šlc-je župnija. Bil je tO tudi dan celodnevnega češčenja, ki je po tradiciji vedno na god spokornika sv. Aleša. Prišle so tudi številne narodne noše, ki so poživile jubilantovo zahvalno daritev. To je polepšala tudi lepo okrašena cerkev in mlaja pred njo. Vranja Peč in z njo vsa kamniška dekanija sc jc Ia ilan resnično veselila. JOŽE PAVLIC ZASEBNA ZOBOZDRAVSTVENA ORDINACIJA dr. Jagoda Strehovec Potočnikova 15, Domžale tel.: 712-990 Delovni čas: ponedeljek, sreda, četrtek 13h~19h torek, petek 8h-12h Čez Veliki jez v Kamnik Če sc nam nc da hodili do Stranj oziroma Stahovice, se lahko vrnemo po isti poti ali pa po drugi strani Bistrice. V tem primeru gremo po cesti desno navzdol in ob ograji iz. bodeče žice naprej du asfaltirane ceste. Po njej levo in nato desno po makadamski cesti, ki pripelje na glavno cesto Kamnik-Gornji Grad. Čez cesto do jezu. Tu je treba bili posebno pazljiv in previden, da se nc bi zgodila nesreča. Tudi vse naprave na samem jezu moramo pustiti povsem pri miru, čeprav so vredne ogleda, saj ima ta jez praktično vse elemente, ki jih morajo imeti veliki jezovi - celo ribjo stezo. Čez jez po ozki brvi na levo stran Bistrice in nato po betonskem delu jezu do naslednjih zapornic. Tu ali levo po lokah do Godiča ali pa desno naprej proti Kamniku -glej opis Slahovica-Kamnik (Kožcljc-va pot), nadaljevanje s priloženim tekstom, ki sledi spodaj. V prejšnjih nadaljevanjih je bilo opisano predvsem kako naj bi prišli iz Kamnika v Stahovico, sedaj se pa naj bi vrnili v Kamnik. Tudi lu gremo lahka po potek, ki so opisane v prejšnjem sklopu ■ pač v nasprotni smeri opisa in seveda po Se mnogo drugih poteh, ki lu niso opisane Stahovica - Kamnik (Koželjeva pot) Kožcljcva pot se začne v Kamniški Bistrici, pravzparav na parkirišču za avtobuse, in nato vodi ob Kamniški Bistrici po desnem bregu vse do Cal-cilovega kamnoloma. I u preide na levi breg. da sc nalo za kamnolomom vrne nazaj na desnega. Cez Bistrico gre spel v Stranjah po Plečnikovem mc-slu in nalo po levem bregu vse do Kamnika. Tu bomo uporabili samo lisii njen del, ki vodi od Stahovice do Kamnika. Ta pot (Godič-Kamnik) sc v svojem srednjem delu, ko vodi po lokah ob Kaminski Hisliici. odlikuje s posebne vrste idiliko, ki jo ob rekah v tako močno naseljenem področju, kot je Kamnik, žc težko srečamo: menjavajo sc gozdički in t ravniki, idealni za piknike (čc lc dobimo soglasje lastnikov) in ko sc ozremo proti severu, imamo objasnili dnevih in Čistem Ozračju prav posebne razglede proti hribom. Iz Stahovice gremo lahko po cc-sli na desnem in levem bregu liislri- ec do Plečnikovega mosta, vendar jc bolje iti po desnem bregu, ker je tam običajno bistveno manj prometa. Čez Plečnikov most pridemo na križišče na levem bregu in nato gremo po cesti v Godič okoli 50 m. Na leseni stavbi na desni sla dve planinski markaciji in takoj za njo zavijemo navzdol mimo hiš z oznako Godič 39 in mimo opuščene vodne žage Anice Iskra. Gremo mimo hiše Godič 43 in čez potoček, nato desno (levo gre pot v Godič) čez. čistino v gozdičku. Tu gremo po levi poti (slabo vidna markacija), čez cesto in naprej do naslednje ceste pred gramozno jamo. Tu zavijemo desno do ograje Graditeljevega skladišča in nato levo ob ograji in gozdem robu. Ob macesnu in lipi gremo desno ob gozdnem robu (naravnost pod ježo je viden kozolec) in skozi kratke pasove drevja do drugega kozolca. Desno od kozolca gremo po kolovozu, kjer jc na drevesu tabla z napisom »Prepovedano za vsa vozila«. Nadaljujemo levo po uhojeni stezi naprej skozi loke in pasove drevja, vedno se držeč leve strani gozdičkov, ki so na desni strani v smeri hoje ob strugi Kamniške Bistrice, do zapornice. Tu priteče voda z. velikega jezu za Mlinščico, ki je včasih tekla skozi cele Mekinje. In do sem pridemo tudi. če smo prišli čez Kamniško Bistrico po Velikem jezu. Naprej sta možni dve varianti. 1. varianta: Če gremo ob levi strani struge Mlinščice, dokler je to možno, pride čez Mlinščico kolovoz, ki sc vzpne na ježo. Po njem gremo na je- žo, nato pa takoj desno po njenem robu in na makadamsko cesto. Po njej levo in nato desno na asfaltirano cesto za hišo. na kateri je tabla z napisom »RIBOGOJNICA MIHOVO Po cesti desno skozi »FovSarijo« - po cesti dr. Tineta Zajca, dokler se med okroglim silosom in hlevom ne odcepi v desno navzdol makadamska cesta, ki privede mimo hiše Jeranovo 4 in kapelice do mrežaste ograje tovarne Ke-moslik. 2. varianta ki je bolj priporočljiva: Pri zapornici gremo čez Mlinščico in nato nekaj metrov tik ob njej (pazljivo, da ne pademo v vodo!) na uho-jeno pot. Po tej poti med Mlinščico in Kamniško Bistrico nizvodno in mimo ribogojnice MIHOVC Pot teče v glavnem po nasipu med drevjem vse do velikega travnika, lam je ob robu črn kovinski kriz. na katerega podstavku piše »Umrlim nasilne smrti po vojni 1945, Skupščina občine Kamnik, april 1994!«. Od kriza levo po stezici do kolovoza in po njem desno mimo hiše Jeranovo 4 in kapelice do tovarne Kemostik. Možno je pa iti od križa tudi kar naravnost po robu travnika in mimo barake čez lesen mostiček do tovarniške ograje. Ob tej ograji, kjer nas običajno oblaja pes čuvaj in mimo vhoda v tovarno na cesto, kjer je bil nekdaj most. ki ga je odnesla Bistrica med poplavo leta 1990. sedaj pa je tam samo most za cevovod. Po cesti nekaj deset metrov levo, na prvem križišču desno in mimo »Zarje« do Kamnika. (nadaljevanje prihodnjič) B. POLLAK V (jodiču. Zadaj Veliki zvoh, KoSulna, Mokrica in pred njimi Osredek. Planjava in Kamniški vrh _ .:' naprav. KI ii siavi ja.io Cl l nm umi ini'.ka iisianova Ml sto V zda. /vi /ni dh/avi moniani NAJVIŠJE Ml SKI NA SICILIJI IANI. HIMNA) izroči ni in vhodni [iii vode KIRURŠKI POSEG NA 111II SPRIMEK PRODNIKOV IMI III M IGRAI CA (POTTS) DVIGNJEN PH0S10H /A NASTOP IME SLOV. HAI I MINI (MLAKAR) IMF GRŠKE CRKE-R" IVAN KLEMEN KANADSKI OTOK MED HUDSONOVIM PRELIVOM IN /Al IVOM UNGAVA IME SLOV PEV (MUŠlC) IMF PEVCA (CREOLE) PRAŠIČEK, KI ŠE SESA VEČERNO 7V0NJFNJI SLOV PES KAREL DESTOVNIK ST PREDP V Si STAVI JAN KAH ZA TRI NEBESNO TELO, KI KROŽI OKOLI SONCA ANDREJ NOVAK IME DIRKAL I0RMUTI i (SENNA) TANKA MREŽASTA TKANINA ZA ZAVESE SAMICA TIB. BIVOLA BOLANA ■ uzrl OCENITFV. RED rim boginja jeze ANJA KALAN JARKI PRI KOPI ST PERZ KRALJ MUZEJSKI ZNANSTVENI DELAVEC MESTO V ALTAJSKI RUSIJI NAJLEPŠI PRFDSTAVNIK IZ RODU KUR KRAJ. KJER SE REKA IZLIVA MLADO GDVI DU TELIČEK OZNAKA ZA SARAJEVO ODŽAGAN! KOS DEBLA POD/1 MNI ŽUŽKOJED JOŽE OSTERC OTROK. KI SE NE DA UTOLAŽITI DELAVEC KI OVIJA RASTLINE slavka lil avindva gor MASIV V SIV UIICI.II. Silil / ROGOV AM SMIIf: (CINIIV) PEVKI ITI0I1NIK JUŽNO NASELJE KAMNIKA POSODA ZA PRIPRAV MASLA AVT0-M0T0 NOVICE ultra KRATKI VALOVI AER KACA (PURSA) zajedah C. ki Pili nasa bohi i tih viisiakiihi (I ešcevka) PHEBIVAI KA JAPONSKE ZAGREBŠKA INDUSTRIJA FI1M0V BANKOVEC ZA PET ENOT ani .i i sk ii snik n SLIKAR (IIIVVARII) SRBSKI 7, SKLON IMI NA HAIKI hI IIIVAI AMONIAKA l'l SNl'.KA PRISPODOBA asih sumih bog sonca del cloveš telesa veznik v Časovnih odvisnih stavkih napad naskok HRAPAV, PRASKAV SLOV PALE ONTIII OS (SREČKO) ZA1IV NA KANAKS o GRAN CANARIA Čistiti pleve 00 ŽIT* na vijnici IZRAILSKO PRISTANIŠČI PAIII A Alllllil igrai i c omiiiijki ii kocina v žilah MFS10 V I HANI.I.II, 011 R. RONI apninic, ikravf c franc PIS zola IMF AM FILM IGRAL (GARDNERl IME.DVEH GRŠKIH JAVNIH /INSK, PRIJAH LIKI III IIZ0IA IIIOTJNA IN SI IKAR.IA APIIA LASTNIK TOVARNI MOŠKO IME drugi izraz za tur SI ADK0 KRH PK.IVMZ NADEVOM MED V satju IIAKH0VA PALICA KR0ZN0 VOZlSCl ŠVEDSKI SMUČARSKI CENTER MESTO BLIZU MFX!KA HlADN0 0R0ZJF ■KIR. BRANO NAZAJ D PRITOK VISLE NA POI JSKFM ki ima.1,to zašita guba všivfk majhno 0K0 BODICA PRI KLASU KRATICA /A -NE VI: M IMI NA- ZAGOVORNIK DARWIN0VF EVOLUCIJE VIDA PETROVClC GOREČ. ZAGNAN IIAIJSA PALICA FlZOLOVKA STRIM HIŠNI BOG VARUH OGNJIŠČA ANGLEŠKA BESEDA (KONEC) otok. dom Čarovnice KIRKE UUVATI PRFDMFTF mesto v sr delu portu galske Kamniško kegljišče včeraj, danes, jutri Odbojkarji vodijo In vendar se kotali. Kegljaška krogla namreč. Kljub mnogoterim težavam, s katerimi smo se in se se vedno srečujemo kegljači Keg-ljaškega kluba Kamnik, nam uspeva dokaj uspešno zastopati nekdanji sloves kamniškega kegljanja Ker ni namen tega sestavka opevati naše uspehe in opravičevati neuspehe v pretekli ali tekoči tekmovalni sezoni, bom omenil le najpomembnejše. Ženska ekipa je ostala v prvi državni ligi, fantje obeh moških ekip se vsak v svoji ligi trudijo in uspevajo obdržati stik z vodilnimi ekipami in le malo športne sreče je še potrebne za napredovanje v višjo ligo. Pohvalimo se lahko tudi z mladinsko državno prvakinjo, to je našo Simono Hren. malim Gašperjem Burkeljco, ki je med najmlajšimi najboljši v Sloveniji. Naj mi ne zamerijo vsi neimenovani, ki nesebično, polni volje in zagnanosti prispevajo, da kljub praktično nemogočim pogojem dela v Sloveniji še vedno nekaj pomenimo. Zakaj so ti pogoji resnično na meji normalnega, je kamniškemu občestvu dobro znano. Da osvežim spomin tistim, ki so pozabili in da potrkam na vest tistim, ki so nas zaradi svojega nedela, in-diferentnosti in tudi malomarnosti (da sploh ne omenjam osebnih interesov), pahnili v ta položaj, naj povem samo lo. da smo edini kegljači brez svojega kegljišča. Nekoč smo ga imeli, že v kratkem času bo na tem mestu nova, za Kamnik »prepotrebna* drogerija in velik kup naših spominov, znoja in seveda jeze na tiste gospodar- je in vazale (beri predsednik skupščine občine, predsednik izvršnega sveta občine itd.) Kamnika, ki so iako lahkodušno podarili kegljišče, zgrajeno iz denarja kamniških delavcev. Tudi to bi že skoraj Slo v pozabo, če nas ne bi pred dnevi iz. poštnih nabiralnikov presenetil znan obraz kandidata za župana, ki nam zagotavlja, kako ima to mesto rad (verjetno ga takrat, ko je kegljišče z njegovim ministrantstvom »odfrle-lo« v privatne roke, še ni imel). Jeza se jc spremenila v užaljenost na eni in strah na drugi strani. Zakaj? Danes le vidimo konec našega »gostačenja« po tujih kegljiščih, ki je drago tako v denarju kot v času. Mnogi sestanki, dogovori, soočenja in prepričevanja, ogromno pomoči s si rani g. Smol-nikarja in nekaterih njegovih sodelavcev je končno le rodilo sadove. Bolje rečeno, jih še rojeva, pa vendar so nekateri rezultati že oprijemljivi. Izbrana je že lokacija novega kegljišča, izdelana je projektna naloga za lokacijsko dokumentacijo in določena sredstva snu« ze pridobili in to samo zaradi nepopustljivosti sedanjega župana pri pogajanjih z. novim lastnikom objekta bivšega kegljišča (gotovo vam jc znana zgodba o sodni »plombi«, ki jo jc prav tako izposloval sedanji Zupan Smolnikar in na njej kljub pritiskom vztrajal). Res gre veliko zahvale za ta nas boljši jutri prav sedanjim uslužbencem občine, veliko pa smo jo dolžni tudi mnogim od sedanjih svetnikov, ki so znali pravilno presojati in odločati. Upamo, da bo tako tudi v bodoče. In vendar se jc nekje v podzavesti pojavil že prej omenjeni strah. Volitve. Možni novi, stari oblastnik, ki jc žc dokazoval svoje kvalitete in sposobnosti, zaradi katerih mi danes nimamo več kegljišča, nam prav zato nc obeta nič preveč dobrega. Bojimo se, da bi z njegovo izvolitvijo za nas nastopil »odmor«, kot ga tako rad predlaga za govorniškim odrom v parlamentu ali pa bo preprosto rekel: »Dost' v's 'mam!«. Šc nekaj sem jih dolžan omeniti, tiste, ki nam zaradi pičlo odmerjenih državnih ali občinskih sredstev sploh omogočajo naše delovanje. To sta F.TA Kamnik, pokrovitelj ženske ekipe, in CAI.( II Kamnik, pokrovitelj moške ekipe, ter še mnogo drugih, ki nam s svojimi prispevki ves čas izdatno pomagajo. Vsem leni gre naša velika zahvala. Zaenkrat naj bo dovolj o kegljišču in kcgljačih. Ta prispevek je tudi po mojem okusu malce preveč »politično« obarvan, pa žal nc gre drugače. Izučila so nas pretekla leta, izučili so nas ljudje, ki so se šli in se šc grejo politike le zase in svoje koristi, izučilo nas je, da moramo svoja hotenja in spoznanja glasno ter odločno uveljavljali, pa četudi samo z. udeležbo na volitvah. Tam pa bomo prav gotovo vsi člani in članice Kcgljaškc-ga kluba Kamnik, naši somišljeniki in vsi tisti, ki imamo Kamnik zares radi. Za Kegljaški klub Kamnik BOGDAN STEKLASA Mednarodne galopske dirke Bled '98 Nase KŠD RHODODENDRON iz Volčjega Potoka je v juliju sku-paj s KONJEREJSKIM DRUŠTVOM ZA GORENJSKO RADOVLJICA ter s ŠZGS-JCS organiziralo MEDNARODNE GALOPSKE DIRKE BLED '98. Galop se je tako na Bled vrnil točno po šestdesetih letih. Ideja se jc porodila v našem društvu lani, po dobro obiskani in izpeljani dirki na mengeškem polju. Obiskali smo g. Ivana Bizjaka, predsednika Konjerejskega društva za Gorenjsko. Predstavili smo naš program z Zeljo, da bi s to prireditvijo uspeli na Bledu. Zupan občine Bled. dipl. inž. Vinko Gojc. je sklical župane širše Gorenjske. S slikovnim materialom in seveda dokaj zgovorno smo jim predstavili načrtovano prireditev. Obljubili so moralno in tudi finančno pomoč (občine Bled. Radovljica. Bohinj. Naklo, Šenčur in Kranjska Gora). Takšna prireditev nc zahteva samo dobre organizacije, ampak tudi veliko denarnih Atraktivna točka Iztoka Dolenca in žrehca Jacka. sredstev, od katerih največji delež predstavlja nagradni sklad. Poslali smo prošnjo na MzF. RS za zmanjšanje oz. oprostitev dajatev od nagradnega sklada, saj si ta šport šele utira pot v Sloveniji. Na odgovor Se čakamo in upamo, da nam bodo prisluhnili. Da jc prireditev turistično naravnana, se vidi že po tem. da si tekmo ogleda od 3000 do 5000 gledalcev. Na takšno tekmovanje pripeljejo konje iz veliko držav, jezdeci, ki so po večini poklicni jockevji, pa so sami tujci. Popeljali smo jih okoli Blejskega jezera in niso zadrževali navdušenja nad tako lepim krajem. Na koncu so nam naročili, da jih drugo leto zagotovo povabimo ter da bodo s seboj pripeljali tudi prijatelje. Da je stvar zanimiva tudi z gospodarskega vidika, se vidi že po tem, kdo vse stoji, za temi konji. To so vrhunski trenerji, veterinarji, proizvajalci krmil, prodajalci opreme za konje kot tudi za jahače ter nc nazadnje lastniki in oskrbovalci konj. Še kako je to gospodarskega pomena, sc bo izkazalo šele v letu 1999. ko bodo prisotne STAVE. Upam. da bo v pridobivanju za koncesijo uspelo SKB banki, saj nas v tej disciplini kot sponzor podpira povsod v Sloveniji. Ne nazadnje je to sport, ki pritegne tudi veliko število mladih. saj je to pač FORMULA I v konjeniškem športu, mladi pa imajo radi bil rosi in dinamičnost. Veliko mladih se poizkusi ludi na samem tekmovanju v dirkah športnih konj. Dosti jih ima že opravljene izpile za licencirane jahače, veliko pa jih je ze lastnikov konj in i renirajo v disciplinah, ki so jim najbolj pri srcu. Radi se ukvarjajo z VVcstern sii-lom jahanja okoli sodov. Na Bledu smo imeli dve dirki športnih konj in dve dirki čistih angleških galo-perjev. Dirka arabskih konj je zaradi premalo prijavljenih konj (trije) odpadla. Izkazalo se jc. da jc zanimanje /a dirke polnokrvnih športnih konj v Sloveniji veliko. Tako je v dveh dirkah pomerilo med seboj moči kar 13 športnih konj s spretnimi jezdeci in tudi dve dekleti sta sc uspešno borili med njimi in sicer Mar jelka Padar in Živa Prunk. Nedvomno pa si pohvalo zasluzi Matej Buli. ker je bil zmagovalec obeh dirk. V 3. in 4. dirki polnokrvnih an- gleških konj na 1800 m oz. na 2200 m jc bilo 10 odličnih konj. ki so tudi žc v,rednem treningu. Lansko leto je bilo v Sloveniji 7 lastnikov angleških konj, ki sc udeležujejo dirk, lelos jih je že 18. V 3. dirki je slavil Jan Kovar s Slovaške. jockcy je bil Szilard Szil-ka, tudi Slovak. Andreja Zaletel, ki je jezdila žrebca Lypharda. pa jc zasedla odlično 2. mesto. V četrti dirki pa je slavil zmago Franc Okoren z. ž.rcbcem Oktilionom. v sedlu pa je bil jockev Chrislopber Both iz Velike Britanije. Uinsko-Iclni zmagovalce mengeškega polja žrebec Cadyk pa je zasedel 3. meslo. Kot popestritev pa je bilo vve-slern slil jahanje okoli sodov, ga-lopska dirka kmečkih konj in modna revija g. DEBEVCA v spremstvu konj. Presenetil je s svojimi izvirnimi modnimi kreacijami in se kljub svojim tetom na naše vabilo z veseljem odzval. Kdor je bil na Bledu, se jc lahko prepričal, kako so se kamniška podjetja, ki so nam prisluhnila ob prošnji /a sponzorstvo, predstavila na Bledu. Takšno sodelovanje potrjuje, tla je moč v povezovanju in medsebojnem sodelovanju. Na koncu bi se rada zahvalila vsem sponzorjem in vsem, ki so kakorkoli prispevali, da je prireditev uspela, predvsem pa delavnosti, preudarnosti in vestnosti organizacijskega odbora. V imenu organizacijskega odbora MARIJA DOLENC Odbojkarji ekipe Titan Kamnik so po prvih petih krogih prve odbojkarske lige na odličnem in zasluženem prvem mestu. Toliko bolj razveseljuje dejstvo, da so dosegli zmago kar proti trem, še pred ligo favoritom. Mnogi sc verjetno sprašujete, kako jc to mogoče, glede na bledo lansko sezono. Za to so zaslužni trenerji, igralci in pa funkcionarji kluba, ki jih pogosto pozabljamo. Tako lahko omenim v prvi vrsti Toneta Smolnikarja, predsednika kluba. Tako so v kamniški dvorani pred navdušeno množico gledalcev, kar 600 sc jih je zbralo, premagali tudi Olimpijo z rezultatom 3:1. Kamničani so z izvrstnimi začetnimi udarci takoj prevzeli pobudo ter so zlahka dosegali točke, predvsem zaradi dobro postavljenega bloka in udarnih napadov. V drugem nizu si nobena izmed ekip ni priigrala večje prednosti do rezultata ll:H) za Titan, ko so gostje z boljšim blokom in napadom izenačili v nizih. V nadaljevanju p;i sta'ekipi prikazali igro, ki je nabito dvorano dvignila na noge. Raznovrstne akcije in obrambe so sc vrstile na obeh straneh. Kamničani so na kon- cu niza z boljšimi akcijami, v napadu sta bila neustavljiva Luka Slabe in Jani Malovič, vseeno prevladali. S podobno igro sta ekipi nadaljevali tudi v četrtem nizu. Kamničani so nadaljevali odlično in s prodorno igro vseskozi vodili in na koncu zasluženo zmagali. Na gostovanju v Žužemberku (v lanski sezoni so proti tej ekipi kar dvakrat izgubili) so odšli brez poškodovanega reprezentan- ta Gašperja Ribića. Gostje so v prvem nizu sicer vodili, vendar so se Kamničani zbrali ter dosegali točko za točko. Z borbeno igro sta se zopet izkazala Luka Slabe in Jani Malovič. Brez težav so tako osvojili zmago brez izgubljenega niza, torej 3:0. (iledalee vabim na tekmo osmega kroga proti ekipi Fužinar-ja, ki bo 28. novembra. JOŽE JANKOVIČ Prva ekipa v sezoni 9HI99. Stojijo: pomočnik trenerja Danijel Habjan, Dušan Plahuta, Gregor Orel, Gašper Ribič, Gregor Kumer, trener Iztok Kšela. Klečijo: Jani Malovič, Marko Turk, Mitja Koprivec, Luka Slabe, Toni Smuč. Strelske novice v oktobru V leni mesecu so sc s polno močjo razmahnile tekme in nastopi z zračnim orožjem. Ze takoj v začetku meseca so naši člani nastopili na Pokalu železarne v Štorah. Ekipno so zasedli .3. mesto, posamezno pa so med 60-timi tekmovalci iz cele Slovenije dosegli: Miha Radej 4. mesto s 584 krogi, Renata Ora-žem 6. mesto s 582, krogi in Burja Damjan 22. mesto s 572 krogi. Istega dne je pionirska ekipa nastopila na I. kolu Pokala prijateljstva v Lendavi Za našo ekipo so nastopili Simon Podgoršek ter brata Jure in Grega Ugovšek. Ekipno so osvojili odlično 3. mesto med 22 ekipami, predvsem po zaslugi odličnega Simonovega rezultata. Nastreljal je 182 krogov in si tako priboril 2. mesto. Najboljši Kamničani so letos ponovno nastopili na tradicionalnem 10. tekmovanju za Zlato diabolo. V Trbovlje, kjer jc tekma potekala, so potovali štirje naši strelci. Naj povem, da sc tega tekmovanja lahko udeleži le prvih pet strelcev iz vsake kategorije na državnih prvenstvih. Tako nastopijo vsi najboljši v enotni konkurenci. Zmagal jc Rajmond Debevec s 596 krogi, naši pa so se uvrstili takole: 5. m. Miha Radej 581 kr., 7. m. Renata Oražem 579 kr., 18. m. Damjan Burja 569 kr„ 20. m. Spela Siiar 564 krogov. V oktobru pa sc jc začela tudi prva državna liga z. zračno puško in pištolo, ki bo odslej potekala na turnirski način. Prvega turnirja v Rušah sla se udeležili ekipi puškašev in pišto-lascv iz. Kamnika. Ekipa puškašev v postavi Miha Radej, Re-naia Oražem in Vesna Zore jc zasedla 7. meslo, posamezno pa je bil Radej 12., Oražmova 20., Zorctova 24. Ekipa pištolašev v postavi Bojan Burja, Martin Pogačnik in Janez Johansson jc prav tako os- vojila 7. mesto, posamezno pa jc prijetno presenetil Johansson z 9. mestom in odličnim rezultatom 562 krogov. Pogačnik jc bil 27. in Burja 29. IRENA RADEJ iMITNICE SLOVENIJE 1998 7. novembra so člani športnega društva POLICIST Kamnik (združuje vse športa in rekreacije željne zaposlene na PP Kamnik) priredili že tradicionalni, 3. turnir policijskih postaj starih mest Slovenije v košarki, imenovan MITNICE SLOVENIJI 1998. Na turnirju so sodelovale ekipe policijskih postaj iz Kobarida, Izole, Ljutomera, Žalca, laškega, Radovljice, Škofje Loke, Metlike, Grosupclj, Ptuja in Kamnika. Turnir, ki so ga omogočili in podprli ob Občini Kamnik še številni drugi sponzorji, se jc pričel po žrebanju ob 9. uri. Zaradi števila ekip (II) so ekipe do- POLUNALE: METLIKA : GROSUP1JI 17:11 PTUJ : ŽALEC 14:8 za 3. mesto: GROSUPLJE : ŽALEC 21:17 VELIKI FINALE: METLIKA : PTUJ 20:14 NAJBOLJŠI STRELCI NA TURNIRJU: Danilo ŠKOT (Grosuplje), 44 doseženih točk. PO oceni organizatorjev jc bila »najbolj talentirana ekipa« iz LJUTOMERA Ob koncu tekmovanj jc sledila podelitev priznanj. Domača ekipa, ki je nastopala v poslavi: Martin DRNOVŠEK. Melod VIDMAR, Branko Točni pristanki se vrstijo ZaJcjjuček jadralnopadalsklh tekmovanj \ točnosti pristajanja se tradicionalno odvija v Slovenj Gradcu on pobočjih Rahtela. Hrib Je nadvse prtmereB za taksna tekmovanju, ker pa Je relativno nizek, tudi ni Izpostavljen močnejšim vetrovom. Zadnjega tekmovanja v točnosti pri-siiijiiiiiu t <>k\irti Pokala Slovenije v tej disciplini seje udeležilo pet-najsi tekmovalcev Iz Baleta, ki so kljub ne preveč točnim pristankom zabeležili nekaj solidnih uvrstitev. Med posamezniki Je bil najboljši kamniški tekmovalec Iztok Hribar, sledi mu na Štirinajstem mestu Dtt-San Otehek, točke za Slovenski pokal, ki jih prinaSa uvrstitev t tri-deseterico, pa sin osvojila Se Jernej Zdešar in Vssdrej Koienc. POLKI' pn. seje zopet zelo dobro odrezal v ekipni konkurenci, kjer je usvojil drugo meslo Iza vsako ekijx) štejejo trije najboljši tekmovalcih prvo mesto so osvojili tekmovalci Metulju I/, liimskih Toplic, tretji pa so bili tekmovalci z Vrhnike. S tem seje sezona tekmovanj v točnosti pristajanja za Slovenski /x>-kal za letos zaključila. Tekmovalci POLKT-u so dottegll nekaj lepili In tudi odmevnih rezultatov, se s precej večjimi ambicijami pa se bodo pripravili na naslednjo sezono. V društvu zori ekipa mladih in obetavnih tekmovalcev, na katere je potrebno v prihodnosti zagotovo računali. -do- poldne igrale predtekmovanje po zamisli organizatorjev lako, da je vsaka ekipa odigrala vsaj 2 tekmi in po 9 odigranih le-kinah se je najboljših 8 ekip uvrstilo v četrtfinalrte tekme. Ker so sc vse tekme igrale na enem - osrednjem igrišču športne hale Kamnik, so trajale 2x8 minut (razen tekme za .3. mesto in finale). ČETRTFINALNE TEKME: METLIKA : LJUTOMER 12:10 GROSUPLJE : KAMNIK 31:6 Ptuj : Skopja loka 22:9 LAŠKO : ŽALEC I2:I6 HRIBAR. Brane LAVRIC. Mal-jaž BIRSA, Janez KLOPĆK . Danici SINKO, Maljaz RAVNIKAR in Drago LAZAR, sc sicer tekmovalno ni najbolje izkazala, locla vsi policisti PP Kamnik in drugi člani ŠD Policisl Kamnik so se izkazali kot vrhunski organizatorji največje športne prireditve policistov v Sloveniji. Ob koncu tekmovanja so organizatorji zadovoljnim udeležencem obljubili, da sc ponovno srečajo na 4. MITNICAH siovini.ie, novembra 1999. RADIVO.I UROŠEVIČ TENIŠKI KLUB Slazenger Kamnik, vabi vse člane in ljubitelje tenisa na redni letni občni zbor, ki bo v četrtek, 26. novembra, ob 19. uri, v prostorih Obrtne zbornice Kamnik, Kolodvorska 4 (železniška postaja Kamnik mesto). Kamniški OBČAN OD TU IN TAM I Ji. novembra 1998 77 TK SLAZENGER KAMNIK Iz rokovnjaškega Malo uspeha na Bergantovem w. |# . memorialu Življenja [11 J Letošnji Bcrganlov mcmorial (med-narodno prvenstvo Maribora za fante in dekleta do 14 oziroma 16 let) jc bil eden najmočnejših doslej, saj je na njem igralo več kol 2(X) igralcev iz 18 drŽav, prvič pa so na njem igrali ludi Američani. Igralci IK Slazengcr Kamnik Bačar, Mlakar, Crnkovič, Čev-ka in Pogačar so bili v konkurenci fantov do 14 let zaradi dobrih uvr-slilev na slovenski jakostni lestvici vsi uvrščeni v glavni turnir, kjer pa so imeli le malo uspeha. Le Pogačarju se jt uspelo uvrstili v drugo kolo, medtem ko so vsi ostali dokaj prepričljivo izgubili Ze v prvem kolu. Čeprav je moral Pogačar zaradi poškodbe Hrbta tekmo drugega kola predati, jc kljub temu dobil novih descl točk in sc povzpel na 257. mesto mednarodne lestvice dečkov do 14 let. Tekmovanje jc pokazalo, da slovenski igral ci spadajo v sam svetovni vrh, saj so se v pollmalc uvrstili Štirje niši igralci. Zmagovalec je postal Ljubljančan Luka Gregorc, sicer prvi nosilce na tc- V oktobru smo v VVZ Aniona Medveda enota »Pestrim«, s pomočnicama Miro in Damjano organizirale prvi jesenski piknik za otroke in njihove starše ter sorodnike. Program je vseboval različne dejavnosti: najprej so se predstavili otroci s petjem, sledila je ig ra »Debela repa«, na pečki se jc pekel kostanj, ki jc šel vsem v slasl. Iz čislo prave sliskalnice pa je po nekaj minutah pritekel mošt, s katerim smo si poplaknili suha grla. Otroci so se preizkusili v lickanju koruze ler trclju orehov in verjemite mi, zabavali so se! Pod spretnimi rokami staršev in ob pomoči otrok jc naslajal cu dovil izdelek iz jesenskih sadežev, plodov in semen. Tudi tu jc bilo veliko smeha. Zanimiva figura Botra .lesen jc bila v avli vrtca na ogled ves leden. ob vseh teh dejavnostih nam je čas kar prehitro minil. Popoldne j« minilo v veselju tri smehu, brez velikih iu majhnih Iczav. ki spremljajo družine v sivi in manj sivi vsakdanjosti. Popoldne, ki je bilo jesensko obarvano, pre/ivelo skupaj s starši in otroki, jc na prvi pogled nenačrtovano vplivalo m di na poglabljanje povezanosti in sodelovanja, ne nazadnje pa tudi na odnose med slarsi, otroki in v/!'o|iieljicanii„Na koncu zahvala tudi vam, dragi starši, kaju brez vašega sodelovanja, lako prijelne- ga srečanja ne bi bilo. Zavedajmo sc, kako pomembno in potrebno je gojiti prijateljstvo koi vrednoto, da bomo izpolnili krnovanju in drugi igralec s svetovne lestvice. Kamničani se bodo do konca leta udeležili še velikega mednarodnega tekmovanja v Umagu, od pomembnejših domačih nastopov pa jih čaka šc ekipno prvenstvo, lipi in ma-sters (zaključno tekmovanje najboljših dvanajst igralcev do 14 let), kjer najbolje kaže Urošu Mlakarju iu Andreju Bačarju. Rezultati 1. kolo Andrej Bačar : Goran Vujaklija (CRG) 2/6; 1/6 Miha Crnkovič : Ivan Simovič (CRO) 1/6; 2/6 tJros Mlakar Tomaž Jamnikar (SLO) 2/6; 3/6 Anže Cevka : Adrian Szatmarv (HUN) 4/6; 4/6 Aleš Pogačar : Dare Vršič (SLO) 6/ 2; 6/3 2. kolo Malija Maric : Aleš Pogačar 1/4; predaja pričakovanja nas vseh, ki se vsak dan srečujemo pred vrati skupine »Petelinčki«. IRENA MARTIN.1AK, vzgojiteljica ZA VARČNO OGREVANJE - sobni termostati, - termostatski ventili Danfoss, - regulacijska avtomatika v trgovskem centru Duplica Ljubljanska 21/k, 1241 Kamnik tel./faks: 810-380 Rokovnjaški zbori Rokovnjači so imeli tudi svoje skupščine ali zbore, ki so jih imenovali »kurjavšče«. Sklicali so jih ponoči v zelo oddaljenih gozdovih. Teh zborov so se ponavadi udeleževali tudi tisti rokovnjači, ki so kot rokovnjaški »sim-patizerji« bivali med ljudmi in vohunili za rokovnjače. Ženske sc, razen najhujših razbojnic, praviloma niso udeleževale teh srečanj. Na teh zborih so sc posedli okrog grmade in kadili tobak, ki so ga kot tihotapci imeli dosti na zalogi. Častno mesto sta imela »papež«, ki jc tudi predsedoval tem zborom in »papežinja«. Pripovedovali so, kje so hodil, kaj so nabrali za skupnost, kje je največ nevarnosti, kaj pravijo ljudje O njih in kje bi sc splačalo v kratkem napasti. Na teh zborih so se tudi medsebojno pohvalili ali pokarali ter se obtoževali pred svojim vodjo. Po končanem uradnem delu so imeli »finiVanje« - t. j. veselico. Za to priložnost so rokpvnjačice nanosile skupaj raznovrstne pijače in jedila in pripravile velik obed. Najbolj priljubljena pijaca je bila »palenka« (žganje). Med obedom so rokovnjači prepevali svoje pesmi in sc norčevali iz, sveta. »Nufanjc« (obed) jc trajalo tako dolgo, dokler niso vsi siti in »paporbani« (pijani) v krogu »podromali« (zaspali). Kdor se brez tehtnega vzroka »kurjaščev« ni udeležil, je bil razglašen za begiinett in tovariši so mu ob prvi priliki pomagali na oni svet. Preden so ga usmrtili, pa so imeli navado, da so mu izpolnili zadnjo željo. Če jc obsojenec prosil duhovne tolažbe, jc odšel eden od rokovnjačev po duhovniku. Mežnar ni smel z, njim, tudi zvonili ni smel. duhovnik pa je imel celo pot zavezane oči. dokler ga rokovnjač ni privede! v goščavo. Komaj jc prejel skesani rokovnjač zakramente, že so izvi sili sodbo, duhovnika pa so z zavezanimi očmi odpeljali nazaj iž goščave, laka pola so pogoslo hodili duhovniki v hribovskih župnijah v okolici Kamnika. Izvor rokovnjačev Kdaj in kje se je začela rokovnjaška služba na Kranjskem, ni znano. Vodiški kaplan Ignacij Valenčič poroča leta 1841 kranjskim stanovom, da se rokovnjači ali plajšarji že nad dvesto let »okoli vlačijo, prosijo, kradejo in ropajo«. Ta letnica je točna, če se poročilo Valvasorja v drugi knjigi dela »Slava vojvodine Kranjske« na strani 119, nanaša na to roparsko družbo. Na tem mestu poroča namreč Valvasor o nekem Kljukcu, rojenem v Jami nedaleč od Kranja, ki jc bil v tistem času vodja roparske čete. Načela in dela te čete sc popolnoma skladajo z načeli poznejših rokovnjačev. Tako imamo lahko.tega Kljukca za začetnika kranjskih rokovnjačev. Valvasor poroča, da jc Kljukcc zbral okoli sebe latinsko družbo: cigane, propadle študente in druge brezdelneže ler jih vodil pod svojim poveljstvom kot »pravi poglavar v vseh zlodejstvjh«. Ogoljufal, oropal in okradel je veliko ljudi na Koroškem, Štajerskem in Kranjskem. Napisane so ćele knjige o njegovih početjih. Ujeli pa ga niso mogli, čeprav so mu poslavljali vse mogoče zasede in pasli ter za njim vohunili. Valvasor omenja tudi nek »red modrecev« (Prodenlenorden), ki je bil razširjen po Avstriji in južni Nemčiji in naj bi bil tudi zaveznik kranjskih rokovnjačev. Tudi Kljukcc naj bi bil član te združbe, Iz vsega lega moramo sklepali, da je bil Kljukcc s svojimi tovariši pravi predhodnik naših rokovnjačev in del velike druščine, ki se je klatila po gozdovih ob reki Donavi, To mnenje podpira t ud i dejstvo, da je bilo med slovenskimi rokovnjači veliko Nemcev, Madžarov, Italijanov, Hrvatov in delno Cehov. O pestri narodnosni sestavi priča tudi poseben rokovnjaški jezik. Kranjska dežela naj bi bila središče vseh teh rokovnjaških združb, zato jc tudi zaradi njih toliko pretrpela. Slovenski rokovnjači. pomešani z drugimi, so bili razširjeni po Kranjskem Primorskem, Furlaniji, Koroškem, južnem Štajerskem in Hrvaškem. Najboljša zavetišča so jim bili temni gozdovi in goščave. Najboljši pogoji za rokovnjače na Kranjskem pa so bili ravno v kamniških planinah. V dolgi bistriški dolini so se širile velikanske goščave od Stranj pa do vrha planin. Tukaj so imeli kamniški meščani več stoletij gozdove, ki so jih vsako leto izsekovali. V tej samoti so obstajale oddaljene divjine, kamor nekoč po več desetletij ni stopila »poštena človeška noga«. Te gošče so bile torej dom rokovnjačev. Pravo središče rokovnjaškega kraljestva pa je bilo ob nekdanji kranjsko-šta-jersko-koroški tro-meji. pod Sedlom ali »Jermanovimi vrati«. Čez to nižavo je namreč najkrajša pot s Štajerske na Kranjsko. Neporaščeni vrhovi, ki se vrste okrog očaka Grintovca in nepregledni gozdovi proti jugu so bili rokovnjačem naravna trdnjava. V tej divjini je torej pre-stoloval rokovnjaški »papež«. Svoje »vladarske« podružnice je imel: za Koroško na planinah nad Črno in Železno Kapljo, za Štajersko v gorah med Solčavo in Gornjim Gradom in za Kranjsko v »Udnem Borštu« pri Kranju. Pri vladanju so mu pomagali zvesti pomagači, ki niso ubogali nikogar razen njega. Najbolj imenitnih med njimi je bilo 12. Ti so lahko nosili naokrog malhe. Če si je pa kdo od nižjih rokovnjačev drznil nositi malhe, so ga pretepli in mu vzeli iiabciaccno blago. Iz teh središč, so se torej odpravljali ropat na vse strani. Poleg samih potomcev rokovnjačev so v rokovnjaške vrste vstopali predvsem kmetje iz vasi in župnij, ki so ležale sredi gozdov, ločenih od ostale civilizacije. Takšnih krajev pa je bilo ob vznožju planin veliko, zato rokovnjačev ni nikoli primajkovalo. Da so za časa cesarice Marije Terezije rokovnjači »rogovilili« okrog Kamnika, sklepamo iz nekaterih pisem tedanjih mekinj-skih opatinj Maksimiljane Le-opoldinc Gallenberg (1729-1758) in Bernardine Batthyjani (1758-1770), ki se večkrat pritožujeta nad ljudmi, ki vznemirajo njune podložnike in delajo škodo samostanskim zemljiščem. Ti »vzne-mirjalci« so bili morda rokovnjači, Kljukčevi nasledniki. Ti so po stari navadi koga ubili, naredili razdor med vaščani ter se sami s tem okoristili in prestavljali mejnike. Kakor so bili prvi Kljukčevi pristaši nekoliko bolj omikani, tako so se rokovnjači iz »Udnega Boršta« odlikovali po tem, da so bili lepše oblečeni kakor krneči fantje in so radi komunicirali z vaščani. Kmetom niso storil nič hudega, ropali pa so bogataše in cerkve. Na Kranjskem se je v času Napoleonskih vojn »roparska zalega« močno pomnožila. Takrat so vstopali k rokovnjačem: izprijeni dijaki, oproščeni kaznjenci in obubožani kmetje. Tu se je dalo namreč brez truda in dela dobro živeti. Po koncu Napoleonskih vojn, za časa cesarja Franca L. so morali služiti fantje pri vojakih 14 let. Zato jih je veliko pobegnilo na Beneško ali Hrvaško, zlasti na Kranjskem pa so množično bežali v gozd k rokovnjačem. K temu so pripomogle Se slabe letine v letih 1817 in 1818. ki je povzročila tako lakoto, da so, kot poroča neki kronist, »ljudje od lakote kar na tla legali in travo grizli«. Najbolj močni pa so bili rokovnjači med leti 1800 in 1853. Iz tega časa je tudi največ ohranjenih pripovedk o ro-kovnjačih. Najbolj dejavni so bili v kamniškem, kranjskem in brd-skem sodnem okraju. DAMJAN IIANĆIĆ UDŠKA V KAMNIKU (več kot plesna tola) V F1TNES CENTRU »VITA RT«, Parmova 19 ■B" 064/415-000 061/831-644 PRIČETEK PLESNIH TEČAJEV V PETEK, 20. NOVEMBRA PREDŠOLSKI OTROCI od 4. leta dalje 1. stopnja ob 18.15, 2. stopnja ob 17.30 OSNOVNOŠOLCI - 1. do 4. razred 1. stopnja ob 18.15, 2. stopnja ob 16.15 OSNOVNOŠOLCI - 5. do 8. razred 1. stopnja ob 18.15 TEČAJI DRUŽABNEGA PLESA za odrasle in mladino 1. stopnja ob 19.30, 2. stopnja ob 19.30 VPIS IN PRIJAVE: pol ure pred pričetkom posameznega tečaja v športnem centru »Vita fit« v Kamniku. Zamudniki se vpišejo na 2. vaji! ZA VAS TOPEL DOM! DOSTAVA KURILNEGA OLJA Marjan Dragar, Vrhpolje 280, 1240 KAMNIK POKLIČITE: 061/831-582 041/691-325 5. seja skupščine Športne zveze občine Kamnik Mlatenje prazne slame Po letu in pol sklicana 5. seja skupščine Športne zveze občine Kamnik seje končala po uri in pol brezplodnih različnih lolmulenj sprejetja dnevnega reda. predloga o nezaupnici organom ŠZ in njihovemu legitimnemu delovanju. Za začetek so predstavniki društev ugotovili kopico napak v zapisniku 4. seje skupščine iz junija 97, ki bi ga morali tokrat potrdili. Poglavitna napaka je bila v datumu (namesto 98 - 99). Mandal organov športne zveze hi tako potekel te letos, konec maja, volilne sk upseinc pa ni bilo. Od organov športne zveze sicer delnic le Se predsedstvo, vsi odbori in tudi nadzorni svet pa nc deljujejo več, saj je njihove naloge in dejavnosti predsedstvo vzelo pod svoje okrilje. Predstavniki Športnih društev, ki so nezadovoljni z delom športne zveze, predvsem z navitimi cenami najemnine v Športni dvorani, kije vse prevečkrat namenjena le veselicam namesto sportu, so za konec ugotovili, da ni usklajen statut športne zveze s poslovnikom delovanja skupštine SZ, saj se razhaja v Številu predstavnikov društev, ki so potrebni za sklepčnost skupščine. Naslednji predlog, ki gaje dobilo 15 predstavnikov društev, je sklic izredne skupščine. Kdaj bo skupščina ali, drugače, do kdaj bo vodilna ekipa SZ (predsednik Slane Zarnik, sekretar 01 aj (irhec - lesno povezana v LDS) z manipulacijo in skrivalnicami še naprej škodovala športu, pa je se zavilo v meglo. METOD MOČNIK Kostanjčkovo popoldne pri »Petelinčkovih« ...IN TAKA II. NAŠA »BOTRA JESEN«. \ MARKET MOJCA : Kamnik, Medvedova 16, tet: 817-381 AKCIJA! - juha goveja, knorr kocke 277,00 - gorčica Eta, 360 g 122,00 - cvetlični med, 900 g 878,60 - sladkor, 2 kg 290,00 - goveje klobase, 1 kg 690,00 - splendor riž 140,00 - posebna bela moka, T 400 81,40 - sir maxi, edamec, 1 kg 957,60 - sir jošt, 1 kg 995,40 bonboni šumi max, 400 g multlvitaminski sok 2 I loka kava, 100 g Oro vino, namizno belo Šipon, buteljčno vino Union pivo, 0,5 I WC papir, Cariina, 10/1 Persil, 5,4 kg sobni copati, 3 pari 289,40 235,00 129,00 139,00 349,00 132,00 229,00 1.239,00 900,00 Akcija velja do prodaje zalog. TUDI MIKLAVŽ NAJDE MARSIKAJ PRI NAS! Upokojenci, Izkoristite še dodatni 7% popust zadnjega, prvega in drugega dne vsakega meseca! Pričakujemo vas od 7, do 19. ure, ob sobotah od 7. do 18., ob nedeljah od 8. do 12. ure. Polonca in Nande kwčna DOM OPREMA (prej imenovana TITAN MERKUR), Ljubljanska c. 1/af ** 812-552 IZREDNA PONUDBA! * GARNITURA KOZARCEV ZA RDEČE, BELO VINO IN SEKT samo 778 SIT * 18-DELNA GARNITURA KROŽNIKOV 4.664 SIT * GARNITURA NOŽEV 3.460 SIT * 12-DELNI SET NERJAVEČE POSODE S TERMOSTATI 14.348 SIT ■hMp........ ...IN KER MIKLAVŽ mmmtmmm „ %mmmmm KUPUJE V KOČNI, 'ym c|0 nt m* LAHKO IZBERE TUDI OTROŠKE URE BUDILKE ŽE OD 1.500 SIT dalje! Ne pozabite! ŠPORTNO OPREMO IN REKVIZITE (drsalke, sani, bobe, smuči, sebna kolesa,...) smo preselili v prodajalno DOM OPREMA na Ljubljansko. SLEDITE MARKACIJI - OBIŠČITE KOČNO! AV SERVIS RTV in Vrhpolje 41, Kamnik TRGOVINA KONCILIA METALKA \£J TRGOVINA IvVuilk,! frqowrki do o, Mmitinov,! I, 1(XX)\pH\\v