7 Jezikoslovni zapiski 29.1 (2023), 7‒33
k ozma AhAčič
SlovenSki prevedki v večjezičnem primerjalnem 
Slov arčku olofa rudbecka St. (1698): nov  
podatek za zgodovino SlovenSkega Slov aropiSja 
in analizo uporabe Slov arjev v 17. Stoletju
Cobiss : 1.01
https ://doi .org /10.3986/Jz.29.1.01
Tretja knjiga dela Atlantica Olofa Rudbecka iz leta 1698 vsebuje večjezični primerjalni 
slovarček, ki v stolpcu Slavonica vsebuje 228 slovenskih besed, poleg tega pa še osem 
poljskih, šest hrvaških in štiri češke. Prispevek opozarja na pomen tega slovarčka za 
zgodovino slovenskega slovaropisja, opisuje postopke uporabe Megiserjevega slovarja 
Thesaurus polyglottus iz leta 1603 kot predloge za »slovanske« besede in išče natančen 
Rudbeckov vir za vsako uporabljeno besedo. 
Ključne besede: Olof Rudbeck st. (1630–1702), Atlantica sive Manheim (1698), Hieronim 
Megiser, Thesaurus polyglottus (1603), slovar, slovenščina, poljščina, hrvaščina, češčina
Slovenian Translations in Olof Rudbeck the Elder’s Multilingual 
Comparative Glossary (1698): New Information for the History  
of Slovenian Lexicography and for the Analysis of Dictionary Use 
in the Seventeenth Century
The third book of Olof Rudbeck’s work Atlantica from 1698 contains a multilingual com-
parative glossary with 228 Slovenian words in the Slavonica column, as well as eight 
Polish, six Croatian, and four Czech words. This article draws attention to the importance 
of this glossary for the history of Slovenian lexicography, describes how Megiser’s Thes-
aurus polyglottus from 1603 was used as a template for “Slavic” words, and searches for 
the exact source Rudbeck used for each word.
Keywords: Olof Rudbeck the Elder (1630–1702), Atlantica sive Manheim (1698), Hierony-
mus Megiser, Thesaurus polyglottus (1603), dictionary, Slovenian, Polish, Croatian, Czech
 1 uvod
Švedski
1
 
pisec in znanstvenik Olof Rudbeck st. (1630–1702) je v letih 1679–1702 
izdal obsežno delo v štirih knjigah na skoraj 3000 straneh z dolgim naslovom, 
ki ga običajno okrajšajo kar kot Atlantica [Atland eller Manheim / Atlantica sive 
Kozma Ahačič  ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, Ljubljana   
kozma.ahacic@zrc-sazu.si   https://orcid.org/0000-0002-2678-1269
 Prispevek je nastal v okviru raziskovalnega programa P6-0038 in projekta J6-2584, ki ju finan-
cira ARRS. Avtor se zahvaljuje recenzentoma za koristne pripombe.

8 Kozma Ahačič  Slovenski prevedki v večjezičnem primerjalnem slov arčku ...
Manheim] (Rudbeck 1679, 1689, 1698, 1702). Pisano je bilo izrazito tendenčno, 
vsebuje pa na videz impresivno zbirko najrazličnejših podatkov, med katerimi igra-
jo pomembno vlogo tudi jezikoslovni.
1
 Delo, ki je želelo biti nekakšna zgodovina 
sveta od samih začetkov, sodi v vrsto tedanjih del, ki so dokazovala, da je švedščina 
starodaven jezik. Metodološko je skoraj v celoti zasnovano na dokazovanju vnaprej 
določenih sklepov, katerih namen je bil krepiti švedsko jezikovno in narodno zavest.
V tem kontekstu je Rudbeck (1698: 719–729)
2
 pripravil večjezični primer-
jalni slovarček z 256 iztočnicami v »skitskem oziroma švedskem« jeziku (Scythica 
seu Sveonica / Schytiska eller Swenska [SS]), ki jih je primerjal s feničanskim
3
 
(Punica / Phoeniciska [P]), nemškim (Germanica / Tyska [Ger.]), hebrejskim 
(Hebraea / Hebreiska [H]), grškim (Graeca / Grekeska [Graec.]), latinskim 
(Latina / Latinska [L]), slovanskim (Slavonica / Slaweska [S]) in finskim (Fenno-
nica / Finska [F]) jezikom. Namen takšne primerjave je bil dokazati, da je feni-
čanski jezik etimološko povezan s »švedskim oz. skitskim« jezikom. Vse podobne 
besede (torej besede, ki so po njegovi presoji »etimološko« povezane) je označil 
ležeče in jim sopostavil besede iz drugih »jezikov«. Iz takšnega pregleda naj bi 
bila povezava vsakomur razvidna že na prvi pogled.
Štiri različne vrstice iz Rudbeckovega besedila (»etimološke« povezave je 
Rubeck označeval z ležečim tiskom):
Scythica seu 
Sveonica
Punica Germanica Hebraea Graeca Latina Slavonica Fennonica
As-drut-bal Aſdrubal Gott treu 
und mectig
Meleh adon 
gebir
Baſilevs 
piſtos
Deus fidus 
et potens
Bug, ver- 
oblaſtra
Voimalinen 
Jumala
Geeth Geeth Fiehe Mikneh, 
behir, kini-
an gemah
Tremma 
boskaema
Pecus Shivina Caria
Maurentuna Mariantuna Seeſtat Kir al-
liamim
Thala-
za-polis
Civitas 
maritima
Morie-
meſtu
Maeri 
kaupungi
Syra Syra Geſtank, 
Saur
Mak, 
boeſck, 
hibbiſch
Dyſodia Faetor Smrad Haiſu
1 Literature o jezikoslovnih vprašanjih v delu Atlantica je kar nekaj, a šele v zadnjem času raz-
iskave segajo tudi globlje. Osnovni zgodovinskojezikoslovni pregled in umestitev najdemo v 
Hovdhagen et al. 2000: 71–74; Hovdhagen 2001: 1124–1129. Najboljši pregled je naredil Bau-
haus (2019: 26–55), kratke preglede pa imajo Agrell (1955: 107–117), Borst (1960) – predvsem 
za širšo umestitev, Metcalf (1974: zlasti 249–252), natančna je tudi spremna študija Axla Nel-
sona v Rudbeck 1947: 751–765. Med novejšimi pregledi se problematike dotikajo še Burman 
(2017: 77–93), Burman in Boyes (2021: 749–766) in drugi, nismo pa zasledili pregledov z 
vidika slovanskih jezikov.
2 V prispevku se naslanjamo na nam dostopno švedsko-latinsko izdajo tretje knjige iz leta 1698 
(https://data.onb.ac.at/rec/AC11064593), švedsko izhodiščno besedilo je dostopno tudi v pre-
pisu (Rudbeck 1947), razlik ni, so bile pa pri prepisu poenotene črke, kar bi otežilo analizo, 
občasno najdemo tudi kako napako v prepisu. 
3 Kot feničanski je Rudbeck označeval punski jezik, ne (širše) feničanščine (Bauhaus 2019: 34).

9 Jezikoslovni zapiski 29.1 (2023)
Rudbeckove etimologije večinoma nimajo nikakršne realne osnove, ob čemer velja 
opozoriti, da so nastajale v času, ko so tudi na Švedskem že nastajala dela z večjo 
vrednostjo za nadaljnji razvoj etimološke znanosti, na primer besedilo Georga Stier-
nhielma (1671), katerega dela imajo že nekatere metodološke zametke primerjalne-
ga zgodovinskega jezikoslovja: v družino »skitskega« jezika je Stiernhielm uvrščal 
latinščino in romanske jezike, grščino, perzijski, germanski in slovanski »jezik« (več 
Hovdhagen 2021: 1125). Rudbeck po drugi strani izhaja iz treh glavnih evropskih je-
zikov, na podlagi katerih naj bi se dalo razložiti vse druge jezike; to so skitski, grški 
in keltski jezik. »Skitski ali švedski« pišemo dosledno v narekovajih, saj Rudbeck 
uporablja izraze, kot so skitski, gotski in švedski jezik, večinoma kar kot sinonime 
(Bauhaus 2019: 26; tam tudi več o Rudbeckovi »metodologiji«
4
).
2 »Slov anSke« in SlovenSke beSede v rudbeckovem etimološkem 
Slov arčku in pomen njihove analize
Etimološki slovarček na enajstih večjih straneh prinaša pri 201 iztočnici tudi 248 
ustreznic, besed, označenih kot »slovanske« (Slavonica/Slaweſka), od katerih je:
(a) 228 slovenskih besed (od tega 171 različnih, 27 pa se jih pojavlja večkrat), 
(b) osem poljskih besed:
5
Prepis stolpca Slavonica 
(Rudbeck 1698)
Prepis stolpca Latina 
(Rudbeck 1698)
Prepis Rudbeckovega 
vira iz MTh 1603
Stran v Rudbeck 
1698
Gorahegi Promontorium Polon. gorahegy [pro-
mon torium]
729
mielo vak Libidinoſse ardere. 
Amare
Carniol. lubiti, Polon. 
mielowak [amo]
719
Obiaviam Revelare, clamare [revelo, vide manifes-
to]; Polon. objawiam 
[manifesto]
722
przechodze Pertransire Sclau. korazhiti, preſto-
piti, Polon. przecho-
dze-myam [transeo]
723
Przenoſze Tranſducere Polo. przenoſze [trans-
fero]
728
Walcze Praeliari, pungere, punire Sclau. boſti [pugno]; Pol. 
walcze [certo]
719
Wieſzdzbazletu Augurium Polon. wiezdzbazlotu 
[augurium]
729
Yzepisko Rapina Polo. rzepisko [rapina] 727
4 Gre za podobne postopke, kot jih lahko še danes opazujemo pri ljubiteljskih utemeljevalcih 
»starodavnosti« posameznih jezikov, tudi slovenščine, npr. t. i. venetska teorija, teorija paleolit-
ske kontinuitete.
5 Poljski (hrvaški, češki) besedi, kakor jo je prepisal Rudbeck, sledi latinski prevedek pri Rud-
becku, izpis iz MTh 1603 in na koncu stran, kjer se beseda pri Rudbecku pojavi.

10 Kozma Ahačič  Slovenski prevedki v večjezičnem primerjalnem slov arčku ...
(c) šest hrvaških besed:
Prepis stolpca Slavonica 
(Rudbeck 1698)
Prepis stolpca Latina 
(Rudbeck 1698)
Prepis Rudbeckovega 
vira iz MTh 1603
Stran v Rudbeck 
1698
gazhe Femoralia [femoralia, vide, 
subligaculum]; Sclau. 
bregeshe, Croat. gazhe, 
ſuitice [subligaculum]
721
Gradzki Civis Dalm. gradzki, Carniol. 
purgar [civis]
727
Kuth Anguloloſum Sclavon. vogel, Dalm. 
kuth [angulus]
724
Raath Cuſpis Dalm. raath, Carniol. 
ſhpiza [cuspis]
722
Sluga Servus Sclav. ſlushabnik, hlapez, 
Croat. ſluga [servus]
722
Sztaan Habitatio Dalm. ſztaan, Bohem. 
obydli, Sclav. prebi-
vatiſhzhe [habitatio]
723
(č) štiri češke besede: 
Prepis stolpca Slavonica 
(Rudbeck 1698)
Prepis stolpca Latina 
(Rudbeck 1698)
Prepis Rudbeckovega 
vira iz MTh 1603
Stran v Rudbeck 
1698
Geshyne Caverna in qua David 
abſconditus
[caverna, vide antrum, 
cavea]; Sclav. jama 
[cavea]; Sclavon. jama, 
berlog, Bohem. geskine, 
gama, peleſs [antrum]
724
Malina Rubus ideus Polon. maliny, Bohem. 
malinaWy kricek [rubus 
idaeus]
723
obydli Habitatio Dalm. ſztaan, Bohem. 
obydli, Sclav. prebi-
vatiſhzhe [habitatio]
723
Spogeni, obiwani Coire Boh. mancelske, ſlozeni, 
ſpogeni, obywani, 
obcowanj, musea z[i]ani 
[coitus]
727
(d) dve besedi neznanega izvora glede na MTh 1603: voroj [722], widlubuje [724].
Glede na obseg slovenskih besed in relativno redkost slovarjev slovenskega jezika 
do tega časa, še zlasti natisnjenih, lahko štejemo ta seznam kot eno pomembnejših 
vključitev slovenščine v kako slovarsko delo tega časa in torej za pomembnega 
tudi z vidika zgodovine slovenskega slovaropisja v celoti. Neobičajno je, da je 

11 Jezikoslovni zapiski 29.1 (2023)
bilo to v slovenskem okolju popolnoma neopaženo, hkrati pa tudi v mednarodnem 
okolju ni nihče ugotovil, da gre za slovenščino.
6
Rudbeckova odločitev za slovenščino je razumljiva, saj je menil, da so slo-
venski primeri v resnici univerzalni »slovanski«. Vzrok za to pa je njegov vir, 
Thesaurus polyglottus Hieronima Megiserja iz leta 1603 (MTh 1603).
Bauhaus (2019: 46–47) v svojem delu (v drugem kontekstu) opozarja na Rud-
beckovo rokopisno zapuščino, shranjeno v knjižnici v Uppsali pod signaturo R 
13, ki vsebuje med drugim tudi tabelo z izpiski iz različnih jezikov, ki je bila prvi 
osnutek za pripravo tiskanega slovarčka v knjigi Atlantica, obsega pa kar 95 popi-
sanih strani. Rokopis ima (sodeč po nam dostopnih slikah dela besedila) na mestu 
»slovanščine« poljske primere, ne slovenskih, pa tudi sicer je izbor jezikov neko-
liko drugačen. Za nas je ta rokopis pomemben zato, ker med viri izrecno omenja 
slovar MTh 1603.
In prav uvod v ta slovar nam lahko pojasni Rudbeckovo odločitev za sloven-
ščino. Megiser namreč v uvodu našteva skupine jezikov, med njimi v peti tabeli 
navede tudi »slovanske« jezike. Takole pravi : »Slovanski ali ilirski jezik se raz-
prostira v daljavo in v širino prek Evrope in Azije.« (MTh 1603: )(8b, po Stabej 
1977: xi) Nato našteje njegovih 19 »narečij«, torej jezikov (deloma tudi regional-
nih govorov) slovanske jezikovne skupine. Tudi v seznamu kratic (MTh 1603: 
(:)5b) je pod krajšavo Scl. (variante v slovarju so Sclau., Sclav., Scla. itd.) nave-
dena razvezava »Sclavonica«, torej glede na omenjeno uvodno tabelo ‘slovanski 
jezik’. Primeri pod to krajšavo pa so izključno slovenski! Ko je Rudbeck prepiso-
val slovenske primere, je torej verjetno sklepal, da prepisuje »slovanske« prevedke 
latinskih iztočnic, splošnejše od drugih prevedkov (poljskih, čeških, (ožje) kranj-
skih, dalmatinskih itd.), ki jih navaja MTh 1603. To potrjuje tudi Rudbeck sam, 
saj pravi, da pod slovanski jezik učenjaki štejejo ruski, poljski, madžarski, češki in 
moldavski jezik (Bauhaus 2019: 46). 
 3 Seznam SlovenSkih beSed v rudbeckovem Slov arčku
Ob uvodni analizi smo slovenske prevedke preverili v vseh slovarjih s slovenšči-
no do konca 17. stoletja. Primerjava je obsegala primerjalno branje prevedkov v 
MTh 1603, MD 1592, A V 1607, registrih v DB 1578 in DB 1584 ter slovarčkih v 
BH 1584. Pregled je pokazal, da je edini Rudbeckov vir MTh 1603, morda v dveh 
primerih še mala slovnica štirih jezikov iz MD 1592.
Na podlagi primerjalnega branja smo naredili seznam slovenskih besed v Rud-
beckovem slovarčku. Posodobljeni slovenski iztočnici z osnovnimi oblikoslovnimi 
6 Naključno odkritje dolgujemo pravniku in ljubiteljskemu zgodovinarju Anžetu Hobiču (več o 
tem Ahačič 2022: 7).

12 Kozma Ahačič  Slovenski prevedki v večjezičnem primerjalnem slov arčku ...
podatki sledijo: prepis stolpca Slavonica (Rudbeck 1698: 719–729), ležeče so 
označene tiste besede, ki jih je označil že Rudbeck kot »etimološko« povezane 
s feničanskim jezikom; prepis Rudbeckovega vira, torej ustreznega prevedka 
latinske iztočnice iz MTh 1603 (latinsko iztočnico navajamo v oglatih oklepajih 
v sodobnem zapisu, prav tako navajamo v oglatih oklepajih morebitne kazalke, ki 
jim je Rudbeck sledil); prepis stolpca Latina (Rudbeck 1698: 719–729) – kadar je 
smiselno, dodajamo še prepis stolpca Germanica [nem.] ali Graeca [gr.] (Rudbeck 
1698: 719–729) v oglatih oklepajih; navedba strani v Rudbeckovem slovarčku 
(1698: 719–729), kjer najdemo posamezno slovensko iztočnico; številka razdelka 
v tem prispevku, kjer je posamezna beseda obravnavana v okviru celostne analize 
gradiva. Če se posamezna slovenska iztočnica pojavlja na več mestih, je vsaka 
pojavitev označena z nadpisano številko za iztočnico. Dve iztočnici, ki sta dolo-
čeni na podlagi ugibanja, sta uvedeni z znakom –.
Posodobljena 
slovenska  
iztočnica
Prepis stolpca 
Slavonica 
(Rudbeck 1698)
Prepis  
Rudbeckovega vira  
iz MTh 1603 
Prepis stolpca 
Latina  
(Rudbeck 1698)
Stran v 
Rudbeck 
1698
Komentar v:
afinja sam. ž Affinia Sclav. affinia [simia] Simia 727 4.1
ama sam. ž Amma, doika Sclau. amma, doika 
[nutrix] 
Nutrix 720 4.2.1
babina sam. ž Bavina Sclav. deidina,  
ozhanstvo, bavina 
[haereditas]
Haereditas 
posſeſſio
724 4.3.1.1.2
barka
1
 sam. ž Barka, Ladia Sclau. barka, ladia 
[nauis]
Navis 720 4.2.1
barka
2
 sam. ž Barka, Ladia Sclau. barka, ladia 
[nauis]
Navis 724 4.2.1
biti
1
 [sem]  
glag. nedov.
Biti Sclav. biti [fio] Fieri 721 4.1
biti
2
 [sem]  
glag. nedov.
Dolhambiti Sclav. dolſhan biti 
morati [debeo]
Debere 727 4.2.2.a
blago sam. s Blagu Sclav. blagu [divitiae] Divitiae poſſeſſio 727 4.3.1.1.1
bog
1
 sam. m Bug Sclav. Bug [deus] Deus 719 4.1
bog
2
 sam. m Bug, oblastan Sclau. magozh,  
oblaſtan [potens] 
*Beseda bug [deus] je 
napaka, moralo bi biti 
krail [rex].
Rex potens 720 4.3.2.2
bog
3
 sam. m Bug Sclav. Bug [deus] Deus Rex 720 4.3.2.1
bog
4
 sam. m Bug, ver- 
oblaſtra
Sclav. Bug [deus];  
[fidus, vide fidelis]; 
Sclav. vern [fidelis]; 
Sclau. magozh,  
oblaſtan [potens]
Deus fidus & 
potens
720 4.3.2.2
bog
5
 sam. m Bog Sclav. Bug [deus] Deus 722 4.1
bosti glag. 
nedov.
Walcze, boſti Sclau. boſti [pungo]; 
Pol. walcze [certo]
Praeliari, pungere, 
punire
719 4.3.1.2.2

13 Jezikoslovni zapiski 29.1 (2023)
Posodobljena 
slovenska  
iztočnica
Prepis stolpca 
Slavonica 
(Rudbeck 1698)
Prepis  
Rudbeckovega vira  
iz MTh 1603 
Prepis stolpca 
Latina  
(Rudbeck 1698)
Stran v 
Rudbeck 
1698
Komentar v:
bramba*  
sam. ž
Bramt [tutela, vide, 
defenſio]; Sclav. 
bramba, obarovanie, 
Dalm. brana, Germ. 
beſchirmung [defensio]
Tutela [nem. 
Beskirm]
726 4.2.2
breg
1
 sam. m Kraj. breg Scla. kraj, breg 
[portus]; Sclavo. breg, 
krai morea, Dalma. 
kray, Pol. brzeh, Bohe. 
breh morſky, Luſat. 
breg [litus]
Navale 720 4.2.1
breg
2
 sam. m Kraj, breg Scla. kraj, breg [portus] Portus 725 4.2.1
bregeše sam. 
ž mn.
Bregeche, 
gazhe
[femoralia, vide, 
subligaculum]; Sclau. 
bregeshe, Croat. gazhe, 
ſuitice [subligaculum]
Femoralia 721 4.2.3
briti glag. 
nedov.
Briti Sclau. briti [tondo] Tondere 
exſcindere
728 4.3.1.1.1
cel prid. Zeel Sclau. Zeel [perfectus] Perfectus 727 4.1
cesta sam. ž Zeſta Sclau. zeſta [via] Via, ſeptum 722 4.3.1.1.1
dar sam. m Dar Sclavon. dar [donum] Donum 725 4.1
dedina sam. ž Deidina Sclav. ſrezha [fors]; 
Sclav. deidina, 
ozhanstvo, bavina 
[haereditas];  
[possesio: ni prevoda 
za Sclav.]
Poſſeſſio, fors 720 4.3.1.3
dekla
1
 sam. ž Dekla Sclav. dekla [puella] Puella 722 4.1
dekla
2
 sam. ž Dekla Sclav. dekla [puella] Puella Virgo 727 4.3.1.1.1
devica
1
 sam. ž Diviza Sclav. diuiza [virgo] Illuſtris Virgo 720 4.3.2.1
devica
2
 sam. ž Diviza Sclav. diuiza [virgo] Virgo pulchra, 
etiam obstetrix
722 4.3.2.1
dežiti glag. 
nedov.
Deshiti Sclav. deſhiti [pluit] Pluere 728 4.1
dojka
1
 sam. ž Amma, doika Sclau. amma, doika 
[nutrix] 
Nutrix 720 4.2.1
dojka
2
 sam. ž Doika Sclau. amma, doika 
[nutrix]
Nutrix 721 4.2.2.b
dolina sam. ž Okrogla, dolina Sclavon. okrogla,  
dolina [convallis]
Convallis, 
planities inter 
montes
722 4.3.2.1
dolžan prid. Dolhambiti Sclav. dolſhan biti 
morati [debeo]
Debere 727 4.2.2.a
domač prid. Domazh ſlahta 
pleme
Sclav. domazh  
[domesticus]; 
[progenies, vide, 
proles]; Sclav. ſhlahta, 
pleme, rod, otrozi 
[proles] 
Domeſticae 
res, progenies 
[nem. Hauſgenos 
geflekt]
724 4.3.2.2

14 Kozma Ahačič  Slovenski prevedki v večjezičnem primerjalnem slov arčku ...
Posodobljena 
slovenska  
iztočnica
Prepis stolpca 
Slavonica 
(Rudbeck 1698)
Prepis  
Rudbeckovega vira  
iz MTh 1603 
Prepis stolpca 
Latina  
(Rudbeck 1698)
Stran v 
Rudbeck 
1698
Komentar v:
dvojče sam. s Dvoisheta Sclau. Dvoizheta 
[gemini]
Gemini 722 4.1
dvor
1
 sam. m Dvor, loupa Sclav. dvor,  
dvoriſhe, lovpa  
[aula]
Villa, aula  
[nem. Hof]
723 4.3.1.1.3
dvor
2
 sam. m Dvor Sclau. kralievi palazh, 
Dal. kralyew dvor, 
Croat. duor chraglſchi 
[regia]; Sclav. dvor, 
dvoriſhe, lovpa,  
Germ. ein hof/ ein  
ſahl [aula]
Regia civitas 
[nem. Sahl, gr. 
Aulae]]
728 4.3.1.3
eden štev. Eden, edn Sclav. eden, edn  
[unus]
Unum 723 4.2.1
far sam. m Farſtarishi Sclav. far stariſhi 
[sacerdos]
Sacerdos Pater 727 4.3.1.1.1
gora
1
 sam. ž Gora Sclau. gora [mons] Mons 720 4.1
gora
2
 sam. ž Gradeſch, gora Sclav. kaſhtel, gradezh 
[castellum]; Sclav.  
gora [mons]
Caſtellum mons 721 4.3.1.2.1
gora
3
 sam. ž Gora Sclau. gora [mons] Mons, montes 722 4.3.1.1.1
gora
4
 sam. ž Gora Sclau. gora [mons] Mons 728 4.1
gora
5
 sam. ž Gora Sclau. gora [mons] Mons 729 4.1
gospod
1
 sam. m Goſpud Sclav. goſpud  
[dominus]
Dominus 719 4.1
gospod
2
 sam. m Goſpud Sclav. goſpud  
[dominus]
Dominus 721 4.1
gospod
3
 sam. m Goſpud Sclav. goſpud  
[dominus]
Dominus Deus 
[nem. Herr]
723 4.3.1.1.1
gospod
4
 sam. m Goſpud Sclav. goſpud  
[dominus]
Dominus Dux, 
excelſus [nem. 
Herr]
723 4.3.2.1
gospod
5
 sam. m Goſpud Sclav. goſpud  
[dominus]
Dominus 726 4.1
gozd sam. m Log, goſd Sclav. log, goſd  
[lucus]
Idae ſ. veneris 
matris lucus
723 4.3.2.1
grad sam. m Grad Sclav. grad, kaſhtèl 
[arx]
Arx 724 4.2.2.a
gradeč* sam. m Gradeſch, gora Sclav. kaſhtel, gradezh 
[castellum]; Sclav.  
gora [mons]
Caſtellum mons 721 4.3.1.2.1
grlo sam. s Rinka na gerli Sclav. rinka na gerli 
[torques] *Sodobno: 
‘ovratnica’.
Torques 726 4.2.1
hiša
1
 sam. ž Hisha Sclau. hiſha [domus] Domus 721 4.1
hiša
2
 sam. ž Hiska Sclau. hiſha [domus] Domus 721 4.1
hiša
3 
sam. ž Hisha Sclav. hiſha [domus] Domus, villa 726 4.3.1.1.1

15 Jezikoslovni zapiski 29.1 (2023)
Posodobljena 
slovenska  
iztočnica
Prepis stolpca 
Slavonica 
(Rudbeck 1698)
Prepis  
Rudbeckovega vira  
iz MTh 1603 
Prepis stolpca 
Latina  
(Rudbeck 1698)
Stran v 
Rudbeck 
1698
Komentar v:
hlapec sam. m Hlapez Sluga Sclav. ſlushabnik, 
hlapez, Croat. ſluga 
[servus]
Servus 722 4.2.3
hrib
1 
sam. m Artizh, hrib 
verh
Sclav. artizh, goriza, 
hrib, hribez, verh 
[collis]
Collis 721 4.2.2.č
hrib
2
 sam. m Hrib, artizh Sclav. artizh, goriza, 
hrib, hribez, verh 
[collis]; Sclau. hrib, 
artizh [tumulus]
Collis, tumulus 726 4.3.1.1.1
hud prid. Hudaura Sclav. hudavra, hudu 
vreme [tempeſtas]
Tempeſtas 719 4.2.2.a
hvaliti glag. 
nedov.
Gvaliti Sclavon. hualiti  
[laudo]
Laudare 723 4.1
izbrati glag. 
dov.
Isbrati Sclavo. iſbrati, iſſebrati, 
is volyti [eligo]
Eligere 724 4.2.2.b
izdati glag. 
dov.
Isdati Sclav. isdati, zheſdati 
[trado]
Tradere 726 4.2.2.a
izerje sam. s Iſerie jezeri Sclav. iſerie [stagnum]; 
Sclavon. ieſero, 
Dalm. yezero, Polon. 
ezioro [lacus]; Sclav. 
luſha, mlaka [palus] 
*Iztočnice pontus v 
MTh 1603 ni.
Pontus, ſtagnum, 
palus
721 4.3.1.1.3
izveličan del. Iſvelizham Sclav. iſvelizhan 
[beatus]
Beatus 728 4.1
jagnje sam. s Jagnie Sclav. jagnie [agnus] Pecus, agnus 725 4.3.1.1.1
jezero sam. s Iſerie jezeri Sclav. iſerie [stagnum]; 
Sclavon. ieſero, Dalm. 
yezero, Polon. ezioro 
[lacus]; Sclav. luſha, 
mlaka [palus]
Pontus, ſtagnum, 
palus
721 4.3.1.1.3
jokati glag. 
nedov.
Jokati Sclav. plakanie 
[fletus]; Scl. iokanie, 
plakanie [ejulatio]; 
Sclav. ſe plakati, Dalm. 
plakati [fleo]; Sclav. 
jokati, plakati [ejulo]; 
MD 1592: Deutſch: 
Heulen. Latinè: ejulare. 
Windiſch: jocati, plakati
Fletus Bacchi, 
ejulatio
721 4.3.1.3
kamen sam. m Kammen Sclav. kamen [lapis] Cippus, lapis,  
loca montosa
722 4.3.1.1.1
kavklar sam. m Kauklar Sclav. kauklar  
[prestigiator];  
[incanto, vide, fascino]
Incantator,  
praeſtigiator
729 4.3.1.1(.1)
kdo zaim. Kdu Sclav. kdu [qui] Qui 728 4.1
kljusina sam. ž Kobila, 
klusſina
Scla. kobila, kluſſina 
[equa]
Eqvus, equa 726 4.3.1.1(.1)

16 Kozma Ahačič  Slovenski prevedki v večjezičnem primerjalnem slov arčku ...
Posodobljena 
slovenska  
iztočnica
Prepis stolpca 
Slavonica 
(Rudbeck 1698)
Prepis  
Rudbeckovega vira  
iz MTh 1603 
Prepis stolpca 
Latina  
(Rudbeck 1698)
Stran v 
Rudbeck 
1698
Komentar v:
kobila sam. ž Kobila, 
klusſina
Scla. kobila, kluſſina 
[equa]
Eqvus, equa 726 4.3.1.1(.1)
kolesa
1
 sam. 
s mn.
Koleſla Sclavon. koleſſa 
[currus]
Currus 724 4.1
kolesa
2 
sam. 
s mn.
Koleſſa Sclavon. koleſſa 
[currus]
Currus 729 4.1
konj sam. m Koin Sclav. koin [equus] Eqvus 728 4.1
– [konj*  
sam. m]
Roniusſi Luſat. kon, Sclav. koin, 
Polon. konij, Dalm. 
kony [equus]; Sclavon. 
vzhenik [magister]; 
Sclavo. vuzhiti [doceo]
Equorum magiſter 
[nem. Stalmeister]
726 4.3.3
koza sam. ž Koſa Sclav. koſa [capra] Caper, capra 722 4.3.1.1(.1)
kraj
1
 sam. m Kraj. breg Sclavo. breg, krai 
morea, Dalma. kray, 
Pol. brzeh, Bohe. breh 
morſky, Luſat. breg 
[litus]
Navale 720 4.2.1
kraj
2
 sam. m Kraj, breg Scla. kraj, breg [portus] Portus 725 4.2.1
kralj
1
 sam. m Krail Sclau. Krail [rex] Rex 720 4.1
kralj
2
 sam. m Krael Sclau. Krail [rex] Rex 722 4.1
krnica sam. ž Karniza Germ. wirbel, Sclau. 
karniza, tumf [vorago]
Vortex [nem. 
Wirbel]
722 4.2.2.a
kup
1
 sam. m Kup [cumulus, vide, 
acervus]; Sclav. kup 
[acervus]; Sclav. artizh, 
goriza, hrib, hribez, 
verh [collis]
Cumulus, collis 720 4.3.1.1(.1)
kup
2
 sam. m Kup Sclav. kup [acervus] Acervus 726 4.1
kupa sam. ž Kuppa Sclav. kuppa [crater] Crater 720 4.1
kurba sam. ž Kurba Sclav. kurba [meretrix] Venus meretrix 729 4.3.2.1
kurec
1
 sam. m Rep. kurtz Sclav. rep, kurz [penis] Priapus 721 4.2.1
kurec
2
 sam. m Rep, kurz Sclav. rep, kurz [penis] Penis 721 4.2.1
ladja
1
 sam. ž Barka, Ladia Sclau. barka, ladia 
[nauis]
Navis 720 4.2.1
ladja
2
 sam. ž Barka, Ladia Sclau. barka, ladia 
[nauis]
Navis 724 4.2.1
ladja
3
 sam. ž Lodia Sclau. barka, ladia, 
Bohem. lodi, ſſiff 
[navis]
Navis 728 4.2.1
lav sam. m Oroſlav, lauler Sclavo. oroſlav, lav, 
lev [leo]
Leo 725 4.2.1
lesem prisl. Sem, leſim Sclav. ſem, leſim [huc] Huc [nem. 
Hieher]
723 4.2.1
leto sam. s Stuleta Sclau. ſtu leta 
[seculum]
Seculum 720 4.1
letukaj prisl. Letkaj Sclav. letukai [hic] Hi [nem. Dieſem] 729 4.2.1

17 Jezikoslovni zapiski 29.1 (2023)
Posodobljena 
slovenska  
iztočnica
Prepis stolpca 
Slavonica 
(Rudbeck 1698)
Prepis  
Rudbeckovega vira  
iz MTh 1603 
Prepis stolpca 
Latina  
(Rudbeck 1698)
Stran v 
Rudbeck 
1698
Komentar v:
lev sam. m Oroſlav, lauler Sclavo. oroſlav, lav, 
lev [leo]
Leo 725 4.2.1
ljubiti glag. 
nedov.
Lubiti, mielo 
vak
Carniol. lubiti, Polon. 
mielowak [amo]
Libidinoſe ardere. 
Amare
719 4.3.1.1.4
log sam. m Log, goſd Sclav. log, goſd  
[lucus]
Idae ſ. veneris 
matris lucus
723 4.3.2.1
lopa sam. ž Dvor, loupa Sclav. dvor, dvoriſhe, 
lovpa [aula]
Villa, aula [nem. 
Hof]
723
lupiti glag. 
nedov.
Lupiti Sclav. oblupiti, lupiti 
[decortico]
Decorticare 721 4.2.2.b
luža sam. ž Lusha Sclav. luſha, mlaka 
[palus]
Palus 726 4.2.2.a
meč
1
 sam. m Metſch [enſis, vide, gladius]; 
Sclav. metſch, mezh 
[gladius]
Enſis 720
meč
2
 sam. m Metſch Sclav. metſch, mezh 
[gladius]
Gladius 727 4.2.2
mesto
1
 sam. s Morie-meſtu Sclav. morie  
[mare]; Sclav. meſtu 
[civitas]
Civitas maritima 
[nem. Seeſtat]
726 4.3.2.2
mesto
2
 sam. s Meſtu Sclav. meſtu  
[civitas]
Civitas 727 4.1
mesto
3
 sam. s Meſtu Sclav. meſtu  
[civitas]
Civitas 729 4.1
mesto
4
 sam. s Meſtu Sclav. meſtu  
[civitas]
Civitas 729 4.1
miroven prid. Myrounu Sclau. myrounu 
[pacificus]
Pacificus 724 4.1
močan prid. Mozham Sclav. junazhen, 
mozhan, ſerzhan 
[fortis]
Fortis, potens 727 4.3.1.1.2
môči glag. 
nedov.
Mozhi Sclau. mozhi [possum] Poſſe 724 4.1
modro prisl. Modru [prudens, vide, 
sapiens]; Sclau.  
moder, raſumen 
[sapiens]; Sclau. modru 
[sapienter (napačen 
izpis, gl. komentar  
v 4.1.1)]
Bonus, prudens 727 4.1.1
mogoč prid. Magos ablastan Sclau. magozh, 
oblaſtan [potens]
Potens 728 4.2.1
moj zaim. Muj Sclav. mui [meus] Meus 726 4.1
morje
1
 sam. s Morie-meſtu Sclav. morie [mare]; 
Sclav. meſtu [civitas]
Civitas maritima 
[nem. Seeſtat]
726 4.3.2.2
morje
2
 sam. s Velika morie Sclav. veliku morie 
[oceanus]
Mare Oceanus 727 4.1
mož
1
 sam. m Moſh Sclau. Moſh [vir] Vir eximius 726 4.3.2.1

18 Kozma Ahačič  Slovenski prevedki v večjezičnem primerjalnem slov arčku ...
Posodobljena 
slovenska  
iztočnica
Prepis stolpca 
Slavonica 
(Rudbeck 1698)
Prepis  
Rudbeckovega vira  
iz MTh 1603 
Prepis stolpca 
Latina  
(Rudbeck 1698)
Stran v 
Rudbeck 
1698
Komentar v:
mož
2
 sam. m Mosh Sclau. Moſh [vir] Vir 726 4.1
na predl. Rinka na gerli Sclav. rinka na gerli 
[torques] *Sodobno: 
‘ovratnica’.
Torques 726 4.2.1
nadrja sam. 
s mn.
Naderia Sclav. naderia [sinus] Sinus 729 4.1
nesreča sam. ž Nephrezha Sclav. neſrezha, hud 
konez [exitium]
Exitium, aqua 
fervente uſtum
728 4.3.2.1
njiva sam. ž Nyva, polie Sclav. niva, polje 
[ager]
Ager, terra 727 4.3.1.1.1
oblasten
1
 prid. Bug, oblastan Sclau. magozh, 
oblaſtan [potens] 
*Beseda bug je  
napaka, moralo bi  
biti krail. 
Rex potens 720
oblasten
2
 prid. Bug, ver- 
oblaſtra
Sclav. Bug [deus]; 
[fidus, vide fidelis]; 
Sclav. vern [fidelis]; 
Sclau. magozh, 
oblaſtan [potens]
Deus fidus & 
potens
720 4.3.2.2
oblasten
3
 prid. Magos ablastan Sclau. magozh, 
oblaſtan [potens]
Potens 728 4.2.1
oča sam. m Ozha Sclav. ozha [pater] Pater 719 4.1
ogenj sam. m Ogein ſonze Sclav. ogein [ignis]; 
Sclau. ſonze [sol]
Ignis, Sol. Deus 
phaenicum
722
okrogel prid. Okrogla, dolina Sclavon. okrogla, 
dolina [convallis]
Convallis, 
planities inter 
montes
722 4.3.2.1
oroslav sam. m Oroſlav, lauler Sclavo. oroſlav, lav, 
lev [leo]
Leo 725 4.2.1
otok
1
 sam. m Otok Sclav. otok [insula] Tenuis inſula 726 4.3.2.1
otok
2
 sam. m Otok Sclav. otok [insula] Inſula 727 4.1
otok
3
 sam. m Otok Sclav. otok [insula] Paludoſa inſula 728 4.3.2.1
otrok
1
 sam. m Sin otrozi Sclav. ſin [filius]; 
Sclavon. otrozi  
[liberi]
Filius, liberi 720 4.3.1.2.1
otrok
2
 sam. m Slatha, pleme, 
rod, otrozi
Sclau. ſhlahta, pleme, 
rod, otrozi [proles]
Familia, proles 720 4.3.1.1.1
ozek prid. Voſik Sclav. voſik  
[angustus]
Anguſta 727 4.1
paša sam. ž Pasha Sclau. paſha, Germ. 
ein Weid/ ein ort/ da 
man das Vieh weydet 
[pascuum]
Locus paſcuis 
deditus [nem. 
Weid]
726 4.3.2.1
pečina sam. ž Skala, pezhina Sclav. skala, rupazha, 
pezhina [rupes]
Rupes 723 4.2.2.c
peti glag. 
nedov.
Peiti Sclav. peiti [cano] canere 728 4.1

19 Jezikoslovni zapiski 29.1 (2023)
Posodobljena 
slovenska  
iztočnica
Prepis stolpca 
Slavonica 
(Rudbeck 1698)
Prepis  
Rudbeckovega vira  
iz MTh 1603 
Prepis stolpca 
Latina  
(Rudbeck 1698)
Stran v 
Rudbeck 
1698
Komentar v:
pleme
1
 sam. s Slatha, pleme, 
rod, otrozi
Sclau. ſhlahta, pleme, 
rod, otrozi [proles]
Familia, proles 720 4.3.1.1.1
pleme
2
 sam. s Domazh ſlahta 
pleme
Sclav. domazh 
[domesticus]; 
[progenies, vide 
proles]; Sclav. ſhlahta, 
pleme, rod, otrozi 
[proles] 
Domeſticae 
res, progenies 
[nem. Hauſgenos 
geflekt]
724 4.3.2.2
pleniti glag. 
nedov.
Plieniti. Rupati Sclavon. plieniti,  
rupati [latrocinor]; 
Scla. miknyti [rapio]
Rapere, 
latrocinari
727 4.3.1.1.1
plot
1
 sam. m Plot Sclau. plot [ſepes] Sepes domus 
[nem. Zaun, hag]
723 4.3.2.1
plot
2
 sam. m Plot Sclau. plot [ſepes] Munitio ſepes 
[nem. Hag, zaum 
(sic!)]
723 4.3.1.1.1
plot
3
 sam. m Plot Sclau. plot [sepes] Sepes 729 4.1
pokloniti glag. 
dov.
Poklonuti Sclav. dolum 
perpogniti, pokloniti, 
nagniti [declino]
Declinare 725 4.2.2.b
polje sam. s Nyva, polie Sclav. niva, polje 
[ager]
Ager, terra 727 4.3.1.1.1
prah sam. m Prah Sclau., Bohem. prah 
[pulvis]
Lutum, pulvis 726 4.3.1.1.1
praskati glag. 
nedov.
Praskati [sculpo, vide scalpo]; 
Sclau. praskati [scalpo]
Sculpere 725 4.1.1
pravičen prid. Pravizhon Sclav. pravizhen 
[iustus]
Juſtus 729 4.1
prebivati glag. 
nedov.
Prebivati [incolo, vide inhabito]; 
Sclav. prebivati 
[inhabito]
Incolere 725
prebivatišče 
sam. s
Prebivatishzhe Sclav. prebivatiſhzhe 
[habitatio]; Sclav. hiſha 
[domus]
Domus, habitatio 725 4.3.1.1.1
prekleti glag. 
dov.
Prekleti Sclav. prekleti, 
preklinati [execror]
Execrari irasci 
alicui [nem. 
Verfluchen]
723 4.3.1.1.2
prepeljati glag. 
dov.
Prepelati Sclav. prepelati, 
zheſpelati [traijcio]
Trajicere 719 4.2.2.a
pristava sam. ž Priſtava Sclav. priſtaua  
[villa]
Pagus villa 721 4.3.1.1.1
puščava sam. ž Pushafva Sclav. puſhava 
[desertum]
Deſertum 721 4.1
raven prid. Raven Sclau. raven [planus] Dura & plana terra 
[nem. Gleich-Erd 
eben]
722 4.3.2.1
razbojnik
1
 
sam. m
Spahar 
rasboinih, 
voroj
Sclav. ſhahar, raſboinik 
[latro]
Latro 722 4.2.1

20 Kozma Ahačič  Slovenski prevedki v večjezičnem primerjalnem slov arčku ...
Posodobljena 
slovenska  
iztočnica
Prepis stolpca 
Slavonica 
(Rudbeck 1698)
Prepis  
Rudbeckovega vira  
iz MTh 1603 
Prepis stolpca 
Latina  
(Rudbeck 1698)
Stran v 
Rudbeck 
1698
Komentar v:
razbojnik
2
 
sam. m
Rasboinich Sclav. ſhahar, raſboinik 
[latro]; Croat. robnick, 
razbojnich [raptor]
Latro, Raptor 727 4.3.1.1.2
rdeč prid. Erdezh Sclau. erdezh, zherlen 
[ruber]
Ruber lucens 727 4.3.1.1.2
reka
1
 sam. ž Reka [amnis, vide, fluvius]; 
Sclav. reka, tezhenie, 
tekozha voda [fluvius]
Amnis 719 4.2.2.a
reka
2 
sam. ž Reka Sclav. reka, tezhenie, 
tekozha voda [fluvius]
Fluvii 719 4.2.2.a
reka
3
 sam. ž Reka Sclav. reka, tezhenie, 
tekozha voda [fluvius]
Fluvius 725 4.2.2.a
rep
1
 sam. m Rep. kurtz Sclav. rep, kurz [penis] Priapus 721 4.2.1
rep
2
 sam. m Rep, kurz Sclav. rep, kurz [penis] Penis 721 4.2.1
resnica sam. ž Riſniza Scla. riſniza Veritas 728 4.1
rinka sam. ž Rinka na gerli Sclav. rinka na gerli 
[torques] *Sodobno: 
‘ovratnica’.
Torques 726 4.2.1
rod sam. m Slatha, pleme, 
rod, otrozi
Sclau. ſhlahta, pleme, 
rod, otrozi [proles]
Familia, proles 720 4.3.1.1.1
ropati glag. 
nedov.
Plieniti. Rupati Sclavon. plieniti, rupati 
[latrocinor]; Scla. 
miknyti [rapio]
Rapere, 
latrocinari
727 4.3.1.1(.1)
rtič
1
 sam. m Artizh, hrib 
verh
Sclav. artizh, goriza, 
hrib, hribez, verh 
[collis]
Collis 721 4.2.2.č
rtič
2
 sam. m Artizh Sclavon. artizh, goriza, 
hrib, hribez, verh 
[collis]
Colles 725 4.2.2.č
rtič
3
 sam. m Hrib, artizh Sclau. hrib, artizh 
[tumulus]; Sclav. 
artizh, goriza, hrib, 
hribez, verh [collis] 
Collis, tumulus 726 4.3.1.1.1
sem prisl. Sem, leſim Sclav. ſem, leſim [huc] Huc [nem. 
Hieher]
723 4.2.1
seme sam. s Seime Sclau. seime [semen] Semen 727 4.1
sin sam. m Sin otrozi Sclav. ſin [filius]; 
Sclavon. otrozi [liberi]
Filius, liberi 720 4.3.1.2.1
skala sam. ž Skala, pezhina Sclav. skala, rupazha, 
pezhina [rupes]
Rupes 723 4.2.2.c
skaziti glag. 
dov.
Sgubiti, skaſiti Sclau. ſgubiti, skaſiti, 
fundati [perdo]
Perdere 726 4.2.2.c
skorja sam. ž Skoria Sclav. koſha [cutis]; 
Sclav. ſkoria [cortex]
Cutis, cortex 721 4.3.1.1.1
slovo
1
 sam. s Slova Sclav. Croat. slova 
[litera]
Litera 724 4.1

21 Jezikoslovni zapiski 29.1 (2023)
Posodobljena 
slovenska  
iztočnica
Prepis stolpca 
Slavonica 
(Rudbeck 1698)
Prepis  
Rudbeckovega vira  
iz MTh 1603 
Prepis stolpca 
Latina  
(Rudbeck 1698)
Stran v 
Rudbeck 
1698
Komentar v:
slovo
2
 sam. s Slova Sclav. Croat. slova 
[litera]
Littera [v napač- 
nem stolpcu]
728 4.1
smrad sam. m Smrad Sclav. ſmrad [foetor] Faetor 728 4.1
smreka sam. ž Smreka Schlav. ſmreka [abies] Abies pinus 729 4.3.1.1.1
smrt sam. ž Smert Sclau. ſmert [mors] Mors 727 4.1
snubač sam. m Snubazh Sclav. ſnubazh [procus] Procus 721 4.1
snubača sam. ž Snubazha Sclau. ſnubazh, Germ. 
Werber [procus]
Ambire [nem. 
Werben]
725 4.4
sodec sam. m Sodez Sclav. ſodez [iudex] Judex 729 4.1
soditi glag. 
nedov.
Soditi Sclavon. ſoditi [iudico] Abjudicare [nem. 
Ricten]
729 4.1
sonce
1
 sam. s Ogein ſonze Sclav. ogein [ignis]; 
Sclau. ſonze [sol]
Ignis, Sol. Deus 
phaenicum
722 4.3.2.2
sonce
2
 sam. s Sonza Sclau. ſonze [sol] Sol, Sanctus 
Dominus illuſtris
723 4.3.2.1
srčen
1
 prid. Serzhan Sclav. ſerzhan [audax] Audax 729 4.1
srčen
2
 prid. Serzhan Sclav. junazhen 
mozhan, ſerzhan 
[fortis]
Potens, fortis 729 4.3.1.1.2
srp sam. m Serp Sclav. ſerp [falx] Falx 728 4.1
starec sam. m Stariz Sclau. ſtariz [senex] Senex 720 4.1
stariši 
[starešina] 
sam. m
Farſtarishi Sclav. far stariſhi 
[sacerdos]
Sacerdos Pater 727 4.3.1.1.1
sto štev. Stuleta Sclau. ſtu leta 
[seculum]
Seculum 720 4.1
stonaviten 
[stanoviten] 
prid.
Stenaviten Sclav. ſtonaviten Firmus 728 4.1
strašan prid. Strashan Sclav. ſtraſhan 
[terribilis]
Terribilis, nemini 
par
720 4.3.1.1.2
strela sam. ž Strilla Sclav. strella, Dalm. 
sztrila [sagitta]
Sagitta 725 4.1
strelec sam. m Streliths Sclav. ſtreliz [sagittarius] Potens ſagitarius 720 4.3.2.1
studenec
1
  
sam. m
Studens Sclau. ſtudenz [puteus] Puteus 721 4.1
studenec
2
  
sam. m
Studens Sclau. ſtudenz [puteus] Profundus puteus 723 4.3.2.1
šahar sam. m Spahar 
rasboinih, 
voroj
Sclav. ſhahar, raſboinik 
[latro]
Latro 722 4.2.1
ščit sam. m Szhit Sclav. szhit [clypeus] Clypeus 727 4.1
trg sam. m Terg Sclavon. terg 
[emporium]
Emporium 728 4.1

22 Kozma Ahačič  Slovenski prevedki v večjezičnem primerjalnem slov arčku ...
Posodobljena 
slovenska  
iztočnica
Prepis stolpca 
Slavonica 
(Rudbeck 1698)
Prepis  
Rudbeckovega vira  
iz MTh 1603 
Prepis stolpca 
Latina  
(Rudbeck 1698)
Stran v 
Rudbeck 
1698
Komentar v:
– [učiti* glag. 
nedov.]
Roniusſi Luſat. kon, Sclav. koin, 
Polon. konij, Dalm. 
kony [equus]; Sclavon. 
vzhenik [magister]; 
Sclavo. vuzhiti [doceo]
Equorum magiſter 
[nem. Stalmeister]
726 4.3.3
ura sam. ž Hudaura Sclav. hudavra, hudu 
vreme [tempeſtas]
Tempeſtas 719 4.2.2.a
variti glag. 
nedov.
Variti, ureti Sclav. variti, vreti 
[elixare (sic!)]
Eliquare, elixare 725 4.3.1.1.1
vas sam. ž Vaſs Sclav. vaſs [pagus] Pagus 721 4.1
velik prid. Velika morie Sclav. veliku morie 
[oceanus]
Mare Oceanus 727 4.1
veren [zvest] 
prid.
Bug, ver- 
oblaſtra
Sclav. Bug [deus]; 
[fidus, vide fidelis]; 
Sclav. vern [fidelis]; 
Sclau. magozh, 
oblaſtan [potens]
Deus fidus & 
potens
720 4.3.2.2
vi zaim. Vj Sclau. vi [vos] Vos 726 4.1
visok
1
 prid. Viſlock [excelſus, vide  
altus]; Sclav. viſsok, 
Dalm. viszok, Pol. 
wiszoky, Bohem. 
wyſoki [altus]
Excelſus Dominus 723 4.3.2.1
visok
2
 prid. Viſsok Sclav. viſsok [altus] Altus 727 4.1
viuda [vevoda] 
sam. m.
Viuda Sclav. viuda [princeps] Princeps 728 4.1
voda sam. ž Voda Sclav. voda, Dalm. 
voda [aqua]
Aqua 729 4.1
vojskovati 
glag. nedov.
Voiskovati Sclav. voiskovati 
[bellum gero]
Bellum gerere 722 4.1
vol sam. m Vol Sclav. vol, Dalm. vol 
[bos]
Bos 729 4.1
vrba sam. ž Verha Sclav. verbiſhe, verba 
[salix]
Salix 724 4.2.2.b
vreti Variti, ureti Sclav. variti, vreti 
[elixare (sic!)]
Eliquare, elixare 725 4.3.1.1.1
vrh sam. m Artizh, hrib 
verh
Sclav. artizh, goriza, 
hrib, hribez, verh 
[collis]
Collis 721 4.2.2.č
zapuščen del. Sapuſhen Germ. verlaſſen, Sclav. 
ſapuſhen [deſertus]
Divortium 
deſerere [nem. 
Verlaſſen]
723 4.3.1.3
zelje sam. s Sele Sclavon. ſele, Germ. 
Kraut [herba]
Virgultae herba 
[nem. Kraut]
729 4.3.1.1.1
zemlja
1
 sam. ž Semla Sclav. ſemla [terra] Terra 719 4.1
zemlja
2
 sam. ž Semla Sclav. deſhela, ſemla, 
zemlia, Croa. ſemla, 
ſtrana [regio]
Regio 725 4.2.2.b

23 Jezikoslovni zapiski 29.1 (2023)
Posodobljena 
slovenska  
iztočnica
Prepis stolpca 
Slavonica 
(Rudbeck 1698)
Prepis  
Rudbeckovega vira  
iz MTh 1603 
Prepis stolpca 
Latina  
(Rudbeck 1698)
Stran v 
Rudbeck 
1698
Komentar v:
zgubiti glag. 
dov.
Sgubiti, skaſiti Sclau. ſgubiti, skaſiti, 
fundati [perdo]
Perdere 726 4.2.2.c
žena sam. ž Shena Sclau. Shena [mulier] Mulier 726 4.1
žigant
1
 sam. m Shigant Sclav. ſhigant [gigas] Gigas 725 4.1
žigant
2
 sam. m Shigante Sclav. ſhigant [gigas] Gigantes 725 4.4
žigant
3
 sam. m Shigant Sclav. ſhigant [gigas] Gigas latro 729 4.3.1.1.1
žito sam. s Shitu Sclavo. ſhitu 
[frumentum]
Frumentum 728 4.1
živina sam. ž Shivina Sclav. ſhivina [pecus] Pecus 722 4.1
žlahta
1
 sam. ž Slatha, pleme, 
rod, otrozi
Sclau. ſhlahta, pleme, 
rod, otrozi [proles]
Familia, proles 720 4.3.1.1.1
žlahta
2
 sam. ž Domazh ſlahta 
pleme
Sclav. domazh 
[domesticus]; [pro- 
genies, vide proles]; 
Sclav. ſhlahta, pleme, 
rod, otrozi [proles] 
Domeſticae 
res, progenies 
[nem. Hauſgenos 
geflekt]
724 4.3.2.2
 4 analiza SlovenSkih beSed v rudbeckovem Slov arčku
 4.1 Osnovni Rudbeckov postopek je bil, da je na podlagi latinskega prevoda »skitske 
oziroma švedske« iztočnice v MTh 1603 poiskal slovenski prevedek, označen kot 
Sclav., Sclau., Sclavon., Sclavo., Scla., Schlav. Primer:
Scythica seu 
Sveonica
Punica Germanica Hebraea Graeca Latina Slavonica Fennonica
Askur, Ask Aſſur, Aſcur Becher Agan Krater Crater Kuppa Laticka
V tem primeru je pod latinsko iztočnico crater Rudbeck v MTh 1603 našel slovenski 
prevedek Sclav. kuppa in ga brez sprememb prepisal v svoj seznam. Ta primer je 
eden od mnogih, ki kaže, da bi bil MTh 1603 lahko tudi neposredni vir za nemški 
prevedek (MTh 1603 ima German. ein groſſer vnd weiter Becher/ ein Trinkſchal), 
a ni povsod tako, zato sklepamo, da je imel (še) drug(e) vir(e). Podobno je z grškim 
prevedkom (MTh 1603 ima Graec. κρατήρ, Rudbeck ima Krater), ne pa tudi s he-
brejskim (MTh 1603 ima Hebr. aghaghán, Rudbeck ima Agan).
Podobni primeri, ko je Rudbeck poiskal prek edinega latinskega prevedka 
edini slovenski prevedek, so poleg iztočnice kupa še naslednje iztočnice v zgor-
njem seznamu: afinja, biti
1
, bog
1,5
, cel, dar, dekla
1
, dežiti, dvojče, gora
1,4,5
, gos-
pod
1,2,5
, hiša
1,2
, hvaliti, izveličan, kdo, kolesa
1,2
, konj, kralj
1,2
, kup
2
, leto, mesto
2,3,4
, 
miroven, môči, moj, morje
2
, mož
2
, nadrja, oča, otok
2
, ozek, peti, plot
3
, pravičen, 
puščava, resnica, seme, slovo
1,2
, smrad, smrt, snubač, sodec, soditi, srčen
1
, srp, 

24 Kozma Ahačič  Slovenski prevedki v večjezičnem primerjalnem slov arčku ...
starec, sto, stonaviten, strela, studenec
1
, ščit, trg, vas, velik, vi, visok
2
, viuda, voda, 
vojskovati, vol, zemlja
1
, žena, žigant
1
, žito, živina.
Pri latinskem prevedku abjudicare se je znašel v zadregi, saj iztočnice abiu-
dico v MTh 1603 ni, zato je upošteval kot iztočnico sopomenko iudico (morda tudi 
prek nem. Ricten): soditi. 
 4.1.1 Upošteval je tudi kazalke, ki so ga od latinskega prevedka vodile do ustrezne 
iztočnice v MTh 1603.
Primer: Rudbeck ima za SS: Skiaera latinski prevedek L: sculpere. MTh 1603 
ima kazalko sculpo, vide [‘gl.’], scalpo. Pri iztočnici scalpo ima MTh 1603 preve-
dek Sclau. praskati, kar je Rudbeck prepisal v svoj slovarček (gl. praskati). 
Podobno z dodatno napako, ker je zamenjal stolpec in spregledal, da se v 
naslednjem stolpcu začne že nova iztočnica (sapienter namesto sapiens): modro.
 4.2 Če je bilo za eno latinsko iztočnico v MTh 1603 slovenskih prevedkov več, je 
ravnal različno.
 4.2.1 Prepisal je vse. Primer:
Scythica seu 
Sveonica
Punica Germanica Hebraea Graeca Latina Slavonica Fennonica
Lae, Laebis, 
Laebaetum
Laeby, 
Lapethum
Haven Choph Limaen Portus Kraj, breg Laaxi, 
Satama
V tem primeru je pod latinsko iztočnico portus Rudbeck v MTh 1603 našel prevedka 
Sclav. kraj, breg in ju brez sprememb prepisal v svoj seznam. Hebrejski in grški pre-
vedek se tu prekrivata z MTh 1603, nemški pa ne (v MTh 1603 je zapis Meerhafen). 
Pri latinski iztočnici navale se je znašel v zadregi, saj je pri Megiserju ni (tudi ni 
kazalke). Zato je sam poiskal sopomenko portus in ponovil navedeni primer.
Podobni primeri so poleg iztočnic breg
1,2
 in kraj
1,2
 še naslednje iztočnice v 
zgornjem seznamu: ama, barka
1,2
, dojka
1
, eden, grlo, kurec
1,2
, ladja
1,2,3
, lav, lesem, 
letukaj, lev, mogoč, na, oblasten
3
, oroslav, razbojnik
1
, rep
1,2
, rinka, sem, šahar.
Pri latinskih besedah, ki jih MTh 1603 ni vseboval, je Rudbeck sledil sopomen-
kam, ki jih je izpisal kje drugje (npr. L: Priapus je Rudbeck prevedel po latinski iztoč-
nici penis po MTh 1603, ki jo je obravnaval na isti strani, prim. rep
1,2
 in kurec
1,2
).
Za latinski prevedek Latro ni jasno, od kod je Rudbeck poleg Megiserjevega 
Sclav. ſhahar, raſboinik dobil še primer voroj, ki ga je tudi posebej označil kot 
»etimološko« sorodnega feničanskemu izrazu (gl. šahar, razbojnik
1
).
Pri latinskem prevedku hi (gl. letukaj) je najverjetneje prišlo do dvojne 
napake. V latinščini je bil mišljen hic ‘ta’, v MTh 1603 pa je Rudbeck iskal pod 
hic ‘tukaj’ in nato še izpustil eno črko v prepisu (Sclav. letukaj > Letkaj).

25 Jezikoslovni zapiski 29.1 (2023)
 4.2.2 Izmed več slovenskih prevedkov v MTh 1603 je Rudbeck izbral:
(a) Prvega od dveh ali več: biti
2
, bramba*, dolžan, grad, hud, izdati, krnica, luža, 
meč
1,2
, prepeljati, reka
1,2,3
, ura.
 Pri latinskem prevedku vortex (gl. iztočnico krnica v spodnjem seznamu) se 
je Rudbeck znašel v zadregi, saj iztočnice vortex v MTh 1603 ni. Obvod je 
verjetno naredil prek nemškega prevedka, saj nem. Wirbel lahko prevedemo 
z lat. vorago. V MTh 1603 pa ima iztočnica vorago prevedka Sclau. karniza, 
tumf.
(b) Drugega od dveh/treh: dojka
2
, izbrati, lupiti, pokloniti, vrba, zemlja
2
.
(c) Dva od treh ali več: pečina, skala, skaziti, zgubiti.
(č) Tri od petih: hrib
1
, rtič
1,2
, vrh.
Zakaj je določene prevedke izpuščal? Dosledne metodologije ni moč razbrati. Kot 
kaže, se je izogibal tistim slovenskim primerom, ki so se mu zdeli preveč podobni 
primerom iz drugih jezikov, a to je delal nedosledno, po občutku (npr. pri L: Arx 
je od dveh prevedkov v MTh 1603 izbral prevedek Sclav. grad, ni pa izbral pre-
vedka Sclav. kaſhtèl, ker je podoben latinski besedi castellum). Morda je k izbiri 
ustreznice včasih pripomoglo, če se je pojavljala tudi v drugih slovanskih jezikih 
(npr. zemlja
2
). A vse to so samo predvidevanja.
Kazalke je upošteval na enak način, kot je opisan v 4.1.1. Primeri so bramba*, 
meč
1, 2
.
 4.2.3 Kombiniral je prevedke iz več slovanskih jezikov.
Latinska iztočnica femoralia ima v MTh 1603 kazalko na subligaculum. Tam 
je Rudbeck skombiniral slovenski in prvi hrvaški prevedek. Po MTh 1603: Sclau. 
bregeshe, Croat. gazhe, ſuitice je tako dobil primera bregeše, gače (gl. bregeše).
Za latinsko iztočnico servus je Rudbeck skombiniral Megiserjev drugi slo-
venski in hrvaški prevedek. Po MTh 1603: Sclav. ſlushabnik, hlapez, Croat. ſluga 
je tako dobil primera hlapec, sluga (gl. hlapec).
 4.3 Drugače je ravnal, če je bilo že latinskih prevedkov izhodiščne (»skitsko-švedske«, 
feničanske) iztočnice več.
 4.3.1 V latinskem stolpcu sta vsaj dve latinski sopomenki (ali dopolnjujoča se prevedka).
 4.3.1.1 Izbral je eno od latinskih sopomenk in ravnal po enem od opisanih modelov. 
Zakaj je v določenem primeru izbral določeno latinsko iztočnico, je nemo-
goče z gotovostjo določiti, razen kadar iztočnice v MTh 1603 ni, gl. npr. kavklar. 
Zanimivo je, da je pri živalih kar dvakrat ob moškem in ženskem latinskem poi-
menovanju izbral samo žensko varianto, npr. pri kobila, kljusina (eqvus, equa) ter 

26 Kozma Ahačič  Slovenski prevedki v večjezičnem primerjalnem slov arčku ...
koza (caper, capra). Ponekod je enega od latinskih prevedkov že (večkrat) upora-
bil, zato je raje izbral drugega, npr. pri kup
1
 je izmed latinskih prevedkov cumulus 
in collis v slovarčku večkrat uporabil collis in je verjetno zato v tem primeru izbral 
cumulus (in nato prek kazalke acervus). Ponekod se je morda odločil zaradi »eti-
mološko« zanimivejšega primera, npr. ropati je povezal s SS: Raufa, Rappa.
 4.3.1.1.1 Prepisal je edini prevedek/oba prevedka/vse prevedke izbrane latinske iztočnice. 
Primer:
Scythica seu 
Sveonica
Punica Germanica Hebraea Graeca Latina Slavonica Fennonica
Skaern Skern Scheren Ghazaz Keiro, 
chaino
Tondere, 
exſcindere
Briti /
Med latinskima prevedkoma tondere, exscindere je izbral kot latinsko iztočnico ton-
do. K temu je morda pripomoglo, da je imel latinski prevedek exscindo v MTh 1603 
kazalko na excindo, a glede na druge primere je to lahko samo ugibanje. Nato je 
prepisal edini slovenski prevedek iztočnice tondo: Sclau. briti (gl. briti).
Podobni primeri so poleg iztočnice briti še naslednje iztočnice v zgornjem 
seznamu: blago (za drugi latinski prevedek ni prevoda za Sclav. v MTh 1603), 
cesta, dekla
2
, far, gora
3
, gospod
3
, hiša
3
, hrib
2
, jagnje, kamen, kavklar, kljusina, 
kobila, koza, kup
1
, njiva, otrok
2
, pleme
1
, pleniti, plot
2
, polje, prah, prebivatišče, pri-
stava, rod, ropati, rtič
3
, skorja, smreka, stariši, variti, vreti, zelje, žigant
3
, žlahta
1
.
 4.3.1.1.2 Prepisal je enega od prevedkov izbrane iztočnice. Primeri: babina, močan, pre-
kleti, razbojnik
2
, rdeč, srčen
2
, strašan.
 4.3.1.1.3 Prepisal je dva od prevedkov izbrane iztočnice. Primeri: dvor
1
, izerje, jezero, lopa.
Pri primeru jezeri (jezero) ni jasno, ali gre za napako v prepisu ali pa nam ni 
uspelo odkriti vira. Mogoče bi bilo, da ne gre za slovensko besedo.
 4.3.1.1.4 Skombiniral je prevedek iz slovenščine in enega od drugih slovanskih jezikov: 
ljubiti.
 4.3.1.2 Upošteval je oba latinska prevedka.
 4.3.1.2.1 Prepisal je slovenski prevedek obeh latinskih iztočnic
Primer: Na podlagi latinskih prevedkov filius, liberi je v MTh 1603 poiskal 
iztočnici filius, liberi in prepisal slovenska prevedka: Sclav. ſin in Sclavon. otrozi.
Primeri: gora
2
, gradeč*, otrok
1
, sin.

27 Jezikoslovni zapiski 29.1 (2023)
 4.3.1.2.2 Kombiniral je slovenski prevedek s prevedkom iz drugega slovanskega jezika.
Primer: Na podlagi latinskih prevedkov praeliari, pungere in punire je dobil 
pod iztočnico pungo v MTh 1603 slovenski prevedek Sclau. boſti, pod iztočnico 
certo pa poljski prevedek Pol. walcze (gl. bosti).
 4.3.1.3 Upošteval ni nobenega latinskega prevedka, ampak je iskal po drugih latinskih 
sopomenkah. Primer:
Scythica seu 
Sveonica
Punica Germanica Hebraea Graeca Latina Slavonica Fennonica
Arf, Arp Arba Erbe Kenian Kleronomia Poſſeſio, 
fors
Deidina Sandamaek
Za slovenski prevedek deidina (gl. dedina) ni upošteval nobenega od latinskih 
prevedkov (possesio, fors). Za possesio v MTh 1603 ni prevoda za Sclav., pod 
iztočnico fors pa ima MTh 1603 prevedek ſrezha. Kako je torej Rudbeck prišel 
do prevedka deidina? Morda prek grškega prevedka kleronomia in hkrati prek 
slovenske sopomenke babina, ki jo najdemo v nadaljevanju slovarčka. Iztočnica 
haereditas ima pri MTh 1603 namreč Sclav. deidina, ozhanstvo, bavina.
Podobno: jokati (iskal v MTh 1603 pod ejulo namesto pod ejulatio), zapuščen 
(iskal v MTh 1603 pod deležnikom desertus, ker ni bilo glagolnika deserere).
Primer dvor
2
 (lat. regia civitas) je poseben, saj bi bil lahko povzet po »dal-
matinščini« ali »hrvaščini« kot prevedek iztočnice regia v MTh 1603 (Sclau. kra-
lievi palazh, Dal. kralyew dvor, Croat. duor chraglſchi), mnogo verjetneje pa je 
(namesto po prevedku civitas) prepisan iz prevedka latinske iztočnice aula v MTh 
1603 (Sclav. dvor, dvoriſhe, lovpa, Germ. ein hof/ ein ſahl), ki jo je Rudbeck lahko 
dobil prek nemškega prevedka ſahl oz. grškega aulae.
 4.3.2 Posebno skupino predstavljajo primeri, ko je »skitsko-švedsko« oziroma 
feničansko iztočnico prevedel v latinščino opisno, z besedno zvezo (zlasti lastna 
poimenovanja je prevajal kar z razlago).
 4.3.2.1 Prevedel je samo eno sestavino latinske besedne zveze. Primer:
Scythica seu 
Sveonica
Punica Germanica Hebraea Graeca Latina Slavonica Fennonica
Idalund Idalion / Aeſchal, 
ascherah
/ Idae ſ[ive] 
veneris ma-
tris lucus
Log, goſd Iloinen 
metzae, aei-
tin jucto
Iz latinskega opisnega prevoda Idae ſ[ive] veneris matris lucus (‘Ide ali gaj matere 
Venere’) je Rudbeck izbral samo latinsko besedo lucus in prepisal prevedek te 

28 Kozma Ahačič  Slovenski prevedki v večjezičnem primerjalnem slov arčku ...
iztočnice iz MTh 1603: Sclav. log, goſd (gl. gozd, log). Ta primer je zanimiv tudi, 
ker nima prevedka v nemščino in grščino, čeprav bi ju Rudbeck v MTh 1603 našel.
Več je primerov, kjer Rudbeck ni prevajal pridevnika (ali samostalnika v 
rodilniku), npr. mož
1
, plot
1
, strelec. Lahko pa je prevedel zgolj pridevnik: raven 
(dura et plana terra) – po lat. planus, verjetno glede na nemški prevedek eben. 
V primeru paša je moral latinski dajalnik množine pascuis najprej postaviti v 
imenovalnik ednine pascuus.
Nadaljnji tovrstni primeri: bog
3
, devica
1,2
, dolina, gospod
4
, kurba, nesreča, 
okrogel, otok
1,3
, sonce
2
, studenec
2
, visok
1
.
 4.3.2.2 Prevedel je vse sestavine latinske besedne zveze. Primer:
Scythica seu 
Sveonica
Punica Germanica Hebraea Graeca Latina Slavonica Fennonica
As-drut-bal Aſdrubal Gott treu 
und mectig
Meleh adon 
gebir
Baſilevs 
piſtos
Deus fidus 
et potens
Bug, ver- 
oblaſtra
Voimalinen 
Jumala
Imena Hazdrubal ni prevajal z imenom, ampak z opisnim prevodom pomena tega 
lastnega imena: Deus fidus et potens ‘zvest in zanesljiv bog’. V MTh 1603 je nato 
poiskal latinske iztočnice (deus, fidus, potens) in prepisal njihove slovenske pre-
vedke (upošteval je tudi kazalko fidus, vide fidelis, pri zadnji iztočnici pa je prepi-
sal samo drugi prevedek). MTh 1603 ima: Sclav. Bug [deus], Sclav. vern [fidelis], 
Sclau. magozh, oblaſtan [potens]. Rudbeck je prepisal: Bug, ver- oblaſtra (Bog
4
, 
oblasten
2
, veren). Primer:
Scythica seu 
Sveonica
Punica Germanica Hebraea Graeca Latina Slavonica Fennonica
Maurentuna Mariantuna Seeſtat Kir al-
liamim
Thalaza-po-
lis
Civitas 
maritima
Morie-meſtu Maeri 
kaupungi
Zanimiv je tudi primer iztočnice Maurentuna, ki je imela latinski prevedek civitas 
maritima (‘morsko mesto’). Rudbeck v MTh 1603 ni našel iztočnice maritimus (je 
pa našel civitas), zato je po vzoru nemške zloženke Seeſtat poiskal še besedo mare 
(nem. See) in naredil slovensko zloženko sam! Iz Sclav. morie [mare] in Sclav. 
meſtu [civitas] je dobil zloženko Morie-meſtu in jo celo označil kot »etimološko« 
sorodno s SS in P (mesto
1
, morje
1
).
Podobni primeri: domač, oblasten
1
, ogenj, pleme
2
, sonce
1
, žlahta
2
, [po napaki: bog
2
].
 4.3.2.3 Kazalke v predhodnih primerih je upošteval na enak način, kot je opisan v 4.1.1. 
Primeri so: domač, kup
1
, modro, pleme
2
, veren, žlahta
2
.

29 Jezikoslovni zapiski 29.1 (2023)
 4.3.3  Nerešen primer
Scythica seu 
Sveonica
Punica Germanica Hebraea Graeca Latina Slavonica Fennonica
Maerbal, 
Marskalk
Maharbal Stalmeiſter Baal 
haſuſim
Philippos Equorum 
magiſter
Roniusſi Hippomies
Zapisa Roniusſi ne znamo razvozlati. Lahko bi šlo za napačen prepis besed Kon 
in vuzhi (kar bi ustrezalo prevajanju equorum magister po besedah, saj je konec 
besede Rudbeck pozabil prepisati tudi pri bramba). V MTh 1603 prevladujejo za-
pisi s koin-, a -i- bi lahko odpadel tudi po vzoru drugih jezikov. Lahko bi šlo tudi 
za zapis besed konjski, konjuški, a tudi za ti besedi ni v MTh 1603 iztočnic, ki bi 
bile lahko za Rudbecka ustrezna motivacija. Podobno ne najdemo logične rešitve 
v nobenem od predhodnih slovarjev.
 4.4  Uporaba male slovnice štirih jezikov iz MD 1592?
Primera žigant
2
 in snubača sta razložljiva samo, če bi imel Rudbeck direktnega 
informatorja (kar je zelo malo verjetno) ali če bi uporabljal eno od razpoložljivih 
slovenskih slovnic (kar je nekoliko bolj verjetno, čeprav težko dokazljivo).
Scythica seu 
Sveonica
Punica Germanica Hebraea Graeca Latina Slavonica Fennonica
Gilgia Gilga Werben Ahab Metiaenai Ambire Snubazha Cossia
Högamen, 
Hojamen
Hajemen Rijſen Emim Gigantes Gigantes Shigante Kallevan 
poikani
Oblik za ženski spol Snubazha (lat. Ambire) in za imenovalnik množine Shigante 
(lat. Gigantes), ki ju najdemo pri Rudbecku, namreč MTh 1603 nima pri nobenem 
od slovanskih jezikov. Ima pa MTh 1603 obliko za moški spol Sclau. ſnubazh 
[procus] in obliko za imenovalnik ednine Sclav. ſhigant [gigas]. Na podlagi teh 
oblik bi lahko Rudbeck z uporabo male slovnice v MD 1592 prišel do oblike Shi-
gante po vzoru MD 1592 (Y1a–Y2a): im. ed. ta Goſpud > im. mn. ti gospudie, do 
oblike Snubazha pa po vzoru MD 1592 (Y1a–Y2a): m. sp. ta Goſpud[-ø], ž. sp. 
Ta Goſp[-]a.
 4.5 Napake pri prepisu ali stavi
Pot od zbiranja besed je pri Rudbecku potekala v več stopnjah (prim. npr. fotogra-
fijo v Bauhaus 2019: 47), ne Rudbeck ne stavec pa nista znala slovenščine. Zato so 
napake predvsem dokument tega, kaj se je s posamezno besedo iz neznanega jezi-
ka lahko dogajalo pri prepisovanju in stavi – nikakor pa ne gre za zapis iz drugega 
vira ali za zapis glasoslovne variante (npr. akanja). So pa na nekatere spremembe 

30 Kozma Ahačič  Slovenski prevedki v večjezičnem primerjalnem slov arčku ...
vplivale tudi tedanje zapisovalne navade, kakor jih lahko opazujemo na primer za 
latinščino. Vse to dokazujejo tudi primeri, ko je bil večkrat prepisan isti Megiser-
jev slovarski zapis. Za spremembe u > v, v > u ter i > j, j > i je zaradi nestalnosti 
uporabe teh črk in enačenja njune zvočne vrednosti primerov več in jih ne nava-
jamo. Evidentirali smo lahko naslednje tipe napak (najprej je navedena oblika iz 
MTh 1603, nato oblika iz Rudbecka, v oklepaju iztočnica iz gornjega seznama): 
  a > o: ladia > lodia (ladja
3
; lahko gre za napako ali za vpliv Megiserjevega 
primera za češčino, MTh 1603: Bohem. lodi, liff);
  e > a: ſonze > Sonza (sonce
2
);
  e > i: strella > Strilla (strela; napako bi morda lahko razložili tudi kot vpliv 
sledeče besede v MTh 1603: Dalm. sztrila);
  e > o: pravizhen > pravizhon (pravičen);
  i > e: Krail > Krael (kralj
2
, pri prvi pojavitvi je prepis pravilen);
  i > y: niva > nyva (njiva);
  i > u: pokloniti > Poklonuti (pokloniti);
  o > a: oblaſtan > ablastan (oblasten
3
);
  o > e: ſtonaviten > ſtenaviten (stonaviten);
  u > o: Bug > Bog (bog
5
, gre za napako, ne za pravilno obliko, saj so isti pri-
meri drugod pri Rudbecku pravilno prepisani, v MTh 1603 pa oblike Bog ni);
  u > a: veliku > Velika (velik);
  b > h: verba > Verha (vrba);
  h > k: hiſha > Hiska (hiša
2
);
  h > G: hualiti > Gvaliti (hvaliti);
  k > h: raſboinik > rasboinih (razbojnik
1
);
  k > ck: viſsok > Viſlock (visok
1
);
  k > ch: raſboinik > rasboinich (razbojnik
2
);
  m > mm: kamen > Kammen (kamen; morda je zgolj naključje, a na tem mestu 
ima MD 1592: Stain, lapis, kammen);
  n > m: iſvelizhan > Iſvelizham; dolſhan biti > Dolhambiti (dolžan, biti
2
); mo-
zhan > Mozham (močan);
  en > ra: oblaſten > oblaſtra (oblasten
2
);
  n > -: vern > ver- (veren);
  ſ > s [prepisov ſ v veliki S tu ne upoštevamo, saj so bili edini možni]: deſhiti > 
Deshiti (dežiti); hiſha > Hisha (hiša
1,3, podobno 2
); puſhava > pushafva (puščava); 
Moſsh > Mosh (mož
2
, pri prvi pojavitvi je prepis pravilen); raſboinik > rasboi-
nih (razbojnik
1
); iſbrati > Isbrati (izbrati); oblaſtan > ablastan (oblasten
3
); pre-
bivatiſhzhe > prebivatishzhe (prebivatišče); raſboinik > rasboinich (razbojnik
2
);
  ſh > h: dolſhan biti > Dolhambiti (dolžan, biti
2
);
  ſh > Sp: ſhahar > Spahar (šahar);
  ſh > ſ: ſhlahta > ſlahta (žlahta
2
);

31 Jezikoslovni zapiski 29.1 (2023)
  ſh > S: ſhlahta > Slatha (žlahta
1
);
  ſ > ph [verjetno prek prepisa: f]: neſrezha > Nephrezha (nesreča);
  ſſ/ſs > ſl: koleſſa > koleſla (kolesa
1
, pri drugi pojavitvi je prepis pravilen); 
viſsok > Viſlock (visok
1
);
  v > r: lev > ler;
  zh > s: magozh > magos (mogoč);
  zh > ſch: gradezh > Gradeſch (gradeč*);
  z > s: Dvoizheta > Dvoisheta (dvojče); ſtudenz > Studens (studenec
1,2
);
  z > tz: kurz > kurtz (kurec
1
, pri drugi pojavitvi je prepis pravilen);
  z > ths: ſtreliz > Streliths (strelec);
  vrinjeni f: puſhava > pushafva (puščava);
  združitev dveh besed v eno po pomoti: lav, lev > lauler (lav, lev); dolſhan 
biti > Dolhambiti (dolžan, biti
2
); far stariſhi > farſtarishi (far, stariši); ſtu leta 
> Stuleta (sto, leto);
  manjkajoča vmesna črka: letukai > Letkaj (letukaj);
  manjkajoča zadnja črka, napačno prepisana predzadnja: bramba > 
Bramt (ne znamo razložiti, kako je prišlo do napake; v nekaj izvodih MTh 
1603 je drugi b res nejasno odtisnjen, a napaka je tudi pri prepisu nemške 
besede: Beskirm namesto Beschirmung);
  zamenjava vrstnega reda črk: ſhlahta > Slatha (žlahta
1
).
 5  Sklep Pomen Rudbeckovega slovarčka (1698: 719–729) ni v opisu novega besedja. Kot nam 
je pokazal natančen primerjalni pregled, gre namreč za izpiske iz Megiserjevega slo-
varja 1603. Slovarček je pomemben, ker nam kaže slovenščino kot jezik, ki ga je tuji 
avtor na podlagi Megiserjevih podatkov izbral kot vzorčnega za prikaz slovanske je-
zikovne skupine, in ker nam nazorno prikaže, kako je znani uporabnik praktično upo-
rabljal Megiserjev večjezični slovar konec 17. stoletja. Vsekakor te zbirke slovenskih 
besed v prihodnjih pregledih slovenskega slovaropisja ne bo več mogoče spregledati.
  viri in literatura
Agrell 1955 = Jan Agrell, Studier i den äldre språkjämförelsens allmänna och svenska historia fram 
till 1827, Uppsala: Lundequistska bokhandeln, 1955.
Ahačič 2014 = Kozma Ahačič, The History of Linguistic Thought and Language Use in 16th Century 
Slovenia, Frankfurt am Main: Peter Lang, 2014.
Ahačič 2022 = Kozma Ahačič, 1698, Delo 64.149 (2022), 7.
AV 1607 = Gregorio Alasia da Sommaripa, VOCABOLARIO Italiano, e Schiauo, Udine, 1607.
Bauhaus 2019 = Stefan Heinrich Bauhaus, Olof Rudbeck der Jüngere und die Sprachen des Nor-
dens: zwischen Gotizismus und Orthodoxie, Berlin – Boston: De Gruyter, 2019, DOI: https://
doi.org/10.1515/9783110628739. 

32 Kozma Ahačič  Slovenski prevedki v večjezičnem primerjalnem slov arčku ...
BH 1584 = Adam Bohorič, Arcticae horulae ſucciſivae, Wittenberg, 1584. 
Borst 1960 = Arno Borst, Der Turmbau von Babel III/1, Stuttgart: Anton Hiersemann, 1960.
Burman 2017 = Annie Burman, Language Comparison before Comparative Linguistics: Theories of 
Language Change and Classification in Olof Rudbeck’s Atlantica, v: Apotheosis of the North: 
the Swedish Appropriation of Classical Antiquity around the Baltic Sea and Beyond (1650 to 
1800), ur. Bernd Roling et al., Berlin – Boston: De Gruyter, 2017, 77–94, DOI: https://doi.
org/10.1515/9783110524888-006. 
Burman – Boyes 2021 = Annie Burman – Philip J. Boyes, When the Phoenicians were Swedish: 
Rud beck’s Atlantica and Phoenician Studies, The Journal of the American Oriental Society 
141.4 (2021), 749–766, DOI: https://doi.org/10.7817/jaos.141.4.2021.ar027. 
DB 1578 = Jurij Dalmatin, Biblie, tu ie, vsiga Svetiga pisma pervi deil, Ljubljana, 1578.
DB 1584 = Jurij Dalmatin, Biblia, Wittenberg, 1584.
Hovdhagen 2001 = Even Hovdhagen, The study of early Germanic languages in Scandinavia: Ihre, 
Stiernhielm, v: History of the Language Sciences / Geschichte der Sprachwissenschaften / His-
toire des Sciences du Langage 2, ur. Sylvain Auroux, New York: De Gruyter, 2001, 1124–1129.
Hovdhagen idr. 2000 = Even Hovdhagen – Fred Karlsson – Carol Henriksen – Bengt Sigurd, The 
History of Linguistics in the Nordic Countries, Helsinki: Societas Scientiarum Fennica, 2000.
MD 1592 = Hieronymus Megiser, Dictionarium quatuor linguarum, Graz, 1592.
Metcalf 1974 = George J. Metcalf, The Indo-European Hypothesis in the Sixteenth and Sevente-
enth Centuries, v: Studies in the History of Linguistics: Traditions and Paradigms, ur. Dell H. 
Hymes, Bloomington: Indiana University Press, 1974, 233–257.
MTh 1603 = Hieronymus Megiser, Theſaurus Polyglottus, Frankfurt, 1603.
Rudbeck 1679 = Olavus Rudbeck, Atland Eller Manheim [...] Atlantica Sive Manheim [...], Uppsala: 
Henricus Curio, 1679.
Rudbeck 1689 = Olavus Rudbeck, Atland Eller Manheim. Andra deel [...] Atlantica Sive Manheim 
Pars Secunda [...], Uppsala: Henricus Curio, 1689.
Rudbeck 1698 = Olavus Rudbeck, Atland Eller Manheim Triie Del [...] Atlantica Sive Manheim Pars 
tertia [...], Uppsala: Typis et impensis Auctoris, 1698.
Rudbeck 1702 = Olavus Rudbeck, Atland Eller Manheim Fjerde Del [...] Atlantica Sive Manheim 
Pars Quarta [...], Uppsala: Typis et impensis Auctoris, 1702.
Rudbeck 1947 = Olof Rudbeck (st.), Olaus Rudbecks Atlantica: svenska originaltexten 3, ur. Axel 
Nelson, Uppsala – Stockholm: Almqvist & Wiksells, 1947.
Stabej 1977 = Jože Stabej, Thesaurus polyglottus: Hieronymus Megiser: iz njega je slovensko be-
sedje z latinskimi in nemškimi pomeni za Slovensko-latinsko-nemški slovar izpisal in uredil Jože 
Stabéj, Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1977.
  Summary
Slovenian Translations in Olof Rudbeck the Elder’s Multilingual 
Comparative Glossary (1698): New Information for the History  
of Slovenian Lexicography and for the Analysis of Dictionary Use 
in the Seventeenth Century
Book three of Olof Rudbeck the Elder’s (1630–1702) Atlanticus from 1698 contains a 
multilingual comparative glossary with 228 Slovenian words in the Slavonica column, as 
well as eight Polish, six Croatian, and four Czech words. Considering the small number 
of printed dictionaries containing Slovenian in the sixteenth and seventeenth centuries, 
this is an important collection. The source for it was Hieronymus Megiser’s multilingual 
dictionary Thesaurus polyglottus from 1603.
 The significance of Rudbeck’s glossary does not lie in the description of new Slo-
venian vocabulary. The dictionary is important because it shows Slovenian as a language 
that a foreign author chose as an example to present the Slavic language group and be-

33 Jezikoslovni zapiski 29.1 (2023)
cause it vividly illustrates how a well-known user made practical use of Megiser’s multi-
lingual dictionary.
 This article analyzes each Slovenian word from the Slavonica column and places it 
in an alphabetical list showing Rudbeck’s spelling of each word; the corresponding exam-
ple from Megiser’s dictionary; the Latin translation by Rudbeck, which he used at the 
same time for looking up headwords in Megiser’s dictionary; and the procedure by which 
Rudbeck arrived at a particular Slovenian word with the help of Megiser’s dictionary.
 Rudbeck’s basic procedure was to use the Latin translation of a “Scythian or Swe-
dish” headword to look for a Slovenian translation marked as Sclav., Sclau., Sclavon., 
Sclavo., Scla., or Schlav. in Megiser’s dictionary. He also took into account cross-referen-
ces, which led him from the Latin translation to the corresponding headword in Megiser’s 
dictionary.
 If there were several Slovenian translations for one Latin headword in Megiser’s 
dictionary, he (1) copied everything, (2) selected only individual ones (whereby he did 
not have a specific methodology, but he avoided similarities with examples from other 
languages), or 3) combined Megiser’s translations from multiple Slavic languages.
 If there were several Latin translations of the initial (“Scythian–Swedish” or Phoe-
nician) headword, he (1) chose one of the Latin synonyms and followed one of the models 
mentioned above, (2) used multiple Latin translations and followed one of the models abo-
ve, or (3) did not use any of the Latin translations, but looked for other Latin synonyms.
 A special group includes cases in which he translated the “Scythian–Swedish” or 
Phoenician headword into Latin descriptively, using a phrase (especially proper nouns 
were translated with an explanation). In such cases, he (1) translated only one component 
of the Latin phrase, or (2) translated all the components of the Latin phrase. The second 
procedure is particularly interesting, in which he was faced with the challenge of how to 
translate a phrase without knowing the linguistic rules of Slovenian. Two examples (snu-
bača ‘suitor’ and žigant
2
 ‘giant’) even point to the possibility that Rudbeck would have 
been acquainted with Megiser’s concise grammar of four languages in his Dictionarium 
quatuor linguarum (1592), based on which he could have used the appropriate endings. 
However, this possibility is difficult to prove due to the many copying errors.
 The last part of the article therefore also provides a detailed list of all errors that 
occurred in the copying or typesetting of Slovenian words in Rudbeck’s list.



Jezikoslovni zapiski Revija i nštituta za slovenski jezik FRana Ramovša zRC sazu 29.1 (2023)

hrbet
knjige
16 mm
Nekaj besedil je bilo pripravljenih 
z vnašalnim sistemom ZRCola 
(http://ZRCola.zrc-sazu.si), 
ki ga je na Znanstvenoraziskovalnem 
centru SAZU v Ljubljani 
(http://www.zrc-sazu.si) 
razvil Peter Weiss.
Navodila avtorjem
Jezikoslovni zapiski so revija Inštituta za slovenski jezik Fra‑
na Ramovša ZRC SAZU, slovenska znanstvena jezikoslovna 
revija, ki izhaja dvakrat na leto, na začetku pomladi in na za‑
četku jeseni. Poleg delavcev inštituta so k sodelovanju vabljeni 
tudi drugi domači in tuji raziskovalci slovenskega in drugih slo‑
vanskih jezikov. Uredništvo k pisanju posebej spodbuja mlade 
raziskovalce in raziskovalke.
Največji obseg člankov je ena avtorska pola, tj. 16 strani s 
po 30 vrsticami, za razprave po dogovoru z uredništvom tudi 
več. Poročila naj bi obsegala do 5, recenzije, predstavitve ali 
kritike jezikoslovnih del pa do 10 strani. Izvirna besedila je 
treba oddati uredništvu v programu Word in v pisavi Times 
New Roman ali 00 ZRCola (velikost 10 pik); ta je priporočena 
za posebne jezikoslovne znake, dobiti pa jo je mogoče v okvi‑
ru za stonjskega vnašalnega sistema ZRCola na spletni strani 
http://ZRCola.zrc‑sazu.si ali na urednikovem e‑naslovu peter.
weiss@zrc‑sazu.si. Besedila naj bodo oddana v elek tronski
ob liki po e‑pošti, tistim s posebnimi jezikoslovnimi znaki pa 
naj bo priložena tudi datoteka v obliki PDF.
Vsi prispevki imajo na začetku slovenski in angleški izvle‑
ček s po do 5 vrsticami in do 5 ključnimi besedami. Po vzetek 
pri razpravah in člankih v obsegu do 15 vrstic je pri slovenskih 
prispevkih objavljen v angleščini, pri neslovenskih prispevkih 
pa v slovenščini; oddate ga lahko v jeziku prispevka. Pri na‑
vajanju objav v literaturi naj se avtorji po možnosti ravnajo po 
prejšnjih objavah v Jezikoslovnih zapiskih.
Prispevke preberejo člani uredniškega odbora, ki članke 
in razprave praviloma tudi recenzirajo. Pri dvojnem slepem 
recenziranju sodelujejo tudi zunanji recenzenti. Priporočila in 
popravki članov uredniškega odbora oziroma recenzentov so 
posredovani avtorjem, da jih upoštevajo.
Uredniški odbor Jezikoslovnih zapiskov si pri pripravlja‑
nju revije želi čim širšega sodelovanja. Zato poziva sodelavce 
in bralce revije ter vse zainteresirane, da pošiljajo svoje pre‑
dloge in mnenja v zvezi z obliko in vsebino revije ter z delom 
uredniškega odbora. Objavljeni bodo v rubriki Odmevi. 
Jezikoslovni zapiski 28  2022  2 Jezikoslovni zapiski 29.1 (2023)
ISSN 0354-0448
Uredniški odbor
Urednik
Tehnična urednica
Prevod izvlečkov in povzetkov v angleščino
Naslov uredništva
Telefon
Izdal
Založila
Zanju
Glavni urednik
Prelom
Oblikovanje
Tisk
Naklada
Letna naročnina
Letna naročnina za študente
Cena posamezne številke
Cena dvojne številke
Naročila sprejema
Telefon
Hubert Bergmann, Metka Furlan, Alenka Jelovšek,
Mateja Jemec Tomazin, Karmen Kenda-Jež, 
Valerij M. Mokijenko, Alenka Šivic-Dular, Andreja Žele
Peter Weiss
Alenka Jelovšek
Donald Reindl, DEKS, d. o. o.
Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije
znanosti in umetnosti (ZRC SAZU)
Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša
Novi trg 4, SI-1000 Ljubljana, Slovenija
+386 1 4706 160
peter.weiss@zrc-sazu.si, isj@zrc-sazu.si
http://ojs.zrc-sazu.si/jz
http://bos.zrc-sazu.si/knjige/index.html
ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša
Založba ZRC
Oto Luthar, Kozma Ahačič
Aleš Pogačnik
Simon Atelšek
Evita Lukež
Cicero, Begunje, d. o. o.
200 izvodov
10 €
8 €
7 €
12 €
Založba ZRC, p. p. 306, 1001 Ljubljana, Slovenija
+386 1 4706 464
zalozba@zrc-sazu.si
Revija izhaja s podporo 
Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.
Jezikoslovni zapiski so uvrščeni v mednarodne zbirke podatkov 
MLA International Bibliography of Books and Articles on the 
Modern Languages and Literatures, New York, ZDA; Bibliographie 
linguistique / Linguistic bibliography, The Hague, Nizozemska; 
IBZ, K. G. Saur Verlag, Osnabrück, Nemčija; New Contents Slavistics, 
Staatsbibliothek zu Berlin, Nemčija.
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative 
Commons 4.0, ki ob priznavanju avtorstva dopušča nekomercialno 
uporabo, ne dovoljuje pa nobene predelave.