GrosuPlJe (centrala) sP 908 NflŠ KRAJ 2002
352(4.97.4 Dobrepol
polje.J S
1£0020104.4
škrai
letnik VIII, št. 4
Pomlad v jeseni življenja
Prvi samostojni koncert mešanega upokojenskega pevskega zbora "Škrjanček"
V soboto, 13. aprila, so člani zbora predstavili svoje dosedanje delo. Koncert je bil v novi dvorani Jakličevega doma, kjer so že nekajkrat nastopili. Na fotografiji: med koncertom so se pevci zahvalili zborovodji Vesni Fabjan in voditelju Igorju Ahačevčiču. stran 8
april 2002
Sejem pri Sv. Antonu že drugo leto
Na tiho nedeljo je bilo na Zdenski rebri spet živahno.DPŽDobrepolje-Strugeježedrugoleto zaporedorganiziralosejeminznjimdokončno oživilotradicijonekdanjihsejmovvDobrepolju.
stran 13
TD Dobrepolje je pripravilo velikonočno razstavo
Član društva Janez Pavlin je razstavljal svoje fotografije z lanskoletnega romanja MPZ Rafko Fabiani po Sveti deželi. Drugi del razstave pa so skupno pripravili vrtec Ringaraja, podružnični šoli Kompolje in Ponikve ter razredna stopnja matične šole na Vidmu. Za organizacijo je v okviru letošnjega plana dela poskrbelo Turistično društvo Dobrepolje.
stran 12
27. aprila praznujemo dan upora proti okupatorju, 1. maja pa praznik dela. Vsem bralcem želimo lepo praznovanje.
•o- Iz vsebine
- Župan: 0 čistem okolju in odvozu kosovnih odpadkov
- Nevenka Gregorič: Potek sprejema prostorskega plana
- Javni razpisi
- Intervju: Miha Žužek
- Saša Strnad: Zrcalo okolja ali nas samih
- Gostovanje "Mavrice" v Dolenjskem muzeju
- Praznovanje materinskega dneva na šolah in v vrtcu
Naslednja številka Našega kraja bo izšla konec maja 2002. Prispevke sprejemamo do 12. maja.
120020104,4
Županova stran
april 2002
Kdor ne more počakati na reden odvoz odpadkov, jih lahko sam odpelje direktno na deponijo v Špajo dolino
Mnogokratsemnatejžiipanovistraiiižespreg;ovoril o odpadkih, o ravnanjuznjimiinoproblemih.kinas s t em v zvezi težijo. Glavni problem,kinasjevpreteklihletihtežil,jebilta,danismoimeli odpadkovkamdajati.kernismoimeliurejenegaodlagališčazanje.
Zlasti je bil problem z odvozom kosovnih odpadkov, ki zajamejo veliko de-ponijskega prostora. Prostor smo z veliko truda, pa brez kakšnih velikih cirkusov, kot se radi naredijo okoli vsake investicije, sedaj uredili tako, da lahko sprejema odpadke. Samo še pamet v roke, pa ne bo več odpadkov po naši lepi deželi. Problem odpadkov sedaj ni več v tem, da ni organizirane službe ali da ni prostora za odlaganje, problem ostaja sedaj samo v glavah nas vseh. Ali smo se sposobni samodisciplinirati in sa-movzgojiti, da ne bomo še vedno odmetavali odpadkov vsepovsod. Ne morem razumeti, da lahko kultiviran človek še vedno vlači jogije, postelje, kolesa in štedilnike v lepo naravo in jih brezvestno odlaga. Saj menda imamo še kakšen čut za snago, kot pravimo, in saj vendar kar naprej vpijemo, pišemo in govorimo,da je deponija urejena in da lahko vsak občan, ki ne more počakati do datuma rednega kosovnega odvoza, te odpadke v dopoldanskem času odpelje direktno na deponijo v Spajo dolino. Te odpadke običajno vozijo z avtomobilskimi prikolicami in, če je že naloženo, je pa res vseeno, če se zamudiš še 15 minut dlje, pa bo zadeva urejena. Če kdo ne ve, kje je ta deponija, vam sporočam, daje to ob stari "cesarski" cesti, ki drži od Grosuplja proti Višnji Gori. Ko prideš v Grosuplje v drugem križišču desno, mimo Kovinostroja. V mislih imam trenutno najnovejše svi-njanjc, ki se dogaja na Peterlinovi parceli, skoraj ob glavni republiški cesti, takoj za odcepom za vas Vodice. Res prosim vse, da si to ogledate in se prepričate, kakšno herojstvo je to, da si nekdo upa sredi prečudovite pomladanske narave razvleči vse svoje odsluženo premoženje. Človek se res vpraša, ali je ta človek še normalen ali pa je že izgubil vso razsodnost. Pričakujem, da si bo vzel čas in vso kramo odpeljal tja, kamor spada. Podobno se dogaja v Bčkovi dolini pred Kompoljami, in še kar nekaj
teh mest je. Očitno bo potrebno uvesti občiiiKko inšpekcijo in določiti zelo visoke kazni, drugače se to ne bo rešilo, čeprav še vedno mislim, da bi se mi v naši občini, ki vsi poznamo skoraj vse ljudi, res lahko dogovorili, da ne bomo počenjali teh svinjarij. V nekaterih občinah inšpekcija že deluje in kazni so tudi do 100.000,00 SIT za en prekršek. Ali bomo res morali poseči tudi po tem sredstvu? Očitno je tudi, da bo potrebno o teh zadevah javno spregovoriti. Pripravljen sem javno zapisati vsako ime, za katerega mi bo nekdo stoodstotno zagotovil, da gaje videl pri razlaganju odpadkov na nedovoljenem kraju in za to svojo trditvijo tudi stal, če bo potrebno dokazati. Zadeva se namreč ne bo dala rešiti, če krivcev ne bomo obelodanili. Mnogokrat mi kdo reče, češ da tega pa res ne bi smeli dovoliti, da se odpadki vozijo tja in tja, toda ko ga vprašam, kdo jih je pripeljal, se zadeva ustavi, čeprav mi zatrdi, da ve in da vsi vedo. Vsi vedo, pa nihče ne reče, mi se pa duši-mo v odpadkih. Kakšna lažna solidarnost. Na ta način se ne da nič narediti, ker niti župan niti kdo drug iz občinske uprave ne bo stal pri kakšni deponiji in čakal, kdaj bo kdo prišel od kod. Če pa
bomo k temu pristopili vsi, bo zadeva mnogo lažja.
Posebno pozornost bi morali nameniti temu, da povzročimo s svojim delom in življenjem čim manj odpadkov, saj se količine neprestano povečujejo in to seveda draži odvoz in odlaganje. Neizbežno je, da se bo odvoz podražil, sedaj je že pet let enaka cena Taksa, ki nam jo predpisuje država in jo plačujemo na položnici, namreč ne gre za pokrivanje stroškov odvoza in ni prihodek Komunalnega podjetja, ampak je davek, ki ga je država predpisala.
Občina bo v kratkem sprejela tudi nov odlok o ravnanju z odpadki, saj gaje treba prilagoditi novi zakonodaji in novemu načinu odlaganja odpadkov v novi deponiji. Postopno bomo prešli na osebni odvzem od vsake hiše. Na Vidmu bo to uvedeno že v letošnjem letu. Postopno pa bomo prehajali tudi na ločeno zbiranje odpadkov. Prvo, kar je potrebno ločiti, je ločitev organskih in anorganskih odpadkov. To je velika naloga nas vseh. Prepričan sem tudi, daje veliko organskih odpadkov, ki po nepotrebnem polnijo naše zbiralnike, primernih za kompostni kup, ki ga potem lahko raztrosiš po vrtu in ne bi po nepotrebnem zavzemali odlagalnega prostora. Če bomo z ločevanjem uspeli, nam bo država znižala takso, kije zelo visoka. Spet bo potrebna samodisciplina in zavest, daje to za naše dobro počutje in sploh za naše preživetje nujno potrebno.
V mesecu maju bo spet reden odvoz kosovnih odpadkov. Razpored je objavljen na drugem mestu. Obenem želimo, da bi pobrali tudi tiste odpadke, ki jih je nekdo brezvestno odvrgel na neprimernem mestu. Vsi vaški odbori so na-prošeni, da organizirajo zbiranje v vasi. Z akcijo že nekoliko zamujamo, vendar delavci javnega komunalnega podjetja ne morejo odpeljati vsega iz vseh treh občin naenkrat. Akcija je bila najprej predvidena takoj poveliki noči, vendar smojo preložili, ker bi bilo takrat premalo časa za priprave in bi "ta dragocena roba" spet ostala na ne zaželjenem mestu.
Naj bo letos prečudoviti mesec maj tudi mesec za čisto okolje. Očistimo ga in se potrudimo, da bo čisto tudi ostalo.
Vaš župan Anton Jakopič
Iz občine
Obvestilo krajanom glede poteka sprejema prostorskega plana občine
Občina Dobrepolje je v letu 2000 pričela s postopkom sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Dobrepolje za obdobje od leta 1986 do leta 2000 - zadnja dopolnitev leta 1996.
Potreba po spremembah plana seje pokazala zlasti s strani krajanov (želja po dodatnih stavbnih zemljiščih znotraj ter tudi zunaj ureditvenih območij naselij) ter navsezadnje tudi s strani širšega družbenega interesa občine (določitev območij namenjenih športu in rekreaciji, obrtno proizvodnih območij, območij peskokopov...). S tem postopkom seje občini Dobrepolje ponudila priložnost ažuriranja obstoječega stanja (objekti zgrajeni pred letom 1976, zgrajeni objekti na podlagi pravnomočnih upravnih dovoljenj, zgrajeni objekti brez ustreznih upravnih dovoljenj...) ter obenem možnost posodobitve planske dokumentacije v digitalno obliko, ki omogoča enostavnejše rokovanje, tako uporabniku (krajanu) kot tudi občinskemu posredovalcu informacij (lažja berljivost parcelnih številk, opaznejše meje katastrskih občin, določitev meje zazidljivosti na parcelo natančno, dodatne grafične informacije o parcelah itd.).
V planskem dokumentu (podlaga in izhodišče vsem ostalim izvedbenim načrtom) se določijo območja namenske rabe: stavbna zemljišča naselij (ureditvena območja - urejanje s PUP-i, PIN-i (UrN, ZN) - z razpršeno gradnjo izven teh območij) ter počitniških gradenj, območja proizvodnih ter obrtnih dejavnosti, območja peskokopov, kmetijska zemljišča, gozdne površine, območja naravne in kulturne dediščine, vodna in poplavna območja, rekreacijske in športne površine, cestno ter energetsko omrežje naselij, komunalna infrastruktura...
Celotni postopek priprave in sprejemanja planskega dokumenta poteka v sledečih fazah: 1. sprejem programa priprave občinskega prostorskega plana (vloga A), 2. priprava osnutka občinskega prostorskega plana oziroma njegovih sprememb in dopolnitev, 3. javna razgrnitev in javna razprava, 4. stališča do pripomb in predlogov, 5. dopolnitev
osnutka občinskega prostorskega plana (vloga B), 6. pridobitev mnenj pristojnih ministrstev-predlog plana (vloga C), 7. sklep vlade Republike Slovenije, 8. sprejem dopolnjenega osnutka občinskega prostorskega planskega akta.
Ze po sprejetem programu priprave mora občina oz. pripravljalec posredovati predloge sprememb in dopolnitev občinskega plana pristojnim ministrstvom za določena področja (12), ki občini posredujejo povratno informacijo v obliki predhodnih mnenj in predlogov. To je obveza ministrstev, kot subjektov planiranja, da pripravljajo, vzdržujejo in občinam posredujejo strokovne podlage, ki se nanašajo na obvezna izhodišča in so potrebna za pripravo občinskih prostorskih in izvedbenih aktov. Te smernice postanejo poleg Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Republike Slovenije (Ur.l. 11/99) ter veljavnih zakonov o urejanju prostora in naselij obvezna izhodišča, ki morajo biti v celoti upoštevana. Problem pri časovnem zaostanku planu pa nastane pri povratnemu odgovoru pristojnih ministrstev, ki se zavleče prek vseli razumnih mej. Sam pripravljalec plana pa je na drugi strani prisiljen korektno upoštevati vsa zahtevane smernice ministrstev oz. zavodov, ki pa so obenem obvezna izhodišča, brez katerih se postopek sprememb plana ne more nadaljevati. Tu pa postane občina popolnoma nemočna. Strokovni sodclovcc ne more in ne sme nadaljevati postopka brez ustreznih informacij ministrstev in tako se vse stvari ustavijo na mrtvi točki. Ko so strokovne podlage naposled izdelane, lahko prične Geodetski zavod z vnosom obveznih izhodišč v kartografsko dokumentacijo. Tu omejujejo spreminjanje ureditvenih območij naselij določila Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki ščitijo pred spremembo namembnosti najboljših kmetjjSfcUi zemljišč ter gozdnih površin, Ministrstvo za okolje
J5
in prostor - Sektor za vodno gospodarstvo varuje vodne vire, ureja odtočne režime ter varuje kakovost voda, Ministrstvo za okolje in prostor - Urad za energetiko, ki poskrbi za usklajenost z državnim planom na področju energije, Ministrstvo za promet medsebojno uravnava cestno in železniško omrežje ter omrežje letališč, Ministrstvo za kulturo ščiti kulturno dediščino, Ministrstvo za okolje in prostor - Uprava RS za varstvo narave ohranja naravne danosti okolja, Ministrstvo za okolje in prostor- Urad RS za rudarstvo skrbi za gospodarjenje z mineralnimi snovmi, Ministrstvo za gospodarstvo je pristojno za področje preskrbe in blagovnih rezerv, Ministrstvo za obrambo je zadolženo za področje obrambe ter področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter na koncu najpomembnejše pri urejanju ter spreminjanju prostora in naselij Ministrstvo za okolje in prostor - Urad za prostorsko urejanje, ki skrbi za poselitev. V kolikor občina ne pridobi mnenja pristojnih ministrstev, ki jih smiselno razumeti kot soglasja, je vloga za pridobitev sklepa Vlade RS o ugotovitvi usklajenosti planskih aktov občine z državnimi obveznimi izhodišči moč šteti kot nepopolno. Vlada namreč usklajenost ugotovi le na podlagi mnenj pristojnih ministrstev, ki jih v svojem postopku pridobi občina.
Poselitev urejata ter omejujeta tako zakona o urejanju prostora in naselij kot tudi določila obveznih izhodišč republiškega plana (pravne podlage glede usmerjanja poselitve). Glavna določila s področja poselitve so, da se poselitev usmerja predvsem v ureditvena območja naselij (zgostitev ter zapolnitev praznih stavbnih površin znotraj naselij, prenova ima prednost pred novogradnjami), daje spodbujanje nove razpršene gradnje prepovedano (razen za potrebe kmetijstva in njenih dopolnilnih dejavnosti) ter da mora občina za vsako širjenje poselitve podrobno strokovno utemeljiti spremembe (izdelava strokovnih podlag redefiniranja ureditvenega območja). V kolikor znotraj meja ureditvenega območja naselja na osnovi opravljene analize in ob upoštevanju meril racionalnega zgoščanja in zaokroževanja ne bo več prostih površin za gradnjo, bodo izpolnjeni pogoji za predlog širitve naselja navzven oz. za spremembo ureditvenega območja na-
Povzetki javnih razpisov
Ministrstvo za gospodarstvo, Kotnikova 5, 1000 Ljubljana je objavilo v Uradnem listu RS št. 28, dne 29.03.2002 naslednje javne razpise:
selja. Razpršeno gradnjo v prostoru pa je potrebno omejiti oziroma jo popolnoma odpraviti.
Pred razgrnitvijo mora strokovni pri-pravljalcc zaprositi še za predhodna mnenja pristojnih ministrstev glede predlaganih sprememb v planski dokumentaciji. Najavni razgrnitvi se širši javnosti predstavijo spremembe in dopolnitve planskih dokumentov ter njeni negativni ter pozitivni odgovori obrazloženi s strokovnimi in zakonskimi predpisi. Na podlagi predlaganih rešitev se podajo ustne in pisne pripombe. V času enomesečne razgrnitve se organizira tudi javna razprava. V naslednji fazi pri-pravljalec plana na podlagi pripomb in predlogov dopolni osnutek, ki ga posreduje soglasodajalcem ter zbere ustrezna soglasja. Zupan dostavi dopolnjen osnutek v oceno skladnosti z obveznimi izhodišči državnega prostorskega plana. Dopolnjen in usklajen osnutek občinskega prostorskega plana posreduje župan v sprejem občinskemu svetu, ki ga sprejeme z odlokom.
Sedaj smo kljub velikim časovnim zamudam (preseženi roki izdelave strokovnih podlag, obvezna izhodišča, Zavoda za varstvo kulturne in naravne dediščine) že v fazi priprave osnutka občinskega prostorskega plana. Strokovni pripravljalec trenutno usklajuje pridobljene podatke ministrstev s predlaganimi spremembami namenske rabe zemljišč individualnih vlog ter vlog širšega družbenega interesa. Vse podatke je potrebno sedaj prenesti v digitalno obliko, kjer se lahko na podlagi prekrivanja ugotovi, kje je potrebno obravnavani primer še podrobneje obdelati ter analizirati. Pred javno razgrnitvijo mora strokovni pripravljalec zaprositi še za predhodna mnenja, ki potrdijo oziroma ovržejo predlagane spremembe v prostoru.
Predvidevamo in hkrati upamo, da bomo v poletnih mesecih končno prišli do faze javne razgrnitve, kjer bo končano zamudno vnašanje podatkov v plansko dokumentacijo. Po razgrnitvi je potrebno plan le še dopolniti ter kasneje pridobiti končna soglasja k spremembam in dopolnitvam občinskega plana.
Občina Dobrepolje Urejanje prostora Nevenka Cregorič, u.d.i.a.
Spodbujanje internacionalizacije malih in srednjih podjetij. Vrednost razpisa je 300 mio SIT. Rok za prijavo je 7.5.2002.
Namen: Razpis je del programa, katerega namen je podpora podjetjem pri hitrejšem vključevanju v mednarodne procese. Namen razpisa je spodbujanje izvozne usmerjenosti malih in srednjih podjetij.
Ministrstvo želi z razpisom spodbuditi mala in srednja podjetja ter zadruge k preučitvi možnosti in izvajanju aktivnosti na naslednjih področjih: pridobivanje novih trgov, pridobivanje strateških partnerjev v tujini, uveljavljanje na obstoječih in novih trgih. Dodatne informacije so na voljo vsak delovni dan od 9-10 ure na sedežu Ministrstva za gospodarstvo, Kotnikova 5, Ljubljana, tel: 01 478 3263, fax: 01 433-10-31, kontaktna oseba: Mojca Perhavc, e-mail: Mojca.Perhavc-@gov.si
Dodeljevanje razvojnih spodbud za spodbujanje razvoja grozdov. Vrednost razpisa je 400 mio SIT. Rok za prijavo je 7.5.2002.
Namen razvojnih spodbud je spodbujanje povezovanja podjetij po konceptu grozda in s tem pospešitev vlaganja v znanje in tehnološki razvoj, specializacijo in krepitev ključnih sposobnosti podjetij, razvoj znanja in sposobnosti na trgu dela ter prodornejši nastop podjetij in skupin na mednarodnih trgih.
Medpodjetniško povezovanje in razvoj proi-zvodno-storitvenih sistemov po konceptu grozda predstavlja v svetovno konkurenčnih gospodarstvih pomemben element tržne strukture. Grozd sestavljajo medsebojno povezana podjetja iz sorodnih ali različnih dejavnosti in druge ustanove, institucije znanja, ki so pomembne za krepitev konkurenčnosti. Kot kažejo številne svetovne izkušnje, je tako povezovanje tudi eden bistvenih dejavnikov tekmovalnosti regij ali držav, ker se v grozdu razvije edinstveno znanje, ki ga tekmeci težko posnemajo. Prav to znanje pa je tisto, ki podjetjem, regijam in državam zagotavlja dolgoročne konkurenčne prednosti.
Za dodelitev razvojne spodbude za ustanavljanje novih grozdov se lahko prijavi skupina podjetij (najmanj 10 podjetij) in institucij znanja (najmanj 3 institucije npr. univerza, raziskovalne, razvojne, podporne organizacije), ki so dosegle dogovor o medsebojnem sodelovanju.
Višina sofinanciranja je odvisna od rezultatov ocenjevanja na osnovi meril razpisa, vendar ne bo mogla preseči 40 % upravičenih stroškov. Ministrstvo bo organiziralo informativni dan za zainteresirana podjetja,
ki bo v četrtek, 11.4.2002, ob 14. uri v veliki sejni sobi (2. nadstropje) Ministrstva za gospodarstvo, Kotnikova 5, Ljubljana. Dodatne informacije lahko dobite pri mag. Raj-ku Saboju, telefon: (01) 478 3245, telefaks: (01) 433-10-31, naslov za elektronsko pošto: Rajko.Sabo@gov.si.
Spodbujanje povezovanja podjetij. Vrednost razpisa je 300 mio SIT. Rok za prijavo je 14.5.2002.
Predmet razpisa: Ministrstvo bo podjetjem sofinanciralo del stroškov projektov povezovanja podjetij vzdolž proizvodnih verig, ki ga izvaja skupina najmanj treh podjetij. Zaželjeno je, da v skupini sodeluje tudi razvojna institucija (univerza, raziskovalne institucije, svetovalne organizacije, razvojni centri na državni ali lokalni ravni)
Namen razvojne spodbude je spodbujanje vertikalnega povezovanje podjetij znotraj proizvodne verige (dobaviteljske verige). Proizvodna veriga vključuje: proizvajalci končnih izdelkov ali storitev, specializirani dobavitelji delov in komponent, ponudniki storitev, dobavitelji strojev in strojne opreme, kupci. Aktivnosti povezovanja so lahko usmerjene v povečanje medsebojnega sodelovanja na ravni kupec-dobavitelj, v proces zagotavljanja kakovosti, v izobraževanje zaposlenih in v povečanje skupnih razvojno raziskovalnih aktivnosti. Pričakovani učinki povezovanja so: specializacija v proizvodnih verigah in vzpostavitev in krepitev lokalnih do-baviteljskih mrež.
Ministrstvo bo podjetjem sofinanciralo naslednje upravičene stroške: svetovanje in mentorstvo pri izvajanju skupnih razvojnih projektov in vzpostavljanju notranje komunikacije, organizacije povezanih podjetij, raziskave, svetovanje idr. storitve, vezane na pripravo načrta in na izvedbo skupnega razvojnega projekta (npr. izdelava predhodnih študij, priprava načrta projekta, izdelava projektne dokumentacije, raziskave za razvoj novih oz. izboljšave že obstoječih proizvodov, postopkov in storitev, pridobivanje posebnih certifikatov...), predkonkurenčne razvoj-no-raziskovalne aktivnosti za razvoj skupnih izdelkov in programov, pridobivanje znanja, usposabljanje (izobraževanje delavcev in ma-nagerjev za izvajanje skupnega projekta uvajanja izboljšav).
Dodatne informacije so na voljo vsak de-lovnik od 10. do 12. ure po telefonu: 01 478 3620, kontaktna oseba: Franci Simon. Ministrstvo bo organiziralo informativni dan za zainteresirana podjetja, ki bo v 17.4.2002, ob 10. uri v veliki sejni sobi (2. nadstropje) Ministrstva za gospodarstvo, Kotnikova 5, Ljubljana. Morebitna vprašanja je mogoče posredovati kontaktni osebi tudi po elektron-
april 2002
Iz Uradnih listov
ski pošti: Franci.Simon@gov.si oziroma po faxu: 01 433-10-31.
Spodbujanje izhodnih investicij slovenskih podjetij. Vrednost razpisa je 300 mio SIT. Rok za prijavo je 14.5.2002.
Namen razpisa: Ministrstvo bo podjetjem in zadrugam, ki bodo izbrana na javnem razpisu, v skladu z namenom ukrepa sofinanciralo del stroškov pri načrtovanju in izvajanju investicij v tujini: stroške predhodnega raziskovalnega dela in priprave dokumentacije za izvedbo investicije ter stroške prenosa znanja in usposabljanja zaposlenih ob uvajanju nove investicije. Spodbujanje izhodne investicije kot del celovitega projekta omogoča hkratno tehnološko posodabljanje in reorganizacijo podjetja doma, zato bo ministrstvo sofinanciralo tudi del stroškov raziskav in razvoja, pridobivanja znanja in usposabljanja zaposlenih ter krepitev razvojnega dela v Sloveniji.
Upravičeni stroški za gornje namene, ki so predmet sofinanciranja: stroški priprave študije o tehnični izvedljivosti in investicijskega načrta (stroški osebja, stroški svetovanja in drugih storitev ter dodatni skupni stroški, ki so nastali neposredno kot rezultat raziskovalne dejavnosti), stroški splošnega in posebnega usposabljanja zaposlenih, stroški instrumentov in opreme za raziskovalno dejavnost. Dodatne informacije so na voljo vsak delovni dan od 9. - 1 l.ure po telefonu: 01 478 32 93, kontaktna oseba: Ana Mlinar. Ministrstvo bo organiziralo informativni dan za zainteresirana podjetja, ki bo v petek, 26.4.2002, ob 9.00 uri v veliki sejni sobi (2. nadstropje) Ministrstva za gospodarstvo, Kot-nikova 5, Ljubljana. Morebitna vprašanja je mogoče posredovati kontaktni osebi tudi po elektronski pošti: ana.mlinar@gov.si oziroma po faxu: 01 433-10-31.
Spodbujanje razvoja skupne izobraževalne in razvojno raziskovalne infrastrukture. Vrednost razpisa je 50 mio SIT. Rok za prijavo je 7.5.2002.
Predmet razpisa: je sofinanciranje nabora razvojno raziskovalne in izobraževalne opreme za izvajanje skupnih projektov med podjetji in institucijami znanja (univerze, visokošolski zavodi, srednje strokovne šole, javni raziskovalni zavodi, ...) z namenom pospešitve razvojnega sodelovanja gospodarstva in izobraževalnih ter raziskovalnih organizacij. Ministrstvo bo sofinanciralo podjetjem del stroškov opreme, ki jo podjetja kupijo, do-nirajo oz. dolgoročno locirajo na institucijah znanja za potrebe izvajanja skupnih projektov in programov. Upravičeni stroški: Ministrstvo sofinancira del stroškov razvojno raziskovalne in izobraževalne opreme za izvajanje strokovnega izobraževanja ter izvajanje in pripravo skupnih razvojno raziskovalnih projektov in programov, in sicer v višini do 50% stroškov nakupa opreme in instrumentov.
Dodatne informacije so na voljo po telefonu ali vsak delovni dan od 9. - 10. ure na sedežu Ministrstva za gospodarstvo, Kotni-kova 5, Ljubljana, tel: 01 478 3221, fax: 01 433-10-31, kontaktna oseba: dr.Andrej Cvel-bar, ali po elektronski pošti na naslovu : andrej.cvelbar@gov.si . Informativni dan za razpis bo dne 16.4.2002, ob 9. uri v sobi 22/11 na Ministrstvu za gospodarstvo, Kotni-kova 5, Ljubljana.
Pridobitev sofinanciranja za predkon-kurenčno razvojno-raziskovalne aktivnosti projektov tehnološkega razvoja podjetij v letu 2002. Vrednost razpisa je 700 mio SIT. Rok za prijavo je 7.5.2002.
Predmet razpisa: je sofinanciranje dela predkonkurenčno raziskovalno-razvojnih aktivnosti (v nadaljnjem besedilu: PRR aktivnosti), usmerjenih v ustvarjanje novih ali izboljšavo že obstoječih materialov, naprav, sistemov in metod, vključno s fazo oblikovanja izdelkov, pripravo prototipov, procesov in storitev v gospodarskih organizacijah, ki z uvajanjem novega znanja želijo izboljšati tehnološki nivo proizvoda, proizvodnje in storitve ter dvigniti njihovo dodano vrednost.
Podjetja lahko izvajajo razvojne projekte z lastno razvojno enoto oz. z ustrezno izvajalsko skupino.
Ministrstvo namenja za PRR aktivnosti sofinanciranje v višini do 25% vrednosti upravičenih stroškov PRR aktivnosti za izvedbo tehnološko razvojnega projekta.
Dodatne informacije so na voljo na telefonski številki: 01/478-32-03, kontaktna oseba: g. Radovan Križman.
Morebitna vprašanja je mogoče posredovati kontaktni osebi tudi po elektronski pošti: Radovan.Krizman@gov.si ali m.nemanic-@gov.si oz. faxu: 01 433-10-31.
Dodeljevanje razvojnih spodbud za uvajanje izboljšav v tehnoloških procesih z demonstracijskimi učinki. Vrednost razpisa je 150 mio SIT. Rok za prijavo jel 4.5.2002.
Namen razpisa so razvojne spodbude posameznim podjetjem oziroma skupinam podjetij, ki oblikujejo takšne raziskovalno razvojne projekte, ki odpravljajo omenjene ovire in uvajajo nove tehnološke rešitve in izboljšave tehnoloških procesov ter z ustreznimi demonstracijskimi aktivnostmi spodbujajo tudi druga podjetja za implementacijo rezultatov projekta tudi v svoje tehnološke procese. Razvojni projekti morajo tako po uspešni izvedbi služiti tudi kot vzorčni primer dobre prakse in morajo biti v demonstracijskem smislu na voljo tudi drugim podjetjem, ki se zanimajo za uvedbo takšne nove tehnologije oziroma za uvedbo izboljšave v tehnološki proces, ki bo povečala njihovo konkurenčno sposobnost, odzivnost na nove zahteve trga, na ekološke zahteve in podobno. Ministrstvo lahko sofinancira do 60% upravičenih stroškov projektov za uvajanje
izboljšav v tehnoloških procesih v kolikor gre za industrijske raziskave ter do 35% upravičenih stroškov v kolikor pri projektu prevladujejo predkonkurenčne razvojne aktivnosti.
Dodatne informacije so na voljo vsak torek in četrtek od 9. - 10. ure na sedežu Ministrstva za gospodarstvo, Kotnikova 5, Ljubljana, tel: 01 478-32-84, fax: 01 433-10-31, kontaktna oseba: g. Drago Corjup, E-pošta: drago.gorjup@gov.si .
Ministrstvo bo organiziralo informativni dan za zainteresirana podjetja, ki bo v četrtek, 18.4. 2002, ob 13.00 uri v veliki sejni sobi (2. nadstropje) Ministrstva za gospodarstvo, Kotnikova 5, Ljubljana.
Zaradi velikega obsega gradiva, v nadaljevanju navajam ostale razpise le z naslovi, višinami in roki prijav. Javni razpisi:
- za spodbujanje razvoja novih in dopolnilnih turističnih proizvodov in storitev. Višina razpisa je 150 mio SIT. Rok za prijavo je 7.5.2002.
- za vključevanje podjetij v projekt: "Spodbujanje uvajanja celovitega sistema stalnih izboljšav v podjetjih po metodi 20 ključev". Vrednost razpisa je 50 mio SIT. Rok za prijavo je 7.5.2002.
- za spodbujanje prenosa znanja, metod in ukrepov za povečevanje produktivnosti v slovensko gospodarsko okolje. Vrednost razpisa je 30 mio SIT. Rok za prijavo je 7.5.2002.
- za tehnološke centre v letu 2002. Vrednost razpisa je 170 mio SIT. Rok za prijavo je 14.5.2002.
- za izbor pilotnih projektov razvoja podjetniških inkubatorjev na univerzah, s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti. Vrednost razpisa je 30 mio SIT. Rok za prijavo je 7.5.2002.
- za spodbujanje uvajanja metod in orodij za povečanje produktivnosti. Vrednost razpisa je 50 mio SIT. Rok za prijavo je 14.5.2002 oz. 28.8.2002.
- za spodbude za mala in srednje velika podjetja preko inkubatorjev. Vrednost razpisa je 130 mio SIT. Rok za prijavo je 7.5.2002.
Razpisna dokumentacija (navodila in obrazci) je na voljo na internet naslovu: http://www2.gov.si/mg/mgslo.nsf in na sedežu Ministrstva za gospodarstvo.
Razpisi niso objavljeni v celotni obliki, temveč le povzetki, ki predstavljajo osnovno informacijo zainteresiranim. Vse celotne objave razpisov si lahko ogledate tudi na sedežu Podoročnega centra za razvoj gospodarstva d.o.o., Ribnica, Škrabčev trg 40, tel. 8369-331 in GSM 041-436-233.
janež Mate, področni center za razvoj gospodarstva Ribnica
Kmetijstvo
Ukrepi kmetijske politike 2002
Tudi v letošnjem letu Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja vabi k izpolnjevanju obrazcev za pridobitev denarnih sredstev iz
naslova Ukrepi 2002.
Pri izpolnjevanju vloge, ki jo bodo lanskoletni upravičenci dobili na dom, ostali pa na območnih kmetijsko gozdarskih zavodih, bodo pomagali kmetijski svetovalci, ki bodo vsako vlogo pred oddajo na agencijo tudi prekon-trolirali.
V nadaljevanju vas na kratko želimo opozoriti na tisto, kar je potrebno upoštevati za pravilno izpolnjeno in popolno vlogo. Ne pozabite: rok za oddajo vloge je od 25. aprila do 24. maja 2002.
Nekaj splošnih nasvetov za pravilno izpolnjeno in popolno vlogo:
1. Kje dobite vlogo?
Vlogo dobite na območnih kmetijsko gozdarskih zavodih Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, lanski vlagatelji jo bodo prejeli po pošti.
2. Vlogo izpolnite čitljivo, s tiskanimi črkami:
Bodite pozorni na pravilno in čitljivo pisanje številk. Nečitljivo napisanih številk ne bo mogoče pravilno razbrati in jih vnesti v računalniško bazo podatkov.
3. Priložite vsa potrebna potrdila in dokazila (če je to potrebno):
- izjavo o zakupu zemljišč za leto 2002, podpisano s strani zakupnika in zakupoda-jalca;
- kopijo zakupne pogodbe, če gre za zakup zemljišč v lasti države, lokalne skupnosti ali pravne osebe;
- komasacijsko odločbo za zemljišča, ki so v komasacijski postopek prešla po 6. juliju 2001;
- podatek, v katerem območju se nahaja kmetija, če gre za območja s težjimi dejavniki;
- fotokopijo bančne kartice (obe strani) in tisto stran hranilne knjižice, iz katere je razvidna številka računa. Pravne osebe naj vlogi priložijo fotokopijo o odprtju transakcijskega računa (odprtega do 30. junija 2002) oziroma žiro računa.
4. Bodite pozorni na spremembe in novosti:
V Uredbi o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2002 in spremljajočih uredbah ter tržnih redih je v primerjavi z letom 2001 nekaj sprememb. Tudi v Slovenskem kmetijsko okoljskem programu se letos obeta nekaj sprememb. Med drugim bodo upravičenci v letu 2002 podpisali pogodbo, na podlagi katere bodo ukrepe SKOP izvajali naslednjih pet let. Upravičenci bodo letos lahko zaprosili tudi za sredstva iz naslova dveh novih ukrepov. Ta dva sta Ozelenitev
njivskih površin in Prestrukturiranje reje domačih živali v osrednjem območju pojavljanja velikih zveri. Sprememba pa je tudi pri ukrepu Planinska paša, pri katerem upravičenci lahko uveljavljajo dodatek za pastirja.
5. Uskladite ...
- podatke, s katerimi razpolagate sami, s podatki iz katastra;
- stanje vpisa v Centralnem registru govedi s stanjem živali v hlevu;
- stanje v Registru pridelovalcev grozdja in vina s stanjem v naravi;
- stanje, ki je zavedeno pri hmeljni komisiji, s stanjem v naravi;
- stanje v Registru trajnih nasadov (oljčni-ki, nasadi jablan, hrušk, jagodnjaki, špargljiš-ča, ....) s stanjem v naravi.
6. Preden vlogo oddate, jo v pregled izročite kmetijskemu svetovalcu.
Pregledal jo bo in s svojim podpisom na zadnji strani potrdil, da so vse rubrike izpolnjene in da je vloga popolna in čitljiva. Čimprej stopite do svetovalca, da boste lahko
vlogo oddali v začetku roka za oddajo vloge. Pri tem vas opozarjamo, da je za pridobitev nekaterih potrdil in dokazil pri pristojnih institucijah potrebno čakati tudi po 8 dni.
7. Držite se roka za oddajo vloge.
Vlogo lahko oddate od 25. aprila do 24. maja 2002. Čimprej jo pošljite priporočeno po pošti na naslov:
Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja Dunajska 160 1000 Ljubljana s pripisom "zbirna vloga"
8. Kopije vloge, vseh dokazil in potrdil OBVEZNO shranite doma še najmanj 4 leta po tistem, ko boste prejeli denar.
9. Za Iha kmetijskega zemljišča znaša subvencija 12.100,00 SIT za kraško območje, kamor spada večji del naše občine.
Za vas Tisovec, ki je v višinskem območju, pa znaša subvencija 18.000,00 SIT za Iha kmetijskega zemljišča.
10. Ne odlašajte z vlogami na zadnje dni!!
Agencija za kmetijske trge in razvoj
podeželja Kmetijska svetovalna služba
Vele trgovska družba d.d., Domžale
Vletu 2002 bomo vceloti prenovili marketVele na Vidmu. Poleg živilskega marketa in tekstilne trgovine namenjamo prostor tudi drugim storitvenim dejavnostim.
VABIMO VSE, KI IMATE ZANIMIV STORITVENI PROGRAM (optiki, frizerji, gostinci,...) IN SE NAM ŽELITE PRIDRUŽITI,
da nam svoj interes skupaj z opisom storitve in površino, ki jo za opravljanje dejavnosti potrebujete,
sporočite do 6.5.2002 na naslov: Vele d.d., Ljubljanska cesta 64,1230 Domžale, s pripisom "za nakupovalni center Videm". Dodatne informacije dobite na tel.št. 01 72-18-253 ga. Albina Močilnikarod8hdo12h.
Nova poštna znamka z ilustracijami Toneta
Kralja
SLOVENIJA   SLOVENIJA SLOVENIJA
Martin Krpan z Vrha velja za prvo pomembnejše delo slovenske pripovedne proze. Pisatelj Fran Levstik (1831 -1887) je povest napisal spomladi leta 1858 v domačih Retjah na Dolenjskem in jo je že julija istega leta objavil v celovškem Slovenskem glasniku. Levstik je s tem hotel ponuditi zgled, kako naj umetnik pripoveduje preproste ljudske zgodbe, zato je temu prilagodil tudi jezik pripovedi, ki vsebuje veliko sočnih domačih besed, pregovorov in primer.
Zanimivo je, daje bila povest o nadnaravno močnem in šegavo odrezavem tihotap-
cu angleške soli Martinu Krpanu, ki že z zvenom svojega imena daje slutiti odločnost in krepost, v prvotni različici precej daljša, vendar jo je Levstik pred natisom temeljito predelal in v celoti izpustil drugi, pravljični del, s tem pa tudi nekoliko omilil svojo ostro kritiko dunajskega cesarskega dvora, ki pa je kljub temu jasno razvidna tudi iz objavi jene različice.
Čeprav v Krpanu močno odzvanjajo nekatere zgodovinske okoliščine iz časa njegovega nastanka (recimo revolucionarno leto 1848), gre vendarle za univerzalno umetnino, ki je že zdavnaj
presegla ne samo svoj čas, temveč tudi svojega avtorja in med Slovenci skupaj s svojim protagonistom tako rekoč ponarodela. Vsaka nova generacija odkriva v Krpanu kaj novega, aktualnega.
Martina Krpana so s svojimi interpretacijami oživili veliki slovenski igralci, doživel je tudi precej dramatizacij in predelav, že pred več kot osemdesetimi leti pa so ga začeli interpretirati tudi slikarji, največkrat v obliki slikanic, ki so dosegle skupno na-
klado več sto tisoč izvodov (Smrekar, Perko, Kralj, Su-bic, Kobe, Bricelj).
Slikar Tone Kralj (1900 -1975) je svoje barvne ilustracije prvič izdal leta 1954, sedaj pa so nekatere med njimi tudi na poštnih znamkah. Njegova slikanica, kije do sedaj doživela že trinajst natisov, prinaša najbolj prepoznavno Krpanovo upodobitev. V Kraljevih monumentalnih ilustracijah je predvsem poudarjeno temeljno nasprotje med Krpanom kot človekom iz ljudstva in gosposkim dunajskim dvorom, precejšen poudarek pa je namenjen tudi boju med Krpanom in Brdavsom. Posebnost Kraljevih slik je tudi v zvestem prikazu številnih folklornih detajlov, ki označujejo slovenskega kmečkega človeka (na znameniti ilustraciji z naslovnice predstavlja Krpan kobilico, oblečen v kmečki kožuh in pokrit s polhovko), ter vnašanju detajlov iz različnih slovenskih obdobij, kar daje celoti vtis pravljične brezčasnosti.
Povzeto iz BILTENA POŠTNE ZNAMKE, avtor teksta Andrej lic
OBVESTILO
OBČANOM OBČINE DOBREPOLJE
Cenjene stranke obveščamo, da bo zaradi velikega povečanja števila vlog za izdajo novih potnih listin in osebnih izkaznic spremenjen čas uradnih ur za stranke na Krajevnem uradu Dobrepolje.
Od 16. 4. 2002 dalje bodo uradne ure za stranke na Krajevnem uradu Dobrepolje po naslednjem razporedu:
- ob torkih, od 12. do 16.30 ure
- ob četrtkih, od 8. do 12. ure.
Za razumevanje se zahvaljujemo.
Nevenka Dolgan, univ. dipl. prav. NAČELNICA UPRAVNE ENOTE GROSUPLJE
Vpis v Glasbeno šolo Grosuplje
(enota Dobrepolje)
V soboto, 25. maja, od 10. do 13. ure bo vpis
novih učencev v našo glasbeno šolo. Komisija bo preverjala glasbene sposobnosti vsakega posameznika, zato ni potrebno nikakršno predznanje. Preizkus bo v Osnovni šoli dobrepolje, kjer tudi poučujemo.
Ponovitev preizkusa bo v soboto, 1. junija, ob istem času in na istem kraju.
Hvala za vaš obisk.
Glasbena šola Grosuplje
PRVI SAMOSTOJNI KOCERT MEŠANEGA UPOKOJENSKEGA PEVSKEGA
ZBORA ŠKRJANČEK
Pomlad v jeseni življenja
Mešani upokojenski zbor Škrjanček deluje kot sekcija Kulturnega društva Dobrepolje od 21. 7. 2000. Za njimi je že nekaj nastopov, v soboto, 13. aprila, pa so v dvorani Jakličevega doma na Vidmu priredili svoj prvi samostojni koncert. Veselje do petja so člani zbora že od vsega začetka združili z resnim delom in pod strokovnim vodstvom zborovodkinje Vesne Fabijan vse bolj izboljševali tehniko petja.
Del pevskega zbora Škrjanček
Rezultat rednega in vztrajnega dela je bil viden na njihovem prvem koncertu, na katerem so zapeli osem narodnih in ljudskih pesmi. Program je bil zaokrožen še z drugimi nastopajočimi, ki so skupaj s pevci ustvarili večer pristnega domačega vzdušja v pesmi in besedi.
Izkazalo seje, da so med pevci tudi
taki, ki znajo poleg petja še marsikaj drugega. Franc Miklič je za uvod k pesmi Škrjanček poje pričaral žvrgo-lenje škrjančka. Julijana Babic se je predstavila kot izvrstna pripovedo-valka, saj je eno od pesmi spremenila v zanimivo zgodbico. Pravi pripovedni talent pa skriva v sebi Tončka Ka-stelic, saj je z izrednim občutkom de-
klamirala pesem Življenje imej rad, avtorice Karoline Zakrajšek. Prijetno je presenetila tudi Milena Kostanjšek s predstavitvijo pesmi Tončke Pugelj Draga naša Vesna. S to pesmijo so se člani zbora zahvalili svoji zborovodji Vesni, ki jo izjemno cenijo.
V programu pa sta nastopila še dva, ki sta tudi sicer nepogrešljiva v društvu upokojencev. Častni član DU in eden najstarejših v društvu Franc Rus je zaigral na orglice tri pesmi in si zanje prislužil dolg aplavz. Nič manj pa ni poslušalce navdušil Jože Vergo iz Kompolj z igranjem na harmoniko.
"Kadar zaigra Jože Vergo, zaigra srce/' je pospremil nastopajočega Igor Ahačevčič, ki je v svoji vlogi voditelja tudi tokrat našel stik z občinstvom.
Razpoloženje se je še stopnjevalo proti koncu, ko so pevci skupaj s
ČLANI IN ČLANICE V MPZ ŠKRJANČEK
Jože VERGO Julijana BABIC Ivan GRM Zalka GRM Tončka KASTELIC Konrad PIKO Slavka GLAČ Franc MIKLIČ Francka KRAU Fani KRAU Julij KRAU Milica PONIKVAR Anka ZALAR Pavla PERIC Anton NOVAK Marija KRIŽMAN Milena KOSTANJŠEK Pavle ZEVNIK
1
Franc Rus
Tončka Kastelic
Julijana Babic
poslušalci v dvorani ob spremljavi harmonike zapeli pesem Mamica je kakor zarja. Prav za konec pa je voditelj Igor zaprosil še Slavko Glač, daje kot solistka zapela priljubljeno pesem Naš maček je Ijub'co imel, ob kateri se je občinstvo še bolj razživelo.
Pri oblikovanju večera so sodelovali še Saša Pajk (oblikovanje scene), Damjana in Slave Palčar ter Dušica Hoče-va, Ob odhodu pa še članice DPZ Dobrepolje - Struge, ki so s pogostitvijo z domačimi dobrotami zaokrožile prijazen večer.
M. Steklasa
Ostali del zbora Škrjanček
Gostovanje Vokalne skupine Mavrice
in Vokalnega kvarteta Stična v Dolenjskem muzeju v Novem mestu
Predstavnice Vokalne skupine Mavrica in predstavniki Vokalnega kvarteta Stična s povezovalcem literarnega večera Slobodanom Jovičem v sredini
"Prijatelji mojega srca dobrodošli to noč. Znova sem se rodila. Na licu spet nasmeh, a ničesar ne bi zmogla brez vas."
(Sara Memič)
Zgornji verz je bil priložen v vsaki zbirki pesmi Svetlobna reka, avtorice Sare Memič, ki jo je dobil v dar vsak udeleženec literarnega večera ob izidu knjige, ki seje zgodil v petek, 5. aprila, v Dolenjskem muzeju v Novem mestu.
Sara Memič, rojena v Banja Luki, je v Slovenijo prišla leta 1992. Deluje na področju alternativne medicine in je znana po izrednih rezultatih na področju diagnosti-
ke. Zbirka pesmi "Svetlobna reka" je njena prva pesniška zbirka, izdana v slovenskem in hrvaškem jeziku.
Vokalna skupina Mavrica in Vokalni kvartet Stična sta s svojim programom poleg igralke Milene Zupančič in povezovalcem Slobodanom Jovičem, obarvali prestavitev pesniške zbirke z vidika glasbeno pevske umetnosti. Celoten progam je posnela televizija Vaš kanal iz Novega mesta in oddajo bo možno videti na lokalnih televizijskih postajah.
Avtorico pesniške zbirke Saro Memič in ostale udeležence literarnega večera je nastop Vokalne skupine Mavrica in Vokalnega kvarteta Stična zelo navdušil. Po zaključnem uradnem delu večeraje sledila svečana pogostitev vseh udeležencev in nastopajočih. Predstavnice Vo-kalne skupine Mavrica so izrazile željo po skupnem fotografiranju z avtorico, ki je z veseljem pristopila v vrsto skupine. Ker je slav-ljenka poslušalcem Zelenega vala poznana kot vedeževalkaSaraje nekaterim pogledala globoko v oči in izrazila svoje videnje o posamezniku. Kakšna videnja so bila, pa naj vsak obdrži zase.
Pripravila Vesna Fabjan
Predstavnice Vokalne skupine Mavrica z Saro Memič (v sredini)
INTERVJU: MIHA ZUZEK
Vsak piše svojo knjigo življenja
V kolikor mi je uspelo spoznati življenje gospoda Miha Žužka skozi njegove knjige, prispevke v raznih revijah in ob nedavnem pogovoru z njim, sem se lahko prepričala, daje njegova knjiga življenja kot okno v veliki duhovni svet. V njej ni praznih listov, sleherni list je popisan z umetniško zgodbo, velikim znanjem, duhovno širino, plemenitostjo.
Obstaja pa še en razlog, da sem ga želela predstaviti našim bralcem. Miha Žužek je Ljubljančan, vendar njegove korenine izhajajo iz Dobrepolja, pa tudi njegovo življenje je povezano s to dolino. Vtisnilo mu je pečat za vse življenje. Izhaja iz zelo verne družine, v kateri je bilo kar 13 otrok. Vsi so visoko izobraženi in razkropljeni po vsem svetu. Miha, najstarejši od fantov, se je že zgodaj odločil za misijonarsko delo in za jezuitski red. Lani je obhajal zlato mašo. Ob tako častitljivi obletnici objavljamo z malo zamude pogovor z njim.
Ali lahko našim bralcem opišete svojo življenjsko pot?
Rodil sem se v Ljubljani, 29. 9. 1923. Takrat je naša družina stanovala na Gradu, na grajskem pobočju, imenovanem Honovo. Ker pa je bilo stanovanje vlažno, smo se preselili na Poljansko cesto, kjer so zdaj stolpnice. Vsekakor pa sem ostal povezan z
Gradom vse do odhoda iz Ljubljane 3. 10. 1941. Novo mašo sem imel 25. 8. 1951 v Skofji Loki, kjer je bila moja sestra uršulinka kot edina moja so-rodnica. Starši in dvanajst mojih bratov in sester je bilo v begunstvu v Evropi in Ameriki. Kot duhovnik sem deloval po vsej Sloveniji na mnoge načine: z govori predavanji, organizacijo, pisanjem itd.
Kako je vaše življenje povezano z Dobrepoljem?
Oba starša sta bila doma iz Dobrepolja. Oče je bil rojen v Kompoljah, v Mustarjevi hiši, ki še danes stoji. Od tam se je kot otrok preselil v Malo vas, kjer je bil sosed Novakovih, po domače Tomoževih. S Tomoževo Ivanko se je kasneje poročil. V Dobrepo-Iju imam zelo veliko sorodstvo. Izdelal sem rodovnik za dobrih dvesto let nazaj, v njem naštevam kar 440 oseb, brez najmlajših. Kot otrok in študent sem pogosto hodil na počitnice in se vključeval v kmečko delo in življenje.
Kakšna je Dobrepoljska dolina v vaših spominih?
Zame je bila ta dolina kot čudovit zeleni pehar. Polja, gozdiči, vasi, razporejene po prelepi dolini. Zelo romantično, a tudi trdo življenje.
Zakaj se po študiju teologije niste odločili za župnika na kakšni župniji? Zakaj ste se odločili prav za jezuitski red? Ali je na Vašo odločitev morda vplival misijonar France Drobnič z Vidma, o katerem ste napisali tudi knjigo?
Gre za pomoto, nisem najprej končal teološke fakultete, ampak sem se takoj po maturi, še ne 18-leten, odločil za jezuitski red in leta 1941 odšel v Zagreb, kjer so imeli jezuiti svoje šo-
NEKAJ MISLI IZ NJEGOVIH DEL;
Vse na svetu je odvisno od besed. Besede so seme, iz katerega k I i j ej o misli, dejanja, dogodki, zgodovina, bodočnost, večnost. Kakršne besede bomo sejali, tako življenje bomo želi. ❖
Vsak dan je kot dragulj. Vsak
ima kaj značilnega, kar mu daje vrednost in pomen. Vsak dan je lahko velik in dragocen, če le znamo razbrati njegovo vrednost. ❖
Spreminjajmo svoje navadne, dolgočasne in puste dneve v dragulje! Vsak dan je lahko velik, samo če hočemo. Vsak ima svojo značilnost. Odkrijmo jo, obdelajmo jo, poudarimo jo, pa bo postal dan kot biser. ❖
Čas je dobro uporabljen, ko je v službi višjega cilja. Čas je izgubljen, ko ni usmerjen nikamor ali pa v kaj malo ali nič vrednega - v kratkoročno lastno ugodje. Čas je dragocen, ko v njem opravljam pomembno nalogo, poslanstvo. Vseeno katero.
le. Zakaj sem se odločil prav za to? Vedno sem čutil neko potrebo, da bi deloval na širšem področju, ne le v eni župniji. Želel sem oditi v Bengalski misijon, ki so ga vodili slovenski jezuiti. Misijonar France Drobnič je name res naredil čudovit vtis. Ko sem bil star šest let, seje prišel poslovit od naše družine v Ljubljani. Naredil je vtis neizmerno srečnega in veselega
NAJPOMEMBEJŠA DELA MIHA ŽUŽKA:
Kraljica duhovnikov, 1961 Kristjanov dan, 1971 Četrta dimenzija, 1974 Misijonar pod Himalajo, 1985 Božja beseda je živa, 1 989 Vzvalovana bit, 1989 Mati mnogoterega življenja, 1990
Mati krščanske družine, 1994 Sam sredi vsega, 1996 Sto slapov v dolini Loške Koritnice, 1998 V njem živimo, 1998 Povabilo na zadnji ples
človeka, iz njega je kar žarelo navdušenje. Že takrat sem se odločil, da bom šel za njim. Zaradi vojne nisem mogel v Indijo, sem pa bolj misijonarji po Sloveniji.
Delujete predvsem na področju družinske in mladinske pastorale. Ali lahko nekoliko podrobneje opišete ta del vašega delovanja?
Upam si reči, da sem družinski človek. Imam prelepe spomine na svojo družino. Sem najstarejši od fantov in sem se zelo rad ukvarjal z mlajšimi sestricami in bratci, zato sem se kasneje kot mlad duhovnik posvečal mladini in mladim družinam. Kjer sem mogel, sem uvajal tečaje priprave na zakon/ročaje smo vodili po vsej Sloveniji, dokler se niso domačini sami lotili tega dela. Podobno smo delovali tudi z mladino, otroki, srednješolci, študenti. To je ogromno področje, zato sem se zelo trudil, da sem povsod pomagal študentom in za-
koncem, da so se samostojno odločali za vodenje tega dela.
Bili ste tudi pobudnik teološkega tečaja za laike, vodite pa tudi tečaj retorike. Ali lahko kaj več poveste o tem?
II. vatikanski koncil je postavil načelo, naj laiki postajajo ne le predmet pastoralnega delovanja, ampak nosilci vsega cerkvenega dela, zato smo s prijatelji začeli s tečajem retorike. Zelo pomembna pa je bila pobuda za teološki tečaj za laike, saj je bilo to v tistih bolj "mrzlih časih" skoraj edina svobodna tribuna v Sloveniji.
Po knjigi "Sto slapov v dolini Loške Koritnice" sklepam, da ste tudi ljubitelj narave. Kako jo doživljate kot človek in duhovnik?
Z navdušenjem. Svet je božje delo, zato se ga je oprijela božja lepota. Bog je pustil na vsem svetu odtise svojih rok. Imel sem srečo, da sem začel hoditi v Log pod Mangartom in da sem spoznal dolino Loške Koritnice in tam odkril več kot sto neznanih slapov, kar je bilo konec 20. stoletja naravnost neverjetno. Knjigo sem napisal zato, ker sc-m želel to lepoto približati mladim sodelavcem.
Napisali ste še več drugih knjig z bogato duhovno vsebino. V knjigi "Kristjanov dan" lahko preberemo: "Duhovna knjiga bi morala biti kristjanu vsakdanja spremljevalka. Brez nje bo kot akumulator, ki že dolgo ni bil napolnjen. Vedno manj bo v njem duhovne moči." Poleg tega, da pišete, je knjiga prav gotovo vaša vsakdanja spremljevalka. Zanima me, kakšno literaturo, seveda poleg Svetega pisma, ki ga
POPRAVEK
V februarski številki Našega kraja je na strani 13 objavljena fotografija družine Žužek. Ob njej je pomotoma zapisano, daje fotografija iz leta 1962. V resnici je bil posnetek narejen v mesecu septembru leta 1941, in sicer pred odhodom Miha Žužka v Zagreb. Na sliki ni najmlajšega brata. Za pomoto se bralcem in prizadetim opravičujemo.
neizmerno cenite, najraje berete in katere priporočate našim bralcem?
Res sem v svojem dosedanjem življenju zelo veliko pisal. Objavljal sem v kakšnih 20 revij, zlasti v Družino. Berem pa najraje knjige, ki govorijo o Bogu, vendar ne o Bogu, ki je odmaknjen v nedostopne višine, ampak o Bogu, ki se približa človeku in z njim živi.
Kaj pa knjiga življenja, kot jo imenujete. Nekje ste napisali, da knjigo življenja sestavljamo sami in nadaljujete: "Od nas bo odvisno, kaj bo na tem ali onem listu. Ali bo šel iz naših rok prazen, morda celo po-čečkan in zapackan. Ali bo na njem ohranjen lep zapisek o dobroti in plemenitosti." Ali lahko k tej lepi misli še kaj dodate?
Vsem bralcem sporočam, da vsak sestavlja vsaj eno knjigo lastnega življenja. Vsak dan napišemo stran - lepo ali grdo, kakršen je pač dan. Želim, da vsi bralci pišejo čim lepše strani svojega življenja. Vsako človeško življenje je namreč lahko lepo in bogato.
Že pred leti ste v eni od svojih knjig ugotavljali, da je najgloblja vseh sodobnih kriz moralna kriza. Ko življenje nima več jasnega smisla in cilja, naglo upade življenjski pogum. Kako o tem razmišljate danes?
Danes sem o tem na žalost še bolj prepričan. Prav boli me padec človeškega poguma in smiselnosti življenja, kajti samo to daje človeku moč za žrtve, brez žrtev pa ni življenja.
Napisali ste tudi nekaj lepih šmar-ničnih beril. Spet se približuje mesec maj in z njim šmarnične pobož-nosti. Ali lahko poveste nekaj misli o tem?
Iz otroštva se spominjam, kako so mi šmarnične pobožnosti približale Marijo in nas povezale v veliko njeno družino. Tega smo še danes zelo potrebni. Želim, da se tudi v Dobrepo-lju letos začuti ta marijanski utrip, ki je vzgojno tako pomemben.
Zahvaljujem se Vam za lepe misli in pogovor.
Pripravila M. Steklasa
Iz turističnih društev
april 2002
Turistično društvo Dobrepolje je pripravilo velikonočno razstavo
23. marca, na sobotni večer pred cvetno nedeljo, je TD Dobrepolje že petič po vrsti pripravilo velikonočno razstavo. Vsaka od dosedanjih razstav je imela svoje posebnosti in pomen. Letošnja je bila sestavljena iz dveh delov in je vsebovala kar nekaj novosti.
tvo idej in zamisli. Obiskovalci so se lahko prepričali, da ustvarjalnost naših otrok in njihovih mentorjev nima meja. Vsak izdelek, in teh je bilo veliko, je bil posebej lep in zanimiv ter vreden ogleda.
Dogodek pa pomeni še nekaj več. Potrjuje dobro sodelovanje medTD Dobrepolje in osnovno šolo, hkrati pa možnost mcdgcncracijskcga povezovanja, kar pri vzgoji naše mladine ni nepomembno.
M. Steklasa
Ob odprtju razstave
Osrednje mesto je zavzela razstava fotografij iz Svete dežele. Avtor, član TD Janez Pavlin, je fotografije posnel ob lanskoletnem obisku Moškega pevskega zbora Rafko Fabiani v Izraelu. Razstavljene fotografije niso bile zanimive le za udeležence izleta, ampak tudi za vse, ki se zanimajo za svetopisemske dežele, in za vse, kijih zanima umetniška fotografija oz. fotografska stroka.
Drugi del razstave pa je nudil privlačen pogled na različne vrste velikonočnih izdelkov. Pri pripravi teh so sodelovali otroci in vzgojiteljice iz vrtca Ringaraja ter učenci in učitelji podružničnih šol Ponikve in Kompolje ter razredna stopnja z Vidma. Pridružile pa so se še Fani Pugelj in Pavla Hočevar iz Strug ter Slavka Potokar z Vidma. Veliko število razstavljenih izdelkov je pomenilo pravo bogas-
Govor predsednika TD Staneta Škulja, zadaj člani Moškega pevskega zbora
Rafko Fabiani
TURISTIČNO DRUŠTVO DOBREPOLJE
razpisuje akcijo v občini Dobrepolje
UREJENA DOMAČIJA 2002
Cilj akcije: prispevati h kvaliteti bivanja in urejenosti okolja
Ocenjevanje bo obsegalo:
1. UREJENOST OKOLICE HIŠE (DVORIŠČE IN VRT)
2. UREJENOST VAŠKIH SREDIŠČ
Prvi ogled bo konec maja oz. v začetku junija, drugi pa konec avgusta.
Ob ogledu bo komisija tudi fotografirala; fotografije bodo razstavljene pred zaključno prireditvijo konec leta.
Komisija bo opravila ogled urejenosti okolice hiš in vaških središč v celotni občini.
Predsednik TD Dobrepolje: Stane Škulj
Predsednik komisije TD "Urejena domačija 2002: Igor Ahačevčič
Iz društev in vasi
Sejem pri Sv. Antonu že drugo leto
Še pred nekaj leti smo mislili, da so sejmi pri Sv. Antonu preteklost, o katerih bodo starejši le še obujali spomine, mlajši pa o njih tu in tam kaj prebrali ali o njih slišali. Zasluga DPŽ Dobrepolje -Struge je, da temu ni tako in da so sejmi po pol stoletja spet postali realnost. Prizadevne članice društva so ga na tiho nedeljo, 17. marca, organizirale že drugo leto. Res da ni bil tako bogat in čisto tak kot včasih, se je pa našlo tam marsikaj pristno domačega in lepega.
Kulinarični in drugi izdelki članic društva iz Strug
Med prodajalci je bilo največ članic DPŽ. Njihove stojnice so bile obložene z okusno domačo, predvsem velikonočno, kulina-riko, kot so žolča, štruklji, pisan kruh, vseh vrst poti-
ce, kolački, pirhi, pecivo itd. Poglede so privabljali velikonočni jagenjčki, zajčki, petelini in velikonočni prti vseh vrst in oblik. Tudi letos so na sejmu sodelovali učenci podružnične šole
iz Kompolj, njihovi izdelki so izkazovali smisel za oblikovanje in estetiko.
Šele na sejmu pa je marsikdo zvedel za ročne spretnosti in ustvarjalne sposobnosti nekaterih starejših pa tudi mlajših Dobrepoljcev in Dobrepoljk. Ljudje so se ustavljali ob unikatnih izdelkih iz das mase, čudovitih velikonočnih aranžma-
jih, rožah, pletenih košarah itd. Manjkalo ni butaric, zelenja, domačih pridelkov in raznih okrasnih in uporabnih predmetov.
Prava paša za oči. Organizatorju pa je šlo na roko tudi vreme, topla sončna nedelja je privabila množico ljudi, ki so udeležbo pri maši združili z obiskom sejma.
M. Steklasa
Unikatni izdelki Helene Perhaj in njene mame
Bogato obložene stojnice z domačimi dobrepoljskimi jedrni
Ob prelepih kvačkanih rožah Julke Samec s Ceste se je ustavilo veliko ljudi.
Iz društev in vasi
april 2002
Podgora skozi čas
Piše Tone Novak
O OBLAČENJU
(Nadaljevanje iz prejšnje številke)
Pri ženskah so krilo z modrcem za praznične dneve že po prvi svetovni vojni zamenjali za krilo na pas, krojeno do gležnjev, in zadaj v pasu drobno nabrano. Široko in ožje krojena krila so imela večinoma na levi strani všit žep, kamor so ženske shranjevale robec, rožni venec, ključ in podobno.
Za delo so ženske oblačile "caj-gasta krila", pozimi pa tudi krila iz "barhenta". Za nedeljska krila in jope pa so kupovale razno polvol-neno blago. Vsakdanje jope so bile skromnejše, vendar prav tako oprijete. Pod jopo so po stari navadi oblekle še krajše bele rokave ali pa tudi kratke srajce. S čipkami okrašene srajce so za praznike nekatere nosile kot vrhnje oblačilo.
Obvezno se je h krilu na modre ali h krilu na pas, tako ob delavnikih kot ob nedeljah, nosilo spodnje krilo. Spodnjice so bile prav tako kot vrhnje krilo v pasu drobno nabrane in so segale do dolžine krila, včasih tudi malo dlje, da so se čipke med hojo pokazale izpod vrhnjega krila. Ob delavnikih so oblačile "cajgasta", najraje rdeča spodnja krila, pa tudi pisana in črtasta krila raznih barv, ki so jih ob dežju in za nekatera kmečka dela spodrecala s trakom "spodre-com", da se krilo ni umazalo. Nekatere so spodnje krilo okrasile tako, da so na spodnji rob prišle rdeči rob - vezenino v obliki zobcev. V mrazu so nosile dvoje ali več spodnjih kril ali pa dvojno krojeno krilo iz "barhenta" z vložkom vate in s kvadratnimi prešivi.
Zelo uporabni oblačilni dodatek je bil predpasnik ali "firtah". Le-ta seje z leti spreminjal, tako po kroju kot po kvaliteti blaga.
Najslabši iz žaklovine se je uporabljal pri krmljenju svinj in so si ga nadele že na delovni predpasnik iz "cajha", kije bil tudi že po-
nosen.
Za delo na polju in v gospodinjstvu so se uporabljali predpasniki na pas, na naramnice in končno predpasnik halja z zapenjanjem zadaj in spredaj in z obveznimi žepi.
Po prvi svetovni vojni so ženske nosile tudi bele predpasnike. Sprva po vrhu poročne obleke, da se ta ne bi umazala. Kasneje so jih nosile strežnice na svatbah in končno vse kuharice.
Ob nedeljah ali za v trgovino so si ženske nadele črn predpasnik iz "klota" ali črn svilen predpasnik, okrašen z volančki.
Ženske so se pokrivale z rutami iz "cajga", žameta ali svile. Skrbno so jih hranile v skrinjah, ker so tako lepe rute nosile le ob izjemnih priložnostih.
Na nogah so bile obute v nizke ali visoke čevlje. Izdelani so bili iz govejega usnja, boljši čevlji pa so bili iz boksa. Kasneje so mlada dekleta začela nositi salonarje. Dekleta in žene srednjih let so že pred prvo svetovno vojno nosile spodnje žensko perilo. To so bile srajce s kratkimi ali dolgimi rokavi in tudi že z naramnicami. Nosile so tudi spodnje hlače, ki so bile sprva spodaj preklane. Prišlo je v navado, da so dekleta za balo sicer skromno spodnje perilo izvezle, zlasti tisto za poroko. Toda hlač si ni vsaka privoščila. Pa tudi tiste, ki so jih nosile, so jih skrivale, ker je bilo takrat sramotno nositi hlače. Zato so spodnje perilo in spodnjice sušile na podstrešju - "na isbi".
V naši dolini je bilo sorazmerno veliko krojačev in šivilj. Naj naštejem samo nekatere: Mchlc in Kline Lojze na Vidmu, Babic Ferdinand iz Kompolj, Lenarčič Iva iz Poni-kev itd. Od šivilj pa: Primčkova Francka, Kožarjeva Kristina, Šuštar - Sevšek Pavla, Klančarjeva in Vidmarjeva iz Zagorice, Mehlaže-va in Klinčeva iz Kompolj, Gačnik - Kaplan Marija iz Predstrug itd.
Se nadaljuje.
Zrcalo okolja ali nas samih
Poglejte okoli sebe. Videli boste gozdove, polja, jezera in reke. Videli boste
kmetije, tovarne, hiše in mesta. Vse to je naše okolje. Onesnaževanje okolja je postal svetovni problem.
Odpadki so težava okolja. Grmadijo se na ulicah, vaških in gozdnih poteh, plovejo po rekah, morje jih naplavlja na obale in veter jih veselo raznaša po poljanah. V prvi vrsti so odpadki grdi. Nihče ne gleda rad zmečkanih pločevink, ki ležijo po grmovnicah in ob poteh. Jezi nas, kadar po zraku letajo umazani časopisi in razne vrečke, ki se zelo rade ustavijo na naših dvoriščih.
Predvidevam, daje izredno malo ljudi, ki uživa ob pogledu na razne skulpture smeti in grde umazanije, ampak nas je večina takšnih, ki si radi spočijemo oči ob pogledu na urejena dvorišča okoli hiš, okolico in bogato urejeno naravo.
Zgodi se, da se ljudje takih in drugačnih odpadkov ne znebijo na pravi način. Namesto da jih odvržejo v smetnjake ali v posebne zabojnike za reciklažo, jih raje zaženejo skozi okno avtomobila ali preprosto odvržejo na tla. Premalo se zavedamo, da se zaradi odpadkov hitreje širijo tudi bolezni. Klice, kijih povzročajo bolezni, se razmnožujejo na odpadkih. Insekt in živali zelo privlači umazanija, prek katere živali prenašajo klice. In ker živimo v sožitju z živalmi, se ne moremo izogniti, da klice ne bi prišle tudi do našega dvorišča; če že niso na našem dvorišču.
Premalo se zavedamo, da odpadki uničujejo naravo. Že en sam cigaretni ogorek, ki je neprevidno odvržen, lahko povzroči požar, ki uniči celoten gozd. Najlepši kotički v naravi se spremenijo v nekaj tako grdega, da človeka ob pogledu zabolijo oči.
Naše turistično društvo Podgora se iz dneva v dan trudi vzdrževati in ohranjati videz snažne okolice. S čistilnimi akcijami dosegamo iz leta v leto boljše rezultate. Posledica je očitna: optimalizacija vzdrževanja koče z okolico pri Koritu; saj se umazanija, tehnični in naravni problemi rešujejo sproti. Zaradi redne preglednosti in vzdrževanja okolice pa je poenostavljena tudi priprava terena za prihodnost: gozdna učna pot, ki se bo dokončala v prihodnji akciji našega društva. Vse je povezano.
Najboljši način, kako lahko rešimo problem z odpadki, je, da začnemo pri sebi, tako kot smo pričeli tudi mi z našim društvom.
april 2002
Ekologija, obvestila
Smeti moramo odvreči v smetnjake; odpadke, ki jih je mogoče reciklirati, recikliramo ali pa oddamo v posebne zabojnike. Prepričamo družino in prijatelje, da bodo sledili našemu zgledu. Pridružimo se skupinam ljudi, ki pobirajo odpadke z javnih površin. Kajti če bomo počistili odpadke in zmanjšali njihovo prisotnost, bo naš svet lepši in prijaznejši, saj se vsi zavedamo: daje bolje je preprečevati kotzdraviti.
TD Podgora, Saša Strnad
Ali je že vsa dediščina končala na odpadu?
Od 16. do 20. maja bo tudi letos organiziran odvoz kosovnega materiala.
Ko bomo pregledovali in čistili naše prostore prosimo vse, ki bi še kar koli našli za zbirko v našem muzeju, da nas o tem obvestijo.
Zanimajo nas: obrtna in kmečka orodja, pohištvo, kuhinje, spalnice, stroji, aparati, nabožne slike in razpela, stare razglednice, fotografije, prtički, prti itd.
Že lani smo vas obvestili, da TD Podgora zbira starine za zbirko v našem muzeju. Predmeti naj bodo starejši od 50 let.
Kresova nje
Kresovanje s TD Podgora
30.4.2002, od 19. ure dalje
Za jedačo, pijačo in dobro razpoloženje poskrbljeno v koči pri Koritu.
.Hej ho, hej ho, mi gremo v Podgoro.
Leto je naokrog in rezultati so skromni. Od vseh prebivalcev občine Dobrepolje so v "muzej naše dediščine" prinesli ali oddali starine naslednji krajani: največ je prinesel Alojz Gačnik - Rekarjev s Ceste, Zevnikov Pavle z Vidma, Novakov Stane - Svetinov in Ivan Kaplan - Stan-carjev ter Kati in Tone Celarc iz Podgore.
Kje smo ostali? Ali res nimamo nobene starine več, ki bi jo bilo treba ohraniti?
Še naprej je za zbiranje zadolžen Tone Novak, Podgora 28, telefon: 780 71 77.
V kolikor boste na svojem domu in posestvu naleteli na kakšen star predmet, pokličite in skupaj se bomo odločili o primernosti le tega.
Potrudimo se, da bomo tudi kakšno vredno starino pustili za ogled zanamcem, saj v ta namen se trudi in dela naše društvo.
Za TD Podgora Tone Novak
Odvoz kosovnih odpadkov
Javno komunalno podjetje Grosuplje obvešča občane občine Dobrepolje, da bo v spomladanskem času odvažalo kosovne odpadke iz gospodinjstev po naslednjem vrstnem redu:
v četrtek. 16. 5. 2002:
naselja Ponikve, Predstruge, Vodice,
in Cesta, v petek, 17.5. 2002:
območje Strug in naselji Kompolje,
Podgora, v ponedeljek, 20.5. 2002:
naselja Bruhanja vas, Podpeč, Podgorica
in Zagorica, v torek. 21.5. 2002:
naselji Videm in Mala vas, v sredo, 22. 5. 2002:
naselji Zdenska vas in Hočevje
Med kosovne odpadke spadajo pohištvo, sanitarni elementi, gospodinjski aparati in drugi kosovni predmeti iz gospodinjstev.
Kosovne odpadke je potrebno primerno zložiti, povezati oz. zapakirati ter jih na dan odvoza do 7. ure zjutraj odložiti pri zabojnikih, kjer običajno pobiramo odpadke.
Naša prihodnost je čisto okolje!
Javno komunalno podjetje Grosuplje
Iz društev, zgodovina šolstva
Občni zbor PD Dobrepolje
Letošnji 11. občni zbor v nedeljo, 17. marca, je potekal ob lepem vremenu in še lepši udeležbi kar 88 članov. Lepo ga je vodil Aleš Zrnec, člani pa so razvidni iz zapisnika.
Vabilu so sc odzvali vsi povabljeni gosti, opravičila seje le urednica tega časopisa.
Predsednik je v uvodu pozdravil vse prisotne člane, goste in še posebej prisotnega častnega člana Franca Spora r-ja, odsotnemu vestnemu gospodarju pred Ladom, Bogu Smrketu, pa čimprejšnje okrevanje.
PZS ima približno 77.000 članov v 238 planinskih društvih, katera skrbijo, da so tudi gore vzorno odprte za čim večje število obiskovalcev. Po podatkih je bilo lani v slovenskih gorah okrog 2 milijona obiskovalcev. Za primerjavo v Avstriji kar 40 milijonov. Imajo pač bistveno mogočnejšo in razvito infrastrukturo. PZS meni, da se novih prenočitvenih zmogljivosti ne bi več gradilo, obstoječe pa bi se čim prej ekološko saniralo za te mase obiskovalcev. Udobje se bo pustilo v dolinah.
Naše društvo je aktivno z dostopi v Malo goro, druženjem ob domu. S pohodi se ne silimo. Manjši problem je trenutno le s pravočasnimi in dokumentiranimi obračuni. Zato je tudi občni zbor sprejel sklep, da blagajnik v roku tedna dni preda vse račune nadzornemu odboru v prostorih občine. Zal do tega še ni prišlo, verjetno iz povsem neprimernega odnosa do članov PD Dobrepolje. Vodenje po Pravilniku za društva se v primeru prezahtevnosti odda s primopredajo in proračunom.
Opisi lanskih del in pohodi so bili sproti objavljeni v tem glasilu. Glede možnosti nakupa parcele za PDD sc le premika z izrecnim umikom zaznamka s strani državnega pravobranilstva. Sledi sodna odločba s časom za pravnomočnost. Finančno poročilo in poročilo nadzornega odbora bo po sklepu občnega zbora dokončno po prejeti doku mentaciji in analizi.
Zupan je kot gost izrecno poudaril potrebo po čim širših športnih aktivnostih v občini in druženju. V novejšem času nam obojega primanjkuje. Ravnatelj šole je opozoril na problem velike, tudi materialne odgovornosti, v primeru neugodnih dogodkov. Zato je za sku-
pine, zlasti ker so otroci, bolj zagovornik pohodov, kot so Muljava, Rašca ... Tudi predsednika TD Podgora in TD Dobrepolje sta za večjo medsebojno sodelovanje vseh društev v občini. Mogoče bi končno le prišli do "Dobrepoljskc
kulturne poti".
Prihodnje delo PDD se naj bi odvijalo s pohodi, urejanjem ob koči, popravilih poti, markacij, izdelavo miz, dežu-ranjem... To je bilo izrecno opozorjeno, tako na pravočasnost odpiranja kot večjo udeležbo članov.
Ob zaključku zbora sem se kot dolgoletni predsednik zahvalil za pi-izadevno delo članom, čas bi bil za menjavo, ter se zahvalil za pozornost ob nekem jubileju.
Alojz Nučič
Šolska stavba je zgrajena
Piše: Ivan Grandovec
Nova šola iz leta 1908 (slikana leta 1981)
(Nadaljevanje iz prejšnje številke) Kolovdacija1 nove šole je bila 15. 5. 1908. Prevzema se je udeležil okrajni glavar iz Kočevja, baron Schonberger, tehnični izvedenec, podjetnik Krese, krajevni šolski svet in gradbeni odbor. Zaradi določenih pomanjkljivosti šola še ni dobila uporabnega dovoljenja. Kljub temu pa je nadučitelj 18. maja začel na svojo odgovornost poučevati v novi stavbi. Dan pred svetim Alojzijem je bil izlet 67 učencev iz dobrepoljske šole v Ljubljano z vlakom. Učence so spremljali nadučitelj, katehet, ter učitejica Zebre in učitelj Odlasek. Ta prvi izlet dobrepoljskih otrok se je začel na gradu, nato so obiskali šentjakobsko cerkev, stolnico, frančiškansko cerkev, cerkev srca Jezusovega, kinematograf, muzej in Tivoli. Ogledali so si tudi I. mestno ljudsko šolo. Učenci so se veseli vrnili domov, saj je eden od njih imel harmoniko, kaplan je kupil otrokom žemlje in malino-vec, za ostale stroške pa je prispeval vse Fran Jaklič. Na dan prvega svetega obhajila 5. julija je začelo rahlo deževati. Ljudje so s po dvomesečni suši oddahnili, ker je bilo
konec vsakodnevnih voženj vode iz Ponikev, Podpeške jame in Dulaje jame. Mnogi so začeli v času suše govoriti, da bi bilo dobro imeti vodovod. Šolski vodnjak je bil dovolj globok, tako da ni primanjkovalo vode. Pouk se je zaključil 15. julija. Statistični podatki za to šolsko leto so bili sledeči:
Vsakdanjo šolo (od prvega do šestega razreda) bi moralo obiskovati 281 dečkov in 254 deklic, obiskovalo jo je 273 dečkov in 243 deklic. Ponavljalno šolo (dve leti) bi moralo obiskovati 81 dečkov in 64 deklic, obiskovalo jo je 76 dečkov in 64 deklic. V hribovski oddelek pa so hodili vsi - torej 17 dečkov in 23 deklic. Skupen obisk je bil v tem letu 96.58%. Kar 27% vseh šoloobveznih otrok od prvega do šestega razreda pa ni ob koncu leta doseglo uspeh, ki bi jih popeljal v višji razred. Med počitnicami se je nadučitelj preselil v novo stanovanje v novi šoli.
Šolsko leto 1908/09 se je začelo 16. septembra s sveto mašo in blagoslovom šole, ki ga je opravil župnik Ramoveš. Med mašo je bil poudarek na razlagi pomena blagoslo-
va, nato pa je v učilnici poleg nadučiteljeve-ga stanovanja blagoslovil križe. Iz Idrije je prišel 19. septembra učitelj Franc Tratnik, ki je na šoli ostal do konca februarja, ko je odšel za vodjo šole v Črni vrh nad Idrijo. Že konec septembra je bil prvi nadzor na šoli, ko je na konferenci nadzornik Maier učitelje vzpodbujal, da naj dajo več poudarka branju, pisanju in računstvu.
Omeniti velja tudi zanimiv dogodek, da so v organizaciji Slomškove zveze5 postavili na dobrepoljskem pokopališču manjši nagrobnik nadučitelju Štefanu Primožiču. Govor je imel nadučitelj Slapšak, vodja Slomškove zveze, spomenik pa je odkril dobre-poljski namestnik nadučitelja Ivan Štrukelj.
Ker so v prvih novembrskih dneh kar trije učenci umrli zaradi škrlatinke, je prišel okrajni zdravnik iz Kočevja, ki je za 12 dni zaprl šolo. Kako žalostno je pogledati v župnijsko mrliško knjigo, kjer je do 13. novembra zabeleženih kar dvanajst smrti otrok. Najhuje je bilo pri družini Hren v Podpeči, kjer so zaradi škrlatinke umrli trije otroci. Okrajno glavarstvo je podaljšalo zaprtje šole do konca novembra. Čeprav se je 1. decembra začel pouk, je bilo doma še veliko otrok, saj se mnogi še niso pozdravili. Konec marca in v začetku aprila je za to tedaj nevarno boleznijo umrlo še šest učencev tukajšnje šole.
Dobrepoljsko izobraževalno društvo je 3. januarja 1909 ustanovilo odsek Telovadnega društva Orel. V odbor so bili izvoljeni vsi trije učitelji: Štrukelj, Odlasek in Tratnik. Sredi januarja so pričeli s prvo vadbo, ki se jo je udeležilo nad 70 mladeničev. Šola se je okrepila z novima učnima močema 28. februarja. Tedaj je namesto učitelja Tratnika prišla učiteljica Stanislava (Slava) Rogel iz Tomišlja. Tu je ostala do 1. avgusta 1911, ko je bila imenovana v Boštanj. Isti dan pa je prišla nadomeščat Ivanko Jaklič - Arko, ki je odšla na brezplačni dopust zaradi poroda, še učiteljica Anica Martinčič. V marcu je bil prvi roditeljski sestanek v tem šolskem letu. Kljub slabemu vremenu se ga je udeležilo skoraj 200 ljudi. Nadučitelj je govoril predvsem o pomanjkanju vzgoje, saj se daje poudarek le še znanju in bogastvu, kaplan pa je vzpodbujal starše, naj se doma s hčerami in sinovi več pogovarjajo o pouku in vzgoji. Drugi roditeljski sestanek je bil 23. maja. Nadučitelj je ljudi vzpodbujal k varčevanju, saj je bila tedaj na novo urejena poštna - hranilnica na Vidmu. Sledil je še govor učiteljice Antonije Virk o pokorščini. Učenci so se staršem predstavili z zborom pod vodstvom učiteljice Slave Rogl ter z recitacijami. Ob koncu je sledila še igra: Majniška kraljica v izvedbi učenk šestega razreda - Drobnič, Rotar, Jakše. Po sestanku so starši zbrali 3 krone in 54 krajcarjev za nakup peska, ki se je razsul pred šolo. Ta prostor je služil kot igrišče.
Učiteljica Ivana Jaklič-Arko je bila upokojena 11.4. 1909 po šestnajstih letih službo-
vanja na tukajšnji šoli. Do leta 1913 je rodila še dve hčerki.God svetega Alojzija so učenci že po tradiciji proslavljali pri svetemu Antonu. Malinovec za veselico sta darovala gostilničar Čelofiga1 in kaplan Baloh, češnje pa je otrokom kupil župnik Ramoveš. Ob koncu šolskega leta so uvedli še eno novost. To je bila 11. julija šolska razstava. Razstavili so najlepših 70 ročnih del ( prtič-ki, vezenine...) ter 354 zvezkov. Razstavo so si ogledali vsi učenci in precej ljudi. Šolsko leto se je končalo s sveto mašo in razdelitvijo spričeval 15. julija."
Šolsko leto 1909/10 se je začelo z mašo 17. septembra. V razredih od prvega do šestega je bilo 430 učencev. Učenci so v času misijona, od 26. septembra do 4. oktobra, imeli pouka prosto. Na šolo je prišel kot učitelj 27. septembra Matej Peterlin, ki je bil doma na Velikih Poljanah. Pred prihodom v Dobrepolje je učil v- Radovici in bil nadučitelj v Studencu na Dolenjskem. Za Dobrepolje je zaprosil zaradi bližine doma, saj je upal, da se bo na tak način rešil jetike. Že konec oktobra je odšel na bolniški dopust, službo v Dobrepolju pa je prenehal 17. junija 1910. Že čez 12 dni je umrl. Pogreba so se udeležili vsi učitelji z učenci iz Dobrepolja.
Za razvoj šole je gotovo pomemben mejnik 5. oktober 1909, ko sta iz četrtega razreda nastala dva oddelka. Namesto obolelega učitelja Mateja Peterlina je 7. novembra prišla na šolo Janja Bertoncelj. Že 26. oktobra je bil Vrhušček - Grmada vsa zasnežena. V učilnicah je bil mraz, v šoli pa ni bilo drv. Prvi sneg je zapadel 19. novembra. Čez dva dni je bil v Zadrugi sestanek kmetov, kjer se je med drugim razpravljalo tudi o organizaciji pouka oziroma ogrevanja na šoli. Veliko besed proti šoli sta izrekla kom-poljski župan Mustar in podgorski župan Zev-nik, ki sta osebno nasprotovala vodji šole. December je bil na srečo dokaj topel, saj je bil po mnogih letih božič brez snega. Januar in februar sta bila snežena. Drv za kurjenje peči v učilnicah je začelo primanjkovati 23. februarja, ko so bile ogrevane le štiri učilnice, v ostalih pa je bila temperatura od 8 -10 oC. Drv niso pripeljali iz Kompolj, ker je to prepovedal župan. Otroci so zaradi mraza v učilnicah bili nekaj dni doma. V januarju je umrla ena učenka, v aprilu pa še dva učenca.
Maja meseca se je roditeljskega sestanka
udeležilo le 20 žena, saj je na njem nadučitelj govoril o zamudah, ki močno poslabšajo znanje otrok. To je bil čas, ko je vsaj tretjina otrok neredno hodila k pouku. Nekateri so doma pomagali, drugi pa tudi lenarili. Vodstvo šole je 19. junija napravilo prvič šolsko veselico. Na njej so učenci peli, deklamirali, imeli so tudi tombolo. Izkupiček je bil 32 kron. K temu denarju je še Fran Jaklič primaknil 20 kron in vse je bilo finančno pokrito za otroško rajanje na dan njihovega zavetnika na Zdenski rebri. Tam ni manjkalo kruha, malinovca in češenj.
Člani Orla so se 3. julija predstavili v veščinah, ki so jih pridobili preteklo leto. Šolska razstava je bila 10. julija. Na njej je bilo prikazanih nad 300 izdelkov dekliških ročnih del. Obiskalo jo je veliko ljudi, kjer se nekateri kar niso mogli načuditi izdelkom učenk. Isti dan je bil blagoslovljen gasilski dom na Vidmu,5 v večernih urah pa je bila ustanovljena na Vidmu podružnica Slovenske straže. Na ustanovnem sestanku so govorili: kaplan Orehek, bogoslovec Žgajnar s Ceste, nadučitelj Štrukelj in državni poslanec Fran Jaklič.
Šolsko leto se je zaključilo kot običajno z mašo in razdelitvijo naznanil. Tudi to leto so odšli trije dečki v gimnazijo, nekaj učenk pa je odšlo na mestne šole v Ljubljano. Kljub tem lastovicam pa je bilo tedaj dobrepoljsko šolstvo še precej klavrno, saj ni bilo urejeno niti ogrevanje učilnic v zimskem času. Tudi za knjižnico se je le s težavo dobilo sredstva. V zimskem času niso bile ceste plužene, do šole so vodile gazi, ki so jih napravile sani. Zdravstvo je bilo na nizkem nivoju in žalostno je listati po knjigah, kjer je zabeleženo vse preveč smrti predšolskih in šolskih otrok. Še najhujše pa je, da so v tem času nekateri vplivni ljudje v posameznih vaseh videli v učiteljih zlo, ki jim lahko z učenjem otrok odpelje ceneno delovno silo. Vendar tok napredka, ki se je začel s prihodom Frana Jakliča v Dobrepolje, ni bilo moč več zaustaviti. Na Vidmu je nastalo poleg šole in Kmečke zadruge še tretje žarišče razvoja, to je pri Štihovih, kjer so imeli veliko dvorano za kulturne prireditve. Jožef Šteh je kot šolski nadzornik gotovo pripomogel, da se je kolesje šolskega razvoja s pomočjo mnogih učiteljev in deželnega ter državnega poslanca Frana Jakliča začelo hitreje obračati.
(se nadaljuje)
1 Kolovdacija - danes bi to besedo lahko poimenovali tehnični prevzem šole.
2 Fran Jaklič: O, ta testament! Mohorjeva družba, Celje 1995, stran 250. Fran Jaklič je bil leta 1900 ustanovitelj in vodja Slomškove zaveze in Slovenskega učitelja, ki je bil katoliško usmerjena revija za učitelje. V Slomškovi zavezi je bil sila aktiven tudi pokojni nadučitelj Primožič, ki naj bi postal po izvolitvi Frana Jakliča za poslanca v dunajski državni zbor, glavni urednik Slovenskega učitelja.
3 Danes je na lokaciji gostilne Čelofiga, gostilna Brdavs.
4 Za to šolsko leto je šola izdala prvič letno poročilo in šolsko matico.
5 Gasilni dom je bil med cestama ki peljeta proti Kompolja in Podpeči. Danes ga ni več na tej lokaciji. Mnogi pa se ga še spominjamo.
Strokovno usposabljanje gasilcev v GZ Dobrepolje
Novi častniki GZ Dobrepolje I. 2002
V četrtek, 11.aprila, je bila v prostorih gasilskega centra Grosuplje svečana podelitev diplom udeležencem tečaja za vodje gasilskih enot in tudi odločb za čin gasilskega častnika. Podelitev je opravil predsednik izpitne komisije, regijski poveljnik LJII - Jože Burja - VKGC, ob prisotnosti namestnika regijskega poveljnika LJ II - Alojza Kos - VGC II, vodja tečaja Avgusta Burger - VGC II in predstavnikov treh gasilskih zvez Ivanč-na gorica, Grosuplje in Dobrepolje.
Potreba po novem znanju in pomanjkanje izobraženih kadrov v gasilskih društvih zavođenje zahtevnih intervencij je narekovala, da se prijavimo na razpisani tečaj. Gasilska zveza Slovenije je organizirala po gasilskih regijah v več-
jih centrih tečaj za vodje enot. Regija Ljubljana II, kamor spada tudi naša zvezale pripravila tečaj v Grosuplju. Na ta tečaj seje prijavilo 9 slušateljev iz naše GZ. Poleg njih seje udeležilo še 8 gasilcev iz GZ Ivančna gorica in 28 iz GZ Grosuplje. Tečaja so se udeležili predvsem gasilci iz tistih društev, v katerih primanjkuje teh kadrov, opravljajo pa že odgovorne funkcije.
Pogoj za izobraževanje je bil predhodni tečaj za nižjega gasilskega častnika, dvoletni aktivni staž kot operativni gasilec in uspešno opravljeno preverjanje predhodnega znanja. Usposabljanje je obsegalo 80 pedagoških ur teoretičnega in praktičnega pouka iz 19 predmetov, v katerega so vključene tudi prak-
tične vaje na gasilskem poligonu v izobraževalnem centru na Igu. Tečaj je potekal v mesecu oktobru, novembru in decembru ob koncu tedna v popoldanskih in večernih urah.
Prvi del tečaja z izpiti iz teorije so tečajniki uspešno opravili že v petek, 08.12.01, kjer so pokazali, da so izobraževanje vzeli resno, njihovo znanje je bilo vzorno. Praktične vaje so opravili v soboto, 16.02.02, na poligonu v izobraževalnem centru na Igu.
Prostovoljni gasilci morajo biti v skladu z Zakonom o gasilstvu usposobljeni za opravljanje nalog gašenja in reševanja v primeru požarov, naravnih in drugih nesreč. Cilj usposabljanja tega tečaja je bil usposobiti gasilca za naloge vodenja enot na zahtevnejših požarih. Tečajniki so dopolnili svoje znanje s področja zakonodaje, novimi tehnikami s področja gašenja, gasilsko taktiko, seznanjeni so bili tudi z osnovami vzgoje in usposabljanja gasilskih kadrov. Učni program zajema tudi vodenja gasilske intervencije. Po končanem usposabljanju je tečajnik usposobljen za vodjo enot in pridobi čin nižji gasilski častnik.
V preteklem letu smo pri GZ Dobrepolje ustanovili komisijo za izobraževanje, ki si je zastavila obsežen program, upoštevajoč sedanje stanje in bodoče potrebe. Rezultati se že kažejo, v planu pa imamo še več vrst izobraževanj, tako doma kot v Izobraževalnem centru na Igu. Ugotavljamo, daje zahtevnost gašenja čedalje večja, gasilska tehnika se stalno razvija in brez primernega znanja tudi na tem področju ne gre. Želimo pa si, da bi to znanje preverjali predvsem na vajah, čim manj pa na požarih.
GZ Dobrepolje
Jože Lenarčič
Razred gasilskih častnikov GZ Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje I. 2002
Od dopisnikov
Vabimo vse gasilce in občane na tradicionalno Florjanovo nedeljo, 12. maja v Ponikve. Svečano bogoslužje z gasilsko povorko in pihalno godbo bo ob 10.30. PCD Ponikve GZ Dobrepolje
Iz Društva upokojencev
Romarski izlet v Mcdžugorje bo 12. in 13. maja. Cena izleta je 11.000 tolarjev. Prevoz mora biti plačan do prvega maja, poravnali pa ga boste lahko pri vaših poverjenikih po vaseh. Ker nas bo, kot kaže, premalo za en avtobus, se bomo priključili drugi skupini.
O datumu izleta na Goli otok pa vas bomo še obvestili. Ker 25. maja ne vozi ladja, bo verjetno izlet prej ali kasneje. Cena tega izleta je 8.000 tolarjev na osebo, z avtobusnim prevozom, ladjo in zakusko.
Predsednik DU: Konrad Piko
Nabirajmo si moči za boljše počutje
Člani, dovolite, da napišem nekaj utrinkov z morja. Prvič smo se odločili letovati kot skupina Društva upokojencev Dobrepolje za 7 dni v ZDUS-u hotela Delfin v Izoli. Dan odhoda, 27. 2. 2002, je bil sončen in čudovit. Z avtobusom smo se odpeljali iz središča Vidma ob 9.20. Že pred 12. uro smo prispeli na cilj.
V hotelu so nas pričakali z razvrstitvijo sob, saj smo predhodno že od doma poslali seznam, kdo bo s kom v sobi. Tako nismo ustvarjali gneče. Polni pension za 7 dni je stal 39.775,00 SIT z dodatkom 1.077,00 SIT turistične takse. Vožnja Dobrepolje - Izola - Dobrepolje nas je stala 3.500,00 SIT.
Že prvi dan smo se namakali v bazenih, saj je voda imela 32 stopinj. Tudi hrano smo imeli dobro. Zajtrk je bil samopostrežen in solatni bife pri kosilu. No, bilo nam je lepo, še posebno, ko si na vsakem koraku srečal domačina. Razvila se je debata, zmanjkalo nam je časa. Praznovali smo, peli in voščili še mnogo let, saj smo imeli kar tri jubilante: 80 let, 70 let in 65 let. Tako tudi presenečenj in solz ni manjkalo.
Hotel poskrbi za vse mogoče izlete in pohode vsak dan. Glasba ob večerih je trikrat tedensko. Ansambel Otavija Brajka nam je igral pesmi izpred 60 let, tako da smo obujali spomine na naša mladostna leta. Kajpak tudi plesov ni manjkalo.
Letovanje smo že rezervirali za drugo leto. Termin je 1. 3. 2003 - 8. 3. 2003. prijave bomo zbirali 3 mesece prej. Pred tem se vam bom javila še v "Našem kraju" z vsemi podrobnostmi. Do takrat pa vam, članom DU Dobrepolje, veliko dobrega počutja in zdravja želi
tajnica DU: Tončka Kastelic
m»r.iii»»i*nlržra»
Kot zdravilo za dušo so se mi porajale povedi, ki so sestavljene kot pesem. Napisal jih je, kot še vrsto drugih "vitaminov za srce", duhovnik - redovnik, ki v Antwerpnu vodi gibanje, ki ne pripada nobeni veroizpovedi, pač pa je to gibanje, ki pomaga človeku v njegovi stiski.
Upam, da bo tudi vam vsaj za hip ustavil korak v nori dirki za časom, ki ga tako in tako ne bomo nikdar prehiteli, pa če se nam še tako mudi, da si niti ne utegnemo vzeti časa, da bi se nam ustavil pogled na naših bližnjih, naših prijateljih. Pa tako enostavno je.
LJUBEZEN JE LAHKO ZASTONJ
Se enkrat naj ti povem,
da sreča nima kaj dosti opraviti
z bogastvom in lastnino.
Sreča nikoli ne pride z denarnim nakazilom
po pošti ali na žiro račun.
Kupiš si lahko zabavo,
za denar ti organizirajo prosti čas ali počitnice,
a nikoli in nikjer si ne moreš kupiti zadovoljnega in
svobodnega srca,
kije šele pravi vir sreče.
Ker se zna veseliti vsega tega,
kar imaš.
Neprecenljivo je!
Vzklikaj v svojem srcu: Pomlad! Zakliči: Sonce!
Predaj se svetlobi, temu čudežu in življenju.
Poglej v nebo in zapoj,
ker sonce tudi tebi sveti zastonj.
Rad imam človeka, ki se zaveda, da ne ve vsega, in tega ne skriva.
Ne maram ošabnih ljudi, ki venomer vihajo nosove, Ker ne znajo biti dobri ljudje, in tudi ne prijatelji.
Rad imam človeka,
ki se zaveda svoje skromne veličine
in svojih slabosti
ter potrpežljivo prenaša samega sebe.
(P. Bosmans)
Ena sama beseda, morda izrečena tisočkrat ali stotisočkrat, slišana pa samo enkrat, in sežena do srca, nas lahko prenovi.
Anica Štrubelj
KN IJŽf
lir« «
Obvestila RK; prireditve
april 2002
Letovanje otrok v letu 2002
Iz Rdečega križa Grosuplje obveščamo občane občin Dobrepolje, Ivančna Gorica in Grosuplje, da bomo v letu 2002 organizirali desetdnevno zdravstveno letovanje na Debelem rtiču za otroke, ki obiskujejo osnovno šolo in malo šolo. Predvidoma bo letovanje v začetku avgusta, točen datum
bo napisan na prijavnicah, zato ker z Debelega rtiča še nismo prejeli potrjene rezervacije.
Starši, ki želijo poslati svojega otroka na letovanje, morajo lastnoročno izpolniti prijavnico, ki jo otrok dobi od 13. do 17. maja 2002 v tajništvu šole ali pri svetovalni službi.
V celoti izpolnjene in podpisane prijavnice naj otroci vrnejo v tajništvo oz. svetovalno službo najpozneje do 20. 05. 2002. Število otrok, ki bodo lahko letovali, je omejeno. Prednost pri letovanju bodo imeli otroci, ki pogosteje obolevajo ali izhajajo iz socialno ogroženih družin.
Ekonomsko ceno letovanja bomo krili iz sredstev, ki jih v ta namen dobimo od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije - OE Ljubljana in iz proračunov posameznih občin. Razliko do polne cene bodo krili starši. Ker so priprave na letovanje še v teku, bo znesek prispevka staršev napisan na prijavnici za letovanje.
Otroci, ki jim bo iz zdravstvenih razlogov odobreno letovanje, bodo v mesecu juniju na dom prejeli položnico o doplačilu.
RAZPIS ZA VODITEUE IN PEDAGOŠKEGA VODJO NA LETOVANJU 2002
OZ RK Grosuplje organizira desetdnevno letovanje na Debelem rtiču v začetku avgusta za šolske otroke. Za voditelje otrok in pedagoškega vodjo vabimo k sodelovanju študente pedagoške fakultete, višje zdravstvene šole in ostale, ki so dopolnili 20 let, imajo veselje delati z otroki in obvladajo plavanje. Kandidati naj pošljejo pisne prijave o izpolnjevanju pogojev na naslov: RKS Območno združenje RK Grosuplje, Taborska 6.
Izbrani kandidati bodo vabljeni na razgovor do 20 junija. Tisti, ki ne bodo izbrani, na razgovor ne bodo vabljeni.
OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRIŽA GROSUPLJE
Velikonočni sejem v Ponikvah
Vaščanom Ponikev je že prišlo v navado, da se na cvetno nedeljo po maši ustavijo v vaškem središču in si na velikonočnem sejmu, ki ga že vrsto let organizira tamkajšnja podružnična šola, nakupijo voščilnic, aranžmajev, potic in še marsikaj, česar naj ne bi manjkalo v hiši v času velikonočnih praznikov.
Tudi letos jih učenci in njihovi mentorji niso razočarali. Sejem je bil spet bogat, le daje bil en teden prej, na tiho nedeljo, 17 marca. To pa pomeni, da so obiskovalci lahko nakupili tudi butaric in zelenja za cvetno nedeljo. Marsikdo seje odločil kupiti ročno izdelane unikatne voščilnice, drugim so bili všeč različni aranžmaji in darilni zavitki z okrasnimi in uporabnimi predmeti, nihče pa se ni mogel upreti okusnim domačim poticam in pecivu. Na stojnicah je bilo opaziti tudi nekaj novosti, npr. silhuete naslikane na svili itd.
Učenci in njihovi mentorji so vložili v pripravo sejma veliko truda. V zadovoljstvo pa jim je bilo, da so bili obiskovalci dobri kupci in da so se stojnice zelo hitro praznile.
M. Steklasa
Iz šole in vrtca
Prireditve za materinski dan
Za letošnji 25. marec, materinski dan, se je letos zvrstilo kar1 pet prireditev. Pripravili so jih vrtec Ringaraja, podružnične šole Struge, Ponikve in Kompolje ter razredna stopnja matične šole na Vidmu. Pozornost je ženskam ob tej priložnosti izkazala tudi občina, saj je vsaki udeleženki prireditve podarila nagelj. Prireditve so bile lepo obiskane, vsaka posebej je bila lepa. Vsekakor pa najlepša za mamice, ki so s ponosom spremljale nastope svojih otrok na odru. Najlepše od vsega pa je bila iskrenost, ki je žarela iz otroških oči ob petju, recitiranju, igranju. V nadaljevanju objavljamo nekaj utrinkov s prireditev.
IZ KOM POLJ
V Kompoljah je bila prireditev 21. marca. Začela se je s petjem otroškega pevskega /bora pod vodstvom Romana Gač-nika. Najmlajši iz vrtca so s pesmijo in plesom prikazali, kako prihaja pomlad in kako se prebujajo zvončki. Nato so se s pesmijo in plesom predstavili učenci prvega in drugega razreda. Osrednja točka pa je bila igrica z naslovom Kdo jc napravil Vidku srajčko, ki sojo odigrali učenci drugega, tretjega in četrtega razreda. Večno lepo pravljico smo lahko spremljali v dra-mati/.irani obliki ob obilici glasbenih vložkov. Vse je bilo lepo pripravljeno in iz srca predstavljeno. Iskrene so bile tudi želje, ki so jih na koncu povedali otroci svojim mamicam. Razpoloženje in ton pa so prireditvi dale uvodne misli vodje šole Jelke Samec, ki je spregovorila o ljubezni med mamo in otrokom, saj ta daje življenju smisel in razlog za obstoj. Lepe
misli na začetku so pripomogle še k lepšemu doživetju in sporočilu prireditve.
IZ VRTCA RINGARAJA
Program, ki so ga pripravili v vrtcu Ringaraja, je vodila vzgojiteljica Darja Erčulj, na odru pa je bila dobrodošla spodbuda vseh vzgojiteljic, saj je komaj pri nekaj letih nastopiti pred polno dvorano pravi podvig. Vendar je treba priznati, da so se otroci zelo dobro držali. Mlajši, ko so bili, bolj so bili prisrčni. Otroci iz skupine bib so sprva malo začudeno gledali
okrog, saj so se prvič v življenju znašli v soju odrskih luči, vendar so svoj ples kar pogumno odplesali. Za njimi so svoje znanje pokazali otroci iz skupine pikapolonic. Največji Ježki, so zaigrali igrico, otroci iznietuljčkove skupine so pripravili plesno točko in povedali nekaj lepih misli. Anja Pugelj in Lucija Erčulj iz petega razreda sta na kitaro spremljali " zvonč-
ki
Iz šole in vrtca
ke" pri petju in plesu. Sledil je ples s čarovnikom. Otrokom iz starejših skupin se je videlo, da so že vajeni nastopov, bili so sproščeni, pogumni in so brez težav izvedli svoje točke. Ob spremljanju njihovih nastopov si verjetno nismo predstavljali, koliko truda so vložili v svoje delo. To bi vedele povedati njihove vzgojiteljice, ki so si močno prizadevale, da bi se vsi čim lepše predstavili svojim staršem. Ko so mamice po koncu prireditve prišle po svoje otroke, so jih čakala še darila. Nič zato, če so bila skromna, bila so darila njihovih otrok. To, zadnje, pa je seveda najpomembnejše.
Z VIDMA
Mamice in vse v dvorani je navdušila že prva pevska točka "Mama, ti si moja" s solistko Tino Gačnik in otroškim zborom. Med prvimi so nastopili učenci devctlctke. Peli in igrali so Robotke, ni pa to bila njihova edina točka, saj so kasneje nastopili še enkrat. Učenci drugega razreda so zaigrali naor-fov instrumentarij pesem Jagerpajaga, 4. b razred je zaigral igrico Igrače imajo najraje otroke. Z lepimi recitacijami o pomladi, mamicah in še o čem so nastopili učenci iz ostalih od-
delkov. Veronika Zajec je z igranjem na violinske citre dokazala, kako nadaljuje družinsko tradicijo. Privlačenje bil tudi nastop plesne skupine pod vodstvom Anice Tcrnovšck, še posebno pa ples Svečina vetra v koreografiji Brine Tcrnovšck, sicer članice plesne šole Mojce Horvat. Poseben vtis pa so naredili s svojimi nastopi vsi štirje pevski zbori: predšolski,
april 2002
mladinski, otroški devctlctke in otroški osemletke. Vsi zbori so bili letos na revijah izjemno uspešni, materinski dan pa je bil priložnost, da so se predstavili tudi pred domačim občinstvom.
Skupaj z vsemi ostalimi točkami smo spremljali prireditev, kije obiskovalcem nudila prijetno doživetje, še posebej pa je polepšala praznik vsem mamicam v dvorani. Ob odhodu do mov so jih čakala še domiselna darila njihovih otrok.
IZ STRUG
Slovesno je bilo tudi na prireditvi za materinski dan v Strugah. Lepa pomladna scena in razstavljeni izdelki učencev so pričarali praznično razpoloženje že na samem začetku. To seje še stopnjevalo, ko je zapel šolski pevski zbor pod vodstvom Romana Gačnika. Za njim so se zvrstili vsi nastopajoči,
od najmlajših, dcvetletkarjcv, do tistih, ki bodo letos končali šolanje. Tako so učenci prvega razreda devctlctke zaigrali igri-co Mamin praznik, prvi in drugi razred seje predstavil z lepimi pesmimi o mami. Učenci angleškega krožka so zaigrali igrico Ne želimo biti dinozavri, tretji in četrti razred pa igrico Igrače imajo najraje otroke. Kako dobro se struški otroci vživijo v igro, smo se že večkrat prepričali in tudi tokrat niso razočarali. Še posebno so se izkazali učenci dramske skupine s pravljično igrico Cepiča sreče. Na prireditvi pa ni manjkalo tudi lepega petja. Poleg šolskega pevskega zbora je nastopil rudi moški pevski zbor iz Strug, ki je zapel štiri pesmi: Teče mi vodica, Pod rožnato planino, O brezmadežna in Venček na glavi.
Iz šole
Za popestritev pa sta poskrbela še Jože Zajec in njegova vnukinja Veronika z Vidma, ki sta zaigrala na violinske citre. Za vesel zaključek pa je zaigral harmonikar Stanko.
IZ PONIKEV
Z najlepšimi vtisi pa se odhajale domov tudi udeleženke prireditve v Ponikvah. Otroci in učitelji tamkajšnje šole so jim s svojim programom pripravili pravo presenečenje. Poleg lepih pesmi, misli in zahval mamam so posebej navdušili z ljudskim izročilom. Pozanimali so se, kakšno je bilo v vasi nekoč družinsko življenje in kakšno je bilo v takratnih razmerah otroštvo. Skromno, a lepo, je najkrajši odgovor, ki smo ga dobili ob spremljanju programa. Mame, predvsem pa stare mame, kijih je bilo kar precej v dvorani, so bile ganjene, saj so po dolgem času spet slišale pesmi in igrice iz svojega otroštva. Oživili so spomini iz otroštva in to je bilo najlepše darilo za praznik. Pa 10 še ni vse - učenci so se zato priložnost naučili zabavno igrico Obiskali so nas marsovci.
Za veselo razpoloženje na koncu pa je poskrbel ponikovski
III ^
Spet uspeh veselošolcev na II. stopnji tekmovanja
V petek, 22. marca 2002, so najboljše učenke in učenci od tretjega do osmega razreda iz razrednega tekmovanja tekmovali v Veseli šoli na II. stopnji. Že po tradiciji so bili učenci OŠ Dobrepolje uspešni, saj se je na državno tekmovanje, ki bo v četrtek, 25. aprila v OŠ Brinje, uvrstilo kar pet učencev in učenk: Laura Sadar iz 3. razreda, Natalija Fink iz 4. razreda ter Matej Lenarčič, Gregor Blatnik in Andreja Sevšek iz 7. razreda. Vsem lahko čestitamo in želimo veliko uspehov na državnem tekmovanju.
Matej Kalan
ansambel, za katerega smo nekateri prvič slišali, ima pa tudi zanimivo ime Ne vemo kva še. Ansambel vsestavi Blaž Škilit, Jernej Gačnik in Matic Kastclic je prijetno presenetil celodvo-r.ino. Ko se je fantom pridružil še pevec - Maticov oče -, se ljudje kar niso boleli i azili.
M. Steklasa
NOVO!    NOVO!    NOVO! NOVO!
Vinogradništvo in vinarstvo MARC
VAS VABI V VINOTOČ -
PRODAJO ODPRTIH VIN
V PROSTORE NEKDANJE TRGOVINE JERBAS
NA RAŠCI PRI VELIKIH LAŠČAH
VABLJENI!
PONUDBA:
REBULA BARBERA
290 SIT/L 390 SIT/L
ODPRTO: TOREK: 17 - 19 ure. PETEK: 17 - 19 ure
Iz šole
april 2002
Uspešen nastop pevskih zborov iz OŠ Dobrepolje in PS Struge
V torek, 19. marca 2002, je bila na OŠ Ferda Vesela v
Šentvidu pri Stični območna revija predšolskih, otroških in mladinskih pevskih zborov občin Dobrepolje, Ivančna Gorica in Grosuplje.
Kot prvi je uspešno nastopil predšolski zbor skupine ježkov, ki ga je pripravila in vodila Mihelca Grm. Uspešno nastopanje je nadaljeval otroški pevski zbor, sestavljen iz učenk in učencev 1. razreda devetletke pod vodstvom Martine Prhaj. V kategoriji otroških pevskih zborov se je predstavil tudi otroški pevski zbor, ki ga sestavljajo učenke in učenci od 1. do četrtega razreda osemletke, ki ga je vodila Rezka Šuštar.
Med mladinskimi zbori se je predstavil mladinski pevski zbor, sestavljen tudi iz učencev PŠ Struge, ki ga je pripravil in vodil Roman Gačnik.
Pohvaliti moram številčnost pevskih zborov OŠ Dobrepolje, saj se je edina predstavila s štirimi pevskimi zbori, od katerih sta se kar dva uvrstila na regijsko revijo, in sicer mladinski pevski zbor v Litijo, otroški pevski zbor pa v Trbovlje. Pohvaljena sta bila tudi oba najmlajša pevska zbora.
V četrtek, 4. aprila 2002, je mladinski pevski zbor uspešno nastopal na reviji mladinskih pevskih zborov osrednje slovenske regije v Litiji, kjer je še sodelovalo 8 pevskih zborov: mladinska pevska skupina Zavoda za slepo in slabovidno mladino iz Ljubljane, mladinski zbor dr. Antona Debeljaka iz Loškega Potoka, mladinski pevski zbor OŠ Rovte, mladinski zbor OŠ Jožeta Krajca iz Rakeka, mladinski zbor Kulturnega društva iz Trbovelj, mladinski zbor Juventus Glasbene šole iz Zagorja, mešani mladinski zbor Gimnazije Litija in mladinski zbor Vesna iz Zagorja.
V torek, 9. aprila 2002, je na regijski reviji v Trbovljah uspešno nastopil tudi otroški pevski zbor.
Matej Kalan
Ježki "preživeli" 3-dnevni tabor na
Rakitni
19 otrok iz vrtca Ringaraja, skupina ježkov, se je udeležila 3-dnevnega tabora na Rakitni od 3. do 5. aprila 2002. Malčke smo spremljali Mihelca Grm, Martina Pugelj in Roman Zabukovec.
Pri vseh aktivnostih v času tabora otroci ogromno pridobijo. Naučijo se pravilne hoje v naravi, opazovanja rastlin in živali, skrbi zase in za prijatelje, krepijo si samozavest in samospoštovanje, saj so bili nekateri prvič tri dni ločeni od staršev. Večina aktivnosti je potekala v naravi, saj so otroci v naravi bolj sproščeni in zaupljivi, v pogovorih pa stresajo duhovite domislice.
Doživljali smo lepe, nepozabne trenutke in imeli čas drug za drugega. Pogovarjali smo se, se spodbujali, smejali in peli. Ob vsem tem strokovni delavci uresničujemo vrsto vzgojnih ciljev: medsebojno spoštovanje, naklonjenost do narave, odkritost, medsebojno pomoč, navajanje na samostojnost in odgovornost.
Dnevni red smo prilagajali vremenu, kije bilo predvsem "aprilsko". Poleg aktivnosti v naravi smo obiskali tudi pravljično hišico Muce Copatarice, ki pa je žal ni bilo doma. Kljub temu nas je pričakalo prijetno sladko presenečenje, v
njeni hišici pa smo si izdelali vsak svoje copatke. Bili smo tudi na kmetiji, kjer smo krmili živino in hkrati izvedeli veliko o živinoreji. Preizkusili smo se v
umetnosti in ustvarjali v kiparski delavnici pod vodstvom kiparke Renate Bov-han. S svojim posebnim pristopom, polnim energije in umetniškega navdiha, je iz otrok privabila pristno in spontano ustvarjalnost. Otroci so gnetli, oblikovali, gladili... Nastali so čudoviti izdelki. Večere smo popestrili z družabnimi igrami in "pižamo party".
Polni vtisov in lepih doživetij smo se vrnili domov v naročje svojih staršev, ki so nas že težko pričakovali.
Mihelca Grm in Martina Prhaj
t-
(_Informacije, obvestila
Revija otroških gledaliških in lutkovnih
skupin
Javni sklad RS za kulturne dejavnosti Območna izpostava Ivančna Gorica je 25. in 28. marca v Kulturnem domu Grosuplje organiziral območno revijo otroških gledaliških in lutkovnih skupin.
Na reviji je sodelovalo 20 skupin iz vrtcev in šol občin Grosuplje, Dobrepolje in Ivančna Gorica. Od teh je bilo kar šest skupin iz OS Dobrepolje, in sicer
Dramska skupina PŠ Kompolje	Boris A. Novak: Kdo je napravil Vidku srajčico	Mentorica: Jelka Samec	Za otroke starosti od 5. leta dalje
Dramski krožek PŠ Struge	Jean Variot: Smešna zgodba o čarovniku	Mentorica: Simona Nahtigal	Od 10. leta dalje
Dramska skupina 6.a razreda OŠ Dobrepolje	Sonja Votolen: Test	Mentorica Ema Sevšek	Od 10. leta dalje
Dramski krožek OŠ Dobrepolje	A.A. Milne: Pu in njegovi prijatelji	Mentorici: Majda Blatnik, Valeruja Tkalčič	Od 7. leta dalje
Devetletkarji OŠ Dobrepolje	Koroška pripovedka: Mojca Pkrajculja	Mentorici: Martina Prhaj, Dušica Hočevar	Od 3. do 10. leta
Gledališka skupina Ostržek PŠ Ponikve	Bojana Levinger: Obiskali so nas marsovci	Mentorji: Martina Prhaj, Mateja Hočevar, Sašo Vlah	Od 4. do 10. leta
Na medobmočno srečanje otroških gledaliških skupin, 25. in 26. aprila na Vrhniki, sta se uvrstili otroška skupina Dežniki iz grosupeljskega vrtca Kekec s pravljico Palček Pohajalčck in dramski krožek OŠ Dobrepolje s predstavo Pu in njegovi prijatelji.
Čestitamo!
M. S.
KUD SV. GREGOR VABI!
Dramska skupina KUD Sv. Gregor je v mesecu aprilu z veseloigro
KONTROLOR SPALNIH VOZ
razveseljevala krajane okoliških krajev Sv. Gregorja, Sodražice, Ribnice in Dolenje vasi.
Vsi naši gledalci so po končani predstavi odhajali veseli in nasmejani. Z željo, da razveselimo tudi vas, vas vabimo, da si predstavo ogledate
V SOBOTO, 27. 4. 2002, ob 20. uri.
V Jakličevem domu na Vidmu.
Videli boste, kaj se lahko zgodi, če imate svojo okolico za preveč lahkoverno. VABLJENI!
Karitas
Slovenska karitas - informacije o forumih
POGOVORI NA INTERNETU
(Anonimno)
Pomoč zasvojenim - Skupnost Srečanje
Program pomoči zasvojenim in njihovim svojcem.
Odgovarja in svetuje psihologinja Mateja Erjavec.
pogovori.karitas.si SOS: 080 1221
Nadomestno civilno služenje Kako do civilnega služenja vojaškega roka? Ugovor vesti, mesta služenja in potek...
Za Vas odgovarja Alojzij Štefan,
vodja službe za NCS pri Slovenski karitas.
pogovori.karitas.si tel. (01) 300 59 60
Pomoč ženskam in materam v stiski
V Vas raste novo življenje, Vi pa doživljate stisko. Ali ima mogoče v Vaši družini glavno besedo nasilje (Želite prekiniti krog nasilja v vaši družini?) Za Vas odgovarja in svetuje dipl. soc. delavka Andreja Verovšek, Zavod Pelikan-Karitas.
pogovori.karitas.si tel. (01) 366 77 21
Materialna pomoč
Želite pomagati, potrebujete pomoč in ne veste, kam naj se obrnete? Za vas svetuje in moderira dipl. soc. delavka Alenka Baumgartner, Karitas Ljubljana.
pogovori.karitas.si tel. (01) 439 21 30
KJE NAS NAJDETE?
http://www.karitas.si http://med.over.net
Informacije, obvestila
april 2002
Okrasitev!
Vsako leto se okoli božičnih in novoletnih praznikov poskuša okrasiti Videm oz. neposredni prostor okoli stavbe vodstva občine Dobrepolje. Prepričani smo, da se v veliki večini porajajo najrazličnejše zamisli o drugačnem zunanjem olepšavanju praznikov. Bilo bi škoda, da pristne ideje in zamišljene celostne podobe o okrasitvi ne bi prišle na dan.
Zato vas pozivamo (tako mladino kot starejše), da izkoristite priložnost in predstavite svoje predloge. S svojimi zamislimi boste pripomogli k soustvarjanju okolja, ki naj bi se v
prazničnih dneh pokazal v lepši luči. Vsaka ideja je dobrodošla!
Pri načrtu se bo upoštevalo vse predloge prispele do vključno 31. 5. 2002, izključno v pisni obliki.
Zelo nas bo veselilo, če boste o dosedanjih okrasitvah podali tudi svoje mnenje in v kolikor se ne strinjate z dosedanjim načinom okraševanja, nujno podajte tudi svoj predlog.
Svoje predloge lahko pošljete na e-mail: mdsion@volja.net ali na poštni naslov Mladinsko društvo Dobrepolje, Videm 33, 1312 Videm - Dobrepolje.
Za Mladinsko društvo Dobrepolje Marko Ahačevčič
Poročilo Policijske postaje Grosuplje
JAVNI RED IN MIR
Policijska postaja Grosuplje je marca 2002 na območju občine Dobrepolje obravnavala 7 kršitev zoper javni red in mir. Od tega je bilo 5 kršitev storjenih v zasebnih prostorih, 2 pa na javnem kraju. Razlogi za omenjene kršitve so zelo različni, od družinskih prepirov do sosedskih prepirov in pijančevanja ter preglasne glasbe tako v zasebnih kot v gostinskih prostorih. Proti vsem kršiteljem represivno ukrepamo. Če drugače ni mogoče vzpostaviti javnega reda in miru, odredimo zoper kršitelje tudi pridržanje. Prav tako ukrepamo proti lastnikom gostinskih lokalov, ki prekoračujejo obratovalni čas. Enako ukrepamo proti tistim, ki strežejo alkoholne pijače že pijanim osebam oz. mladoletnim osebam. Javni red in mir je pogosteje kršen ob vikendih ter praznikih. Zgodi pa se tudi, da pijana oseba zaradi onemoglosti obleži na cesti.
KAZNIVA DEJANJA
Obravnavali smo 9 različnih kaznivih dejanj, ki so bila storjena na celotnem območju občine Dobrepolje. Najpogostejša so kazniva dejanja tatvin, vlomov in poškodovanja tuje stvari. Do vlomov najpogosteje prihaja v nočnem času, predvsem v zgodnjih jutranjih urah. Do vlomov prihaja v vikende, zapuščene hiše ter delovne stroje na območju občine Dobrepolje. Iz vikendov in hiš storilci odnesejo vse, kar je vrednega in se da prodati ali uporabljati, od nakita do tehničnih aparatov in orodja, kakor tudi hrane. Najpogosteje storilci ukradejo
nakit in denar, prav tako pa tudi ostale stvari, ki se dajo prodati, predvsem mobilne telefone.
Če občani opazijo kakšno osebo, ki se sprehaja oz. vozi z vozilom v neposredni bližini vikendov ali parkirnih vozil ali se na kakšen drug način vede sumljivo, naj to nemudoma sporočijo policiji. Pri tem naj si zapomnijo čim bolj podroben opis osebe ter morebitno prevozno sredstvo, s katerim seje osumljeni odpeljal.
Vsi občani, ki bi karkoli vedeli o kakšnem kaznivem dejanju ali prometni nesreči, ali če bi opazili storilce na delu oziroma begu, naj to sporočijo na Policijsko postajo Grosuplje ali na telefon št. 113. Vsaka informacija, ki bi kakor koli pripomogla k izsleditvi storilca, je dobrodošla, prav tako pa bomo z boljšim sodelovanjem med policijo in lokalno skupnostjo oz. občani dosegli, da se bodo varnostne razmere izboljšale, hkrati s tem pa tudi varnostno počutje občanov.
Opravili smo tudi oglede 8 prometnih nesreč z materialno kodo in telesnimi poškodbami. Največ prometnih nesreč se pripeti zaradi neprilagojene hitrosti voznikov, ki ne upoštevajo omejitev hitrosti. Pri teh prometnih nesrečah so posledice najhujše. Drugi najpogostejši vzroki za prometne nesreče so še vedno stran in smer vožnje, izsiljevanje prednosti in neustrezna varnostna razdalja. Največ prometnih nesreč se zgodi v času, ko občani hodijo v službo ali domov ter ob slabih vremenskih razmerah. Pogoste so tudi prometne nesreče na parkirnih prostorih, kjer vozniki pri premiku z vozilom niso dovolj pozorni pri vzvratni vožnji. Največ prometnih nesreč se zgodi na regionalni cesti 647.
Policijska postaja Grosuplje vsakodnevno izvaja poostreni nadzor nad cestnim prometom na celotnem območju občine Dobrepolje, posebno pozornost pa posvečamo kontroli hitrosti, seveda pa ostalih kršitev ne zanemarjamo.
V mesecu aprilu 2002 bo PP Grosuplje izvajala kontrolo hitrosti z lastnim radarjem na celotnem območju občine Dobrepolje, predvsem na odsekih cest, kjer se dogajajo prometne nesreče oziroma tam, kjer so prekoračitve hitrosti največje in najbolj opazne.
Vozniki naj vozijo v skladu s cestno-prometnimi predpisi ter naj prilagodijo hitrost vožnje vremenskim razmeram ter ostalim trenutnim dejavnikom, ki kakor koli vplivajo na potek in predvsem k manjšemu številu prometnih nesreč.
Pri poostrenem nadzoru nad uporabo varnostnega pasu v vozilih v mesecu marcu smo ugotovili, da kar veliko število voznikov med vožnjo še ne uporablja varnostnega pasu, zaradi česar bomo občasno poostreno nadzorovali voznike glede uporabe varnostnega pasu in tudi ustrezno ukrepali.
POLICIJSKA POSTAJA GROSUPLJE
®(^Y?\\ /v/Ttt' /7^=?   Za dejanje, ki kot cvet s svojo le-fVv A Al / / / O'Ai    Poto osre^uJesrca otrok, mladostnikov in odraslih s posebnimi potrebami, se zahvaljujemo kolektivu Ljubljanskih mlekarn - obrat Stična in vodstvu proizvodnje, Tolstojeva 3, Ljubljana, ki so namesto darila za rojstni dan g. Slavku Podržaju sredstva namenili društvu Sožitje Grosuplje.
Pridružujemo se vsem lepim željam in čestitkam! DRUŠTVO SOŽITJE GROSUPLJE
Sport
Prvo občinsko prvenstvo v taroku
Tarok sekcija Dobrepolje je organizirala skupaj s pizzerijoAdam v petek, 12. 04. 2002, prvo občinsko prvenstvo v taroku. Občinskega prvenstva se je udeležilo 22 tekmovalcev. To tekmovanje je bilo hkrati tudi izbirno za
regijsko tekmovanje.
Marjan Gorjup, Marjan Prijateljjože Hočevarja-no Nose, Franci Stih, Edi Rakovec, Uroš Kraljic.
Naslednji turnir v taroku bo predvidoma v mesecu maju. Kraj in čas tekmovanja bo javljen naknadno. Vsi ljubitelji taroka vljudno vabljeni.
Tarok sekcija
1^
Zupan podaljuje pokal za prvo mesto Frenku Stmadu
Finalisti z županom in organizatorjem
Finalisti:
1. mesto: Frenk Strnad 2. mesto: Blaž Lavrič 3. mesto: Milan Mesojedec 4. mesto: Janez Škantelj
Pokale najboljšim na prvem občinskem prvenstvu v taroku je podelil župan Anton Jakopič.
Poleg finalistov so se v polfinalc uvrstili še: Vasja Zupan,
Finalisti med igro
Sport
IGRIŠČE A
KOŠARKA
Doseženi rezultati spomladanskega dela košarkaške občinske lige za leto 2002
III .krog,
KONČNA LESTVICA SPOMLADANSKEGA DELA
IGRIŠČE B
URA		PAR	REZULTAT	
14.30 uri	BISTRO PIZERIA ADAM	- STRUŠKI BIKI	17	21
14.55 uri	DNEVNI BAR MAJOLKA	- KOMA 750	18	21
15.20 uri	STRUŠKI BIKI	- KOMA 750	18	21
15.45 uri	BISTRO PIZERIA ADAM	- DNEVNI BAR MAJOLKA	20	21
16.10 uri	DNEVNI BAR MAJOLKA	- STRUŠKI BIKI	21	19
IG 'I', uri	KOMA 750	- BISTRO PIZERIA ADAM	21	17
				
URA		PAR	REZULTAT	
14.30 uri	SCENA	- MIZARSTVO MUSTAR	14	21
14.55 uri	ZAGORICA	- ŠD KOMPOLJE	21	15
15.20 uri	MIZARSTVO MUSTAR	- ŠD KOMPOLJE	21	19
15.45 uri	SCENA	- ZAGORICA	19	21
16.10 uri	ZAGORICA	- MIZARSTVO MUSTAR	18	21
16.35 uri	ŠD KOMPOLJE	- SCENA	21	15
MESTO	EKIPA	ŠTEV. TEKEM ZMAGE		PORAZ	TOČKE	DANI GOLI	PREJET I GOLI	GOL RAZLIKA
1	KOMA 750	7	7	0	14	147	116	31
2	STRUŠKI BIKI	7	5	2	12	142	127	15
3	DNEVNI BAR MAJOLKA	7	4	3	11	134	123	11
4	BISTRO PIZZERIA ADAM	7	4	3	11	138	120	18
5	MIZARSTVO MUSTAR	7	3	4	10	116	135	-19
6	ZAGORICA	7	3	4	10	131	135	-4
7	SD KOMPOLJE	7	1	6	8	116	141	-25
8	SCENA	7	1	6	8	114	141	-27
"VETER V LASEH " s športom proti drogi
Prihaja pomlad in z njo pripihlja tudi veter, ki naznanja pestro športno prireditev, ki je v prvi vrsti namenjena vam mladim.Seveda želimo z njo opozoriti tudi na negativen pojav te družbe - vedno večjo zasvojenost mladih z drogami.Pokazati želimo, da se da zabavati, nasmejati in druži-
ti s sebi enakimi tudi na športnih igriščih.
Kot smo že omenili, je prireditev namenjena predvsem mladim v starosti od 11 do 19 let.Ne bomo pa izključili niti mlajših, pa tudi starejše ne.Le na zaključno prireditev ne bodo mogli iti.
Kaj se bo dogajalo.Tudi letos bomo igrali košarko (mešane trojke), odbojko (mešane četvorke), rolali , risali, plesali.Vse to se bo dogajalo v nede-
ljo, 26.maja v popoldanskih urah.Po eni strani bo to tekmovanje za dober rezultat, po drugi pa druženje s prijatelji in ob poslušanju dobre glasbe.Po želji, seveda, boste lahko tudi zaplesali.
Kako se prijaviti na prireditev, že poznate. Kdor pa ne ve, naj se obrne na športne delavce v šoli, ali pa kar na SD Dobrepolje.
Pripravil: Alojz Kuplenk
Ogled prijateljske nogometne tekme Slovenija : Hrvaška v Zagrebu
Športno društvo Ponikve je na željo svojih članov organiziralo ogled prijateljske nogometne tekme med reprezentancama Slovenije in Hrvaške. Tekma je bila v sredo 27. marca 2002 ob 18h na štadionu Maksimir v Zagrebu. Ker razdalja do Zagreba ni pretirano velika, smo iz Ponikev krenili okoli 14 ure.
vožnje smo morali zaviti na parkirišče, kjer so že stali avtobusi s slovenskimi registrskimi tablicami. Po pogovoru s policisti smo izvedeli, da nas bodo v policijskem spremstvu peljali na štadion, kar pa ni nič nenavadnega.
Nenavadno je bilo, da so nas na parkirišču zadrževali skoraj do začetka tekme in nas s policijskim spremstvom, v katerem je bilo prek 20 slovenskih avtobusov, nekaj kombijev in nekaj osebnih avtomobilov, odpeljali v Zagreb, ki je od meje oddaljen le 15 kilometrov. Za to razdaljo smo potrebovali več kot eno uro. Po kasnejših informacijah smo izvedeli, da so nas peljali okoli Zagreba. Na štadion smo prispeli ob koncu prvega polčasa. Na vhodu so nas temeljito pregledali varnostniki, ki so nam pobrali vse "trde" predmete (vazeline, navijaške barve za obraz, itd.), hoteli so celo mobilne telefone, vendar jih nismo hoteli dati. Ko smo se prebili mimo nešteto varnostnikov, so nas pričakali domači navijači s točo stolov in drugih predmetov. Srečno smo se izognili napa-
Po poti smo pobrali še ostale potnike in po dobri uri in pol vožnje smo bili že na meji s Hrvaško. Hrvaški cariniki so si na avtobusu izbrali nekaj "sumljivih" navijačev in sijih podrobno ogledali. Ker
je bilo vse v redu, smo le še plačali cestnino in že smo bili na Hrvaškem, veseli, ker smo hitro opravili s carinskimi obveznostmi. Toda veselje je bilo zelo kratkotrajno, kajti po petdesetih metrih
du in ko smo že mislili, da bomo končno videli tekmo, smo se znašli pred zaprtim vhodom na tribuno, za katero smo imeli karte, ki sploh niso bile poceni (3.000,00 SIT). Ker smo si želeli ogledati tekmo, ki smo jo že pol zamudili, so se nekateri začeli prerivati proti vhodu na tribuno. Prišli so hrvaški policisti, ki so z gumijevkami udrihali po slovenskih navijačih in povzročili pravi kaos. Nekateri smo prišli na tribuno ob začetku drugega polčasa, nekateri pa skoraj na
koncu tekme. Ko se nas je večina navijačev zbrala na tribuni, se je začelo bučno navijanje, kar je pripomoglo k dobri igri naših nogometašev in ugodnemu izidu.
Po koncu tekme smo se zbrali pri avtobusu vsi polni vtisov o dogajanju pred tekmo in na njej. Na avtobus smo povabili tudi sedem navijačev iz Vrhnike, ki so jim še pred začetkom tekme na parkirišču pred štadionom hrvaški navijači razbili kombi, nekaterim pa tudi glave.
Ko smo se s policijskim
spremstvom vračali proti meji, smo po radiu izvedeli, da so napadli avtobus z našimi nogometaši ter poškodovali veliko osebnih avtomobilov s slovenskimi registrskimi tablicami, skupili pa so jo tudi nekateri slovenski navijači. Slike razbitih avtomobilov brez registrskih tablic so se nam kar same ponujale na prestopu meje, prav tako smo na meji videli avtobus z našimi nogometaši, ki so imeli razbito stransko steklo.
Kljub neljubim dogodkom smo domov prišli polni vti-
sov in zadovoljni, da smo si ogledali tekmo, pa čeprav samo polovico. Že na poti proti domu smo delali načrte za nove navijaške pustolovščine.
Na koncu bi se radi zahvalili našemu šoferju, ki nas je z veliko dobre volje varno pripeljal domov. Prav tako bi se zahvalili lastniku avtobusa g. Vinku Zabukovcu, ki nam je zaupal svoj avtobus in kljub dodatnim prevoženim kilometrom obdržal dogovorjeno ceno.
ŠD Ponikve
KINOPttOGMM Za mi 2002
KINO  "OOttttEPOLlE"  UI0EM J«
oouvi mam
PETEK, 3. MAJ, ob 20.30
ameriška uspešnica - komedija
LJUBEZEN JE SLEPA
KRATKA OZNAKA: Skozi zgodovino se je le o malokaterem konceptu razpravljalo toliko kot o konceptu lepote. Filozofi, pesniki, znanstveniki in teologi so razmišljali in se navdihovali pri njenih številnih oblikah in skrivnostih. Nekateri jo najdejo v čudesih narave, drugi v preprostem, skrivnostnem nasmehu. Celo taki so, ki so potovali do konca sveta in naprej, da bi jo našli. Potem pa je tu Hal Larsen (Jack Black), najplehkejši med vsemi plehkimi. Njemu se zde lepe le vrhunske manekenke in gola dekleta iz revij. Prva stvar, ki jo pri dekletu opazi, je, no, ja - njen videz. Halu še na misel ne pridejo zmenkarije z nekom, ki nima popolnega telesa, nasmeha in občutka za modo. Ampak po hipnotični seansi guruja za samopomoč Tonvja Robbinsa se Halov pogled na ženske spremeni za 180 stopinj: zdaj vidi resnično notranjo lepoto. Tu vstopi na prizorišče Rosemarv (Gwyneth Paltrovv), zajetna prostovoljka Mirovnega korpusa. Hal, za katerega sta Rosemarvjina dobrota in humor ženska telesa nirvana, je takoj očaran in idilična romanca se prične. A ko je uroka konec, se mora Hal soočiti z nerazpoznavno Rosemarv in se naučiti ene najpomembnejših življenjskih lekcij.
Filmska ustvarjalca Peter in Bobby Farrellv sta že dolgo znana po svojem edinstvenem komičnem slogu brez omejitev. Le kdo lah-
ko pozabi straniščne zadrege Jeffa Danielsa po zaužitju močnega odvajala v njunem prvencu Butec in Butec! Premoženje Bena Stillerja, ujeto v zadrgo, ali organski gel za lase Cameron Diaz v Norih na Mary! Ali pa Jima Carreva, ki sam sebi napove vojno v Jaz, Irene in jaz. DOLŽINA: 113 minut
NEDELJA, 5. MAJ, OB 15. IN 20.30
ameriški akcijska triler
ANTITRUST
KRATKA OZNAKA: V revolucionarni svet računalniške industrije se močni prihajajo igrat in v njem igrajo, da bi zmagali. Dobrodošli v temnem srcu digitalnega veka, v mestu, kjer se milijoni srečujejo in ponovno izgubijo v nanosekundi in kjer se vodijo zasebne vojne o tem, kdo bo nadziral prihodnost. Milo (RYAN PHILLIPPE) je ustvarjen, da se povzpne v sam vrh računalniškega sveta. Je mojster v digitalni domeni in namerava narediti tisto, kar je največja želja vsakega mladega računalniškega genija: ustanoviti podjetje visoke tehnologije. Toda Milova družba se ne ukvarja s katerokoli tehnologijo, temveč s tistim, kar želijo v tem trenutku narediti vse največje svetovne korporacije: s tehnologijo digitalne konvergence, ki bi združila vse oblike digitalne komunikacije, kot so telefon, televizija in računalniki, z enim virom. Milo se želi vpisati v zgodovino s tehnologijo, ki bi spremenila način življenja ljudi. No, prav v trenutku, ko so mu stvari začele teči v pravo smer, mu Gary VVinston (TIM ROBBINS), šef multimilijarderskega soft-verskega podjetja Nurv in njegov profesionalni idol, pošlje ponudbo, ki se ji ne more odreči. Bogat in močan VVinston želi vključiti Mila v svojo ekipo in čeprav mora zapustiti svojega partnerja in zadrtega nasprotnika kor-poracij, Teddvja, se Milo zaveda, da nima izbire. Denarja in možnosti, ki mu jih ponuja VVinston, ne more dobiti nikjer drugje, in kar je še bolje, VVinston pokaže osebno zanimanje za Mila, ki bo tako končno dobil možnost, da pokaže, kaj zna. Ko njegovo osebno življenje prizadene huda tragedija, strašen zločin, se njegovi sumi spremenijo v grozo. Ali je sam le figura kmeta na VVin-
stonovi šahovnici? Ali se bo VVinston v svoji želji po zmagi sploh pred čim ustavil? Milo začne odkrivati veliko in odlično zamišljeno spletko. S tem, ko več ve, postaja tudi sam vedno bolj verjetna tarča. Njegovo življenje je na kocki in edina rešitev leži v zmagi nad Nurvom, katerega moč, pohlep ter paranoja ne poznajo meja.
V filmu Antitrust, ki je posnet po originalnem scenariju Hovvarda Franklina, scenarista filma Ime rože, igrajo Rvan Phillippe, Rachael Leigh Cook, Claire Forlani ter veteran Tim Robbins.
PETEK, 10. MAJ, ob 20.30 uri
jugoslovanska vojna komedija
VOJNA V ŽIVO
KRATKA OZNAKA: Film VOJNA V ŽIVO je komična drama umeščena v čas Natovega bombardiranja Jugoslavije in govori o filmskem producentu Sergeju, ki denar za svoje filme zbira predvsem s snemanjem reklam za higienske vložke za ameriškega naročnika. Situacija se obrne na glavo, ko uslužbenci državne varnosti blokirajo ameriški kapital in aretirajo pomembnega člana ekipe Američana Harveva. Sergeju se porodi sanjska zamisel - sklical bo novinarsko konferenco in objavi senzacionalno novico: posnel bo patriotski film o vojni, ki se odvija pred njihovimi očmi, v glavni vlogi pa bo nastopil Har-vey - Američan, ki se je postavil na srbsko stran... vsaj za uslužbence državne varnosti. DOLŽINA: 100 minut
NEDELJA,. 12. MAJ, SAMO OB 15. uri
ameriška uspešnica - mladinski film
E. T. VESOUČEK
KRATKA OZNAKA: Pred 20. leti je prišel na platna nov film, ki je v trenutku osvojil občinstvo po vsem svetu in postal filmska klasika. Z edinstveno, a vendar brezčasno zgodbo, je razveselil milijone otrok in odraslih, ki nekje globoko v sebi skrivajo otroško dušo.
Film, o katerem govorimo, je mojstrovina Stevena Spielberga E. T. - Vesoljček. Ob 20. obletnici premiernega predvajanja ene največjih filmskih uspešnic, na platna prihaja
obnovljen film, z dodanimi novimi prizori, dodatno računalniško obdelanimi posebnimi efekti in digitalnim zvokom. E. T. - Vesoljček je razburljiva in ganljiva zgodba o nenavadnem prijateljstvu med El-liotom, osamljenim fantičem iz kalifornijskega predmestnega okoliša, in bistrim, prijaznim obiskovalcem z drugega planeta, ki se izgubi na Zemlji. Elliot se mora izmuzniti množici znanstvenikov in vladnih agentov, če hoče svojemu nenavadnemu prijatelju pomagati, da bo lahko poklical svoje ljudi in se vrnil domov.
"Strah ga je. Povsem je osamljen. In 3 milijone svetlobnih let od doma." Tako se je začela oglaševalska kampanja za prvo predvajanje filma. A kot se pogosto zgodi z legendami, kakršna je postal E. T, je bila zgodba na začetku precej drugačna. Spielberg je nanjo naletel, ko je iskal gra-
divo za Bližnja srečanja tretje vrste. Zgodba je pripovedovala o družini, ki živi na oddaljeni kmetiji in ki jo neke noči začne nadlegovati skupina škratom podobnih ne-zemljanov, ki poskušajo vdreti v hišo, jezdijo krave po dvorišču in spravljajo prebivalce ob živce. Zgodba je imela naslov Nočno nebo. To sicer ni bil scenarij, ki bi ga Spielberg hotel režirati, spodbodel pa ga je zaplet -nazadnje enega od nezemljanov pozabijo na Zemlji. Spielberg je nato nadaljeval z drugimi projekti, a med snemanjem Rai-ders of the Lost Ark se mu je sredi puščave posvetilo, kakšen film mora biti E. T. DOLŽINA 115 minut
NEDELJA,. 12. MAJ, SAMO OB 20.30
ameriška kriminalna drama
VROČA VEČERJA
KRATKA OZNAKA: Običajen zimski večer v Tribeci, modnem predelu New Yorka. Živahna italijanska restavracija Gigino privablja množice ljudi. Nekoč je bila družinska restavracija, danes pa je priljubljena predvsem zaradi moderne kuhinje Louisovega sina Uda. Nocoj se je v lokalu zbrala precej nenavadna, raznolika množica gostov - celo za restavracijo v osrčju New Yorka. Newyorškega detektiva in ženo odpeljejo do mize - čudno, kajti za rezervacijo jima ni bilo treba čakati več mesecev, kot ostalim. Gangsterja uživata v večerji, medtem ko čakata na trenutek, ko se bosta lahko pogovorila s pomočnikom glavnega kuharja Dun-canom, obsedenim kockarjem, ki nikoli nima sreče. Carmen in njegova gorila se kar naenkrat začneta zanimati za zakonit, dobič-
konosen posel z restavracijami, zato Louisu ponudita partnerstvo. Nestrpna kritičarka Jen-nifer Freelv se nenajavljeno pojavi v restavraciji in zahteva najboljšo mizo. Pri baru čedni Ken zabava privlačno žensko, ki je sedla poleg njega.
Mize so razdeljene, karte tudi, akcija se lahko prične... Dolžina: 98 min
PETEK, 17. MAJ, ob 20.30
ameriška uspešnica - romantična komedija
JALA - JALA
KRATKA OZNAKA: Mans in Rono sta najboljša prijatelja in delata kot oskrbnika parka. Početi morata vrsto duhamornih reči: čistiti ribnik in pobirati pasje drekce. Še vedno pa mislita, da sta kul in bomba. Dnevi mirno minevajo, dokler ne pride trenutek, ko se Mans znajde pred problemom ... Roro pa je postavljen pred dejstvo, da ima samo še en teden, preden ga starši spravijo v zakon. "Jalla! Jalla!" pomeni v arabščini "Dajmo!" ali pa "Hitro!" DOLŽINA: 88 minut
NEDELJA, 19. MAJ, ob 15.uri in 20.30
ameriški akcijsko vohunski film
VOHUNSKE SPLETKE
KRATKA OZNAKA: Vohunske spletke, je zgodba o prijateljstvu in reševanju, o mentorju in njegovem varovancu, o igri mačke z mišjo, ki se dogaja na različnih koncih sveta v različnih časovnih obdobjih, od Vietnamske vojne do konca hladne vojne. Piše se leto 1991. Veteran CIE Nathan Muir (Robert Red-ford) ima le še en dan do upokojitve, ko izve, da je njegov varovanec Tom "Skavt" Bishop zabredel v hude težave. Ker se je akcije lotil na svojo roko in so ga pri tem v tujini ujeli, je obtožen vohunstva in čez 24 ur ga čaka usmrtitev. CIA se boji mednarodnega incidenta, zato se odloči, da ga ne bo poskusila rešiti.
Ker je vodstvo CIE prevzela mlajša generacija, se mora Muir, ki je agent stare šole in zato ni več "posvečen" v zaupne informacije, domisliti, kako bi pretental organizacijo, ki ji je tako zvesto služil dolga leta, in rešil mladega agenta.
Muir je Bishopa našel v Vietnamu in ga izuril za delo v Cll. A zdaj že nekaj let nimata stikov, ker je med njima prišlo do spora. Skozi vrsto prizorov, v katerih se Muir spominja njune skupne zgodovine, počasi sestavljamo koščke slike in spoznavamo, kakšen je bil njun odnos. DOLŽINA: 126 minut
PETEK, 24. MAJ, ob 20.30
francoska uspešnica - drama AMELIE
KRATKA OZNAKA: Amelie živi v svojem lastnem svetu sredi Pariza. Pod vplivom materine smrti in očetovih hladnih čustev jo začnejo zanimati majhne stvari: peka kolačkov, zagrebsti roke v posodo s semeni, razmišljanje, koliko ljudi v mestu v tem trenutku doživlja orgazem. Najame stanovanje na Montmartreju. Skrbi za mačko sosede Phi-lomene, stevardese, medtem ko je ona na poti in brez hudobnih namenov vohuni za sosedom Dufavelom, človekom z izjemno krhkimi kostmi. Dela v kavarni Les Deux Moulins, kjer njena šefica Suzanne sanja o
svoji preteklosti v cirkusu, kolegica Gina pa zavrača pozornost svojega ljubosumnega bivšega fanta Josepha. Amelie živi še kar srečno, toda precej nezanimivo življenje. Nekega dne pa Amelie v svojem stanovanju odkrije majhno pločevinasto škatlico, polno spominkov iz otroštva neznanega otroka, ki je nekoč živel tukaj. Vznemirjena se odloči, da bo poiskala lastnika škatlice. Njeno iskanje jo pripelje do hišnice hiše, v kateri živi, ki si nadvse želi, da bi prejela pismo od svojega pobeglega soproga (ki pa je, na žalost, mrtev) in do okrutnega trgovca Collignona, ki uživa v mučenju svojega nedolžnega pomočnika Luciena. Na koncu jo pot pripelje do Dufavela, ki njeno iskanje usmeri na pravo pot iskanju ... DOLŽINA: 122 minut
NEDELJA, 26. MAJ, ob 15. in 20.30
ameriški vojni triler
SESTRELJENI ČRNI JASTREB
KRATKA OZNAKA: Sestreljeni črni jastreb je junaška pripoved o skupini elitnih ameriških vojakov, ki so jih poslali v Mogadiš v Somalijo leta 1993 v sklopu mirovne operacije. Njihova misija: ujeti dva poročnika somalij-skega vojaškega lorda Mohameda Farraha Aidida kot del strategije zajeziti državljansko vojno in ublažiti lakoto, ki je pustošila po državi.
Mladi rangerji in veterani Delta Force se z ramo ob rami borijo proti številčno močnejšemu sovražniku. 18 grozljivih ur ostanejo ujeti in obkoljeni v najbolj sovražnem predelu Mogadiša, čakajoč reševalni konvoj, ki naj bi jih prišel iskat. Obkoljeni in zdesetkani so, napetost narašča, prijatelji umirajo, sklepajo se nove zveze, predvsem pa vojaki spoznajo pravo naravo vojne in junaštva. "Zgodba o vojskovanju je brezčasna. Za iste stvari gre, pa četudi v Troji, Gettvsburgu, Normandiji ali la Drangu. Gre za vojake, večinoma mlade, ki so ujeti v boju na življenje in smrt. Ekstremna in strahovita narava vojne se dotakne nečesa bistveno človeškega ..." — Mark Bovvden, Black Hawk Down: A Story of Modern War.
Kino; zahvale
Ameriške enote so prišle v Somalijo z dobrimi nameni, upajoč, da bodo reševale življenja, ne pa ubijale. Zaradi vse bolj nerazsodne fevdalne somalske politike - en klan je tam lahko tisočletje v sporu z drugim -vojake čaka brutalna lekcija, ko skrbno načrtovana misija doživi nepričakovan obrat ... ki pripelje do največjega spopada ameriške vojske po Vietnamu.
"Naša nevednost nas vodi vse bliže smrti..." -T. S. Eliot
"Ranger ne pozna besede vdaja. Nikoli ne bo dovolil, da bi ranjeni kamerad padel v sovražnikove roke..." — Iz Zaprisege Ranger-jev DOLŽINA: 147 minut
PETEK, 31. MAJ, ob 20.30
ameriška uspešnica - ljubezenska drama
FANTJE MOJEGA ŽIVLJENJA
KRATKA OZNAKA: Piše se leto 1965. Bev (Barrvmore) je bistro in nadarjeno dekle, ki
sanja, da bi nekoč odšla v New York in postala pisateljica. A kot najstnica v delavskem VVallingfordu v Connecticutu se kot hčerka policaja in gospodinje temu snu najbolj približa s prebiranjem Stiakespearja in romantičnih romanov, ki se jih ne more nasititi. Njeno nadarjenost za pisanje hvalijo učitelji in podžigajo njeno ambicijo, da bi odšla na fakulteto; je pa tudi tipična najstnica - zabavna, živahna, uporniška ... nora na fante.
Na zabavi spozna Raya Haseka (Steve Zahn), žilavega, ne preveč bistrega osemnajstletni-ka brez dokončane srednje šole. Ker jo zavrne fant, v katerega je zatreskana, se Bev zateče k Rayu, ki ga takoj prevzame, čez nekaj mesecev pa jo osupne nepričakovana nosečnost.
Zdaj se pripravlja na morasto soočenje s starši, ki jim mora povedati, kaj se je zgodilo. V "dobri" družini v mestu, kot je Wal-
lingford, neporočene matere prav gotovo niso dobrodošle. Bevin predlog, da bi rodila in dokončala srednjo šolo, zavrneta njen strogi oče (James Woods) in žalostna mati (Lor-raine Bracco). Pusti šolo in pristane na poroko z Rayem, da ohrani družinski mir. Po malce nerodni poročni ceremoniji z Rayem zaživita v skupnem gospodinjstvu. Mož dela kot instalater klimatskih naprav in parketar, Bev pa rodi sina, čeprav je upala, da bo hčerka. Še vedno je odločena, da bo dokončala šolo in odšla študirat. Težava: po šestih letih zakona odkrije, da je njen mož zasvojen z mamili in da je potrošil ves denar, ki ga je tako skrbno hranila za univerzo. Zakon razpade in Ray izgine iz njenega življenja. Nenadoma je samohranilka brez perspektivne kariere. Bev se sooči z neprijetnim vprašanjem: Kaj zdaj? DOLŽINA: 122 minut
Družina smo: druži nas ista kri, družijo iste skrivnostne vezi -, ki jih nihče ne more izničiti, ne pretrgati, ne zatajiti.
Vsi smo eden drugemu luč, in če le ena od njih ugasne, ugasne cele družine luč. (Tone Kuntner)
In nenadoma jc ugasnila prva luč! Izgubili smo moža, očeta in dcdija
TONETA CELARCA
IzPodgore Ob tej nenadomestljivi izgubi se
ZAHVALJUJEMO
Vsem, ki ste sočustvovali z nami, vsem, ki ste njegovo Življenje in spomin počastili z zadnjim obiskom, vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku.
Mnogi ste nam izrazili ustna in pisna sožalja. Mnogi ste darovali cvetje, sveče, darove za sv. maše in darove za cerkev. Hvala vsem. Posebno zahvalo pa smo dolžni: Pavlini in Tonetu Novak, vsem Primožcvim, vsem Letonijcvim, vsem Vodičarjcvim, g. Janezu Nosctu, g. župniku Francu Skulju za pogrebni obred in občutene besede, g. župniku Toniju Prijatelju in g. župniku Frančišku Novaku za somaševanje pri pogrebu in g. kaplanu Marinku BilandŽiČU za lepe in vzpodbudne besede ob osmem dnevu sv. maše za pokojnega Toneta. Posebna zahvala tudi vsem sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem za vse dobro, kar so naredili za njega v času njegovega življenja in smrti, Moškemu pevskemu zboru Rafko Fabiani za lepe pesmi pri maši in odprtem grobu in gospodu, čigar "Tišina" je ganila v dno srca in
zavest minljivosti. Hvala vsem Tonijevim sošolcem in njegovim učiteljem ter vsem Lukovim sošolcem in njegovim profesorjem. Hvala vsem in vsakemu posebej!
Žena Kati z otroki
Tistega jutra, ko ne bo te več, naj me nihče ne budi, bom želel, da noč ne bi šla preč, da vsi zvonovi so mrtvi.
Tistega jutra bom jokal naglas, rotil Boga, naj nikar ne pusti k sebi ti v vas -iz groba se ne vrneš nikdar.
Tistega jutra bom klical nazaj vse tvoje, kar sem imel, da še enkrat bi vsaj živo zjutraj, mati te smel! (Andrej Debeljak)
ZAHVALA
Ob smrti naše drage mame
ALOJZIJE ERJAVEC
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo kropili, za njo molili, darovali cvetje in sveče, jo pospremili k večnemu počitku in nam v težkih trenutkih pomagali in stali ob strani. Iskrena hvala g. župniku, g. cerkovniku in moškemu
pevskemu zboru Struge. Se enkrat iskrena hvala vsem in vsakomur posebej. Bog vas poplačaj!
Vsi njeni
Zavod za prostorsko, komunalno in stanovanjsko urejanje Grosuplje, d.o.o. Taborska c. 3, Grosuplje
PRIGRADN JI NOVEGA ALI ADAPTACIJI OBSTOJEČEGAOBJEKTA VAMPOMAGAMO NAJTI LAŽJE, HITREJŠE IN CENEJŠE REŠITVE
Z IZDELAVO
- GEODETSKEGA POSNETKA
- LOKACIJSKE DOKUMENTACIJE
- PROJEKTNE DOKUMENTACIJE (PGD, PZI)
IN S PRIDOBIVANJEM
- UPRAVNIH DOVOLJENJ (LOKACIJSKO IN GRADBENO DOVOLJENJE)
NAJDETE NAS V GROSUPUU, NA TABORSKI CESTI 3
(V I. NADSTROPJU BLOKA NAD LJUBLJANSKO BANKO)
ALI NA TELEFONSKIH ŠTEVILKAH:
01 786 30 78, 786 05 42, 786 05 43
SALF TRQOVIN/\ d.o.o. Cesta na Krko Ob grosupeljskem pokopališču
Najprej en lep pomladanski pozdrav vsem prebivalcem občine Dobrepolje. Vreme se je ogrelo in ponovno vam pripravljamo obilo doma vzgojenih rož.
Nudimo vam
- trajnice (velika ponudba)
■ mačehe
- dišavnice
- ostalo po dogovoru
■ balkonsko cvetje • enoletnice
- zasajamo korita po naročilu (pohitite z naročilom v marcu)
Pričakujemo vas vsak dan med 8.00 in 18.00 uro, ob sobotah od 8.00 do 14-00. Obilo zadovoljstva z vašim cvetjem vam želi S7\LF d.o.o., Vrtnarija Qrosuplje.
Gasilska c. 4, Grosuplje tel.: 01/7864-068, tel/faks: 01/7864-067
TRGOVINA Z GRADBENIM IN TEHNIČNIM BLAGOM d.o.o.
FINALNA OSLA V GRADBENIŠTVU
C:
STROPI-PREDELNE STENE PO SISTEMU
kmuf
@rmstrong
MERKUR
Ustvarjamo zadovoljstvo
Ustanovitelj glasila je Oblina Dobrepolje. Glavna in odgovorna urednica: Mihaela Steklasa.
Tisk in oblikovanje: Auroragraf d. o. o. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1100 izvodov.