CVRČEK Slika iz kmetskega življenja v 5. dejanjih. Po Charlotte Birch-PfeifFer-jevi pOSloTCIlil f V A 'J, \ / vti ^ pav. Hostnik. ? ^ki i-: » iS S Izdalo in založilo Dramatično društvo v Ljubljani. ¥ kjE&IjjEL Natisnila „Narodna tiskarna". 1877. V O s o To e. Oče Bujan, Mati Bujanka, Sobin Bujanovič, \ Borko Bujianovič, / Martin, Vidak, Stajko, Peter, Starka Srdana, Stana, nje vnuka, Kalina, nje kuma, Oče Nadej, Milunka, njega hči, Stamenka, Tihana, Darka, dvojčka, njiju Kmeitski ljudje iz Gro-banske vasi. Kmetski ljudje iz Boričevega. Kmetska dekleta in mladci. Zadnji akt se godi leto pozneje, nego li prejšnji akti. Prvo dejanje. (Lična kmetska soba, kratka dekoracija, srednja pa -stranska vrata, na desno visi na zaprti kulisi velika starinska ura; zdoiaj stoji miza, pogrnena s pisanim prtom; na levo v prvi kulisi okno, ki je odprto; na desno in na levo v ospredji leseni stoli pa stolček za pod noge.). Pervi prizor. Mati in oče Bujan. Mati: (stoji pri oknu ter gleda ven; napravljena je kakor bogata kmetica in je zelo nemirna)? Nikdo se ue gane; niti Sobina niti Borka nij videti! — Moj Bog, kako žalost mi dela ta dečak! Oče: (iz stranskih vrat, bogat kmet, v hišni obleki, puši iz majhene pipe). No, mati, ali nij še srčka? Mati: Ah, ljubi moj Bog! nij ga še; eno uro je uže, kar je šel Sobin za njim, — pa ga menda tudi on ne najde. Oče: (sede na stol na desni). Nikar tako ne moledovaj, stara, kakor bi ti uže smrtna ura l* 4 bila! Borko je trmast dečko; zlodej vedi, katera budalost mu zopet roji po glavi. Mati: (sklepaje roke). Saj to ravno mislim' cel dan je z doma. — Kaj se je uže doživeto-kedaj kaj tacega pri tem mekkosrčnem mladeniči ? Oče: (jezen). Kaj vraga pa je prav za prav? Mati: Kaj vem? Borko je uže dolgo tiho in klaverno kodeval okoli, kakor bi mu ne bilo čisto po volji, da njegov brat Sobni dela pri bratranci Kadeji v Boričevem in da ne prebiva več pri nas. Ljudje so vedno govorili, da se dvojčka ne smeta ločiti, pa so tudi prav imeli. Oče: (vedno puši). Ba! To je babja vera! Dvojčki so ljudje, kakor kdo drugi. Morajo se učiti, kako se živi, kakor se uče drugi ljudje. Zato sem ju pa tudi ločil, kakor mi je župnik, svetoval; saj sta uže odraščena hrusta, zakaj bi bila vedno skupaj. — Sobni je veri kmet, kakor' so bili vsi našega rodu; Borko je pa slaboten, omehkužen mlečnjak, ki misli, da mora vse tako-biti, kakor je njemu drago! Mlati: (urno). Kdo ga je pa tako vzredil? Oče: (piha dim pred-se). No, veš kaj, pri slabi odgoji sva midva oba storila svojo dolžnost (Nepo-terpežljiv.) Pa zaradi tega vendar še ne vem, zakaj ga uže od včeraj nij nikjer videti. 5 Mati: (obupno). Jaz tudi ne vem! Sinoči je .-¡šel zdrav ki vesel proti Boričevemu po Sobina, da bi ga povabil domov na bodočo svečanost. Borko je prišel pozneje, ko si ti uže spal; molčal je in bil je bled — videla sem, da se je bil jokal; vprašam ga, kje je Sobin! — „Ima še opraviti, jutri večer pride," mi odgovori ter se splazi v svejo sobo. Daavi ga uže na vse zgodaj nij bilo, tudi k obedu nij prišel. Stari Peter ga je videl, da je šel doli proti travniku; pozneje pa ga nij nihče videl! Oče: (skriva nemir). Zakaj se je pa jokal Borko, ko je prišel iz Boričevega? Mati: Prestrašen je bil, da je bil bled, kakor stena. Ko sem ga vprašala, ali se je kaj pripetilo, ali sta se prepirala, zarudel je kakor roža, ter vskliknil: „Mlati, kaj se bodem z bratom dvojčkom prepiral?" Potem pa je ves obupan bežal iskat ga — Oče: (kaže na vrata v ozadji). Je uže tukaj — (urno vstane) kaj sam? 6 Drugi prizor. Prejšnja. Sobin, pozneje Stana. Sobin: (krasen mladenič v čedni, kmetski obleki,-brez kamižolc, razoglav, ves potert). Sam, njega ne morem najti. Mati: (pade na stol). Bog se usinili, Sobin, ako ne pride, se mu je kaj primerilo. Sobin: (osupnen). Mati! Mati: Da povedati vama hočem vse: včeraj zvečer sem ga vedno cula vpiti v njegovi sobi: „Sobin me nema več rad, tako pa tudi nočem več živeti!" — Sobin: (sklene roke). Ah, saj sem vedel, da si bode kaj takega domišljal, kajti . . (naenkrat omolkne). Mati: (radovedna). Kajti? — No, govori! Sobin: (nevoljen). Zato, ker je fant nor,, mati! Ko je včeraj prišel po-me, videl je slučajno, da sem lepo Milunko potepljal po lici, kar sem storil prvikrat v svojem življenji, lehko mi verjamete, mati! — Oče: (mermra za-se). Bi tudi ne bila Bog ve kaka nesreča, ko bi se bilo zgodilo v drugič! Sobin: (razburjeni). He, oče, kaj ste dejali — he!? 7 Oče: (osorno). Nič! — No, kaj je bilo pa potlej ? Sob in: Zdaj si pa domišlja, da sem zaljubljen v deklico ter je ljubosumen. (Zacepta z nogo.) Pa je res bog pomagaj s tem trapastim dečakom! Mati: (pominjaje). Zato ker je dvojček, Sobin! S o b in: Saj sem jaz tudi, pa ga imam vendar iz serca rad; veselilo bi me, ko bi se on zagledal v deset deklin, samo mene naj bi pustil pri miru. (Krepko.) Mati! povedite mi človeka, ki mi objavi, kje je Borko. Mati: Samo ena osoba je, ki bi lehko pomagala; kaj meniš, oče, ali bi ne bilo dobro poklicati staro Srdano? Sobin: (stresaje se). To grdo čarovnico! Oh, tega pa ne mati! Oče: (kima). Čarovnica je,pa peklenski zlodej še zraven. To je ravno tako res, kakor da ta babura več zna, nego gospod župnik in šolnik skupaj; štirideset let nam je dajala dosta opraviti, ker je prebrisane pa zvite butice, kakor škrat! — Hm! ¡maje glavo) ta zna pokazati vse, kar seje izgubilo ali ukradlo; ona bi nam uže lehko svetovala,ko bi le hotela! Sobin: (umo). Pa noče, to lehko prisežete, oče! Saj veste, kako sovraži našo rodbino; rajša gre uro 8 daleč okolo naše hiše, samo da bi ne videla dvojčkov; o! ta nam ne pove, oče! Mati: (premišljuje). Je taka, je. Pa ima tudi vzrokov. Pa vesta kaj ? Pravijo, da je njena unuka, mali cvrček, uže bolj razumna, kakor stara; kaj pa, ko bi to poiskali? Sobin: Tega hudobnega škrateljčka? Bog me obvaruj! zopet imam še rajši staro čarovnico, nego mlado! — Oče: Fant ima prav; mlada je hudobna, pošastna stvar, katere se vsi pošteni vaščani boje! Zvedava je, kakor mačka, klepeta, kakor sraka, grda in lena je pa kakor cvrček! Mati: (urno). Pa tudi tako vesela, zato jo pa tudi imenujejo tako. Veseli otroci imajo redkokrat hudobno srce. Poišči cvrčka! morebiti — Sobin: (zmešan). Ne, mati — tega ne morem storiti; ampak k stari Srdani pa grem, k stari. Stana: (za prizoriščem). Puk, puk, puk! — tukaj putika — tukaj, puk, puk, puk! Oče: (urno vstane). Ko bi cvrček kedaj prišel blizo hiše dvojčkov, trdil bi, da je to njegovo kričanje! (Bela, lepa kokoš prileti skozi okno čez oder ter sede na staro uro.) Mati: (se vstraši). Jojmene, kaj mi je pa frčalo nad glavo? 9 Oče: (smijaje se kaže na kokoš). Tuja kokoš, ki se če pri nas udomačiti. Stana: (zn prizoriščem). Puk, puk, puk! — Ti poredna žival ti! (pomoli glavo skozi okno, gledaje samo na kokoš!) Ah! ti grdoba ti! Ali te imam! CL enim skokom jje v sobi; nosi siromašno, črno obleko brez olepšav, obledelo, svitlorujavo jopico, ki ji jje prekratka, srajčico iz nebeljenega platna, črn trakek okolo vratu, na katerem jej visi v nedriji nekaj skritega; modre nogovice, kmetske čižme; star, raztrgan, višnjel predpasnik, na glavi pisan robec, ki jej visi čez tilnik; lasje so jej vsled tekanja razmršeni; v sobo skočivši takoj zapre okno za soboj.) Tukaj ne pojdeš več ven, putika! Dovolite! (vzame urno stolček, ne brigaje se za navzoče, teče k mizi, postavi stolček na njo, prinese stol k mizi ter stopi gori.) Vsi (jo iznenadeni in osupneno gledajo). Oče: Kaj pa ti počenjaš tukaj v našej hiši? S tan a: (zgrabi kokoš, vzamejo pod pazduho ter se ozre). Pa imam zopet svojo putiko! Mati: (ne več osupnena, nevoljna.) Kje si se pa učila tako k ljudem hoditi, cvrček! Oče: (srdit). Da skačeš po stoleh in po mizah, škrateljček! Stana: (zavije mej tem skrbno kokoš v predpasnik, drži jo pod pazduho ter potem polagoma stopa doli ter dene stol pa podložnik zopet na pravo mesto; na pol veselo, na pol zaničljivo). Tega nijsem jaz kriva, mati Bujanka, da imajo bogatini take pse, 10 kakor vi, ki letajo le za kokoši ubogih ljudij ter jih trgajo, kar so uže tudi meni storili, dasiravno si vašim še peresa ne predrznejo skriviti. Ker me je torej ravno vaš Neron zapodil s kokošjo vred v vašo hišo, bodete uže oprostili, da sem šla tija po svojo last, kjer je, in da se svojimi robatimi kvedrami stopam na dvor dvojčkov; (hudomušno) gotovo se nij rado zgodilo. Oče: (osorno). Pa bi bila zaradi tega vendar lehko prišla skozi vrata noter, kakor drugi pametni ljudje, cvrček! Stana: (predrzno smeje se.) Aha, da bi mi bila kokoš skozi okno zopet ven zletela, naravnost vašemu Neronu v gobec! Le nikar ne zamerite, oče, več se ne bo zgodilo. (Nagajivo.) Sicer mi je pa Stana ime, ko bi me še kedaj klicali. Bog vas obvari! (Gre k vratom.) Oče: (mrmra). Predrzna živalica ! Mati:(obotavljaje se). Cuj,Stana! čejemorebiti tvoja kokoš kaj pohabljena, pa si poišči drugo na mojem dvorišči! Stana: (urno). Hvala, to kokoš imam od prvega dne, ko se je izlegla; zato jo imam pa rada; druge nočem, makarivče je desetkrat lepša, ko moja. (Nežno gladi kokoš.) Če mi vaši psi to raztrgajo, mi je nobena druga ne nadomesti. (Zvito.) Ko bi se vam izgubil vaš lepi dvojček Borko — ali bi vzeli zanj 11 Gradimira Volkanoviča, Krispina ali pa Cvetašino-vega Stajka ? Mati: (gre proti njej). Ali veš kaj o njem? S ob in: (urno). Ali si videla mojega brata, Stana ? St ana: (ga pogleda od strani, zgrbanči ustna ter se zaničevalnim smehljanjem oberne od njega). Kaj mislite da bi vam povedala ? Mati: (se trese bojazni).Meni, ki sem mati, vendar storiš to ljubav? Stana: Zakaj pa ravno vam? — Kaj ste mi pa vi še storili .dobrega? Ravnali ste z menoj, kakor z ubogo travo, kateri Bog daje rasti po vaših stezah: pohodili bi me bili, ko bi se vam ne bila ognila! Kaj pak, vi ste bogati ljudje, jaz pa sem ubožna giroaca, ostudni cvrček, to je pač tako. Ljudje se lie brigajo za-me, zakaj bi se jaz brigala za-nje, (zvito) saj je tako tudi dobro. (Naenkrat zabavljivo.) Pa rajši mojo babico vprašajte, staro Srdano! saj je čarovnica in mora vse vedeti; če se jej zdi, vam tudi lahko pove, kam se je vaš sin, ta poredni dečak, zaril. Storite tako kakor jaz s putiko: pojdite ga iskat, morda ga najdete. (Urno se zasuče ter steče skozi srednja vrata, klicaje:) Puk! puli! V kur-nik, ljubica, v kumik! (Odide.) O če: (ves serdit). Sreča za-te, da si odšla, ti strupena hrastača ti! Zadavil bi te! 12 M ati: (dobrovoljno). Le počasi, oče — bodi pravičen! Treba je, da se ne ravna grdo s to zapuščeno siroto; vzrastlaje v divjosti, odkar je njena mati pobegnila z vojakom doktorjem. Zaradi te hudobne babe jo tako črte; pa kaj more evrček za to! S 0 b i n: (ki je stal na strani, boreč se sč svojo jezo). Mati! prav se jej godi, saj noče drugače imeti! Toda! (Krepko.)Poskusiti hočem, k stari Srdani pojdem. (Oberne se, da bi šel.) Mati: (prestrašena). Pa varuj se, da te ne pogleda se strupenimi očmi! Sobin: Ba! glave mi ne bo odščipniia! (Odide skozi sredo.) Mati: Oh, oče, da bi le prišel! Na prvo k večerji, morebiti da se tvoja sodba (smijaje se) mej tem ohladi. (Prime ga, on mrmra stresaje glavo; oba odideta skozi stranska vrata na desni.) Premen a,- (Prosta okolica, ves oder obsegajoča; na desni v drugi kulisi na majhenem holmci koča stare Srdane; drevje visi čez-njo; na levi strmo skalovje, v prvi kulisi kamenita klop. Prek odra teče v sredi ozek potok, ob-raščen z bičjem in velikimi povodnimi rastlinami; z odra pelje nekoliko stopnjic na priprosto brv, ki stoji vprek čez potok ter pelje na stezo, ki se izgublja v skalovju 13 Vsa leva stran je obložena se skalami in le malo drevja je tam. Sredi odra za potokom raste jelševo grmovje, daleč v ozadji pa jo prosta pokrajina, po kateri se vije potok; večerna zora.) Tretji prizor. Stara Srdana, Martin, (krepak kmet, oba prihajata izza koče na desno). Srdana: (stara baba šestdesetih let, ostrega, zna-kovitega obraza; na glavi ima rudečo ruto, izpod katere visi nekoliko zmršenih las; v rujavi obleki, s črno jopo po sterem ukrojeno; okolo vratu ima staro ruto; predpasnik siv, vse staro, zakrpano, beraško ; pripogneno gre-doča se opira na zakrivljeno palico; njeno govoijenje je pretrgano in glasno). Tako, tako, Matija torej krč lomi, uže zopet ? Ej! ej! . . Martin: Da, da, mati Srdana, žalibog! Srdana: (smehljaje se, hudomušno). Kaj ubogemu dečakunijste dali mojega okrepčalnega soka, ka-li? MMartin: Ej, se ve da sem ga dal, mati! Srdana: se opira z obema rokama na palico). Trikrat ste mu ga dali: v prvič, ko je petelin zapel, v dr ugič, ko je poludne zvonilo in tretjič o polunoči, ko je bila luna polna ? Martin :<še bolj preplašen). Da, da! mati Srdana; prav tako smo storili. 14 S r d a n a: (se poravna). Vi se lažete, oče Martin f vi mu soka niste dali; sicer bi bil zdaj zdrav; kaj sem vam dala katerikrat pepela namestu lesa, peska namestu moke? kaj vam moji leki nijso vsik-dar ozdravili živine ? Martin: Da, toda Matija nij živina. Srdana: Kaj mislite, da ima drugačno drobje, kakor vas črni bik ? Živina smo mi vsi, samo da hodimo po dveh nogah namesto po štirih, to je razloček. (Jezna.) Če vaši živini pomagam, zakaj bi tudi vašemu fantu ne pomagala ? Martin: (praskajo se za ušesi). Saj to sem mislil, toda zdravnik je rekel, da so to samokudičarije pa čarovnije; hotel jefanta lepo po krščansko ozdraviti, zato je zagnal steklenico skozi okno. Srdana: (besno trka s palico). Kaj? kaj? ta dragoceni sok! (Srdito.) Spravite se mi izpred očij ! kaj pa hočete zdaj še od mene? tepec! Martin: (potegne papir iz žepa). No, Je dobri bodite! Ko je Matija danes začel krč lomiti, rekla mi je ona: pojdi v božjem imenu zopet k materi Srdani! Da se le dečaku pomaga, naj bode po krščansko ali po hudičevsko, to je vse eno; naj ti da še enkrat soka, to bode uže storila j Srdana: (jako poredno). Hi, hi, hi! Težko, da bi bilo kaj! — 15 Martin: (je razvil mej tem papir, iz tretjega lističa vzame bel tolar). Pa bo, če jej ta-le svitli tolar stišnes V roke. (Jej ga stisne s kislim obrazom.) Srdana (ga zgrabi poželjivo). Pet frankov vrednosti! (Ogleduje denar mežikaj'e ter ga tehta na roki; potem kliče:) He, Stana, prinesi mi lekamico sem! kola! cvrček! ali ne čuješ? (Preneha.) Je uže zopet nij doma, te potepenke, tega lenega cvrčka! (Zavihti palico.) Na, le počakaj, le počakaj, me boš uže čutila, kadar se vrneš. (Gre proti koči.) Pojdite, dala vam bodem soka. Martin: (grede). Veste kaj, mati! vi dekletce preveč pretepate, to ne bo dobro. Srdana: (postoji). Tepec trapasti! vi me hočete učiti, kako se odgaja? Iz tega otroka se mora izbiti materina malovrednost, o tem pa vi javno toliko umejete, kakor o moji učenosti. Le za svoja teleta se rajši brigajte, pa ne za moja! (Oba odideta v hišo. čez nekaj časa:) Četerti prizor. Borko, potem Stana. Borko (pride iz razklane skale na levi; nežen, vitek mladenič, v priprosti kmetski obleki, kakoršno nosi tudi Sobin, samo daje Borkova lepša, ne tako obnošena; srajco ima odpeto; pisanosvilnat robec se mu ovija okolo 16 tilnika, dolgi, rumeni lasje mu vise po obrazu in po sencih; obličje mu je bledo, bojazljivo gleda okolo sebe). Ah! kam sem pa zabredel? (Prestrašen.) To je menda zgorenji pot v Boričevo, tam-le je koča stare Srdane! — Oh kako da sem prišel v to zakleto okolico! (Gre v ospredje.) Ves omoten sem uže od žalosti pa gladu; truden sem kakor podena žival, več ne morem dalje. — Naj umerjem, kjer uže! (Pade na holmec na levi.) Stana: (pride z desne, izza koče, ter poslušaje postoji tiho). Hej tukaj le je, ta krasni dvojček I (Bliža se nalahko.) Na, kaj mu neki je? (Prime ga milosrčno.) Kako siromašen je! (Glasno.) Borko! kaj pa delaš tukaj? Borko: (se prestrašen oberne za njo). Ah, ti hudobni duh! (Z otročjo trmo.) Pusti me, hudobni cvrček! pa idi, jaz nemam steboj nič posla! Stana: (smehljaje se). Ga imam pa jaz s teboj! — Kaj? Ti počivaš na našem zemljišči, pa me hočeš odpoditi? Borko: (kakor zgorej). Imaš prav, jaz tudi lehko grem — vse eno mi je, naj umrem, kjer bodi! (Se vzdigne na pol.) Stana: Ah tako! ti hočeš umreti?— No, če nič drugega nij, se ti uže umaknem. (Gre.) Borko : (razdražen). Tako ! ti toraj misliš, da nisem nič vreden? 17 Stana: Jaz mislim, da če hoče tako srečen človek brez uzroka zdrav umreti, mora biti brezbožnež ali pa norec; zato ga nij škoda. Borko: Brez uzroka? — kaj ti umeješ, ti nikogar na svetu ne ljubiš, ti ne veš, kaj se pravi (na pol jokajoč, na pol srdit,) srce izgubiti, katero je človeku ljubše, ko celi svet. Stana: (stopi bliže). Ti misliš gotovo Sobina! Borko: (hud). Da Sobma — tega hudobneža, ki ima Milunko rad. pitana: (se čudi). Tako? Kaj mi praviš? Borko: (komično žalosten). Uže več tednov je hladan proti meni, in ko sem včeraj prišel v Boričevo, sem ga iznenadil, ravno je MiMnko (obupan) tepljal po lici, zraven jo je pa tako gledal, kakor mene še nikdar. Stana: (humoristično). Ali res? Borko: (goreče). Takoj sem sklenil, da ne bodem več živel. (Trmasto.) Ne! navlašč nočem, umreti moram jeze ali pa gladu, da si morajo vsi oči izjokati zaradi mene! Stana: (hladno). Težko, da bi to storili; bi se tudi ne izplačalo, javkati zarad tebe, ti tepec ti neumni! Borko: Me uže zopet psuješ, grdi škrat? Saj sem neumen, da s teboj govorim. 2 18 Stana: (kakor zgoraj).' Jaz tudi ne vem, kako da mi izkazuješ to čast; leto in dan nijsi pogledal cvrčka; neizrečeno slabo se ti mora uže goditi, da si zdaj z menoj zadovoljen. Borko: (poskoči). Pusti me pri miru, zlobna stvar! jaz grem. (Prnne se za srce.) Oj! kako mi je hudo! (Pade zopet na holmec.) Stana: (se smehlja). Kakor vsakemu norcu, ki hoče gladu umreti, pa se ne more jesti odvaditi; uže od otročjih let si metal kamenje za menoj, kjer sem te srečala, zdaj ti pa lehko povrnem, če hočem. (Poseže v žep ter izleče veliko zagozdo črnega kruha.) Hajdi, pristrezi! (Vrže mu kruh.) B o r k o: (ga zgrabi poželjivo). Kaj, kaj pa čem s tem? Stana: Ta kruh imam za večerjo; nijsem imela še časa pojesti ga, kajti morala sem prej kokoš spraviti v zavetje, pa tudi nijsem niti na pol tako lačna, kakor ti. (Na pol dobrosrčno, na pol zasmehljivo.) Le jej, ga nij pekla čarovnica ne; od peka tam-le doli je ter prav okusen! akoravnoje bolj črn, kakor iz hiše dvojčkov. Borko: (boreč se sam seboj). Ah, cvrček! ne morem ga jesti, akoravno sem tako lačen. Stana: (bridko smeje se). Zato, ker sem ti ga jaz dala! — Se ve da, ti si preimeniten za tak kruh. 19 Borko: (odločno). Ne, jaz sem vedno grdo govoril s teboj, vedno sem ti delal krivico, ker :SO — ker so vsi tako ravnali, jaz ne morem zdaj dobro za hudo sprejemati (da jej kruh nazaj); le sama ga imej! Stana: (resno, vtikajekruh v žepi. Za moj del, k er hočeš na vsak način umreti lakote, zato, ker je tvoj brat dekletce vščipnil v lice, pokazala ti bom kraj, kjer lehko umreš, da te nihče ne bo videl, razen ljubega boga, kterega se pa tako ne bojiš. Borko: (razburjen). Kdo je rekel, da se boga ne bojim, cvrček? Stana: No, tak hudoben deček, ki hoče iz otročje zlobe svojim ljudem tako žalost napraviti, -o bogaboječnosti pač nič ne ve. Borko : (jo gleda osupnen, potem osramoten povesi oči). Cvrček! Stana: (nadaljuje). Ti samo zato tako ravnaš, ker nimaš nikogar rad, kakor samega sebe, ker hočeš vse sam imeti, ker hočeš Sobina siliti, naj bode samo za-te na svetu, kar je tudi proti božji volji, sicer bi bog ne bil ustvaril fantov in deklet. (Zaupno.) Toda mej nama rečeno, ti le žugaš, Borko, da se umoriš, a v resnici ne misliš, le verjemi! Kadar začne zadnja ura biti, kadar pride prava lakota, katere še ti ne poznaš, potem iz- 2 * 20 lezeš iz te grape ter začneš kričati za kruh, da te bodo culi doli do hiše dvojčkov! Borko: (mej sramoto in trmo, tolče s pestjo ob tla).. Ne, ne, tega ne storim! Ti nesramno dekle, ti misliš, da veš, česa potrebujem! Stana: O, ti bom povedala, kaj ti potrebuješ ! hudega dela, debele srajce, včasi brez kruha, pa vsak dan nekoliko bunk po hrbtu, tega ti potrebuješ; šola, v kateri je mali cvrček postal sedemnajst let star, a poleg tega ne trapast in brezbožen, ta šola bi bila iz tebe naredila vse drugega fanta. Pojdi, jaz te popeljem v skalno špranjo, kamor se jaz skrivam, kadar se mi ba-bičina palica zdi pretrda; tam premišljuj, posti se, dokler se ti ljubi, potem pa pojdi domov, prosi svoje ljudi, naj ti odpuste, pa ne stori več take budalosti, pa bode naj bolj prav za-te. Kaj meniš, da ne? No, hajdi! (Odteče čez brv proti skalni poki na levo.) Borko: (ves trd in prestrašen, vrže robec proč). Moj bog! kaj mi je? Od jeze in sramote bi umrl! pa moram vendar iti za-njo, dasi nočem. Da, da! cvrček je gotovo mlada čarovniea. (Teče za Stano čez brv, ona zgine na skalni stezi; ko sta oba odšla ;)> 21 Peti prizor. Srdana, Martin (iz hiSe). Srdana: (spremljaje ga.) Tako! — Zdaj veste vse; če me to pot poslulmete, pa dečak gotovo .ozdravi. M a rtin: O, kakor bi uže bil, ravno toliko! Labko noč! (Gre.) Srdana: (kliče za njim). Le nikar ne pozabite: ko vprvič petelin zapoje! Martin: (odhajaje za kočo na desno). Kaj pak, t! je glavna stvar. (Odide.) Srdana: (sama, zasmehljivo). Glavna stvar? Tepec, da se mu le dela kokus-pokus, pa je dobro! Kmet ne veruje nobene stvari, katero umeje, bi, hi, bi, čaranje mora biti zraven, to pomaga ter prinaša denar. (Vidi pisano svilnato ruto, katero je Borko izgubil'odhajaje.) Hala! kako je pa ta lepa pisana cunja sem zašla? (Vesela.) Bode pa za punico ob nedeljah. (S kislim obrazom.) Saj je ta uboga žival tako od dne do dne starša in vedno več stane, ta uboga kropiva, je veliko, dela pa malo; ampak prebrisan je pa ta otrok, da se človek ustraši; zdravilstvo razume, da je kaj! (Namah divje.) Kje vraga je ? (Kriči.) Stana! cvrček! Ali ne slišiš ? 22 Šesti prizor. Srdana, Sobin. S O b i n: (pride iz skalne poke na desni brez sape)-Mati Srdana! Srdana: (ostrmi). Kaj vraga! lepi Sobin iz dvora dvojčkov! Zakaj se pa ne prekrižaš trikrat, ošabni dečko! kaj ne vidiš, da stojiš pred Srdano-(strupeno) pred čarovnico! Sobin: Mati, bodite dobri, pa dajte, da pametno besedo govorim z vami; vam ne bode škodilo t (Poseže v žep.) Srdana: (poželjivo gleda). Ah, ti žvenkljaš ser zlatom, misliš, da stara Srdana rada posluša žven-kljanje srebra?—Imaš prav, imaš prav. (Stegne roke smese se.) Jaz ljubim denar, denar je veliko, je vse na svetu! Kaj bi tudi bil tvoj oče brez denarja? (Strupeno.) Toda iz dvora dvojčkov nočem ničesa, makari ko bi v celi deželi ne bilo niti enega solda. Sobin: Moj bog! kaj nemate srca, Srdana? Poslušajte vendar! Moj brat Borko je uže od včeraj z doma, starši se boje, da bi si ne bil kaj naredil,, vi ste modra ženska, morebiti znate svetovati! St ana (se prikaže na skalni stezi, in gre mej sledečim pogovorom do srede brvi; tam se z obema rokama nasloni na držaj ter gleda na oder). 23 Srdana: (posmehuje se). Aha, zdaj me iščete, kaj ne? Očka Bujan se hoje, da bi si njihov omeh-kuženi sinko kaj žalega ne storil ? Tako — tako — (majaje z glavo,) a to bi bilo nerodno za tako bogate ljudi. (Nekaj se domisli.) Hola! (Izleže robec iz žepa.) Ali poznaš to-le cunjo ? S O b i n: (vsklikne, stegne roko za robcem). Borkov robec ? — Kje ste ga pa dobili ? Srdana: (škodoželjno). Ako je to Borkov robec, išči pri ribah pomoči, lepi dečko! (Napotok kazaje.) Tam le na bregu sem ga našla! Očeta pozdravi, Sobin! čuješ? hi, hi, hi! (Odide v kočo.) Sedmi prizor. Sobin, Stana (začenja se mračiti). Sobin: (stoji kakor okamenel, vsi udje se mu treso). Kij mogoče! v potoku! Tako, hvala bogu, Borko ne more ravnati, tako ne sme poginiti. (Začne jokati ter pade na tla.) Stana: (na brvni držaj oprta, odkritosrčno). Kaj se tako bojite za brata, Sobin ? Sobin: (poskoči, obme se ter gleda za Stano). Ha, saj sem vedel, da posluša na kakem plotu 24 ali za kakim grmom, ta radovedni cvrček. (Poskoči zmešan.) Kaj mi pa hočeš? S t a n a: (se ne gane). Noriša sem bila, da sem vas pomilovala, da sem vam hotela povedati, da Borko ne leži v potoku, da sem vam hotela še enkrat pomagati! Sobin: (urno). Ne v potoku? Torej veš, kje je Borko? Stana: (maje z glavo ter po tihem poje). Curi, čuri, Mali muri, Curi, čuri, la la la. Sobin: (trepeta z nogo.) Ali veš, kje je Borko ? (proseč) ali mi poveš? Stana: (kratko). Ne! Sobin: (kakor zgoraj). Stana, kaj zahtevaš, vse ti dam, belo jagnje — govori, govovi! Stana: (se glasno zasmeje). Sobin, vi ste neumni! Sobin: (žuga). Cvrček! Stana: (pride, mej tem, ko govori, z mostu). Neumni ste! da me imate še za otroka, kakor sem bila pred enim letom, ko sem vam vse verjela, kar ste mi obljubili! Sobin: (povesi oči). Stana! Stana: (pride vedno bližje v ospredje, da stoji tik Sobina ter ga gleda prekrižavši roke). Vi mislite 25 najbrže, da sem pozabila na noč, ko je bil preteklo poletje shod pri naši fari: kdo je prišel takrat v temi iz Boričevega, pa je kotel črez brv iti v dolino, da bi si prikrajšal pot? S o bin: (kakor zgoraj). Jaz sem bil, Stana! Stana: (hladno kakor zgoraj). Res je; ker ste pa praznoverni, kakor stare babe, vasje blodeča lučica, ki je skakala pred vami, tako oplašila ter oslepila, da ste nehote stopili v potok, zgrešivši brv; zabredli ste v tolmun nad malinom, voda vam je segla do goltanca in ko bi vas jaz ne bila slišala klicati na pomoč, ko bi vas jaz ne bila izlekla se svojim velikim trnikom, — kaj bi se vam bilo zgodilo, Sobin Bujanovič? Sobin: Zašel bi bil pod malinska kolesa ter bi bil revno poginil. Stana: (kakor zgoraj). Tako je! ko sva bila pa oba tresoča se in mokra kakor miši izlezla iz vode, kaj ste mi rekli? Sobin: (skoraj proseč). Stana! Stana: (kakor zgoraj). Rekli ste: cvrček, ti si mi storila veliko dobroto! kaj naj ti podarim za to? (Zasmehljivo.) Le zahtevaj, ali hočeš kako jag-nje ali eno lepo kokoš, ali kaj sicer? Kaj sem pa jaz rekla? Sobin: (nevoljen). Zadrla si se na-me, rekla si mi, da ne potrebuješ ničesa od mene, da nočeš 26 ničesa, da si mi zato pomagala, ker sem človek in da se ne daš plačati. Stana: In ko si mi prisegal, da se ne premakneš z mesta, dokler ne zahtevam kaj od tebe, češ, da bi bilo sramotno, zastonj sprejemati posluge^ od mene, odgovorila sem: Sobin! jaz ne vem, kaj bi terjala zdaj od tebe, ah bodem li sploh kedaj kaj od tebe hotela; ko bi se pa primerilo, da bi enkrat prišla k tebi ter ti rekla: Sobin! to-le dopada cvrčku, to le bi rada, ali mi obljubiš, da mi bodeš to dal? — Kaj bodeš storil? Sobin: (s povešenimi očmi). Kekel sem: Uže velja, ako mi je le mogoče izpolniti prošnjo. Stana: Udarila sva si v roke, pa je .bilo skleneno! — ali je tako? Sobin: (se sili). Da, tako je — toda — Stana: (vmes). Pa od takrat je uže preteklo leto dnij, vi ste se me ogibali uže od daleč, če ste me videli; nič več nijste mislili na to, kar ste mi obljubih; saj ste besedo dali malemu zanice-vanemu čvrčku in ste mislili, da jo bodem tako urno pozabila, kakor vi storjeno poslugo; a to nij res; jaz nijsem več tako neumna, ko takrat; jaz vem, da je samo oni pošten mož, ki dano besedo izpolnjuje. 27 Sobin : (jo gleda začuden). Storil sem ti krivico, Stana! nijsem vedel, da znaš tako pametno govoriti. Stana: (bridko). Od kod bi pa mogli to vedeti? Saj nijste nikoli še ene besede govorili z menoj; še le takrat, ko vam je uže v grlo voda tekla, poprej vam je bil cvrček presiromašen in preslab! Sobin: Stana, molči, saj vidiš kako sem osramoten! Stana: (se pošastno smeje). Da, to vidim; to me tudi veseli. Sobin: Zakaj te to veseli? Stana: (nekako jezno). Zato, ker vas ne morem videti! Sobin: (osupnen). Zakaj me ne moreš videti? Stana: Ker vas ne, spoštujem. Sobin: (razburjen). Čuj, cvrček! Stana: (energično). Poslušajte, Sobin Buja-novih! jaz ne čislam niti vas, ki ste polni napuha, niti vašega očeta, niti vaše matere, kajti naučila sta vas, da ste praznoverni in nehvaležni, in za strahopetnostjo je nehvaležnost najgrša stvar pri moži. Sobin: Pregrešil sem se zoper tebe, Stana! toda jaz tega nijsem sam kriv; od one noči naprej si me pogledovala tako posmehljivo, da, 28 tako prezirno, da sem se te moral ogibati, da me nijsi glasno zasramovala. Toda zdaj hočem vse popraviti; plačam ti, kolikor hočeš. Stana: Plačate! Ha, ha, ha! jaz zaničujem vse, kar prihaja od vas, ker nijste bili tako sreni, da bi bili se Stano govorili; le eno besedo od one ure, ko vas je rešila. (Strastno.) Vaše srce je trdo in zlobno, Sobin! sicer bi vam bilo reklo: cvrček od mene nij hotel, da bi ga plačal; zato sem moral obljubiti, da se me je iznebil. Uboga stvar nij zgovorna sraka, sicer bi uže cela vas vedela, da je veliki, napuhneni Sobin Bujanovič boječ se blodeče lučice zašel v globoko vodo; potem bi bili vi prišli k meni lepo zahvalit se, vsega bi bilo konec in jaz bi vas imela za poštenega dečka; zdaj pa bodem morala vse svoje žive dni slabo misliti o vas. Tako je Sobin Bujanovič! lehko noč! (Gre proti koči, mej tem seje zmračilo.) Sobin: (za-njo). Stana! kaj naj storim, da hodeš zopet dobra? povedi! Stana: (postoji, urno se zasuče). Prosite me, naj vam odpustim, Sobin! Sobin: (osupnen). Ej, ti pa veliko terjaš. — Jaz naj bi — Stana: Mene odpuščenja prosili, bogati lepi dvojček ubogega, grdega cvrčka. 29 S ob in: (na pol smejaje se, na pol jezen). Ti nijsi pametna, Stana! Saj storim vse, kar morem storiti; ne ponujam ti nobene reči več; ponavljam ti samo dano besedo. Povedi mi, kje najdem Borka, potem pa terjaj, kaj naj ti storim! Stana: Toraj me ne prosiš odpuščenja? dobro! (Ostro.) Naj velja: pripravljen si biti mi vselej na poslugo, naj terjam od tebe, kar hočem, če le nij proti poštenosti in proti ljubemu bogu. Ali mi obljubiš to ? — (Moli mu roko.) Sobin: Dam ti vdrugič besedo in jo bodem boljše izpolnoval. S t a n a: (mrzlo, roko leno proti mostu steguje). Dobro, pojdi tija-le čez brv, po stezi gori deset korakov do jelševega grma pri skali; v poki, katero ta grm zakriva, pa najdeš brata. Sobin: (strastno). Cvrček, ako me zdaj ne-maš za norca; ako ga res najdem, potem bodeš videla, da Sobinovo srce nij niti trdo niti zlobno in da ti bode vse življenje hvaležno. (Hiti čez brv ter zgine za skalo). St ana: (sama, skače naenkrat kakor obsedena-tolče z rokama, smeje se ter je neizmerno vesela). Ha, ha, ha! Te imam vendar, lepi dvooeek! Ti ošabni kmet, ti bojazljivi, nehvaležni dečak ti! Ne prosiš me, da bi ti odpustila, ker si mi za dobroto storil krivico. Hej, zdaj te ima pa cvrček 30 v pesteh, ta zaničevani škrateljček. Ha, ha, ha! Jutri je shod, boben bo grmel, piščal bode vpila, vse bode plesalo ter se Veselilo — hej — kako bo cvrček plesal — plesal, plesal — (Mesec se naenkrat prikaže na desni ter razsvitli strmo pečino na levi. Stana stoji tako da se njena senca risa na skalo.) Ha, izvedeti morate, ošabne babe iz Boričevega, da ostudna krastača nekoliko več zna, kakor ve vse skupaj! Kako bodem letala pa plavala, vam in njemu vkljub! (vidi svojo senco.) Hejsa, tukaj je moja senca! (Divje vesela.) Pojdi sem, črni fant, jaz nemam drugega plesalca; poskusiva, kaj znava midva! (Poje ter pride kmalo v takt, maha z rokama v zrak ter poje); „ Curi, euri Mali muri! (Peti mora ter plesati po kmetsko in priprosto, brez pretenzije, a ognjeno in divje veselo; mej plesom prideta Borko pa Sobin izza pečine doli po stezi, ter po-stojita, objemaje se, na brvi ostrmela gledaje na Stano.) Sobin: Bog nama pomozi! Ali vidiš Borko, kaj počenja Stana? Borko: Čara! Sobin: (kliče noter). Cvrček, kaj delaš tukaj ? Stana: (se obrne proti njemu). Kaj delam? Plesalca sem si povabila za jutranji shod, kakor-šen se mi spodobi- (Plešenaprej.) Čuri, čuri, Mali muri 1 i. t. d. 31 Borko: (potegne Sobina seboj čez most). Poj-diva proč, mene je groza! Srdanin glas: Stana, Stana! Stana: (neha naenkrat ter obrne glavo proti koči). Takoj, babica! (Poda senci poljub). Lehko noč, črni tovariš! (Zasmehovalnodvojčkoma). Lehko noč, bo-jazljivca! Sobin, nikar ne pozabi, kaj si obljubil, ha, ha, ha ! (Teče v kočo smeje se; na pol poje, na pol govori.) Lala la čim muri — — Sobin: (gre brez zavesti za Borkom, ki ga seboj vleče). Tega ne bodem nikdar pozabil! (Vse to tako hitro kakor moči; Stana odhajja v kočo, dvojčka pa za kočo.) Zastor hitro pade. 32 Drugo dejanje. (Veža priproste kmetske gostilne, obširna, s priprostimi, pobeljenimi stenami, mej katerimi se vidijo rujavi tramovi, kakor je pri kmetskih stavbah navada ; na levi in desni v drugi kulisi stranska vrata, v srednji gardini velik odprt vratni pot, z girlandami iz zelenja okinčan, ki daje vsemu slovesen obraz; godba mora javljati veselo kmetsko svečanost.) Prvi prizor. Vidak, Stajko, Peter. Več kmetskih fantov. (Vsi praznično oblečeni, s šopki na klobuku ; stoje pri odprtih dverih pa gledajjo ven.) Vidak: No, zdaj pa morajo vsak čas priti. Maša je uže davnej minola! Peter: Saj je notri na plesišči uže dosta deklet, pojdimo noter, kaj bodemo zopet na Bori-čanke čakali? Vidak: Ker so najlepše iz cele okolice. Peter: (počasi). Pa najbogatejše tudi. 33 Staj ko: Ti misliš, da dobodeš Nadejevo Milunko, a to ti uže dvojček Sobin prevzame,, stavim. Vidak: (pride v ospredjem). Kdo je rekel? Staj ko: Stara Reza iz Boričevega je rekla moji teti, da ima Sobin Milunko rad. Vidak: (jezen). Ta dolgopetec, kije še mlajši kakor vi? Kaj, jaz bolji vem, kdo jej dopade. Stajko: (se zlobno smeje). No, pa se vendar daje Sobinu tepljati po lici, to so včeraj hlapci videli! Vidak: (ošabno povzdigne glavo). Kadar bom. sam videl, takrat.bodem verjel. — Hola,uže gredo;, zdaj si pa le iščite plesalk, jaz uže imam svojo. Stajko: Ba, teh nij nobena; ostane uže tudi nam še katera. Vidak: (namah se smeje). Za takega prit— kovca se uže še dobi kaka šolska deklica, ali pa kaka stara devica. Le brez skrbi bodi! Peter: (sesmeje). Ha, ha, ha! Stajko: (besen). Varuj se Vidak! čim manjša je žaba, tem dalje skoči. (V prizorišči na desni se čuje kmetska plesalna godba, v katerej se Slišijo diplje in piščal, a ipak ne preglasna, da se dvogovor čuje.) Vidak: (se smeje zaničljivo, miga z rameni ter gre 3 34 -proti vhodu.) Lepa Milúnka spredaj, kakor se jej spodobi. Drugi prizor. (Prejšnji, Miliinka, Stamenka, Tihana, Dorkain druga •dekletca, vselej dve pa dve, praznično okinčane, v francoski kmetski noši, okusno in lepo oblečene, šopke v nedriji; lepe bele čepice in vsaka eno cvetico na glavi vstopijo pod pazduho se drže, skozi sredo; za njimi več kmetskih fantov; vsi praznično okinčani.) Peter:} Živila dekleta! V si i-p i* ihajaje: Živile, živile! Vida k: (vrže klobuk v zrak.) Živila krasna dekleta iz Bničevega! Vse: (se smejejo). Hvala, hvala! Mlunka: (lepo dekletce, živahno). Lepa hvala, Vidak! ali tukaj uže vse pleše ? (Se obrne proti stranskim vratom na desni.) Pa brez nas ? menim, da vendar ne? Vidak: Bog ne daj! Godci nam hote povedati, da so uže zdavnej zbrani! Miiunka: (se obzira) Ali so fantje iz Gro-hanske vasi uže prišli? Stajko: Vsi so na plesišči, razen plemenitih gospodov iz hiše dvojčkov! 35 Miunka: Tako! Ej, ej! Vidak: (grdo pogleda Stajka). No, jaz menim smo brez dvojčkov ravno tako lehko veseli. (Prikloni se, ter pomoli Milunki roko.) Milunka Na-dejeva, prosim vas, da plešete z menoj celo svečanost! Milunka: (prijazno s priklonom) Žal mi je, Vidak! obljubila sem se uže včeraj Sobinu Buja-noviču. Vidak: (osupnen) Kaj? kaj? Saj ste se vendar meni obljubili, Milunka! Milunka: (hudomušno) Da bodem enkrat plesala z vami — pa ne danes pri tej slovesnosti; danes si morate uže drugo poiskati! Staj ko: (se obrne napeti). Saj lehko s kako staro devico pleseš, Vidak! nekaj bode uže še ostalo za-te. Vsi: (se smejejo) Ha, ha, ba! Vidak: (jo zlobno pogleda) Nijsem tako hudoben, da bi ti zaklade jemal, nič ne misli! (Godba neha.) Tretji prizor. Prejšnji. Sobin. Borko (iz srede). Vsi: Dvojčka Sta prišla! (Pozdravijo se.) 3 * 36 Miiunka: (namrdne se). Nij se jima posebno mudilo! Sobin: (brata sta oba enako, pa še bogatejši oble-Cena nego drugi. Ide srčan proti Jlilunki). Dober dan, go-špica Mlilunka! Milunka: (hudomušno).Lepa hvala,SobinBu-janovič! Mislila sem uže, da sta sklenila, praznovati ta shod pri starših za pečjo. Sobin: (z iskrenimi očmi). Tega nijste mislili, Miiunka! Saj dobro znate, da Sobin nema vode v žilah in da nij za to ustvarjen, da bi v sobi čepel. Borko (kije bil se Stamenko govoril): Morala sva starše najprej k maši spremiti, oče je hotel' tako. Sobin: (krepko). Morala sva slušati, kakor" lehko uvidite, Miiunka! Miiunka: (prijazno Sobinu). Prav sta storila. (Na pol obrnena kBorku.) Oba sta pridna sinova. — Toraj, Sobin, ker ste me uže včeraj za. plesalko izbrali: (se smehljanjem sporazumljenja) plešem z vami najprej. Staj ko : (se je mejtem, da bi se odtegnil Vidak-ovim srditim pogledom, odmaknil v ozadje ter včasi zlobno pokazal na Sobina; naenkrat zakriči, gledaje na levo skozi vratni pot). Hejsa, Vidak, tvoja plesalka gre, krasno okinčana! Hu, kar vsa gori. 37 Peter: (gleda skozi vrata na levi, smeje se). Tristo vragov, ta se je pa našemila, cel grm ima na glavi! Stamenka^ Cvrček! Cvrček! Hu, kakor Tihana: /bi vrabce hotela strašiti. Stajko: Kakor vsaka čarovnica! Ha ha ha! Vsi: (se smejej'o). M i 1 U n k a: (gleda zvedavo nazaj, kakor drugi). Fej te bodi, ostudna krastača! (Godba začne zopet). Pojdi, Sobin! S ob in: (ostrmi, ko čuje besedo „cvrček", je nemiren, a se ne obrne). Borko: (ravno tako prestrašen). Idiva noter, .Sobin, meni se gnjusi! (Oba se obrneta, da bi šla.) Četrti prizor. Prejšnji. Stana (v starem, belo pisanem krilu iz kartona, "ki je polno cvetic in kratko ; v enakej jopici se starošeg-nimi rokavi, ki se drže krila; rokavi so ozki in jej -gredo samo doli čez komolec; volnat predpasnik; okolo vratu obledelo modrosvilnato ruto, obrobljeno se starimi čipkami, ki pokriva vrat in pleča, na glavi veliko staro čepico z dolgimi progastimi perutnicami, ki stoje proč; na čepici je tudi rudeča cvetica; bele nogavice z rudečimi progami in prav čedne usnjene čižme z zaponami; vse je ■čudno in vidi se, da nij njej meijeno. Ko vstopi, se od- 38 maknejo vsi na levo pa na desno, tako, da gre skozi špalir. Nekateri se smejejo, drugi jo osupneno gledajo» in molče; ona gre naravnost proti Sobinu mimo Milunke, katera Stano začudeno in zaničevalnoposmehuje se gleda. Stana pa tega ne vidi, nego stopi pred Sobina ter govori s hladno odločnostjo). Stana: Tukaj sem, Sobin Bujanovič, in ker ste včeraj zvečer zahtevali, naj vam željo izpolnim, plesala bodeva zdaj trikrat skupaj, po litanijah trikrat, po avemariji pa enkrat, kar vse skupaj šteje sedemlarat; dalje ne smete z nobeno drugo plesati, naj bode dekle ali žena, ako vam jaz ne dovolim. Tako mora biti. Vsi: (na vso moč osupnjeni se pogledajo ter mrmrajo). Kaj ! kako ? Sobin: (kakor bi treščilo vanj). Stana — kaj — M i 1 u n k a: (srda se trese). Veš cvrček, da sem uže jaz Sobinu sinoči obljubila, ko me je prosil za celo svečanost. Stana: (kakor zgoraj). Meni je Sobin prej obljubil! Uže pred enim letom mi je obljubil, včeraj je to obljubo samo ponovil. (Zasramovalno.) Zdaj je samo to vprašanje še, ali se poljubi Sobinu Bujanoviču izpolniti obljubo ali ne. Sobin: (bori se sam s seboj, vidno besen). Res je, da sem ti obljubil, Stana, in ti tudi lehko terjaš, kar si ravnokar zahtevala. Toda jaz nijsem vedel! 39 Milunka: (jezna vmes). Kako morete taki prikazni kaj obljubiti? (Zaničevalno.) To je se ve da kaj drugega in jaz bi vam pri tem bila na potu. (Zlobno smeje se.) Zakaj bi jemala lepemu cvrčku edinega plesalca, na katerega se sme zanašati; saj mi jih ostaje dosta o na izbiranje,, plesati pa znajo vsi enako! S obin: (s temnim, skoraj žalostnim pogledom).- Tega nijsem vedel, gospica Milunka, da vam je vsak ljub, da le plesati zna! Pojdi, cvrček! (Poda jej roko proč gledaje.) Plesati tudi ti znaš! Stana: (zmagovito pogleda Milunko). Jaz mislim da znam, pa še kako! (Ponosno in važno stopa poleg Sobina mej drugimi.) Borko: (gre za Sobinom, kakor bi mu hotel ubraniti; ta mu pomiga, naj ostane; oba na desno-odideta). Vsi: (začudeni gledajo za Sobinom). Stamenka: (sklepa roke). Kdo bi bil mislil, da doživimo kaj takega! S cvrčkom pleše ponosni dvooček, kateremu sicer nij bila nobena nas dosta dobra. Ti k a na: Ta ga je morala očarati. Milunka: (krivaje srd). Meni je vse eno,, naj pleše s komur če. Pojdite, Vidak, veseliti se hočeva! 40 Vidak: (ki je škodoželjen gledal cel prizor). Prosil vas bodem za prihodnji ples, gospica Mi-lunka; za zdaj sem se ravnokar lepi Dorki obljubil. .(Prime eno dekle okolo pasa, oba odideta oklenena na desno noter.) Miiunka (grize se v ustna, za-se). To sramoto mi mora Sobin plačati. Borko: (razburjen vse to opazivši, vesel za-se). MMnke vendar ne ljubi. (Stopi k Milimki.) Plešite z menoj, Miiunka, ter se nikar ne hudujte na Sobina, gotovo je nedolžen! Ta predrzni škrat ga je gotovo očaral. Miiunka: (se strupeno smeje). Da, se svojo lepoto pa s krasnim rudečim predpasnikom. — Hvala, Borko, danes ne plešem z nikomur, ki se zove Bujanovič. (Odide na desno noter, dva fanta aa njo.) Borko: (za-se). Ali res pleše s cvrčkom? ■(Gre za drugimi.) Stamenka (besno). Sobin mora biti nor, •da je dekle iz Boričevega, hčer svojega mojstra, osramotil. Tihana: (nevoljno). Saj vam pravim: očarala iga je; mati Paunka mi je to povedala; črn trak nosi okolo vratu, na katerem visi hudičev krem-pelj, in če se ta ven obrne, naredi ona, kar hoče. Peter: (smijaje se). Kaj vraga! Ta hudičevi krempelj moramo videti! 41 S ta jko : (Stamenki, s katero je večkrat skrivaj govoril). Krasna Stamenka, kako je? Hočete? — Stamenka: (viha nos, prežimo). Ti sicer jako slabo plešeš, Stajko, ako mi pa obljubiš, da se bodeš za Boričevska dekleta maščeval nad nesramnim cvrčkom ter nam dal videti hudičev krempelj, potem plešem desetkrat s teboj. Stajko: Hejsa! stavim, da storim to brez čaranja. Pojdite, da začnemo to šalo. (Vsi odidejo na desno noter, kakor drugi. Mejtem prizorom se čuje včasi godba v daljavi; oder ostane nekaj časa prazen, vrata na desno so' odprta.) Peti prizor. 'Borko (sam pride iz odprtih vrat na desni, takoj potem Sobin). Borko: (komično jezen). Jaz ne morem več gledati tega! Ne vem, kaj bi si mislil o Sobinu; kakor bi bil nem pa slep stoji poleg cvrčka in oči mu vedno iščejo Milunko! Ah! rad jo ima vendar! (Godbaneha.) Sobin: (z desne, strašno razburjen). Hvala bogu! eden ples je dovršen! a umreti mi je, tako se sramujem in jezim! Borko, ko bi ti vedel, kako mi je pri srci! 42 Borko: (kakor zgoraj) Slabše gotovo ner kakor meni, ker te morem videti tako žalostnega^ Kje pa si pustil plesalko? Sobin: (nevoljen) Tam, kjer sva stala, ko je godba nehala! Borko: (goreče) Pleše pa vendar ta mala stvar kakor pero; lepo vaju je bilo videti! Ona ima naj lepše oči v celi deželi in ko bi ne bila tako grdo okinčana, gotovo bi ti ne delala sramote, posebno ker ima tako majhene, čedne nožiče. Sobin: (ga začuden gleda) Kaj si Še boš vse domislil! Rajši molči, tolažiti me hočeš o moji sramoti, a kaj me briga ta ostudni cvreek ? A Milunka, Borko, kaj bode ta mislila o meni ? (Zaeepta.) Ona misli, da sem zloben dečak, in bog: ve, da nijsem. Borko: (bridko). Da, Milunka ti je seveda ljubša nego celi svet; zakaj si jo pa razžalil zaradi moka, ki se ti tako studi. Sobin: To tebi lehko povem, a nikomur drugemu. Imel sem jej spolniti neko obljubo, pa ko sem ji jo storil, nijsem vedel, da ima ta ostudna krastača tak vdarec pripravljen za-me. Borko: (dobosrčno). Toda mene je včeraj rešila, in če je tudi čarovnica, dolžna sva jej vendar biti hvaležna. 43 Sobin: (jezen). Ničesa jej nisva dolžna — nikoli več je ne pogledam — ah! še šestkrat moram plesati ž njo ! O, danes se je dobro plačala. Šesti prizor. Prejšnja. Milunka. Sobin: (vesel proti njej). Milunka! Borko: (stopi nevoljen na stran ter stojji trmoglavo proč obrnen.) Milunka: (za-se). Sama sta tukaj! Rada bi vedela, ali me bode prosil, naj mu odpustim. Sobin: Milunka! Res je, da imate uzrok jeziti se na-me, kajti akoravno se včeraj zvečer nijsva zgovorila, ste vendar morali videti, kako srčno sem želel, plesati z vami. Milunka: (bolj žalostno nego zlobno). Mislila sem, da vas razveselim, Sobin, ako se na dan shoda ohranim za vas. Ker ste me pa tako osramotili. . . Sobin: (goreče). Moral sem storiti to, Milunka! jaz sem nedolžen ; niti slutil nijsem, da vas bodem moral danes razžaliti; (tiho njej) samo vi imate zvedeti, zakaj seih cvrčku . . . (Čuje ge velik hrup, smijanje in glas: Pokaže naj, videti hočemo!) 44 S O b i n: (stopi proč od Jlilunke, ki gre takoj na ■drugo stran). Kaj pa je? Borko: Cvrček! M il u n k a: (za-se). Ah, zdaj se začne plesanjel Sedmi prizor. Tihana, Stajko, Vidak, Peter, dečaki in dekleta, Stana: (brez čepice, lasje jej vise v dolgih, na pol razpletenih kitah doli po hrbtu, višnjeva ruta jej visi odvezana okolo vratu, v roei tišči majhen medaljin, ki visi na črnem traku, trdo na prsi, oči se jej jeze iskrijo; brez sape je ter se trese na vseh udih.) Pustite me, nočem pa ne bom! Več (jihkliče): Mora! mora! ., Stana: Ne prisilite me, ne! S o b i n: Kaj pa imate s cvrčkom? kaj hočete? Stamenka: Tukaj-le v tem medaljonu, ki smo jej ga izlekli iz prs, ima hudičev krempell! Stajko: Ali pa čarovniški abc, s katerim očaruje fante in se tako ponaša. M i 1 u n k a: (zmagovito pogleda). Da, to nam mora pokazati, ta lepi cvrček. (Kaže na predpasnik.) Povedi nam cvrček s čarovniško zastavo, mi hočemo vedeti, s čim si pridobivaš takok rasne plesalce. 45 Vsi (razven Sobina in B6rka se rinejo proti njej, ee smejejo in kričej: Daj sem hudičev krempelj! daj sem čarovniški abc! Stana: Kdor se me dotakne, mu izpraskam oči! Staj ko: (se smeje). Varujte se, ima kremplje; če pa hoče, pa tudi lehko pokaže netopirjeve peroti! Kajti njena poštena mati je uže odfrčala, ko mladi cvrček še kobacati nij znal. Stana: (osupneno srdita) O ti grdi jezik ti! (Vidno zadržuje jok.) Staj ko: (kakor bi ne bil cul) Da bi pa hčerka ne zaostala, dala ji je babica, ta čarovnica, hudičeve kremplje, da tudi lehko frči, kamor hoče. Stamenka: (ki ga vedno podkuja). Da, letati zna, to je pa res! to se vidi! Stana: (z bridkim zaničevanjem) Blazno ljudstvo! Kaj menite, da bi poslušala vaše buda-losti in vašo hudobnost, ko bi znala leteti? Mislite, da bi si dala čepico trgati z glave, ko bi imela kremplje? Ha! ko bi znala leteti, sfrčala bi vam nad glavami, da bi vam vse žive dni šumelo po njih. Mojo ubogo babico, ki je vam in vašim staršem tolikrat pomagala, kolikorkrat ste iskali pomoči pri njej, psujete, da je čarovnica, ker ima več razuma v glavi, kakor cela vas ! Fej vas bodi, nehvaležneži! — Da pa vidite, kak hu- 46 dičev krempelj, kak čarovniški abc mi je obesila okolo vratu, ko sem šla k sveti birmi ... — (Urao odpre medaljon ter izleče iz njega velikrat zvit, tiskan list, v obliki tiskane molitve, kakoršne se pri birmi razdeljujo; da ga Milunki). Le berite, Mlillinka! Milunka: (zmešano gleda list, jecljaje). Nočem! jaz ... St ana: (zmagovalno smehljanje jej šine čez obraz) A, vi ne znate niti citati niti pisati, saj vam nij treba! Ste bogati in lepi (pomoliz veselim pogledom Sobinu list)^ Sobin, dajte, dajte vi te le druhali povedati, kaj je tukaj-le tiskano; meni ne vcrjemo, (zasramovalno) sami pa ne znajo citati! Sobin: (nekaj nevoljen proti Stani, nekaj jezen nad drugimi, vzeme urno list ter čila). „Molitev, pobožne device k materi vseh milostij." Vsi: (stopijo ostrmeli nekoliko nazaj) Ali, molitev ! Sobin: (skoraj ginen). Ubogi cvrček! Stana: (vzame mu list iz rok). Čujte, tako se zove moj čarovniški abc; s tem kodevam spat, S tem vstajam. (Zgane list skrbno, zapre ga v medaljon ter vtakne oboje v nedrije.) To je vse moje bogastvo, pa drugega tudi nečem. Dokler nosim to molitev na srci, ve ljubi bog, koliko sem vredna, to mi zadostuje. Pokazala sem vam to, ne da bi se vas bala, kajti rajši bi se bila dala zadaviti, 47 nego prisiliti; storila sem vam to radovoljno, zaradi moje babice, katero psujete, da je čarovnica, ki me je pa odgojila v božjem strahu. Zaradi mene se to gotovo nij zgodilo; kajti povem vam: mislite o meni kakor slabo hočete, vi ste preveč babjeverni, preneumni, prestrašljivi, tako, da zaničujem i vašo grajo i vašo hvalo iz dna svojega srca! Vsi: (brez Sobina in Borka) Kaj se drzne? potolcite jo, izpodite jo s plesališča! Sobin: (stopi med-nje, se silo) Mir! nobena roka se naj ne vzdigne nad-njo, to vam svetuje dvojček Sobin. Borko: Tako je prav! Vsi: (mrmrajo). Sobin: (kakor zgoraj). Mir! Cvrček vam je povedal resnico! — bojazljive šeme ste vi dečaki, da deklico, ki se ne more braniti, tako trpinčite! Sram vas bodi, dekline, da vam tako surovo po-čenjanje dopada! (Vse mrmra.) Stana, ti si danes moja plesalka, in kdor tebe žali, psuje mene. To si dobro zapomnite, fantini! (Godba se začne.) Ha, godci uže začenjajo; še šest plesov hnava! Idi, Stana ! (Vse je osupneno ter se giba.) Stana: (ne verjame lastnim ušesom, oči se jej iskrijo, ustna jej trepečejo, sapa jej zastaja, z vso močjo se brani solzam, s tresočim glasom): Vi se potegujete 48 za cvrčka, ki vas je danes bolj razžalil, kakor je mislil in hotel! To je prav, to je pošteno od vas. Zato vam pa dajem besedo nazaj: več vam nij treba plesati se zaničevano siroto, plešite s komur hočete, bodite veseli in srečni! Zahvaljujem se vam, bog vas obvaruj! (Teče proti sredi). Sobin: (za njo) Ostani, Stana, ostani! Nočem, da mi daš besedo nazaj. Stana: (stresa odnikaje glavo, steza braneča se, roke, in odhaja skozi vratni pot na desni;- Spolnili ste jo pošteno, Sobin, midva sva kvit! (Odide.) S O b i n (stoji nekaj časa, ne vedoč, kaj bi, potem urno): Borko, pojdiva midva tudi domov, meni Se ne ljubi več plesati. (Borko vidno vesel, gre za-njim.) Mllunka (se zasramovalno smeje): Sobin pa Borko (odideta skozi sredo, ne pozdravivši navzočih). Zastor urno pade.*) *) Godba mora takrat začeti, ko zastor pada ■ presledek mora biti kratek, tako, da se takoj, ko neha, zastor lahko vzdigne. 49 Tretje dejanje. (Dekoracija I. dejanja, hiša. Zvečer.) Prvi prizor. Srdana, pozneje Stana, Srdana: (prihaj^ iz koče, nosi kratek plašček čez poprejšno obleko ter ima košek na roki). Nič mi nij prav všeč, da Stane še nij doma. Tudi grem nerada tja v Boričevo v žetev, toda gospodar plača dobro in v teh hudih časih človek ne sme zamuditi nobenega zaslužka. (Grede se ozre na hišna vrata nazaj). E, kočo uže lehko pustim brez varuha. (Zlobno se smeje.) Praznoverno ljudstvo se boji mojega praga, kakor bi sam škrat čepel na njem, hi! hi! hi! Neumnost je včasi le dobra. (Ko gre proti brvi, pride) Stana: (usopena, zimično razburjena z desne iz za koče. Poslušajte no, babica! 50 Srdana (ostrmi). Moj bog, kako me je ostra-šilo to otroče! — Stana! Kaj si uže doma? Pa mi nijsi dala miru, dokler te nijsem pustila na ples, zdaj si pa uže domov pridirjala ? Stana: (besno). Ta sramota! to zaničevanje! Besna sem! (Zacepta). Babica, meni sene ljubi več tako živeti, pa je. Vi ste vsemu uzrok. Zakaj se vedete, kakor bi bili res čarovnica, dasi ste me odgojili v božjem strahu., Srdana (s pošastnim smyanjem). Ker moram denarja služiti, ker moraš ti jesti. Kmet pa čarovnico boljše plača nego doktorja! Stana: (nepotrpežljivo) Denar! denar! Zmi-raj mi pravite o denarji, a nikoli ga nijsem še videla; pa to vem, babica, da nijste ubožni . . . zakaj pa bi morala jaz v takih capah hoditi mej ljudi! Srdana: (jezno). Kaj ? Ali ti nijsem dala danes najlepše materine obleke ka-li ? Stana: (se bridko smeje). Da, kaj pak, mi je tudi zelo dopadla, a kaj umejem jaz o obleki? Še le ko sem mej druge prišla, sem videla, da sem nališpana, kakor pustna šema! — Babica! jaz kinča ne maram — ampak (naenkrat energično) smešna nočem več biti. Veste kaj mati: ako človeka zaničujejo, kateremu se hoče srce siramaštva razle-teti, to je muka! Ko bi bila vedela, kaka sem, 51 kako me črtijo in zaničujejo, nikoli bi ne bila Sobina tako osramotila, da bi moral plesati z menoj ! Srdana: (otrpnena) Kdo ? kaj ? Sobin Bujanovič, ošabni dvojček je s cvrčkom plesal? ali si nora, ali se lažeš ? Stana: (trmasto) Jaz nikoli ne lažem,mati! to veste! Srdana (besna): Strupena zalega iz hiše dvojčkov se peča z unuko Ane Srdanke? Nekaj nameravajo s teboj ! Povej mi, kaj imaš ž njim ? Stana: Nič, babica! (Ostro jo gledaje.) Po-vedite mi rajši, zakaj ste kakor obsedeni, kadar govorite o Bujanovih? Srdana: (srdito) To te nič ne briga, (kriči). Cvrček! Sobin pleše s steboj ? Kaj si zaljubljena v dečaka? Stana: (se zasmeje) Zaljubljena? Ha! ha! ha! Ne, babica! Srdana: Kaj, ti se mi posmehuješ ter nočeš govoriti Z menoj? (Vzdigne zakrivljeno palico.) Le počakaj, ti bom uže izbila resnico iz glave! Stana: (s prekrižanimi rokami stopi tik pred-njo). Babica, položite palico, jaz se ne dam več tepsti; denes sem stara 17 let; čas otročjih let je uže minul ter ž njim tepežkanje! 4 * 52 Srdana: (povesi počasi roko s palico). Da, da £ res je! — Tvoj rojstveni dan! Da ubogi črv (skorajjokajese) skoro bi ga bila zgrešila! Stana: (jo prime za roko, resno in dobrosrčno) Nič ne de, babica! Zahvaljujem se ti za vsak udarec, za vsako trdo skorjo, ki si mi jo dala r učila sem se s tem poterpežljivosti in zadovoljnosti. Zdaj pa je dosta, in žal bi mi bilo, ko bi se me še kdaj dotaknila (energično), kajti braniti bi se ti ne smela, morala bi ti torej ubežati; pa bi ti rajši stregla, kadar ne boš mogla več hoditi. Srdana: (sejoka skoraj po otročje) Da, da, to' moraš tudi; kajti drugega nemam nič na svetu, kakor tebe. Stana: (jo prime za roko, ter ji jo krčevito stresa). Usmili se me torej, babica: daj mi naj debelejšo-obleko, samo da bo čista pa cela, da ne bom raztrgana hodila. Srdana: (zopet vsa poprejšna). Je uže tako prav, kakor je: lišpanje ti je pahnilo mater v pogubljenje, očeta v grob. (Slovesno.) Le potrpežljivo nosi te cunje; boljše je, da te sramote, nego da te zapeljejo, cvrček! meni se zdaj mudi: v Boričevo, Stana: V Boričevo? Se danes? — Pa vas ne bo pred polunočjo domov, babica! 53 Srdana: (grede vesela). Pa nese denar, svital .-denar. Le vlezi se, kadar se ti bo zdelo uže prepozno. (Uže na brvi.) Pa lepo zravnaj praznično obleko, da se ti kaj ne poškoduje, čuješ ? Dobro Spavaj ! (Gre čez most ter zgine za skalami.) Stana: (stoji nepremaknena, ter gleda za njo). Praznično obleko! (Prime predpasnik.) Praznično ..obleko! (Bridko.) Ha, ha, ha! Jo bodem uže lepo uravnala (si odtrga predpasnik.) Zlobna Milunka te ne sme več psovati, da si čarovniška zastava. (Raztegne jopo, ki mora biti na prsih odpeta ter jako nrno zleze iz rokavov, govorč:) Več ne bodo cukali za to grdobo. (Modri robec strga raz sebe.) Zopet hočem .zlesti V stare cape. (Teče proti ozadju na brv ter zmeče obleko v vodo.) Na! na! le plavajte doli proti Boričevemu ter vzemite seboj bolest in sramoto, ki ste jo pripravili njemu in meni. (Pod jopo ima belo srajco s kratkimi rokavi, tako, da je kostum čeden; od prejšnje obleke ostane samo krilo.) Ah! ko hi tudi kesanje moglo iti z vami, ki me trpinči! (Začne se jokati, pokrije obraz z obema rokama ter 2>ridko stoka; hrbet ima obrnen proti Sobinu.) 54 Drugi prizor. Prejšnji, Sobin (klobuk na glavi, palico v roci, temn