Prvi predgovor k novim volitvam. Uže pol leta se govori o novih volitvab za deželui zbor. Ljudje so povsod iznemirjeni in nestrpljivo pričakujejo zvedeti itnena novih kandidatov, kutere jim bodo jibovi voditelji priporočili. Odkod ta nernir, ta nestrpljivost? Morebiti se veselimo novih volitev? Gotovo ne! Vsaj verno vsi, zlasti slovenski kmetje, kako drage, sitne in mučne da 80 naše volilne borbe. Ne veselje, marveč s i 1 a je uzrok našej nestrpljivosti. Narodi komaj 6akajo, da bi ob priliki novih volitev zopet zamogli svetu povedati, kako neizmerno trpijo pod vladarenjem tako zvane ustavoverske liberalne neniške (pii nas nemškutarske) stranke v avstrijskih in jene zaveznice liberalue-magjarske strafike vogerakib deželab. Sila kola loma, sila tirja, da l.judje, zlasti kmetski, dajo 8lovo poslancem, ki so jim toliko strabovitih bremen naložili in toliko nepovoljnib, jihovim koristim nasprotujo6ih, naredeb izmislili. Kako opravičene da so te želje, to naj pojasni sledeči sestavek, posnet po glasovitein listu: ^Finanzielle Fragmente". Žalostno za Avstrijo je pričelo I. 1877. in še bolj žalostno je končalo. Ni6 se ni zboljšalo, vse pa sbujšaln. Obrtnija strada, kupcijstvo peša, kmetijstvo propada. Naša vlada si prizadeva obraniti svojo liberalno-nemško (ustavoversko) stranko;1 vso svojo mo6 obrača na to, kako bi mogo6e veliko dace nabrala, da bi di žavno goapodarstvo nadaljevala kakor dobro in slabo njej je ravno mogoče. Se niti dobra letina na Ogerakem, ne bližnja vojska na Turškeni se ni porabila nam v korist. To so zakrivili večjidel Magjari, kojim je pa ravno zarad popustljivosti našib ministrov toliko greben vzrastel, da še sedaj ne vemo prav, kaka bo nova nagodba z ogerakimi deželami. Zavolj hudih sku^enj z magjarakimi in židovskimi trgovci ali rliferanti" so veliki kupci zrnja začeii izostajati iz Nemške in Svicarske ter v Rumunijo in na Rusko zabajati in vsled tega pada zrnska cena po vsej Avstriji. Lani bi bili naši ljudje lehko veliko milijonov zadlužili pri rusko-turškej vojski. Vendar turkoljubni Magjari so nasim zaprli meje in torej so Nemci, Augleži in še celo Arnerikanci največ baska imeli. Nemci so od Rusov, Angleži od Turkov, Amerikanci pa od obeh veliko milijonov zlatov spe6ali, mi, najbližnji sosedi, pa nič! Najuesrečniše upliva nasa sedanja politika na državno denaistvo !/ili nfinance". Ko bi naši pa ogerski ministri si čaka vzeli in številke državnega dolga natancnije pdegledali, ne upamo sicer, da bi ministrovanje odlAžili, pač bi pa jim sila vro6e moralo poatati, ce bi pomislili, kako bo enkrat zgodovina o njihovej politiki sodila. Le potnislimo, koliko dižarnega dolga so imele: koncem 1. 1876. koneom 1. 1677. in torej naraščaja avntr. dežele: 3,036.551.296 fl. 3,132.301.838 fl. 95,750.542 fl. ogersk. deže'e: 673.615 000 fl. 778,615 000 fl. 105.000.000 fl. Skup 3,710,166 296 fl. 3,910.916.838 fl.200,570.542 _".' Navedene številke natn torej popričujejo stra-  hovito prikazen da so naši ministri, se ve z do- voljenjem poslancev svoje ustavoverne stianke, aamo v enein letu že itak grozno veliko breme državnih dolgov, katerim moramo davkeplacilci za obresti akrbeti, pomnoHM za celib 95,750.542, ogerski ministri pa za 105,000.000 fl. tedaj skup za 200,750.542 fl. Te številke so tako silne, da  bi zamogle vsakega ministra potreti. Za božjo voljo,  v enem letu sred niiru so nam državni dolg po-  množili za ve6 kakor 200 milijonov goldinarjev!! Ko bi ministri Bruck, Larisch, Beke bili kaj takega  storili, liberalni dunajski listi bi zagnali neizmeren brup, a sedaj — mo]6ijo. Še niti o tem nib6e ni6  prav ne črbue, da bodo naši ustavoverui ministri letos zopet vzeli na poaodo 110 milijo- nov, ogerski pa 150 niilijonov, tedaj skup 260 milijonov. Naš finančni minister je sicer večkrat obecal, da bo kmalu boljše, vendar neizprosljive številke narobe kažejo. Kam pa za- dolženo posestvo, zadolžena hiša pride, to vsakdo dobro zna. Kdor tedaj našo milo Avstrijo ae le nekoliko ljubi, komnr se preobloženi davkeplaeilci še kaj usmilimo, ta naj sedaj ob času novib voli- tev trdno segne enako mialečeoiu prijatelju v roke, da pouiaga povsod podreti tako zvane ustavoverne, nemško-liberalne ali nemškutarske kandidate (Verfassungstreue itd.), kakoršen je na primer znani g. Seidl. Kajti ravno toti ustavoverni in nemškutarski poslanci so do sedaj imeli večino, iz njib sredine so vzcti 8edanji ministri, ravno ti poslanci so izmislili toliko novib neizmerno dragih naprav in državnib stroškov, da so ared 121etnega miru dače neizmerno napeli, obrt, kupčijo in kmetijstvo poškodili in celo Avstrijo v grozne dolgove pogreznoli. Kdor torej stare dačne svoje knjižice pred 18 ali 6 leti primerja z lanjskimi, kdor ae zraven pomisli, da je vladujoča ustavoverna - liberalna stranka samo v 2 letoina celej Avstriji državni dolg pomuožila za 460 milijonov, ta bo težko avoj glas dal Seidlu in od njegovih tovariaev postavljenemu kandidatu g. Seederju. Kajti prvi neče, drugi ne more pomagati. G. Seidl je ustavoverec z dušo in tele8om, g. Seeder pa je c. k. uradnik in kot tak odvisen od ustavovernih ministrov. To je naš prvi predgovor k novim volitvam; drugi bo prvemu podoben in pokazal, kako slabo je ustavoverna stranka gospodarila v deželnih zborih!