Koncert in projektni dan na Škofijski g/mnaziji Vipava ^ Z oktetom Castrum po Avstraliji . Stoti rojstni dan Tilke Mikuš V soboto, 10. aprila 2010, je praznovala 100. rojstni dan Tilka Mikuš iz Budanj. Rodila seje na Nanosu v družini Pižent, pri Bajcovih, kjer je bilo 9 otrok. Življenje na kmetiji ni bilo lahko. B e z desetimi leti je odšla od hiše M služit kruh kot pestema in pasti-JT jfrica na večje kmetije po Nanosu. Ko je imela 20 let, je odšla v Vipavo služit kot gospodinjska pomočnica in nato z družino, pri kateri je službovala, v Ljubljano. Kot sama pove, je v Ljubljani na neki veselici spoznala »budanjskega fanta«, ki ga zaradi njegove vztrajnosti ni mogla zavrniti, in je postal njen mož. Po poroki, ki ji je ostala v zelo lepem spominu, saj je bilo veliko svatov in so plesali vso noč, se je preselila v Budanje. Mož je delal kot zidar, ona pa je gospodinjila in skrbela za hčerki. Sedaj živi skupaj s starejšo hčerko Valentino. Kot pove, je še vedno dobrega zdravja, vse jo zanima, rada bere in opravlja hišna opravila. Zelo rada občuduje naravo, zato se vsak dan dopoldan in popoldan odpravi na kratek sprehod v naravo. Ker je to prva slavljenka stoletnica v Budanjah, smo v Območnem združenju Rdečega križa Ajdovščina v sodelovanju s Krajevno skupnostjo Budanje pripravili prijetno presenečenje. Na predvečer praznovanja so ji podoknico zapeli vaški fantje, vokalna skupina Šumljak. V soboto ob 16. uri je bila v farni cerkvi darovana sveta maša, ki se jo je udeležilo veliko sorodnikov, prijateljev in znancev. Ko seje slavljenka z druščino vrnila domov, so jo kmečke žene pričakale v narodnih nošah in ji pripravile dobrodošlico z domačimi dobrotami. Nato jo je s peto pesmijo presenetil moški pevski zbor iz Podnanosa, v katerem prepeva tudi njen nečak Jože. Kot prvi ji je izrekel iskrene čestitke in ji voščil predsednik Krajevne skupnosti Budanje Zmago Krašna, ki ji je v spomin na mlada leta podaril veliko fotografijo njene rojstne hiše na Nanosu. Čestitke s šopki cvetja so ji izrekli tudi župan občine Ajdovščina Marjan Poljšak, predsednica OZRK Ajdovščina Vera Kodrič in podpredsednik Društva upokojencev Ajdovščina Vinko Curk. Učenci Osnovne šole Šturje - enota Budanje pa so ji pripravili prisrčen kulturni program in ji izročili ročno izdelano čestitko s podpisi vseh učencev in učiteljev na šoli. Ob zaključku pa so ji zapele še pevke pevskega zbora Večernica iz Društva upokojencev Ajdovščina. Srečanje je bilo zelo prisrčno in ganljivo. Slavljenka ni pričakovala toliko obiskovalcev in takega programa. V začetku je bila skoraj brez besed, nato pa je odgovarjala na vprašanja novinarke Primorskih novic Alenke Tratnik o njenem življenju in dogodkih v mladosti, tako da smo se vsi prav prijetno nasmejali. Ob stoletnici rojstva teti Tilki vsi skupaj še enkrat čestitamo ter ji želimo dobrega počutja in še veliko lepih in varnih sprehodov. Vera Kodrič, predsednica OZRK Ajdovščina Alpe Adria Art Razstavo po tod tem imenom v Bruslju (na odboru regij) je slovenski minister za regionalno politiko Henrik Gjerkeš slovesno odprl v torek,13. aprila. ogodek je po poročanju medijev ■ privabil veliko število obisko-JL-^ valcev, kar je lepo priznanje za Pilonovo galerijo. Razstavo so namreč v ajdovski galeriji pripravili ob 30. obletnici medregionalnega kulturnega di- aloga. Pilonova galerija je namreč med leti 1983 in 1999 organizirala deset poletnih likovnih kolonij, ki so potekale v prvinskem okolju Vipavskega Križa. Ideja o koloniji se je, značilno za takratni čas odpiranja kulturnih meja v Evropi, izoblikovala kot srečevanje domačih in tujih umetnikov, njihov izbor pa je bil praviloma opravljen med ustvarjalci, ki so delovali znotraj dežel skupnosti Alpe - Jadran. Med umetniki, ki so sodelovali na tem projektu, je več takih, ki so sami - življenjsko ali umetniško - prekoračili deželne in državne meje znotraj prostora Alpe - Jadrana: nekateri so študirali v znamenitih šolah v tujini, drugi so se po končanem študiju preselili v druge dežele, nekateri pa so že kot otroci odšli v druge kraje, kjer so odraščali. Med udeleženci kolonije so bili tudi umetniki, ki pripadajo slovenski manjšini v sosednjih državah, in ki so s svojim delovanjem med deželo rojstva in matično kulturo dobesedno tkali osebne in poklicne vezi znotraj celostnega skupnega prostora. Za razstavo v Bruslju je kustosinja dr. Irene Mislej izbrala dela 32 avtorjev, ki umetniško in estetsko pripadajo različnim smerem - od visokega modernizma do odmevov v duhu pop - arta, novega krajinarstva in prostorskih kompozicij. Dodali so več fotografskih spominkov za doživete trenutke srečevanja in ustvarjanja, ki jih je vseskozi vestno beležil Primož Brecelj. rl Filip Terčelj Mirsada Begiča »Iz podzavesti iz čiste duše umetnik dvigne iz sebe kot dragulj svojo kontemplacijo, svoje spoznanje, jo v materializirani formi poda v dar sodobnikom za prenašanje na nadaljnje generacije.« Zemljepis in pinela ■' ružbi za avtoceste v I ^Republiki Sloveniji, tej naši tako opevani ustanovi, sem dolžan zahvalo, ker me je razsvetlila, razširila moja obzorja in vedenje o naši dolinici. Čeprav je bil zemljepis v šolah moj omi ljen predmet, pa priznam, da ob Vipavi, Hublju, Beli in mogoče Jevščku, nisem poznal vseh ostalih veletokov, ki napajajo reko Vipavo. Zdaj vem za vsako grapo in to na pregleden, belomoder na čin. Kdo bi si mislil, da je potok, ki teče skozi Duplje, Dupeljski potok. In oni iz Kožmanov Kožmanski potok. Turist, ki se vozi po hitri cesti, tako dobi vtis, da je Vipavska dolina naj bolj vodnata daleč naokrog, pa se čudi, da ne vidi riževih polj. Da bi se tujim mimovozečim kaj globje zasidrala imena vodotkov tudi ne gre pričakovati, na Puščavcu in Skrivšku si bi polomili jezik in še prebrati ne bi utegnili imen do konca. DARS pa pri vsem tem še ni bil dosleden - pri Šumljaku bi moral dodati Budanjski ali vsaj Šumljak II, kajti nedaleč navzgor, na Rebrnicah jc še en Šumljak, loziški, ki je s pitno vodo napajal Vrhe in se izliva v Močilnik. Čeprav ne gre prezreti izobraževalnega vidika novopostavlje-nih tabel na hitri cesti, pa to stane. Vem, kaj boste rekli - kaplja v morje v milijardnih Darsovih programih - toda časi so taki, da za nepotrebnosti danes ne frčka-mo svojega denarja. Razkošje pač stane - takšno razkošje imamo ob vožnji po hitri cesti skozi dolino, saj si lahko privoščimo, da ponoči vozimo z dolgimi lučmi, ne da bi nam na oni strani 'blendaii'. Na drugih avocestnih odsekih tega pač ne doživimo. Za zdaj pri nas še, toda po nekaj takšnjih burjah bo zaščita pred lučmi med pasovoma že hudo škrbasta. Kdo si je, na najbolj vetrovnem mestu na svetu, zamislil tiste zelene plastične ploščice, ki jih burja kot za šalo odlomi? Morda projektant Janez Šenk? Vsaj nekdo je s tem zadovoljen, namreč Zmago Petrič - njegovo podjetje ima dolgoročno preskrbljeno vsaj eno delo. Sem pa Zmagota zadnjič na Planini, ob pokušini pinel, pozabil vprašati, če je Šenka (?) kdaj povabil v svoj hram. je bila debata okoli kapljice pač preveč živahna, njegova pinela in vzorci ostalih enasjtih vinarjev pa preveč opojni... (stran 4). E. Pelicon DOGODKI RUBIRfcS ^ »'.CENTRAL t’Jeurope # COOMSATINC TOR SUCCCSS Šolsko tekmovanje v okviru projekta RUBI RES Razvojna agencija ROD je v lanskem letu pristopila k mednarodnemu projektu RUBIRES - Rural ■ Biological Resources. Projekt, v katerem sodelujejo partnerji iz Avstrije, Italije, Madžarske, Nemčije in Slovenije, predstavlja dobro odskočno desko za ekološko delovanje posameznika in širše družbe, saj spodbuja rabo energije iz obnovljivih virov. Projekt se osredotoča na različne možnosti pridobivanja energije iz virov biološkega izvora, kot je npr. les, slama, tropine, rožje, oljna repica, ipd.. ▼'okviru projekta bodo analizira-%/ ne potrebe izbranega območja, T kot tudi biomasa, ki jo le - to ponuja, preučene in racionalizirane bodo tudi poti, po katerih ta biomasa potuje do končnega uporabnika. Ena izmed projektnih aktivnosti je tudi tekmovanje učencev 8. in 9. razredov na izbranem območju posameznega partnerja. K sodelovanju smo povabili vse osnovne šole na območju občin Ajdovščina in Vipava, od šestih šol so se odločile sodelovati tri, in' sicer Osnovna šola Danila Lokarja Ajdovščina, Osnovna šola Otlica in Osnovna šola Draga Bajca Vipava. Aktivnosti, ki so se začele izvajati konec lanskega leta, se počasi zaključujejo, naloge so že izdelane. Naloga učencev, ki jih je skupaj 26 in so razdeljeni v 11 skupin, je bila pripraviti izdelek, ki je narejen iz biomase, način koriščenja biomase, prav tako pa so učenci morali dokumentirati izdelavo svoje naloge, od nastanka ideje do končne izde- lave. Aktivnost se bo zaključila s predstavijo izdelkov na odprtem šolskem tekmovanju, ki bo v sredo, 21. aprila ob 15.30 uri v prostorih Območne obr-tno-podjetniške zbornice Ajdovščina (Vipavska cesta 4, Ajdovščina). Po koncu tekmovanja bo razglasitev zmagovalne ekipe. Skupina, ki bo na tekmovanju dosegla največ točk, bo nagrajena z obiskom Nemčije, vsi ostali udeleženci pa bodo nagrajeni z obiskom podjetja Pipistrel d.o.o. iz Ajdovščine. Na tem mestu bi se želeli zahvaliti g. Ivu Boscarolu za sodelovanje in podporo projektu. Vsak izmed tekmovalcev bo prejel potrdilo o sodelovanju, člani zmagovalne skupine pa tudi priznanje za osvojeno prvo mesto. Učenci imajo torej dovolj razlogov za udeležbo. Prepričani smo, da se bo tekmovanje odvilo po pričakovanjih in v zadovoljstvo vseh udeležencev. Na snidenje na šolskem tekmovanju! Patricija Štor, koordinatorka projekta »M *E m ju .3 4-* 1 ' ! sti, ki bodo morali upoštevati tudi vra^' lo kreditov! Torej tisti, ki bodo ( bom*’ ! morali kredite tudi vrniti! Predsedst^ OOSDAjdovšči# Z oktetom Castrum po Avstraliji Melbourne Prvo in po formalni plati celo najpomembnejše dejanje gostovanja okteta Castrum v Avstraliji, torej na dvodnevnem festivalu slovenske kulture v društvu Ivan Cankar v Geelongu, seje končalo v poznih urah nedeljskega popoldneva. Vrnili smo se v 'naš' hotel v Melbourne, ki je ležal na dobri strateški točki, namreč tik ob zadnji postaji tramvajske proge, ki je peljala v najožje središče mesta. 'T^ljub temu, da je bila nedelja 1^ in gneče na tramvaju, ki tudi A^Ldandanes ostaja zaščitni znak Melbourna, ni bilo, je vožnja trajala 'elih 45 minut. Bila pa je nadvse pouč-ta, saj sva s soprogo lahko spoznavala, kako se je mesto skozi zgodovino širilo iz-jedra navzven, kakšne dejavnosti in katere narodnosti so določene predele obvladovale (seveda v obratnen/ vratnem redu, od danes pa proti koncu 19. stoletja). Pretežno nizke stavbe nekdaj f^neinbne ulice Sydney road, nekako v st'h ameriškega divjega zahoda, le da zi-dane, so imele v nadzidkih izrisane tako Lot letnice nastanka. Izmenjevali so se indijski, turški, grški in italijanski Predeli, dokler se niso stavbe sunkovito Mignile - gozd nebotičnikov je nazna-rjal središče mesta, ki leži ob reki Yarra. prehod po nabrežju je razkril urejeno ta zanimivo arhitekturo, ki je, kljub čemernemu vremenu, dajala sicer velemesten, toda zelo prijeten in prijazen vtis. Kasnejši vzpon na najvišjo stavbo južne poloble, Eureko, je pokazal, da so snovalci mesta pustili ogromno prostora nepozidanega, za drevje in parke. Izven območja visokih stavb, predvsem pravo- kotnika, kjer so vse banke in prestižne trgovine, prevladuje nizka pozidava. Prostora je bilo pač dovolj in zaradi takšnega načina gradnje se je mesto sčasoma raztegnilo na vse strani in je danes dolgo 100 kilometrov, za primerjavo - od Nove Gorice do Ljubljane! Kljub temu je središče mesta tudi popolnemu tujcu takoj obvladljivo. Med moderno arhitekturo vzbujajo pozornost le še tri stare stavbe - železniška postaja v francoskem duhu, anglikanska katedrala in Forum, precej eksotičnega, vzhodnjaškega videza. Ob levem nabrežju reke so ^ta 2001, ob obletnici avstralske državnosti, postavili arhitekturno zelo drzne, modernistične kubuse, kjer imajo sedež v glavnem kulturne ustanove in okle- pajo Trg federacije, prizorišče številnih dogodkov in kjer se družijo predvsem mladi. Ob reki navzdol proti ustju si sledijo športni objekti, največji avstralski stadion za nam še vedno nerazumljeno igro kriket, ki sprejme skoraj 100.000 gledalcev, pravkar končujejo sodoben stadion za nogomet, seveda pri ogledu tega predela mesta ne boste zaobšli znamenite Rod Laver arene, kjer se najboljši tenisači sveta borijo za prvi grand slam sezone. Nižje doli, v Albertovem parku, je še dirkališče formule 1. Obsežen kompleks predstavljajo še muzeji, galerije, tudi univerze, ogleda vredna sta seveda tudi tržnica z milijoni spominkov in vsakršne robe, pa tudi živahna kitajska četrt. Ob reki navzgor leži še akvarij z morskimi psi konkretnih velikosti in velikanskimi morskimi biči, ki čez steklene kupole drsijo,obiskovalcu nad glavo. Večino vseh teh znamenitosti lahko turist brezplačno obkroži, bodisi z avtobusom ali muzejskim tramvajem in se v skladu s svojim časom odloči, katere bo spoznal pobliže. Utripa mesta pa ne določajo stavbe ali muzejske zbirke, pač pa prebivalci in njihov način življenja. Tudi v najbolj poslovnem delu ni tistega hitenja in živčnosti, kot smo ji priča v evropksih velemestih - čeprav je ljudi veliko, pa vlada nekakšna sproščenost, lahkotna živahnost. Ogromno je lokalov in lo-kalčkov, izbira hrane pa je neverjetno pestra - ni je nacije, ki ne bi imela re- stavracije s svojo hrano, pri čemer na splošno seveda prevladuje azijska kuhinja. Med obveznimi kebabi in picami se v lokalih s hitro hrano znajde tudi - kranjska klobasa, ki jo oglašujejo na kratko - kraiska! Multikulturnost mesta (in Avstralije nasploh) je dejstvo, ki jo tudi zavestno negujejo in spodbujajo. Zanimivo - v Melbournu je največ prebivalcev s priimkom Smith, na drugem mestu pa je že vietnamski Nguyen. Največje ljudsko rajanje v Melbournu je festival Moomba - prirejajo ga od leta 1955, ko so dokončno razrešili oskrbo mesta s pitno - zato se dogaja v vodi in na vodi. Cel vikend se parki na obeh obrežjih reke spremenijo v eno samo velikansko zabavišče, na reki pa se podijo smučarji in drugi akrobati, ki s svojimi vragolijami jemljejo množici dih. Imeli smo srečo, da smo bili v Melbournu ravno v času festivala, pa tudi nesrečo, kajti tokrat je bila Moobma še bolj v znamenju vode, namreč dežja. In tu nastopi zanimiva zgodba - ker smo prišli iz Ajdovščine, kjer je bilo v zadnjih treh mesecih ogromno padavin, se je ta mokra tradicija nadaljevala tudi v Avstraliji, kjer pa je, nasprotno, letos vladala suša. Menda pravega dežja ni bilo že štiri leta, z lanskimi požari, ki so opustošili obsežna območja okrog Melbourna. O razsežnostih požara in z njegovimi-posledicami smo se lahko na lastne oči prepričali. No, deževati je začelo že prvi dan po našem prihodu in prvi teden ni bilo dneva, da ne bi bolj ali manj padalo. Avstralci, ne glede na poreklo, so bili torej z našim prihodom zadovoljni že v startu. No ja, dežja je bilo še celo preveč, saj je voda zalila nekatere ulice v mestu, hkrati pa je v pasovih razbijala še toča. So se pa napolnili zbiralniki (so tudi priljubljena izletniška točka), v hribovitem zaledju Melbourna, ki so v zadnjih sušnih letih padli na vsega 30 odstotkov zmogljivosti. Za primerjavo - akumulacijsko jezero za ČHE Avče na Kanalskem vrhu se ponaša s prostornino za dobra dva milijona kubikov, zbiralnik za Melbourne pa je kar 50 - krat večji. Kako tudi ne, saj se mesto hitro širi in ima že več kot štiri milijone prebivalcev. Zaradi suše so uvedli celo par - nepar, le da pri zalivanju vrtov - ob torkih in četrtkih lahko zalivajo hiše s parnimi hišnimi številkami, na lihe dneve pa hiše z lihimi številkami. Nasploh pa je doma prepovedano pranje avtomobilov in ker se Avstralci tega držijo, imajo veliko dela avtopralnice, ki so številčne posebej po predmestjih. Našim gostiteljem smo zato predlagali, naj nas, ko bodo spet imeli hudo sušo, le pokličejo! Po ogledu zbiralnikov smo se na naš prvi prosti dan odpeljali v živalski vrt - v velikem pričakovanju snidenja s kenguruji, koalami in drugimi živalmi, ki so tako drugačne od vseh ostalih. Strokovnjaki namreč pravijo, da avstral- ska celina ni bila nikoli del ostalega dela kopna, ki je bilo nekdaj med seboj povezano, zato se je rastlinstvo in živalstvo v Avstraliji razvijalo povsem po svoje in zato takšna različnost. Zelo pregleden živalski vrt je zares postregel z vso pestrostjo tamkajšnjega življa - videli smo praktično vse, poleg kengurujev, ki smo jih lahko krmili, zaspanih koal, smo lahko občudovali emuje, kljunaše, veliko število plazilcev in raznobarvne ptiče, debelušnega in sipmatičnega vombata, krvoločnega tasmanskega vraga, dinge ... Toda opazovati živali za ograjo ali steklom je eno, drugače je, če žival srečaš v njenem naravnem okolju. Roberti Stegovec se je na eni izmed voženj zazdelo, da je v krošnji drevesa videla koalo - oba minibusa sta se sunkovito obrnila - in res, v rogovili evkalipta je res dremala ena sivkasta in puhasta krogla, ki pa jo je naše navdušenje in škljocanje aparatov očitno predramilo in nam je naklonila nekaj svojih lenobnih akrobacij. Kasneje nismo opazili nobene koale več, očitno evkalipti niso bili prave vrste, saj je koala izbirčna in se hrani samo z eno od kar 300 vrst evkaliptov. Kar se živalstva tiče je bila še bolj doživeta prigoda s pingvini - Avstralci jo oglašujejo kot parado pingvinov. Na Filipovem otoku je na skrajnem južnem rtu gnezdišče nekaj tisoč pingvinov, ki imajo bivališča izdolbena v zemljo. Te luknje, razpršene po obsežnem območju, smo v poznem popoldnevu sicer opazili, nismo pa vedeli, da v vsaki ždi ali spi mladič pingvina. Večerno dogajanje nam je odprlo oči. Toda dotlej smo namreč kar nekaj časa zmrzovali na hladnem vetru, na tribunah, tik ob peščeni plaži zaliva, zgrajenih prav za turistični ogled promenade. Na jugu Avstralije piha hladno z morja, z juga, medtem ko topel zrak prihaja s celine, od severa. No, zgodba je takšna - starejši pingvini se s kopna že zarana podajo v morje in vse do trde teme lovijo daleč naokrog ribe, ki jih v svojem prebavnem traktu prinašajo svojim mladičem. Toda ritual prehoda iz vode na kopno je nadvse zanimiv, celo zabaven. Najprej se v plitki vodi pojavijo glavice pingvinov, vse več jih je in prvi že priracajo iz vode, toda kdo ve zakaj, morda tudi zaradi galebov, se vrnejo v vodo, ali pač čakajo zamudnike, da bo druščina večja. In tako se na mivki zbirajo v vedno večje gruče, pa se spet poženejo v morje in spet in spet, tudi desetkrat in več. Končno zberejo dovolj korajže, da se zapodijo čez plažo in po dvajsetih metrih čistine dosežejo bolj varno travnato površino, kjer jih že nestrpno čakajo vreščavi mladiči. Bolj uspešni ribiči pri tem, s svojimi zaobljenimi trebuščki, vidno zaostajajo. Toda presenečeni smo bili nad velikostjo teh ptičev, saj smo iz filmov vajeni velikih, antarktičnih pingvinov, avstralski pa so majceni, visoki vsega 37 cm in praktično niso višji od svojih lačnih mladičev. Toda s tem predstave še ni konec, najbolj čustven del šele pride - mladički namreč s presunljivim vreščanjem pre- ventivno žicajo’ vsakega prinašalca, da bi le dobili hrano, saj se lahko zgodi, da starš sploh ne pride iz vode, kajti ping-vinčki so lahek plen tjulnjev, ki živijo na bližnjem otočku. In tako se odrasli pingvini, ob prerivanju in celo ravsanju, počasi prebijajo do svojih gnezdišč daleč v notranjost in to lahko traja celo noč. Vse to se dogaja pod diskretno svetlobo prav v ta namen postavljenih reflektorjev. Motijo pa jih bleskavice turistov, in ko se, kljub izrecni prepovedi, skrivoma pripraviš za fotko, te po hrbtu potreplja varnostnik ali varnostnica v civilu: »Ej, mister, don't!« Edvard Pelicon (nadaljevanje prihodnjič) O jBISUN OLAR,J^-^ Porjaveti hitro in varno - je mogoče! Zakorakajte v poletje z lepo zagorelo poltjo, ki vam jo bo vsak zavidal. Obiščite nas in se razvajajte v visoko kvalitetnih solarijih rgoline. Za lepšo in obstojnejšo porjavelost Vam je na voljo kolekcija profesionalnih krem -unActio za nego Vaše kože pred in po sončenju. S pestro izbiro krem in ostalih artiklov profesionalne znamke ;Croma pa lahko Vašo kožo razvajate in si zagotovite profesionalno nego kar doma. )\jl asP^CnJ/ Petič s pinelo o pineli n\ MLINOTEST Na Planini je bil velikonočni ponedeljek že petič v znamenju pinele. Priznani vipavski vinarji so namreč nredstavili svoja vina, ki so jih iztisnili iz te avtohtone sorte. Poleg vinskih strokovnjakov so pinele okušali tudi vinoljubi od vsepovsod, s svojo prisotnostjo in nagovorom pa jih je počastila tudi slovenska vinska kraljica Andreja Erzetič, medtem ko je Boris Jež prebiral odlomke iz del Matije Vrtovca. Svoje pinele je na ogled in v pokušino postavilo dvanajst vinarjev. neprevretega sladkorja in morda s tem doseči še polnejši pookus. Sicer pa ima vsak vinar svojo vinsko filozofijo in seveda tudi drobne skrivnosti. Kakorkoli, druženje s pinelo in ob pineli je na Planini vsekakor okrepilo zavedanje o žlahtnosti in bogastvu te sorte. To pa je bil tudi osrednji namen dogodka, ki so ga s svojimi pinelami oblikovale vinske hiše Batič, Božič, Ferjančič, Fortunatov hram, Furlan, Guerila, Jamšek, Miška, Svet Martin, Štokelj, Tomasvin in Trta. [aressoeži Tfc tT ed starimi sortami vinske trte, |%/l značilnimi za Vipavsko doli-.1.T Ano, ima ob zelenu svoje častno mesto tudi pinela. Globalizacija je v naše kraje pred desetletji sicer zanesla nove, modne, vinske sorte, ki so avtohtone trte postavile na stranski tir, pinela pa je uspela 'preživeti'. Najbrž zato, ker so naši vinogradniki in vinarji znali ceniti njeno dobro kapljico s prijetno cvetico in aromo. Je pa res, da so jo izpodrinile sorte, ki so odpornejše na sivo grozdno plesen in bakterijski ožig, kar je temnejša plat pri vzgoji pinele. Drugače je pinela vzdržljiva sorta, ki dobro prenaša poletno pripeko, tudi burjo, všečna pa so ji visoke lege in lahka zračna tla iz laporja in peščenjaka. Njena značilnost so gosti brsti, kar je treba upoštevati pri rezi in puščati krajše šparone. Katere so najboljše vzgojne oblike, s koliko puščenim očesi jo je še primerno obremeniti in o vseh drugih vinogradniških prijemih pri vzgoji pinele so izmenjevali izkušnje na Planini tako vinarji, kot na pokušini močno zastopana stroka in tudi številni ljubiteljski obiskovalci. Namreč, v pokušino ponujeni vzorci so se med seboj tudi precej razlikovali, zato se je med pridelovalci in vinoljubi razvila živahna razprava, kdo je najbolj zadel bistvo vina pinele, ki naj bi se po teoriji odlikovalo po svoji svežini (na račun nekoliko višje skupne kisline) ter po svojevrstni cvetici in aromi, ki se je ne da primerjati z nobenim drugim vinom. Slišati je bilo, da je vsebnost višjih kislin moč ublažiti z rahlim ostankom Vas mikajo slastni sveži cmoki? Mmmm ... marelični, slivovi ali skutini j oiehi? Tako zelo sveži in odlični so, da se vam bo zdelo, kot da vasje z njimi poc, Idjal a babica. In ne iščite)ih v zamrzovalnikih ke, jih tam lesne boste naši,. Čakajo vaš hladilnikih,zatokersosveži žai, DIVITA. PRVOVRSTNI svež/ CMOKI IZ MLINOTESTA. Spomladansko čiščenje skladišča Vse sobote v Aprilu Stoli že od 5€, vrata kuhinjskih elementov že od 2€, mize že od 1 0€, S tem kuponom 1 (en) stol gratis! i Sobotni akcijski urnik: 8.00-12.OOh V LIPA Outlet najdete veliko število eksponatov kuhinj po izjemnih cenah. Salon Lipa Outlet pom - pet 10.00h-17.00h since 1913 mnenja Dragica Čuk Novak ' mag. Lejla Irgl Abusus non est usus, sed corruptela. Zloraba ni uporaba, ampak pokvarjenost." b gledanju zadnje Tarče na na-■ cionalni RTV, ki jo je briljan-\jr tno vodila gospa Lidija Hren, ■em se spomnila zgodbe, ki mi jo je o zadnji ceste iz Mrzle rupe čez Govce -o Trnovega že pred leti pripovedovala nama, o delavcih, ki so za potrebe itali--nskega kapitala delali vse dni od jutra -o večera, tudi vse nedelje, v strahu, da ndo izgubili delo, doma v napol podr-3 bajtah so jih čakali lačni otroci. Ko - bila v jeseni cesta končana in bi go-?odar moral izplačati težko zaslužene ■e, ga je vzela noč. »Bolje bi bilo, da bi 'gabili službo pri cesti, bi vsaj kje dru-šk zaslužili kakšno liro«, je pripoved ' ončala mama. Ob stavbi, ki smo jo lahko videli na v isti oddaji, v kateri stanuje-0 £ratanke plastičnih cevi...), del tega, kar ' ostalo za 'lopatami', ki so nam skrajni pot proti prestolnici in prebivalcem odnanosa po'vseh teh letih zagotovile ■oveka dostojno življenje, brez prekomernega hrupa. Vse lepo in prav, ampak, aj je ostalo za izvajalci? Pravo pravcato 'netišče, lahko bi zapisal: »Kjer se osel alja, tam dlako pusti!« Morebiti pa v ogodbah niso zapisali, da je potrebno za seboj počistiti. No, pa preidimo k srčiki 'Eko anekdo-- Sam se dnevno sprehajam s svojim irinožnim prijateljem po okolici famozne hitre ceste po Rebrnicah. Namesto -a bi užival ob spomladanskih cvetkah, 0 me po okolici zaselka Dobrava spremljale smeti, ki so ostale za gradbinci, er ni kazalo, da bi jih kdo odstranil, sem jih sklenil pobrati sam - tu plastenko, pločevinko, tam kos polivinila, v grmovju embalažo od maziv za delovne stroje - in vreča je v hipu polna. O stanju obvestim župana Občine Vipava, ki me pomiri z napovedano akcijo Očistimo Slovenijo v enem dnevu. Potem pa na TV zasledim prispevek o čistilni akciji v Mariboru (20. marca), ko so čistili obrežje Drave, pa 27. marca o čistilni akciji v Kranju. Zakaj pa oni ne čakajo na 17. april? Zdrava pamet pravi, da pomlad ne bo čakala na ta datum -takrat se bo rastlinje že dodobra razraslo in skrilo marsikatero 'porkarijo', ki jo je neosveščen človek, tebi nič meni nič odvrgel. Pa se ponovno odpravim v akcijo, nadaljujem, kjer sem poprej končal, pri borovi oazi ob bivšem priključku na HC oziroma odcepu za strelišče Mlake. Iz jarka sem zmetal 212 plastenk, kup pločevink, embalaže maziv, stiropor, polivinil, vsega skupaj 13 vreč smeti in še za zabojnik kosovnih odpadkov. Med pobiranjem konzerv, tetrapakov, plastičnih lončkov sem lahko razbral, s čim so si delavci krotili lakoto, kot tudi s čim so si gasili žejo. Ob naslednjem sprehodu spet nisem prišel ravno daleč, pa je bila vreča spet polna, prav tako samokolnica, s katero sem odpeljal smeti v domači zabojnik. Naslednji dan se odpravim po drugi strani, proti strelišču Mlake, tokrat s tremi 120 litrskimi vrečami - ki so bile po 50 metrih polne, pa spet še tri ... in to ob vodotokih, ki se izlivajo v reko Vipavo. Dan po solo čistilni akciji sem obvestil KSD Ajdovščina in zaprosil, če lahko poberejo zbrane odpadke in jih odpeljejo na deponijo v Dolgi Poljani. Pa me glas na drugi strani vpraša: »Kdo bo pa plačal?« »Če je tako,« pravim glasu na drugi strani, »potem se ve, komu izstaviti račun za čiščenje!« No, pa so navkljub vsemu odpeljali, kar sem pobral za čistimi lopatami. V Vipavsko dolino sem se preselil pred dobrimi devetimi leti in tako onesnažene, kot je sedaj, ne pomnim! Sprašujem se, kaj si mislijo turisti, domači in tuji, ko se pripeljejo v dolino, ki jo na vse pretege prodajamo kot eno najlepših in najprijaznejših. Čudi me tudi, ko se odpravim do Podnanosa po bližnjici ob potoku Močilnik, da prebivalci brezbrižno gledajo vso to nesnago, ki jo je, krivi se burja, zaneslo vanj. V oči zbode tudi predel ob obrtni coni in cestni bazi Dars - a, da ne zgubljam besed, kaj vse leti skozi okna vozil s HC in se nabira za varovalno ograjo. Celo kadavra dveh jagenjčkov sem našel in seveda nemudoma poklical higienika. »Kdo bo plačal?« je retorično vprašanje. Vsi mi, saj zna narava kruto vrniti udarec! Počistimo kdaj tudi izven 17. aprila, narava, in videli boste, tudi sami, si bomo hvaležni. Po moji izkušnji je nesnage preveč, nas pa premalo, da bi lahko vse opravili samo v enem dnevu. Ne pozabite na svojo prihodnost, da ne bo prihodnost pozabila na vas. NLB Vita Izbrana. NLB Vita Izbrana je rešitev pokojninskih skrbi v obliki Za več informacij se oglasite v NLB Poslovalnicah oziroma naložbenega življenjskega zavarovanja, ki se brezplačno prilagaja pokličite na telefonsko številko 080 87 98. vašemu trenutnemu življenjskemu slogu in potrebam. | NLB0 Vita J Življenjska zavarovalnica g. Zavarovalnica, ki trži in sklepa zavarovanje: NLB Vita, življenjska zavarovalnica d.d. Ljubljana. Zavarovanje tržita NLB d.d. in Banka Celje d.d. Banki pri tem nastopata kot zavarovalna posrednika ter za donose in izplačila glavnice ne jamčita. NLB Vita Izbrana ni depozit in ni vključena v sistem zajamčenih vlog. NLB Vita Izbrana je naložbeno življenjsko zavarovanje, pri katerem je donos odvisen od gibanja vrednosti enot premoženja vzajemnih skladov. Tveganje, da bi bil lahko znesek izplačila naložbenega življenjskega zavarovanja nižji od zneska vplačila v naložbeno življenjsko zavarovanje, prevzema sklenitelj zavarovanja. V primeru nastanka zavarovalnega primera NLB Vita, življenjska zavarovalnica d.d. Ljubljana jamči za izplačilo v višini zavarovalne vsote. K. KLEPET Filip Terčelj Mirsada Begiča Dar sodobnikom in zanamcem Ajdovščina marca 2010 - Na seji občinskega sveta so svetniki z večino glasov podelili stavbno pravico za postavitev kipa Filipu Terčelju ob vodnjaku na Cankarjevem trgu v Šturjah. Kip bodo postavili za štursko šagro 25 aprila. Kot je znano, je kip izdelal priznani umetnik Begič. Z njim seje za Latnik pogo- varjala Marija Pegan. ospod kipar, ali Vas je novica B ~wPresenetila in kdo Vam jo je sporočil ? Vedel sem, da se bo to enkrat zgodilo, moralo se je zgoditi; o izidu glasovanja me je seznanil šturski župnik, ki se mu je takrat zvalil kamen od srca. Naredili ste visok bronast kip v talarju s finimi gubami kot iz svile, s knjigo ob vodnjaku, z obrazom misleca, zakaj? Celoten fizis mora podajati eno in isto milino, dobrohotnost in subtilnost, tako kot obraz, zato tudi visoka sloka postava v talarju, ne v togem suknu, v mehkih gubicah, kot presejana z lučjo, stopa nasproti, vabi ... Medtem ko desna roka stiska na srce palmovo vejico mučeni-štva in miru, se leva v rahlem a popolnem dotiku naslanja na knjigo kot vir besed. Besede, Kristusove in Terčeljeve, slovenske besede, ob vodnjaku, viru poživljajoče in očiščujoče vode življenj Življenja. Slovesna drža v talarju lepo pristaja duhovniškemu liku, posvečeni osebi, ki se v izpovedovanju dviga nad enkratnost Terčeljeve osebe, v simbol primorskega duhovnika, ki se je dejansko dal za svojega človeka. Mirsad Begič *1953 v BiH. Kakšen je Vaš odnos s Slovenijo? Moja domovina je Slovenija. Po rodu sem Bošnjak. Vsi naj bi bili enako prebivalci BiH, Bošnjaki - muslimani, Hrvati - katoliki in Srbi -pravoslavci. Žal je Bosna razdeljena. Zgubljeni sen. Bošnjaki smo bili pod Avstroogrsko, med prvo svetovno vojno smo se na Soški fronti borili z ramo ob rami s Slovenci, Čehi in drugimi, za Avstrijo. V Ljubljano na Likovno akademijo sem prišel leta 1974. Domov k materi sem hodil po najkrajši poti na Reko, z ladjo do Splita, z avtobusom na Sinj in Livno do Glamoča. V času vojne sem jo pripeljal v Ljubljano, a ni vzdržala. Hotela je domov. Umrla je. Hvaležen sem ji, ker si me ni lastila in me ni zadrževala, kot je pogosto običaj v majhnem lokalnem okolju; pustila me je, da sem odšel, kakor je pustila sestrama, ena se je poročila z Bosancem v Oslu, druga s Hrvatom v Nemčiji, otroci so sprejeli tujino za domovino, starša sta se vrnila na Reko. Tak razkroj družine! Tako življenje! Imel sem brata, tudi on je umrl med vojno, od samega hudega. Diplomirali ste na ALU v Ljubljani... Začel sem pri profesorju Zdenku Kalinu, ki je tudi Primorec. Pri profesorjih S. Tihcu in D. Tršarju. Diplomiral 1979. Vmes je prišlo vabilo, odpotoval sem v London, za dve leti, 1982 - 4, sem prejel 'scolarship', štipendijo pri St Martins School of Art, na elitni londonski umetniški šoli. Poleti 1981 sem sodeloval na Forma vivi in na simpoziju v Seči, takrat sem se v vasi Marušiči v Istri srečal s Timom Scottom, Head of Dept, predstojnikom oddelka na londonski umetniški šoli, ki od H. Moora slovi kot vodilna svetovna kiparska šola. Zame nepozaben čas poglobljenega študija in svetovljanstva, na voljo so mi bili vsi londonski muzeji in galerije, pogosto sem ob koncih tedna skočil do Pariza, v muzeje in galerije, tam sem imel najeto malo stanovanje, bil je čas prešerne mladosti. Vrnil sem se. Ljubljane nikoli več nisem zapustil. Razen ob potovanjih. Delate veliko, naročil ne odklanjate ? Ne. Delal sem že med študijem, večje delo je Spomenik rudarjem, med leti 1978 do 1980, stoji ob vhodu v jamo. dvometrska statua kot utelešenje rudarjev, proletarcev, naročnik občina Črna na Koroškem, tedaj bila kot izložbeno okno jugoslovanskega socializma, tam je živelo veliko bosanskih delavcev. Spomenik nosi duha časa? Slovenija je ena mala družinica. Vsi zajemamo iz iste sklede življenja. Po nepotrebnem se delimo, nabira se občasno preveč negativne energije, nabira se strup potrošništva. Škoda. Ohranimo, ohranimo Slovenijo. Spomenik je umetniško delo, v katerega umetnik iz sebe iztisne zapis o svojem času in ta zapis preživi čas kot sporočilo. Skozi govorico umetnika preživijo vrednote časa. Vsepovsod po svetu veljaki in starešine ob pomembnih obiskih delegacij in posameznikov, strica iz Amerike, ob ključnih momentih, ob spominjanju, kličejo k mizi umetnika: ta predstavlja presežek tega, kar so, kar imajo, se z njim pohvalijo, se kitijo z njegovo veljavo: imamo nekaj več, ta ima talent, ta se je šolal, ta zna. Ste tudi profesor? Profesuro sem odložil. Nemogoče se mi je deliti med družbeno - pedagoško delo in med ustvarjalno delo, ne morem hkrati gledati na uro, hoditi v predavalnice, na dekanat na sestanke in hkrati ustvarjalno delati. Pedagoško delo s študenti zahteva celega človeka. Še bolj celega ustvarjalnost. Ali se greš utrjevanje družbenih pozicij ali ustvarjanje. Delam intenzivno in celostno. Niste še omenili očeta. Oče je bil teolog, ne mufti, hafis: recitiral je Koran na pamet - takrat prevodov ni bilo - obvladal je perzijščino, kar je za stik s Koranom isto, kot je za stik krščanskega teologa z Biblijo znanje hebrejščine, grščine, latinščine. Recitiral, podajal in interpretiral je v oddaljenih krajih in hribih vaščanom modrost in vednost, se jim dajal, bil z ljudmi za ljudi. Del moje zgodbe je blizu Terčeljevi zgodbi. V ustvarjanju Terčeljevega kipa sem nekje iz globoke podzavesti poravnaval lasten dolg do očeta. Ob upodabljanju Terčeljevega duhovniškega lika sem globoko dojemal smisel njegovega podarjanja ljudem, kot božji sel, kot oče, ki ljudem daje vedeti, da so ljubljeni, da je nekomu mar zanje. Iz podzavesti iz čiste duše umetnik dvigne iz sebe kot dragulj svojo kontem-placijo, svoje spoznanje, jo v materializirani formi poda v dar sodobnikom za prenašanje na nadaljnje generacije. Kako ste prenašali zavrnitev kipa ? Hudo, a sem vedel, da je to le začasno, ne nesporazum, namerno nagajanje. Tu so še nekatere dimenzije, ki jih ne želim razlagati. Zgodba je zaključena, prestala je preskus. Neutemeljene napetosti, ne-relevantni ugovori, ko lokalni dejavniki namenoma preprečujejo umestitev spomenika v javni urban prostor. Kako človek, ki utira poti, mostičke, med Ljubljano in Brusljem, med rodno Slovenijo in globaliziranim svetom izbira pravo pot za ta narod, ki se je utemeljil na kulturi, da se ponudi svetu, da postane za svet prepoznaven, da obstane. V tem brezetičnem času potrošništva in trgovskih mrež, prodanih duš in javnomnenjske etike, ki jo ustvarjajo časniki brezplačniki, je to najvažnejši izziv. Gotovo ne stremimo za prvenstvom v ekonomskem prilagajanju in tekmovanju, bilo bi absurdno. Lahko pa svetu ponudimo slovensko podjetnost in pridnost in zavestnost, v tem je naš zaklad. Sposobni smo sprejeti vsak izziv. Največ pa lahko svetu ponudimo z ustvarjalnostjo nas in naših genialnih posameznikov, ki so zgodovinskim valjarjem navkljub preživeli najokrutnejši čas in dajali vzgled in način svojemu ljudstvu Variš Style že za 144 € na mesec brez pologa* lite-:: 1 živeti in preživeti v moči Duha En tak je Filip Terčelj. Spomenik t^ vrednoti je pomemben. Kakšen je vaš postopek umetniška ustvarjanja? Upodobitev je zapis v material v br‘ - kot je v tem primeru dogovorjena W liteta - s pogledom v prihodnost rod< kot to umetnik občuti. Kip sem dl,l pol leta. Pobuda je prišla od arhitek Marka Lavrenčiča, nriš^l „ _i . kraja pa je povedal, da hočejo trg ure spomin na častitega rojaka. Delitev s škov je bila jasna. Opremljen z željami in naročili si šel ogledat kraj, shranjene dokun te, rokopise, pisavo, lokacijo in m li so moji prvi zapisi v skicirko sl Medtem sem prebiral knjižico Mar Breclja o Filipu Terčelju, raznnš poglabljal svoj odnos, doživljal ves godek. Komunikacija z vodnjakom zamisli arhitekta je zahtevala veh usklajevanja z arhitektom, še več o, skov. Končno sem naredil prvi zapis v v velikosti dveh pedi, v rdeči glini z gum, v njej oDiikujem že 10C Prst si, v prst se povrneš! Da. S prstjo se misel in čutenje v material, abstraktna misel se se neposredno utelesi v glini D Tako smo pri temelju stv Verbum caro factum est. Re meso postala. Lepo! Temeljne ustvarjalne pol se uresničijo na lokaciji. Kipar r nava velikost, odnos do prostora ; j 'anuba med na novo vzpostavljenim telesom v tem, kakšen naj bo nagovor v Držati in vzdržati v moči Duha možje vzdržali, pretrpeli krv' nje, a obstali: to je sporočilo M spoštovanja, ki jim ga dolguje tem, da točno ugotovimo in p resnico njihove usode, jim spomin in izkažemo čast, ne danes izmikamo z mačehovski kanjem. Livar Borut Kamšek iz Ljubija ulil v posebej izčiščeno litino svinca, ki bo bolje kljubovala č; lepšala s starostjo, na čistem ve' šturskem zraku bo ta bron Te v no žarel sredi trga. Mojega profesorja Kalina i Putriha .bronaste skulpture n-v slovenski parlamenta so črn drugačne zmesi kovine in od uj ga mestnega zraka, ... tudi to j čilno. } Kaj trenutno delate? Delam pesnika Kosovela, pot. župana Hribarja. Delal sem Š1 vrata za stolnico v Ljubljani Voytilo za sv. Jožefa v Ljubljani, sem nekaj za kardinala Rodeta Naredil sem slikarja Pilona za verje ajdovske gimnazije in Pj preddverje nove Podreccove p stavbe Primorja. m. Po Vipavskem še Gradiški tek Tekaško društvo Burja Vipava je skupaj s KS Gradišče pri Vipavi na velikonočni ponedeljek organiziralo želO. Gradiški gorski tek. Bilje prvi iz sklopa primorskih gorskih tekov, kjer je letos na sporedu kar 15 preizkušenj.Na krajših progah dolžine 840 m in 1660 m za mladino se je teka udeležilo 15 osnovnošolcev. ■ v "■■^olžina članske proge je znaša-■ la 4 km, višinska razlika 550 m, najvišja točka teka je 728 m (na cilju). Proga poteka od starta pri Krajevnem domu na Gradišču pri Vipavi po delno asfaltirani, delno makadamski poti mimo dveh zaselkov vasi Gradišče (Petriška in Poljšakovska vas) do vrha ■asi, kjer zavije na markirano planinsko Pot proti Nanosu, mimo Plaza do cilja Pri kapelici na Lipah. Trasa, razen v srednjem delu, nima strmejših odsekov in 'e enakomerno vzpenja od starta do cilja. Spustov ni. Progo je premagalo več kot sto teka- čev in 8 pohodnikov. S časom 22 minut in 14 sekund je bil najhitrejši izkušen gorski tekač in tudi že večkratni zmagovalec te preizkušnje Simon Alič, pred Gašperjem Bregarjem in ‘Boštjanom Horvatom. Simon je rekord proge, ki ga iz leta 2007 drži Mitja Kosovelj, zgrešil za 33 sekund. Med damami je slavila Mihaela Tušar, pred Edito Gashi in Uršo Trobec. Tekači Burje so si po kategorijah pritekli naslednja mesta: zmagali sta Sindis Čufer (na fotografiji) in Sonja Božič Pudgar, drugo mesto sta zasedla Gašper Bolčina in Manca Kerkoč, tretji je bil h stavo peš v Trst Patrik Čufer, četrti so bili Lia Bajec, Tai Bajec, Melita Lemut Bajec in Ivan Sokol, peta Darja Jejčič, šesti Danilo Pudgar, osmi Matic Kerkoč in Damijan Čufer, 11. Matjaž Kerkoč in 12. Alojz Bolčina. Ob podelitvi medalj in pokalov najboljšim je predsednik društva Darko Hrovatin izročil tudi dve posebni priznanji. Prejela sta ga Krajevna skupnost Gradišče pri Vipavi in kmetija Avin iz Gradišča, saj društvu vsako leto pomagata in prispevata k temu, da se tekači vedno znova radi vračajo na naša tekmovanja. Valentina Čufer Stava je padla 11.11.2009 med kvalifikacijsko nogometno tekmo Slovenija - Rusija. Če zmaga Slovenija, Tfem aprila peš iz Velikih Žabelj vTrst! V hipu je vsa 'žablska' mladina, zbrana okrog televizije, pograbila sWo in debata 'bo šel, ne bo šel, ne more'... seje zavlekla še dolgo v noč po dobljeni tekmi. oločili smo datum, ki naj bi bil 6. aprila 2010 in od takrat smo še pogosto govorili o tem, sko-rij ob vsakem kozarčku. Vedno sem bil tj. Prepričan, da bom zmogel, govoril sem: ■ Če so zmogle naše none, bom tudi jaz!« Ker je bil 6. april vedno bližje in mi »Temenska napoved ni bila najbolj naklonjena, sem pohod prestavil na 9. »pril, ki se je napovedoval kot lep in topel pomladni dan. Ker nas običajno pripelji nikoli ne pustijo na cedilu, se mi ■ pridružil še Rok Bizjak in skupaj sva ačrtovala pot proti Trstu ter pripravila »ajici za pohod. Med pripravami dan Poprej sta se nam želela priključiti še Žabica; Tadej Stibilj - Stibo in Matej 'tibilj - Bilčk. Brez oklevanja sva ju spre-da, saj bi bili štirje za ta podvig že super družba. Na predvečer pohoda smo pripravili vse potrebno, se dogovorili za uro starta in odšli domov na počitek. Ob 6. uri zjutraj smo se 9. aprila dobili na igrišču v Velikih Žabljah, kjer so nas pozdravili še drugi 'Žabici'. Po slikanju ‘n Šilcu za pogum smo se poslovili. Mi proti Trstu, drugi pa v službe. Mahnili smo jo po poti čez Staro goro (nad Velikimi Žabljami) proti Vrtovčam in Šmarjam. Po dveh urah hoda smo vsi veseli prišli do Štanjela, kjer smo se morali javiti na TIC Štanjel, saj so nam nezaupljivi prijatelji določili točke za preverjanje, da slučajno ne bi sleparili. Po manjšem tekočem okrepčilu smo krenili naprej proti Tupelčam in od tam po starih poteh prišli do vasi Kosovelje, kjer smo pomalicali ter jo čez gmajne ubrali proti Dolu pri Vogljah, kjer smo prečkali mejo z Italijo. Ustavili smo se v nekdanji mejni stražnici ter si ob začudenih pogledih casino Italijanov ter pozdravi domačinov privoščili 'suho' kosilo. Ker je ura kazala že poldan in pol, smo veseli in z visoko moralo odkorakali proti Colu in Opčinam. Po prihodu k obelisku na Opčinah so se nam na obraze narisali prešerni nasmehi, saj smo imeli Trst že praktično na dlani. Toda nismo vedeli, da nas čaka še najtežji del poti navzdol po 'Scali Santi' - nekajkilometrski spust po tlakovani cesti, ubijajoč za utrujene noge. Do znaka, ki označuje začetek mesta Trst, smo prišli ob 15. uri, vendar smo šele po dveurnem prebijanju skozi mestno gnečo prispeli na cilj našega pohoda - do Slovenskega narodnega gledališča, kjer sta nas prijazno sprejeli dve uslužbenki gledališča ter nam čestitali za podvig. Bili sta tudi tako prijazni, da sta nam naročile taksi do akvarija, saj te poti verjetno ne bi zmogli, jaz gotovo ne, zaradi utrujenosti. Pri akvariju nas je že čakal prijatelj Matjaž Bizjak, ki kar ni mogel verjeti, da smo res prišli na cilj in tako izpolnili stavo, ki so jo obsojali na neuspeh. Hvala prijateljem v Velikih Žabljah za večerni sprejem. Matija Ivank-Ivn Pejakič s tremi medaljami "TVavorju Pejakiču, mlademu -L/igralcu namiznega tenisa iz Ajdovščine, je na turnirju v Izoli 28. marca uspel neverjeten podvig. Na regijskem tekmovanju za mlajše kadete in kadetinje (do 12 let) je potrdil svoj talent in presenetljivo osvojil drugo mesto med posamezniki. Skupaj s še enim Ajdovcem, Denisom Pehličem sta osvojila bronasto kolajno med dvojicami, še eno tretje mesto pa je Davor osvojil v mešanih dvojicah s Saro Mikuž. Vsi trije so člani NTK Iskra Avtoelektrika iz Vrtojbe. Zanimivo pri tem je, da dvanajstletni Pejakič namizni tenis resneje trenira šele od začetka tega leta, je pa prej igral v šolskem krožku. Sočasno trenira tudi nogomet. rl Prvi turnir Teniškega kluba Tura /“Gradišče pri Vipavi, 10. aprila - Na VJ teniških igriščih športnega parka pod Gradiško Turo se je v soboto odvijal odprti tenis turnir mešanih dvojic. Ker je bil to prvi uradni turnir Teniškega kluba Tura in hkrati tudi prvi turnir na novozgrajenih igriščih, je potekal pod imenom 'Otvoritveni turnir'. Odprtje dveh igrišč z umetno travo se je začela s pozdravom predsednika teniškega kluba Slavka Uršiča in slavnostnim govorom župana Občine Vipava m mag. Ivana Princesa. Igrišči sta bili uradno odprti s tem, ko sta si župan in predsednik z loparjema nekajkrat izmenjala teniško žogico. Sledil je turnir mešanih dvojic. Igralo je 16 tenisačev in še dodatno 'gospa burja'. Kljub vztrajni prisotnosti slednje, je bil turnir uspešno izpeljan. Med dekleti se je najbolje odrezala Neva Uršič iz Vipave, med fanti pa Marjan Grilc iz Nove Gorice. Turnirju je sledilo družabno srečanje. Naslednji teniški turnir bo v maju, na dan gradiške šagre. ma9-Neva Uršič Prvi miting Modelarskega društva Ventus /^Mani modelarskega društva Ventus smo 28. marca prvič v lastni režijo organi-V-/zirali modelarski slep' miting. To je srečanje modelarjev z letečimi modeli, ki želijo, da bi čimbolj in čim bolj resnično posneli prava letala. Šlep miting se imenuje zato, ker se na njem zberejo modelarji, ki imajo makete jadralnih letal ter makete motornih letal, ki jadralna letala vlečejo za seboj in jih na visokih višinah odpnejo. Modeli jadralnih letal so na tem mitingu izgledali res kot prava letala. Njihov razpon čez krila se je gibal od 2,5 m pa do 5,6 m. Motorna letala, ki so služila za vleko modelov pa so imela razpon čez krila okrog 3 m in prostornine motorja tudi do 150 ccm. Pri samem letenju ter vleku modela morata biti oba pilota modelov neprestano v kontaktu, ker v nasprotnem primeru lahko pride do nesreče in seveda velike materialne škode na samih modelih. Sam vlek zgleda tako, da pilot - modelar motornega modela priključi na motorni model vrvico, ki je dolga kakih 30 m in jo napelje do jadralnega modela. Tam jo drugi modelar pilot pripne v svoj model in nato, ob izjemni pazljivosti, skupaj sinhrono opravita vzlet in vlek modela vse do višine cca 300 m. Nato modelar, ki vodi model, jadralni model s pomočjo radio - vodene komande dpne in z malo znanja zajadra v termičnih vzgornikih, ki se razvijejo v sončnem vremenu. Motorno letalo ta čas pristane. Na samem mitingu je sodelovalo okrog 30 modelarjev iz vse Slovenije in veliko privržencev ter gledalcev, ki so uživali v prijetnem spomladanskem soncu. Člani smo trdno prepričani, da bomo tudi prihodnjo pomlad organizirali še večji modelarski miting, na katerega ste vsi lepo vabljeni. MČ OSMICA ifTOf PRI TRATNIKOVIH NA GRADI U PRI VIPAVI 39 od 16.4 do 25.4 2010 Vabimo Vas. da nas obl mo in poižkusito na <> ponudbo, Polog pi- uto. klobas in drugih doma Ih dobrot. Vam bomo postregli tudi 'i. na Srni doma imi truklji. telefon: 05 366 53 45, gsm: 03 \ ?08 087 Celiakija - skupaj nam gre lažje Celiakija je še pred dobrim desetletjem veljala kot doživljenjska, a v zgodnjem otroštvu odkrita bolezen V zadnjem času pa je vedno več celiakije diagnosticirane pri odraslih. Zakaj je tako, stroka še vedno ne zna razložiti. Dejstvo pa je, da je pot odraslih do postavitve diagnoze precej dolgotrajnejša kot pri otrocih, saj se bolezen v glavnem kaže s povsem drugačnimi znaki. eprav si ob postavitvi diagnoze v glavnem oddahnemo, pa s tem naših problemov še zdaleč ni konec. Veliko preglavic nam delajo pomanjkljive in včasih celo zavajajoče deklaracije, vedno več proizvajalcev pa že preventivno opozori, da izdelki lahko vsebujejo gluten oziroma njegove sledi. S tem nas seveda odvrnejo od nakupa, saj nam že zelo majhne količine glutene povzročajo težave. Proizvajalec se sicer zaščiti, nam pa s tem še skrči že tako skromno bero dovoljenih prehrambenih izdelkov. Bolniki pa se na žalost še vedno prepogosto srečujemo tudi z medicinskim osebjem, ki je o celiakiji slabo obveščeno in nam tako ne daje pravih informacij o nujnosti doslednega upoštevanja dietnih pravil. Daleč največje breme slehernega ce-liakaša pa je zelo draga brezglutenska hrana. Ta je tudi pet krat dražja od običajne. Slovensko, društvo za celiakijo si že več let prizadeva, da bi se na zakonski ravni uredil status obolelih za celiakijo, a žal ne naletijo na posluh s strani pristojnih. Do finančne pomoči so za enkrat upravičeni le otroci. Upamo, da se bo to kmalu spremenilo, saj je marsikateri bolnik prisiljen kršiti dieto, saj si tako drage hrane ne more privoščiti. S prekrški pa seveda tvega poslabšanje zdravstvenega stanja. O vseh nevšečnostih in izkušnjah v zvezi s celiakijo pa se je zelo koristno pogovarjati. S tem namenom smo se pred približno letom in pol prvič, v začetku marca pa že petič, srečale nekatere obolele iz naše doline. Rade se srečamo, poklepetamo in si izmenjamo izkušnje. Doslej so na z veliko mero razumevanja prisluhnili v gostilni Pri izviru Hublja, v piceriji Anja in na Kosovelovi kmetiji v Črničah. Vsem trem gostiteljem smo za njihov trud hvaležne, saj nam veliko pomeni, da lahko brezskrbno uživamo v hrani tudi takrat, ko se pustimo streči. Na vsakem srečanju pa se tudi posladkamo s pecivom, ki ga prinesemo same in tako spoznamo, kako si vsaka izmed nas sladka življenje. Priznati moram, da smo vse postale že prave mojstrice. Na zadnjem, petem - torej že na pol okroglem srečanju, pa smo uživale ob pravi torti - brezglutenski seveda. Odzivi rednih udeleženk (vedno se nam pridruži katera nova), dajejo potrditev, da je bila ideja o srečanjih prava in koristna odločitev. Vse se strinjamo, da si srečanj še želimo, zato se bomo v začetku junija spet srečale. Če se nam želi še kdo pridružiti, kar pogumno (info: 041 274 811). Smo same fajn punce, ki z veseljem poklepetamo in izmenjamo izkušnje. Magdalena Peršič Zlata Magda in Janko... red časom sta 50 let skupnega življenja obhajala Magda (z dekliškim priimke^ Mrmolja) in Janko Bratina iz Sela na Vipavskem. Zlato poroko sta s sorodniki v prijatelji proslavila v Vipavskem hramu, kjer sta se ponosno postavila pred objekti' fotoaparata. Sorodniki pa jima čestitajo še v časopisu Latnik in jima želijo še VgiiP1 skupnih let. ...ter Štefka in Latko. etos sta pol stoletja skupne življenjske poti zaokrožila še Štefka (tudi z dekl' v priimkom Mrmolja) ter Latko Bavčar, prav tako iz Sela. Tudi pričujoča foto P' ja je nastala v Vipavskem hramu, kjer sta zlatoporočenca proslavljala v krogu (j^V ne. Sorodniki seveda tudi njima čestitajo in jima želijo veliko zdravja in zad ' ; v življenju. J5* Ajdovski planinci so zborovali Ajdovščina, 26. marca - V Dvorani prve slovenske vlade so se zbrali ajdovski planinci na svojem letnem občnem zboru. Kot se za planince spodobi, so se najprej ogreli s pesmijo pevskega zbora iz Vrtovina, sledili so spomini na velikega alpinista Tomaža Humarja in plesalci. Učenci 05 Danila Lokarja Ajdovščina so se predstavili z modernizirano igrico Rdeča kapica, pod vodstvom profesorice Damijane Dolenc. Planince, ki se jih je zbralo lepo število, je posebej navdušila Blaževa harmonika (na fotografiji). Kulturni program je povezoval Jani Špacapan, planinec in pohodnik. skupina? Ta šteje inštruktorja reševalca, dva reševalca z licenco in dva pripravnika, ki sta že opravila izpite iz nujne medicinske pomoči, izpit za bolničarja in za zdravnika reševalca. Ekipa 10 - 15 planincev sodeluje na internih usposabljanjih in na akcijah, če je potrebno. Tudi v preteklem letu so morali pomagati na domačem področju in na reševalnih akcijah matične postaje Tolmin. Skupina za propagando ima pomembno nalogo pri oblikovanju celostne podobe društva. Eden izmed dokazov dela je oglasna deska, kjer se s fotografijami predstavlja delo Planinskega društva Ajdovščina. Sekcija Kamnje sodi k Planinskemu društvu Ajdovščina. Njihovo delo je pestro in bogato, in sicer sodelujejo v aktivnostih ajdovskega društva, sami organizirajo pohode in izlete, povezujejo se z drugimi društvi. V začetku leta o toplem uvodu je prisotne pozdravil ajdovski župan Marjan Poljšak. V uradnem delu so sledila poročila in program dela v prihodnjem koledarskem letu. Predsednik Planinskega društva Ajdovščina Dušan Kompara (na foto-jrafiji) je poudaril, da so posamezne skupine dobro delale, gotovo pa je, da bi Mio lahko še boljše. Delo Gospodarske komisije je skrb za koči pod Golaki in na Čavnu ter povezovanje dela s sekcijami, odseki in skupinami v društvu. Opravljena so bila nekatera dela na obeh in gicer v notranjosti in njuni okolici,^ k0či p0(j Golaki je bila mon-oprema za razsvetljavo s pomočjo akumulatorjev, s čimer so se zmanjšali škodljivi vplivi dizelskega agregata na okolje. Alpinistična sekcija je v preteklem letu opravila 104 alpinističnih vzponov, izpeljana je bila kvalitetna alpinistična šola, ki jo finančno pokrivajo udeleženci ami. Izdajajo svoje glasilo in aktivno ^delujejo pri urejanju internetne stra-»i. Iz alpinistične šole izhajajo aktivni člani med gorskimi reševalci. Med zelo aktivne sekcije Planinskega društva Ajdovščina sodi tudi Vodniški odsek. V preteklem letu so izpeljali 16 pohodov, udeležilo se jih je okrog 400 pohodnikov. Da se vsi varno vrnejo domov, skrbi 8 registriranih planinskih vodnikov, štirje imajo licenco A, štirje pa licenco B kategorije. Dva planinska vodnika sta lani opravila tečaj v Učnem centru Bavščica, in sicer A kategorije. Mladinski odsek organizira poletni planinski tabor. Organizirali so več tekmovanj iz orientacije, to je na regijski in državni ravni. Za učence OŠ Danila Lokarja Ajdovščina je bilo organizirano predavanje o gibanju v gorah in orientaciji. To je bilo na Čavnu, v sklopu naravoslovnega dne. Odsek za varstvo narave in skupino markacistov sestavljajo štirje markaci-sti in dva varuha narave. Njihovo delo v preteklem letu je bilo bogato in raznovrstno. Obsegalo je različne akcije - organizirali so meddruštveno srečanje markacistov, udeležili so se akcije na Menini planini pod naslovom Hodimo peš v hribe, udeležili so se Zbora delegatov Komisije varstva gorske narave na Igu. Kakšne bi bile naše poti brez njih? Očistili in zavarovali so pot proti Mali gori in naprej proti Kuclju, izdelali so opise, izmerili razdalje in nadmorske višine za Krkino pot, pokrovitelj je bila Tovarna zdravil Krka Novo mesto. V svojem poročilu so opozorili na problem kolesarjev in motoristov po gorskih poteh. Postavili so več tabel, ki naj bi opozarjale kolesarje in motoriste. Verjamejo, da jih bodo upoštevali. Skupina gorskih reševalcev sodi v matično postajo Tolmin. Kako velika je W . lest rn | > I - i i er t; SPECIALIZIRANA TRGOVINA ZA GORSKO KOLESARJENJE :________________IN DESKANJE NA SNEQ|J _____________ GREGORČIČEVA 10, 5270 AJDOVŠČINA , TEL: 05 99 52 934 fft W e-jnail: kamplctrgovinaesioleom f~l M.. ___ . www.kamplc.net: ^ Umik: POR - PET: KMO - IftOO R.V4®' SOB; CROC - 1200 ’ Nudimo kolesa, opremo, rezervne dele, zaš&to, priznanih blagovnih znamk za vse gorske kolesarje, od rekreativnih, do profesionalnih' * Nudimo tudi servis koles, smuči in snowboardov* N«±ja: Snovboardi, zimska oblačila, superge... znižano do 50% Emavs k Mariji Magdaleni Lozice, 5. aprila - Domače društvo Zdravljica je na velikonočni ponedeljek tudi letos pripravilo pohod v Otošče - Emavs k cerkvi sv. Marije Magdalene. Nekaj manj pohodnikov kot ponavadi seje na začetku pohoda zbralo pred cerkvico Božjega groba na Lozicah, saj je še zjutraj tam močno deževalo. so organizirali dežurstvo v koči na Mali gori, da so obiskovalci lahko dobili žig, topel čaj in še kaj. Delo kamenjskih planincev simbolizira koča na Mali gori in planinski pohod na velikonočni ponedeljek. Ta je postal praznik cele vasi. Tudi povezovanje z drugimi društvi daje pečat njihovemu delu. Srečali so se z beneškimi planinci na Matajurju, z dolenjskimi planinci na Gospodični, s planinci iz Krašnje, udeležili so se nočnega pohoda na Limbarsko goro. Slovesno je bilo tudi na srečanju planincev treh dežel na avstrijskem Koroškem. Torej, delo je bilo bogato, čeprav nihče ne trdi, da bi bilo lahko še boljše. Kateri so bistveni načrti za prihodnost? Zgrajena bo čistilna naprava na Čavnu, potrebna bi bila tudi pod Golaki. Pridobili bodo gradbeno dovoljenje za Dom ajdovskih planincev pri izviru Hublja in začeli dela. Prizadevni Kamenjci bodo nadaljevali delo. Prav tako so zapisale tudi druge sekcije in odseki. Že 17. aprila bodo planinci med tistimi, ki bodo sodelovali v akciji Očistimo Slovenijo. Ker smo prav pohodniki med najpogostejšimi obiskovalci in občudovalci narave, bomo skrbeli zanjo tako, da ne bomo nikoli zardeli. Torej, planinci so predstavili svoje delo in trud. Končali so z željo, da bi Planinsko društvo Ajdovščina tako živelo s krajem, kot je živelo v preteklosti. Celoten potek srečanja so spremljali čudoviti diapozitivi o delu planincev doma in v tujini. Nekateri so obiskovalce popeljali v daljno Afriko. Ker je na letnem srečanju čas, da se podeli posameznikom priznanja za večletno zvestobo društvu, se je to zgodilo tudi tokrat. Podeljene so bile grafike planinca in umetnika Braneta Jazbarja. Prejeli so jih Dragan Vodopivec iz Kamenj, Miha Kovač in Irena Šinkovec. Srečanje se je optimistično zaključilo, saj se je število članov v zadnjem letu povečalo. Irena Šinkovec ohodnike je uvodoma pozdravila predsednica društva Anika Lipovž, pritrkovalci na zvoniku cerkve sv. Frančiška pa so dali znak za začetek pohoda. Toda z vsakim zaselkom se je kolona pohodnikov krepila in na prvem postanku v Žvanutih je bilo okoli mize s tekočim okrepčilom že zelo živahno. Kolona se je nato usmerila na staro cestno povezavo med Vipavsko dolino in Pivško kotlino, po kateri so se nekdaj peljale tudi velike zgodovinske osebnosti - papež Pij VI (leta 1782), Napoleon Bonaparte (1809) in cesar Franc Jožef I. v spremstvu feldmaršala veliko pozornost namenili odvodnja-vanju (na kar so načrtovalci hitre ceste po Rebrnicah ponekod pozabili), saj je vznožje Nanosa zelo vodnato. Prepusti so zgrajeni iz velikih kamnitih plošč, brez betona, in ko so jih, z veliko težavo, očistili, so ponovno prevzeli svojo vlogo, prav tako kanali. Obnovljeni del cestišča v Freskah je lep primer tehnične dediščine naših krajev. Lepo ga dopolnjuje še prav tako obnovljena kapelica. Med pohodniki je bil tudi duhovnik Rafael Klemenčič, ki je na cilju pohoda, v cerkvi sv. Marije Magdalene v Otoščah daroval mašo. Cerkev so napolnili še Radetzkega (1848), kar so domačini tudi vklesali v spominski kamen, ko so leta 2008 del cestišča obnovili in povrnili v prvotno stanje. Dela je vodil Albin Furlan, ki je bil pred leti tudi pobudnik prvega pohoda iz Lozic v Otošče. Cesta je stara najmanj 250 let in je bila tedaj zgrajena velikopotezno, širokega profila in zelo strokovno - graditelji so številni domačini, za petje pa je poskrbel oživljeni moški zbor iz Podnanosa. Cerkev sv. Marije Magdalene leži na privzdignjenem platoju nad dolino Močilnika in je bila nekoč del pristave 'Ravbarjevega' gradu. Ostaline mogočnega vhoda na pristavo in nekaterih poslopij so še danes vidne. Cerkev je med starejšimi na tem območju, datira v leto 1496, a so jo že kmalu po tem porušili Turki in so jo leta 1518 še enkrat posvetili Mariji Magdaleni. V prejšnjem stoletju se je začela spreminjati v ruševino, propada pa jo je rešil tedanji šembijski župnik, ki je vernike navdušil za obnovo (1988). Cerkev je ohranila svojo prvotno zasnovo - pravokotno ladjo s tristranim prezbiterijem in zvončnico nad glavnim portalom. Po maši je o tradicionalnih običajih velikonočnega ponedeljka vsem zbranim spregovorila domačinka Mojca Vrtič, otroci pa so se podali v lov za pirhi, ki so jih pred tem v okolici cerkve poskrili organizatorji pohoda. Ti so seveda poskrbeli tudi za lačne želodce pohodnikov in gostov, ki so ob prijetnem družabnem srečanju celo dočakali sončne žarke. Pozdrav reviji Primorska poje Ples v novi preobleki c nrv>-iir> _ d,-, ah Hnovnpm nostu, ko zabavnih prireditev 2010 • m aoril - Že 41 leto nas spremlja priljubljena revija Primorska poje. To je praznik glasbe in tOVIDovezovanja med pevci, zborovodji, skladatelji in seveda publiko. Hkrati pa ohranja živost naše-Pe 'ezika v celotnem kulturnem prostoru. Letošnja revija prepeva od Vršiča do Dragonje, od Kanalske do/ine do Tržaškega zaliva, slišati pa jih bo tudi v Zagrebu. Vipava, 5. aprila - Po 40 dnevnem postu, ko zabavnih prireditev vča' sih ni bilo, je bil prav velikonočni ponedeljek dan za ples. Tako je bilo nekdaj v Vipavi in zato vipavsko folklorno društvo prav na p dan pripravi osrednji letni nastop. Primorska poje 2010 m v f M ačela se je 27. februarja in zaklju-M či se 25. aprila. Zvrstilo se bo 217 m—^pevskih zborov, v katerih prepeva 4600 pevcev in pevk. Letos je posvečena dvema dogodkoma, ki sta tragično zaznamovala Primorce -požigu Slovenskega narodnega doma v Trstu in brutalnemu poboju junakov na Bazoviški gmajni pred 80 leti. Revija Primorska poje si je za 27. postajo izbrala Vrtovin, ki gosti to prireditev tretjič zapovrstjo, tako da postaja v naši vasi že tradicija. In tradicija je, da se za praznik petja zbere veliko ljubiteljev te glasbene zvrsti in da z nami diha celotna lokalna skupnost. Zvrstilo se je 7 pevskih skupin. Dekleta iz vokalne skupine Grlice so skoraj domačinke, saj prihajajo iz Budanj. Letos praznujejo 30 let neprekinjenega delovanja. Skupino vodi Katarina Kodele Zadnikar. Ženski pevski zbor Sožitje prihaja iz prelepega kraja Podmelec, zbor je lep primer priljubljenosti petja. Zbor vodi Maks Drole. Lovski pevski zbor Dekani vodi profesor Anton t Baloh - o sebi ne govorijo veliko, raje imajo skrb za naravo in seveda lepo ubrano petje. Nonet Bača Podbrdo, iz srca Baške grape, petje spremlja ob vsakem koraku in pri vsakem opravilu. Nonet vodi Marta Volf Trojer. Mešani mladinski cerkveni pevski zbor Stanko Premrl prihaja iz Podnanosa, kot sami pravijo - Šembida. V večini prepevajo cerkvene pesmi raznih skladateljev, posegajo tudi po narodnih in umetniških skladbah. Zbor vodi Vida Fabčič. Nonet Primorsko iz Mačkolj pri Trstu prepeva o kraški zemlji, soncu, krvavo rdečem ruju, o pastirjih, ki jih ni več. Nonet vodi Aleksandra Pertot. Mešani pevki zbor Divača sodi med skovalcem koncertov, prijateljem zborovskega petja pa kar največ poslušalskih užitkov. Poslušalcev in pevskih užitkov pa v Vrtovinu zagotovo ni manjkalo, saj je bila dvorana nabito polna. Prireditve se je udeležil tudi župan Občine Ajdovščina Marjan Poljšak ter Ivan Tavčar, eden od ustanoviteljev Zveze pevskih zborov Primorske in eden od pobudnikov revije Primorska poje. V imenu predsednika društva Ortaona Vrtovin, Simona Čermelja - ki mu želimo čim hitrejše okrevanje in vrnitev v našo sredino - se je Valter Pirjevec zahvalil vsem pevkam in pevcem za prečudovit večer, ter čestital vsem zborovodjem za odlično opravljeno delo. Zahvalil se je vsem krajanom in krajankam Vrtovina, ki so k izvedbi tega večera kakorkoli prispevali, članom in članici MOPZ Vinograd, Naturtest f ■ lokrat je bil še bolj slovesen, saj so sočasno praznovali 15. letnico delovanja. Vipavska dvorana je bila nabito polna in 300 ljudi je uživalo v plesu in petju. Poseben dogodek pa je bila tudi predstavitev vipavske noše iz prve polovice 19. stoletja, ki je prava poživitev in velik dosežek, tako za folkloro kot za stroko. Z vipavsko nošo, ki jo, nekoliko nenavadno, zaznamujejo karo vzorci pri moških 'lajbičih' in tanjše proge pri ženskih 'firtohih', se je še posebej ukvarjala Ajdovka Ljubica Vrtovec najstarejše pevske zbore, saj je praznoval že 115 - letnico svojega delovanja. Že 17. leto jih uspešno vodi Anton Baloh. Prav profesor Anton Baloh, predsednik Zveze pevskih zborov Primorske, ki je v Vrtovin pripeljal dva svoja zbora, je v govoru zaželel skupinam veliko uspehov in odličnih nastopov, zvestim obi- Pribac. Vipavski plesalci so v goste p še folklorno skupino iz Bele kr '• je pobuda za obuditev folklore i^u k novitev društva (z Judito Podgormi-prišla prav iz dežele brez. Zapel je budanjski tercet AMI, pa vipavski CA kveni pevci, sodelovali so tudi malčki vrtca. Vsem, ki so v poldrugem desetK tju zaznamovali delovanje vipavske# društva, so se na obletnici tudi javno hv^ili m Jih na odru obdarili s cvetjer el Podobe na ogled postavili Vodopivec, vinarstvo Batagelj, cvetličarna Saša Čermelj, vino Rebek ... Drobna pozornost je bila namenjena tudi Katarini Volk iz JSKD izpostava Ajdovščina, ravnateljici osnovne šole Dobravlje Mirjam Kalin ter napovedovalki Janji Valič. Valter P., Nevenka G. Studenca budanjske poezije Ko se je nedeljsko popoldne prevešalo v večer, se je v Budanjah pričel zanimiv kulturni dogodek, dogodek, ki je v dvorano KS Budanje privabil številne obiskovalce. Že po tradiciji na tovrstne prireditve povabijo tudi vse, ki so se iz rodne vasi izselili, naslovov izseljencev se je nabralo že skoraj dvesto. TTa tokratni prireditvi sta dva 'zaprisežena Budanjca', kot so X. ^ organizatorji zapisali v vabilu, predstavila svoji pesniški zbirki in sicer Svet iz malih stvari izpod peresa Milke Curk ter zbirko Iz budanjskega srca, katere avtor je Ivan Krašna starejši. Prof. Ivana Slamič je pogovor z avtorjema spretno krmarila in nam odkrila številne detajle, ki so se ji zdeli posebej zanimivi, iz avtorjev pa je znala izbrskati marsikatero podrobnost o posamezni pesmi. Prireditev so obogatili številni nastopajoči, ki so skoraj vsi tako ali drugače tesno povezani z avtorjema. Med posameznimi sklopi pogovora so nastopili: vokalna skupina Šumljak, tercet AMI, ljudske pevke Zarja, Niko in Ivan, prireditev pa so z lepo slovensko pesmijo zaključili vnuki. ■ IK “■"lotografsko društvo Veno Pilon se je .odločilo, da širši javnosti še b V • l# |H svoje delo oziroma fotografske stvaritve svojih članov. V dogovoru z ^ (■ M. Mercatorjevega trgovskega centra na Bisu bo vsaka dva meseca o ° ^ 1 predstavitveno razstavo fotografij posameznih članov društva. Prvi se na hodnikih Mercator centra Ajdovščina predstavlja Oton N » Vipave. Za predstavitev je izbral dve temi: fotografi in narava. Skunai i ° °5 iz- postavil 20 fotografij. t " ' -----/ Znižanih več kot 50 izdelkov1 Izbrani materiali za vse vrste gradenj * TERRA gradbene trgovine Ljubljana, Peruzzijeva 165, T: 01 / 2800 770 • Škofljica, Žagarska Ul. 1 Železokrivnka, T: 01 / 3603 845 • Salon keramike, T: 01 / 3603 85 T: 05 / 7313 480 • Ajdovščina, Goriška c. 72 T: 05 / 3671 420 • Kozina, iOC I Pesnica pri MB, Pesnica 37, T: 02/ 7295 430 • Anhovo, Vojkova 1 Brežice, C. bratov Milavcev 42, T: 07 / 49 95 400, www.terra-rb Pride tudi Ivica Ajdovščina, 9. aprila - V Dvorani 1. slovenske vlade v Ajdovščini se je kakih 200 gledalcev iz srca nasmejalo domislicam iz komedije Pride tudi Ivica, ki jo je na oder postavilo eolsko društvo za ohranjanje starih običajev Trillek. Krstna izvedba igre je bila seveda na Colu (7. marca), kjer je 400 gledalcev povsem napolnilo telovadnico osnovne šole. modnega moža, in njegove žene Nadje, ki pripravlja skromno praznovanje obletnice poroke. Oba se veselita predvsem ponovnega snidenja s sinovoma, ki sta odšla na svoje. Toda v drugem dejanju se v hiši zvrsti več nenapovedanih obiskov. Napetost se stopnjuje in družinski praznik postaja vse bolj zanimiv in nepredvidljiv ... Razpleta, ki je povezan z nekoliko skrivnostnim naslovom igre Pride tudi Ivica, vam ne bomo zaupali, saj imajo eolski igralci namen s komedijo gostovati še po drugih krajih (menda celo v novogoriškem gledališču). 'W7~omedija Pride tudi Ivica je igra seveda omogoča postavitev tudi zahtev- Igrajo Boštjan Lemut, Simon Škvarč, 1^ v dveh dejanjih, prikazuje pa nejših vsebin. Matjaž Bajec, Nina Tratnik, Manca ■^^■vsakdanje življenje ter tegobe in Zgodba komedije se dogaja v sedanjem Likar, Vesna Škvarč, Janez Kovšca, šaljive zaplete, ki se dogajajo navadnim času, tu pa tam ošvrkne kakšen zanimiv Jože Peljhan, Marko Koren, Sebastjan ljudem. Postavljena je v urbano okolje, je sodobno zasnovana, a hkrati prepletena s tradicionalnimi primesmi. Po besedah pisca besedila in duše projekta Sandija Škvarča je komedija nastala kot plod oziroma nadgradnja dolgoletnega uprizarjanja kratkih šaljivih zgodb in skečev, ki jih društvo Trillek redno pripravlja pred novoletnimi prazniki, pa tudi ob drugih priložnostnih dogodkih v kraju: »Col se ponaša z bogato tradicijo amaterskih odrskih predstav. Vse od zgodnjih let prejšnjega stoletja je takore-koč vsaka generacija poskrbela za uprizoritev kakšne igre - nismo mogli dopustiti, da bi tradicijo prekinila prav naša generacija!« Še posebej sedaj, ko ima Col šolsko dvorano končno primeren prostor. prav lani so tudi poskrbeli za opremo odra, tako da razpolagajo tudi s sodobnimi tehničnimi pripomočki, kar dogodek ali poznano osebo, njeno glavno sporočilo pa je zabava ob prigodah glavnih junakov. Zgodba se plete okrog lika Viljema Gorjana, pedantnega in preudarnega, toda tudi nekoliko staro- Kovšca, Dušan Koren, Nejc Pregelj, Aleksandra Batagelj, pa tudi scenarist Sandi Škvarč, ki mu je dramaturško pomagal igralec SNG Nova Gorica Milan Vodopivec. ep Treba bo več migati Vipava, 10. aprila - Ob svetovnem dnevu zdravja je služba splošne zdravstvene vzgoje, ki deluje v okviru Zdravstvenega doma Ajdovščina, na vojaškem stadionu v Vipavi izpeljala test hoje na dva kilometra. Medicinsko osebje je vsakega udeleženca najprej stehtalo, mu izmerilo pritisk in količino sladkorja v krvi, posebna naprava pa mu je določila še sestavo telesne mase. Po ogrevanju pod strokovnim vodstvom je bilo potem prehoditi pet krogov na stadionu, izmerjen čas hoje pa je, skupaj z drugimi podatki, medicinsko osebje strokovno obdelalo. Rezultati so bili seveda od posameznika do posameznika različni (nekatere so napotili še na obisk osebnega zdravnika), toda splošno vzeto so testiranja pokazala, da bo treba več migati in bolj paziti na jedilnik, tako količinsko kot vsebinsko, strokovno osebje mu izmerilo sicer ob 9.00 uri. Ob testiranju telesne P o dolgi zimi in še posebej po ve- kakšen kilogram preveč, se je tovrstne- likonočnih praznikih, ko se za- mu preverjanju telesne (ne)pripravlje- radi vseh dobrot kaj hitro obesi nosti podvrglo kar nekaj sto občanov. lesnina Do konca marca v Lesnininem centru Noua Gorica Iziemna priložnost BfiSJDS predal ypodnož|u (višine 15 cm) in delovni pult - KD laminat (globine 60 cm) popust 50 ViuWWaWtl'Sft % -20% 10% ,seosUi»*““'"ie SVEA www.lesnina.si m Lesnini se Aiedno snlaca < 13. velikonočni pohod na Malo goro Leto je naokrog in prizadevni organizatorji planinske sekcije Kamnje so letos že 13. organizirali velikonočni pohod na Malo goro. Kljub slabi vremenski napovedi so nedeljski številni pogledi v nebo pregnali dež in privabili pohodnike, predvsem tiste, ki se slabega vremena ne bojijo, in tiste, ki se že od vsega začetka tega pohoda udeležujejo. Tk Ta ta velikonočni ponedeljek, 5. aprila, se nas je zbralo približno -A. ^ 600. Domačini, ki vsak po svoji moči pomagamo tudi pri organizaciji; člani Planinskega društva Ajdovščina, ki se kljub temu, da so navajeni na hribe in gore z malo višjo nadmorsko višino, našega pohoda redno udeležujejo; naši stari prijatelji iz Benečije in iz Krašnje; vedno več imamo prijateljev, saj kdor na ta pohod enkrat pride, prihaja vsako leto. V prostorih KS v Kamnjah je bila odprta razstava Mala gora nekoč in danes, kjer so si obiskovalci pred vzponom lahko ogledali, kako je Mala gora izglodala nekoč, pa katere pripomočke so kosci takrat uporabljali pri svojem delu. Na planoti so pohodnike pri vpisu s prijazno besedo in nasmehom pričakale Vesna, Neva in Marčela. Kot vedno so obiskovalcem, ki so se pohoda udeležili petič, podarili ročno izdelano leseno medaljo, tisti, ki so bili desetič, pa so do- sednik planinske sekcije Kamnje Anton Kreševec. Nekaj besed sta pohodnikom namenila tudi predsednik Planinskega društva Ajdovščina Dušan Kompara in naš vsakoletni gost, ajdovski župan Marjan Poljšak. Marjan Štrukelj, predsednik planinskega društva iz Krašnje je prijateljem iz Kamenj namenil nekaj besed v pozdrav, našemu predsedniku pa je kot darilo izročil kravji zvonec, »da mu bo njegova čreda enotno sledila«. Tako kot vsako leto smo podelili priznanja. Priznanje Planinske sekcije Kamnje je dobil Aleš Lazar, za sodelovanje in pomoč pri gradnji zavetišča na Mali gori. Planinska družina iz Benečije je prejela priznanje za večletno sodelovanje in pristne prijateljske stike. Posebno presenečenje je čakalo predsednika naše sekcije. Gregor Rupnik mu je podelil Srebrno priznanje Planinske zveze Slovenije. Najstarejši (82 let) in najmlajši (15 mesecev) pohodnik sta dobila kolač, delo pridnih kamenjskih bili zbornik o Mali gori. Ob 11. uri je bil na Mali gori pozdrav pohodnikom. Blažje na harmoniko zaigral svojo avtorsko pesem 'Himna Mali gori'. Program je povezovala Meta, ki je povedala, da je pohod nastal v spomin na prednike, ki so vsako poletje kosili na tej planoti. S pohodom smo hoteli povezati niti preteklosti in sedanjosti. Želeli smo si, da nikoli ne bi pozabili, kako težko je bilo včasih kmečko življenje, obenem pa želimo v današnjem hitrem tempu življenja spodbuditi ljudi, da naredijo nekaj za svoje zdravje. Da se za trenutek odtrgamo izpred televizijskih ih računalniških ekranov in polno obloženih miz ter se prepustimo občudovanju narave in uživanju na čistem, svežem zraku. Pohodnike je najprej pozdravil pred- gospodinj. Blaž je na svojo harmoniko zaigral venček svojih pesmi. Pohodniki so se na Mali gori lahko okrepčali s tradicionalno jedjo še iz časov košnje, polento s košenino in kislim mlekom. Naši posebni kuharji Silvan, Edo, Igor, Marjan, Matej, Peter so jo odlično pripravili. 'Gostinca' Andrej in Viktor sta skrbela, da pijače ni zmanjkalo. Glavni organizatorji Joško, Dragan, Vojko pa so poskrbeli, da je bilo vsem prijetno. Nekateri obiskovalci so se mimogrede povzpeli še na Čaven in Kucelj, ostali pa smo se vrnili v dolino, kjer so nas pričakali sončni žarki. Vsem, ki so se bali dežja in se pohoda niso udeležili - naslednje leto bo 14., pa se takrat srečamo na Mali gori. M. G Očistimo naše okolje v enem dnevu 17 anrila 2010 se bo zgodila največja čistilna akcija v Sloveniji. Priprave so bile uspešne, odziv državljanov ie oresegel vsa pričakovanja. Pregledan je bil teren celotne Slovenije, popisana divja odlagališča, akciio ie uradno prijavljenih že več kot 110.000 prostovoljcev, vemo pa, daje tistih, ki akcijo podpi-• in se nam bodo 17.4. pridružili pri čiščenju, še več. Narava bo osvobojena več tisoč ton odpadkov, so prepričani v društvu Ekologi brez meja, ki je celotno akcijo zasnovalo in jo na državni ravni s pomočjo lokalnih koordinatorjev tudi organizira. ■W TTakcijo je udarno, kot se za prave %/ Primorce spodobi, stopila tudi ▼ cela občina Ajdovščina. Akcija Očistimo Ajdovščino v enem dnevu, ki je del vseslovenske akcije, je pripravljena. Predstavniki posameznih krajevnih skupnosti, ki so po večini kar predsedniki KS, že imajo izdelane svoje plane čiščenja in podporo ter prijave krajanov. Najbolj zagreti ljubitelji narave pa so pripravljeni na pomoč priskočiti s traktorji, kamioni in drugo mehanizacijsko opremo, s katero bodo komunalnemu podjetju pomagali zvoziti odpadke na deponijo. Vsi tisti, ki za akcijo še niste slišali in pa vsi tisti, ki se akciji želite pridružiti, pa ne veste kako, je skrajni čas, da kon-taktirate kar predsednika svoje krajevne skupnosti in povprašate za več informacij. Če se vam ta ne javi, pišite na oko-lje@msa.si ali pokličite na telefon 040 588 920 (Vesna), kjer vam bomo postregli z vsemi pomembnimi informacijami in vas usmerili na pravi naslov. Vsem tistem, ki ste na akcijo že pripravljeni pa sporočamo: - čistilna akcija se bo odvijala v soboto, 17. 4. 2010 na območju celotne Občine Ajdovščina; - akcija se bo pričela ob 9. uri zjutraj in se predvidoma končala okrog 14. ure; - zbirna mesta, so mesta, kjer se bodo zjutraj zbrale skupine ljudi in se odpravile čistiti, po planu, ki so ga določili usmerjevalci posamezne skupine; - vsa zbirna mesta so označena na zemljevidu na internetni strani www. očistimo.si, tam najdete tudi podatke o usmerjevalcu posamezne skupine; - na akcijo pridi pripravljen, s seboj prinesi rokavice, bodi primerno oblečen in obut; - v primeru, da lahko pri čiščenju pomagaš s traktorjem ali drugo prikolico odvažati smeti, to čim prej javi svojemu usmerjevalcu; - ko prideš na zbirno mesto, se obve- rUT-TI niša mladinski subi Ajdovščina zno javi usmerjevalcu, ki ti bo dal vsa potrebna navodila in vrečke za pobiranje smeti; - udeležba na akciji NA LASTNO ODGOVORNOST. Komunalno podjetje, ki v akciji ak- Očistimo Sloveni|o tivno sodeluje in jo skupaj z lokalnim koordinatorjem za območje Občine Ajdovščina - Mladinskim svetom Ajdovščina, tudi pripravlja, vas seznanja z navodili glede pobiranja in ločevanja odpadkov: Katere odpadke se v akciji pobira? V akciji se pobira LE, KOSOVNE IN KOMUNALNE ODPADKE! Ne pobira se gradbenih odpadkov in nevarnih odpadkov, kot so: igle, sodi z nedoločljivo vsebino, industrijski nevarni odpadki, kemikalije, azbestne plošče (salonitke)... Kam se odpadke odlaga? Kosovne odpadke, kot so kovine, les, gospodinjski aparati, pohištvo ... se odlaga na tla na kup oz. v kontejnerje. Vse manjše odpadke se pobira v barvne plastične vreče; Rumena vreča: embalaža - plastenke, pločevinke, tetrapak, plastične vrečke ... Rumena vreča je samo za prazno embalažo. Embalažo z vsebino ali zelo umazano embalažo se odloži v črno vrečo. Zelena vreča: samo za stekleno embalažo. Črna vreča: mešani komunalni odpadki - vsi odpadki, ki se jih ne da razporediti oz. so preveč umazani. trgovina in servis biro opreme debi te? /s. konicaminoua m I n v e n t cpeoN* Goriška cesta 27A, 5270 Ajdovščina tel.: 05/368 17 71, faks: 05/ 368 17 70, Canon gsm: 041 470 500, e-mail: kobalm@siol.net IiMtERHEiBSEK . ■.. / miran kobal S.p------- Nudimo tudi: • polnila za kartuše • obnovljeni tonerji __________akcija velja od 1.4 do 30.6.2010_ Kje se odpadke zbira? Odpadke se zbira samo na določenih zbirnih točkah in v Zbirnem centru pod Dolgo Poljano!!! Skrajni čas je, da se akciji pridružiš tudi ti in pomagaš pri osvobajanju narave smeti, ki smo jih sami tja odvrgli. Povej za akcijo svojim sosedom, navduši svoje prijatelje in znance ter se nam skupaj pridružite 17. aprila 2010 v največji akciji v zgodovini Slovenije. Skupaj bomo močnejši. Narava nas potrebuje. Mladinski svet Ajdovščina, Občina Ajdovščina in Komunalno stanovanjska družba d.o.o. Ajdovščina Dan za spremembe Ajdovščina, 24. marca - Slovenska filantropija je 24. marca organizirala dan za spremembe in v akcijo sta se vključila tudi MC Hiša M"enimo, da včasih naša družba ]%/I ni namenjena v pravo smer in jL ▼ JLse nam na trenutke zdi, da se vedno bolj poudarjata individualizem in egoizem, medtem ko je medsebojne pomoči vse manj. Zato smo na ta dan skupaj priredili celodnevno akcijo in skušali polepšati okolico ter sam vhod v našo Hišo mladih. Dan za spremembe je popolnoma uspel, saj je okolica mnogo bolj čista in urejena, postavljena so sedišča, posajena so nova grmičevja, ustvarili sme vhodno tablo in še mnogo podobnih malenkosti, ki so Hišo mladih naredile prijaznejšo. Za pomoč se iskreno zahvaljujemo Komunalnemu podjetju Ajdovščina ki nam ,e omogočil zasaditev okrasnega grmičevja, dišavnic in zelišč. ur RADIO MC Nova radijska oddaja ... ZA MLADE!!! Vsak petek ob 16 30 uri n lovih RA NOVA Ajdovščina (106,9 Mhz) ' a va ADIO MC je nova radijska od-daja, ki jo skupaj pripravljajo Hiša mladih in RA Nova Ajdovščina. Namenjena je vsem mladim in mladim po srcu. Oddaja vsebuje zanimive informacije za mlade, imela bo vedno svojo rdečo nit, super glasbo, zanimive goste, nagradne igre ... in še in še več. Radio MC voditelji in voditeljice so mladi iz Ajdovščine in okolice, ki so uspešno prestali MC avdicijo. Spoznajte torej nove glasove Ajdovščine, ki vam bodo krajšali petkove popoldneve in vam postregli z vsemi informacijami, ki jih potrebujete. Oddaja RADIO MC je bila prvič fl* sporedu v petek, 9. aprila 2010 ob 16 5° uri, in kot zanimivost naj povemo d* smo v prvi nagradni igri, srečnemu izŽ' rebancu, podelili originalen in podpisi nogometni dres Valterja Birse, repr^' zentanta Slovenije v nogometu. Valter!1' se ob tej priložnosti zahvaljujemo in ! želimo še veliko športnih uspehov Tudi v prihodnje vas v oddaji Rad^ t/cr' x.,i,~ x___ J ^ MC čaka še mnogo presenečenj, oddaj* bo redno potekala vsak petek, na vakC vih RANOVA (106 Q A/TT-rvv! . vih RA NOVA (106,9 MHz)! Zato vabljč' ni k poslušanju in sodelovanju. Projekt Comenius Diversity of Europe, Cyprus Vsak košček zemlje je edinstven, neponovljiv pa tudi skrivnosten, nepoznan. Ko vse koščke združimo, dobimo svet v vsej svoji različnosti. Pisano v aprilu April se je v ajdovskem Medobčinskem društvu prijateljev mladine začel z gostovanjem naše mlade EVS prostovoljke Zande Brikmane na podružnični šoli v Črničah, s svojo deželo pa je v začetku aprila navduševala tudi učence osmih in devetih razredov OŠ Dobravlje. T^rav tako je tudi vsak človek edinih stven, ne glede na barvo kože, dr-*■ žavo, iz katere prihaja ali mater-"i jezik. V vsakem izmed nas se skriva '■sta radovednost, želja po vedenju. Od Ms pa je odvisno, ali smo pripravljeni na drugačnost in raznolikost. Kot koščke sveta je tudi nas Comenius '?<>vexa\v cej0(-0 Oljska, Italija, Norveška, Ciper, Nemčija in Slovenija tako drugačne, vendar vse z istimi cilji. Širjenje ogorja, podiranje stereotipov, pribli-Mnje nasprotnih svetov in sklepanje tesnih prijateljstev so eni izmed glavnih ciljev, ki vsakoletno združujejo teh 7 koščkov sveta. Tokratno srečanje je potekalo na otoku Ciper, ki po izročilu velja za rojstni otok Afrodite, boginje lepote. Ciper je največji otok v vzhodnem Sredozemskem morju. Na zemljevidu ga najdemo južno od Turčije, z gorskima verigama Troodos v srednjem in jugozahodnem delu otoka, na severu se razteza Kirenijsko hribovje, med njima pa rodovitna ravnina Mesaoria. Že v preteklosti je Ciper slovel kot pomembno križišče med Evropo, Azijo in Afriko. Tako je tudi prišlo do izjemno pogostih menjav civilizacij, kar lahko še vedno občudujemo: bizantinske cerkve, samostani, gradovi križarjev, rimska gledališča, vile ter prazgodovinske naselbine. Dandanes so na Cipru najpomembnejše panoge turizem, izvoz tekstilnih in obrtnih izdelkov ter trgovski ladijski promet, še vedno pa delujejo domače obrti z lončarskimi in bakrenimi izdelki pa tudi vezeninami. Zaradi pestrega zgodovinskega ozadja je Ciper še vedno razdeljen na dva dela, turško in grško skupnost, kar je za Ciprčane izredno boleče. Naše kratko, a toliko slajše potovanje smo nestrpno pričakovali in po celodnevnem letenju je bilo že stanje na letališču 'šokantno' - okupirano z mirovnimi silami. Ciper nas ne pusti hladne, sporoča nam, da delitev otoka ni le navidezna meja, ampak je meja, ki Ciprčane reže v srce. Kljub vsemu v petih dneh bivanja na Cipru Ciprčanom ne bi pripisala zaprtosti, pesimizma, kar bi bilo razumljivo za tamkajšnjo stanje - ravno nasprotno - to je dobrosrčen,družaben, ljubezniv narod, ki nam je nudil več, kot bi si želeli. Ta občutek me je spremljal od prvega pa vse do zadnjega dneva popotovanja. Ciper pa se ne razlikuje le po zgodovinskem ozadju, ampak je na otoku popolnoma drugačen svet. Čas je relativen, vedno se ustavijo za ples in ne glede na okoliščine, povsod se sliši petje. Tako je tudi šolstvo v popolnem nasprotju s slovenskim. Kljub izredno visokemu življenjskem standardu je opremljenost učilnic skromna. V učilnici najdemo le klopi in kateder, ki jih težko prepoznamo, saj so vse klopi, stene, zemljevidi, kateder popisani. O učiteljski avtoriteti ne moremo govoriti, sploh o disciplini in pravilih. Tam so glavni dijaki, ki si postavljajo svoja pravila. Nimajo svetovalne službe, ampak le nadzor za disciplinske probleme, ki pa ima zaradi izredno nizke motivacije učencev izredno veliko dela. Tako tudi ni presenetljiv podatek, da šolanje nadaljuje le 40 % učencev. Ciper smo izkusili z lastnimi očmi. Ostale države pa smo spoznali preko predstavitev, ki smo jih morali pripraviti že pred prihodom. In sicer je vsaka država predstavila po enega kiparja, slikarja in glasbenika. Srečanje je potekalo s ciljem, da poiščemo skupna stališča in razlike v Evropi, vendar so nova poznanstva in prava prijateljstva tisto, kar nam je Comenius omogočil. Sedaj teh 7 koščkov zemlje ne predstavlja le delčke celotnega sveta, ampak spomine, ki tvorijo delčke naših src. Ana Vidrih, 4. a ■W '▼'petek, 2. aprila, smo v tem šol-%/ skem letu zaključili s progra-▼ mom otroškega parlamenta, ki ga vsako leto okronamo z ogledom parlamenta. Mlade parlamentarce in njihove mentorje iz osnovnih šol občin Ajdovščina in Vipava smo peljali v Ljubljano in jim 'v živo' predstavi- li delovanje, organizacijo in vodenje Državnega zbora (na fotografiji). V soboto, 10. aprila pa smo na društvu imeli tematsko likovno delavnico. Pod mentorstvom akademske slikarke Jane Humar so otroci slikali na temo vseživljenjskega učenja, temo likovnega natečaja, ki ga je razpisala Ljudska univerza Ajdovščina (na fotografiji). Z nastalimi deli bomo sodelovali na razstavi v okviru prireditev, ki bodo potekale v Tednu vseživljenjskega učenja. Za drugo polovico aprila pripravljamo še pisano paleto raznih aktivnosti. V soboto, 17. aprila se bomo vključili v akcijo Očistimo Slovenijo v enem dnevu, na-' slednji dan pa sodelovali z ustvarjalnimi in likovnimi delavnicami ter nastopi pri izvedbi Čarobnega dne v Lipici. Za petek, 23. aprila pripravljamo tudi letos Zeleni dan prostovoljstva, prireditev, s katero bomo v sodelovanju z osnovnimi šolami obeležili dan prostovoljstva in dan Zemlje. Mesec bomo zaključili s prvomajskimi šolskimi počitnicami, v katerih bo ponovno ustvarjalno, veselo in razigrano. Več o tem, kaj pripravljamo pa si oglejte na naši spletni strani www. mdpm-ajdovscina.si. MDPM Ajdovščina Dan v vrtcu - malo drugače mesecu marcu so v vrtcih potekala srečanja s starši. Veliko vlogo in pomoč staršem pri varstvu in ^goji najmlajših pa imajo tudi stari starši. Zato smo se v vrtcu na Ribniku, v skupini 'Kužki' (starost 1 - 2 sti) odločili, da v začetku aprila, na dopoldansko druženje, povabimo tudi stare starše. Poslali smo jim 'abila, z otroki pa smo se pripravljali na 'nastop' in izdelali risbice. ■■prišel je dan, ko so nas po jutranji L# negi prišli obiskat. Ko so priha-JL jali v skupino, so bili otroci najprej presenečeni, potem pa so jim veseli stekli v objem. Prav lep je bil pogled na te srečne obraze obojih. Otroci so kar obsedeli v naročju svojih starih staršev. Ob vabilu, da pokažemo, kaj že znamo, pa so veseli pritekli. Zapeli smo pesmice, ki so jih izbrali otroci in jih najraje prepevajo. K rajanju pa so povabili tudi svoje stare starše. Z veseljem so se vabilu odzvali. Kako lepo je bilo videti, ko smo skupaj zapeli in zaplesali. Otroci so jim poklonili risbice, ki so jih sami izdelali. Druženje je prehitro minilo. Malčki imajo svoje stare starše zelo radi, saj je ob njihovem odhodu, po marsikaterem ličku stekla solzica. Hvala vsem, ki so si vzeli čas, svojim vnukom in nama pa polepšali sončno dopoldne. Dolores in Irena Dobrodelna akcija O Nekaterim otrokom ni dano videti modrine neba in svobode belega galeba. Zaradi omejenih sredstev bi počitnice preživeli doma, prepuščeni sami sebi in ulici, prikrajšani za počitniške dogodivščine s prijatelji. Poskrbimo, da bi bilo takih otrok čim manj! Pa svojih močeh prispevajmo za njihovo letovanje! Medobčinsko društvo prijateljev mladine Ajdovščina prične s pripravami na poletne počitnice otrok še preden posije prvo spomladansko sonce. Pomežik soncu' je pobuda Zveze prijateljev mladine Slovenije, s katero skrbimo, da bi lahko na letovanja odšli prav vsi otroci, tudi tisti, katerim starši zaradi socialnih in finančnih stisk v družinah, ne morejo privoščiti počitnic. Ker želimo tudi letos zagotoviti dovolj sredstev, da bi omogočili čim večjemu številu otrok brezplačno letovanje, vas prisrčno vabimo, da z naklonjenostjo sprejmete našo pobudo in prispevate po svojih močeh. Svoj prispevek lahko nakažete na transakcijski račun 04751 000 1446563, sklic na št. 22, namen: pomežik soncu. Najlepša hvala! Jana Humar Dolores in Irena Pekli smo kruh Kmptiia Petrovi v Narinu pri Pivki že vrsto let nudi gostoljubje gojencem Centra za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje Vipava, ki v okviru delovnih dni spoznavajo potek priprave kruha m seveda pri tem tudi z navdušenjem sodelujejo. Evropsko tekmovanje vinarskih šol "T^edno znova prijazen sprejem z %/ domačim pecivom in toplim ča-▼ jem, ki se je na mrzlo četrtkovo jutro še kako prilegel, je napovedoval, da je pred nami lepo delovno dopoldne. V stari kmečki kuhinji, kjer je na ognjišču gojrel ogenj, po prostoru, ki so ga razsvetljevale petrolejke, pa se je širil vonj po dimu, smo se preselili približno sto let nazaj v preteklost. Gospodinja, oblečena tako, kot so bile oblečene gospodinje v takratnem času, nam je predstavila življenje in delo, ki se je odvijalo v enem samem prostoru. Kuhinji. Medtem je gospodar pridno skrbel za ogenj na ognjišču in v krušni peči. Ker je bilo ravno nekaj dni pred veliko nočjo, smo se odločili, da zamesimo malo boljši, praznični kruh. Še prej pa smo se opremili tako, kot se pri peki spodobi. Deklice z rdečimi predpasniki in ruticami, fantje pa z modrimi. Na glavi pa klobuk. Roke smo si umili seveda po starem, v lavorju, in delo se je pričelo. Obvezne sestavine za kruh so se hitro spremenile v testo. Okorni prstki so gnetli, posipali moko, pa zopet gnetli. Zagnanosti ni manjkalo. Nasprotno, še preveč jo je bilo. Kajti moka ni bila samo na delovni površini, bila je tudi na njihovih obrazih. Marsikatero lice in nos je bil pobeljen z njo. Opazovali smo, kako testo vzhaja in seveda komaj čakali, da vsak splete svojo pletenko. Ob pomoči so pod dlanmi nastajali dolgi svaljki, iz katerih je vsak ob vodenju spletel svojo kito in jo premazal še z jajcem. In kaj sedaj? »Še malo morajo zrasti,« je rekla gospodinja. Kmalu za tem je gospodar odprl vrata krušne peči in vanjo previdno naložil naše umetnije. Ta čas, ko se je kruh pekel, pa smo izkoristili za predstavitev, kako poteka delo, kakšne pripomočke in orodja so potrebovali, da so pridobili iz zrnja moko. Gospodar nam je pokazal, kako s srpi požanjemo pšenico, povežemo v snope in s cepci pšenico omlatimo, da dobimo zrnje. Tudi nekateri naši otroci so bili prav spretni in navdušeni nad delom s cepci. Sledilo je ločevanje plev od zrnja in končno mletje med mlinskima kamnoma. Kako veliko dela za peščico moke! Fantje bi pri tem delu kar ostali. Tako so bili navdušeni. Toda vonj po pravkar pečenem kruhu je napovedoval, da se naše druženje zaključuje. Ponosni vsak na svoj izdelek smo se poslovili. Naslednji dan so otroci pletenke odnesli domov, v soboto pa tudi k blagoslovu. Žareče oči, veselje in zadovoljstvo so bili velik dokaz, da so se naši otroci imeli lepo. Ivica Petrič, spec. ped. CIRIUS Vipava Od 22. do 27. marca je potekalo mednarodno tekmovanje vinogra' dniško-vinarskih šol Evropske unije. EkipaTSC-Biotehniške šolei^ Šempetra se tekmovanja redno udeležuje. T [okrat sta Biotehniško šolo za- cem, šoli kot tudi njihovim me t ' rf* stopala Andrej Erzetič in Jakob Posebnost tega tekmovanja je da se i: . Bizjak. Gostiteljica letošnje- dijak lahko udeleži samo enkrat fP ga evropskega tekmovanja je bila tako zahtevnem tekmovanju se vsal; žarska. Tekmovanje ie Dotekalo na šola tudi orimeria in JAM AVTO d.o.o. P.E. Polje 5290 ŠEMPETER PRI NOVI GORICI Tel. : 05 / 303-1234 Fax. : 05 / 996 - 5676 Gsm: 041 /772 -266 ga LClCinOVailjU $6 VSaf--1 Madžarska. Tekmovanje je potekalo na šola tudi primerja in ovrednoti ' tVJ dveh vinogradniško - vinarskih šolah, strokovnost v evropskem prostoru in sicer v mestu Vilany ter v Budimpešti, dobrih rezultatih, ki sta jih tekmoval' Dijaki so tekmovali v petih kategori- ca dosegla, se lahko Biotehniška šol3 jah. Obsežnost programa je zahtevala enakovredno primerja z ostalimi sor