novi naroči se tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajui@spin.it • Poštni predal / casella postale 92 • Poštnina plaCana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1.500 lir • 0,88 evra Spedizione in abbonamento postale-45 %-art 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine TAXE PERZIJE 33100 Udine TASSARISCOSSA Italy St. 36(1121) Čedad, četrtek, 19. septembra 2002 MUe parifìt La scuola ed i numeri della nostra debolezza In controtendenza la crescita della scuola bilingue di S. Pietro Sono numeri che fanno male al cuore perché la fotografia che ne esce è quella di una comunità avviata verso l’estinzione se non interverranno fatti nuovi e decisivi. È un’affermazione forte, drastica ed angosciante, ma i numeri scarni ed essenziali questo ci dicono. I dati della popolazione scolastica delle valli del Natisone nella fascia deH’obbligo testimoniano che ormai siamo ridotti al lumicino. Dai 3 ai 14 anni abbiamo soltanto 577 ragazzi: 139 sono i più piccini della scuola materna, 263 gli alunni delle elementari e 175 quelli delle medie. La dimensione del tracollo risulta ancora più evidente se si considera il fatto che la Scuola bilingue continua da diversi anni a darci “ossigeno” con i bambini provenienti dall’esterno, per la maggior parte dal comune di Cividale. Quest’anno sono 38 i bambini “cividalesi”, i cui genitori hanno origini valligia-ne. 16 alla materna e 22 alfe elementari. Ciò nonostante all’asilo fi dato rispetto al 2001 è Negativo, con un iscritto in meno. E negativo è anche alle medie per le quali vale 1° stesso discorso. Tranne qualche rarissima eccezione, infatti, i gestori iscrivono tutti gli a-Itjnni della bilingue a S. dietro perché possano contornare a seguire anche alle medie qualche ora di slove-n°, ottenuta peraltro sempre con gran fatica e tra mille difficoltà. In questa cornice emerge ancora di Pto il dato positivo della Scuola bilingue che dalla Sua fondazione (nell’anno plastico 86/87 con sei a-tonni in prima elementare) m poi ha conosciuto un colante trend positivo. Così è stato anche que-st anno, il secondo da tonando è stata statalizzata. Interesse dei genitori per educazione bilingue è ormai un dato ben consolidato la fiducia nella qualità ell’offerta formativa della Scu°la cresce, (jn) segue a pagina 3 I trenta alunni della prima elementare della scuola bilingue Slovenski upravitelji v soboto v Spetru Svet slovenskih upraviteljev videmske pokrajine se bo na pobudo Davida Klodiča, člana paritetnega odbora, spet sestal v soboto 21. septembra. Minilo je nekaj mesecev od prve seje: takrat se je še govorilo o umestitvi paritetnega odbora, problem dvojezičnih izkaznic je bil v začetni fazi in težave pri uresničevanju slovenskih tečajev v državnih šolah so bile že na dnevnem redu. Zdaj je čas, poudarja Klodič, da bi naši predstavniki ocenili proces uveljavitve zaščitnega zakona in kakšne so možnosti, da bi čimprej dosegli vsaj tisto, kar nam zakon zagotavlja. Po odobritvi zaščitnega zakona se je malo premaknilo. Poleg podrža-vljenja dvojezične šole, je bila edina vidna točka ustanovitev paritetnega odbora, ki je pred začetkom poletja začel s svojim delom. Zaradi tega bo na sobotni seji v Spe- tru prisoten tudi predsednik odbora odv. Rado Race, ki bo vsem prisotnim predstavil že opravljeno delo tega organa in programe za prihodnost. Govorilo se bo tudi o perečih problemih naše manjšine in o pobudah, ki bi jih lahko naši upravitelji speljali v slovenskih občinah videmske pokrajine. Sobotna seja bo potekala v prostorih občinske dvorane v Spetru z začetkom ob 10. uri. 29. septembra v naši deželi bo referendum Vse je previe tiho. Se posebno televizija, ki pride v vsako našo hišo, tudi v tiste, kjer niemajo navade brat časopisu. An do sada je muča-la an daržavna televizija, tista, ki jo placavamo za zavi-edet novice. Se odkar ne nosijo vič po hišah Certifikatu za iti votat, vič ku kajšan telega ne vie. Zatuo je trieba poviedat na glas an arzšerit novico, de v nediejo 29. se-temberja bo v deželi Furla-niji-Juljiski krajini referendum. Odkar se je dežela rodila lieta 1963 tele je te parvi referendum. Tema ni tistih, ki ugriejejo sarce, je pa vseglih pomembna čeglih je tehnična. Vprašanje je po kakem sistemu bomo votai za deželni svet, kar se bo zgodilo v kratkem, že drugo lieto. Z referendumam pa tudi mi lahko “pomagamo” narest volilni zakon. Drugod po Italiji ljudje direktno izvoli-jò predsednika, ki ima takuo vič moči an večjo legitimacijo. Naša dežela, ki ima posebni statut an kompetenco za sama napisat nje volilni za- kon, je pa šla po drugi pot. Desničarska koalicija, ki je na oblasti s pomočjo Stranke komunistične prenove (41 deželnih svetovalcev na 60) je sprejela tak zakon, s katerim voliuvei lahko samuo pokažejo, koga bi radi imieli za predsednika, izvolijo pa ga deželni svetovalci an glavno besiedo imajo spet stranke. Kar pa je še pomembno je, de z vsedržavnim zakonom, ki ga kličejo Tatarellum, izvoljeni predsednik je na oblasti, do-kjer ima večino, če mu tale zmanjka je trieba iti spet na volitve. V deželi F-JK po zakonu, ki so ga sprejeli pa ne, deželni svet lahko izvoli drugega predsednika. Leva-sredina, pa tudi drugi politični krogi, so se uparli. Nastali so posebni “odbori za ne” takemu zakonu an so začel pobierat podpise. Potriebnih jih je bluo 36 tisoč, zbrali so jih pa 52 tisoč, kar pride reč, de je tudi tle par nas močna želja direktno zbrat predsednika dežele. An takuo je pred nami referendum. beri na strani 4 Nedelja 22. septembra, ob 13. uri v cerkvi na Svetih Višarjah Pevska revija Višarje Pojo Nastopajo: Oktet “Odmevi” (Salež), Moška pevska skupina “Akord” (Podgora), Oktet iz Škofije, Mešana pevska skupina “Beneške korenine” (Srednje) Slovensko kulturno središče Planika Kulturno športno društvo Rojanski Krpan ■ Župnija Zabnice ČUDNA RIEČ? ■i)AW&X>dMA fSTRANA COINCIDENZA ): QUANDO Sl ALZANO I VENTI DI GUERRA.. IL PREZZO DEL J lUii Bratina, projekt za dialog Kulturni in politični projekt prezgodaj preminulega senatorja Darka Bratina je temeljil na dialogu, na odprtosti slovenske manjšine in seveda tudi italijanske družbe do nje, na ustvarjanju nove Evrope, vsakodnevno in najprej doma, v naši deželi in z našimi sosedi. Zavzemal se je za tako Evropo, ki bo skupni dom tudi ljudi in narodov nekoč za železno zavezo, ki bo zasledovala demokracijo in solidarnost s šibkejšimi, socialni, kulturni in ekonomski razvoj. Njegov projekt je danes še kako aktualen. In na temo “Darko Bratina - projekt za dialog” so ob peti obletnici njegovi smrti priredili 27. septembra v Gorici zanimivo srečanje. Pobudo so dali goriška Pokrajina, Združenje Darko Brati- na, Protokol o sodelovanju čezmejne zaveze in Inštitut Gramsci F-JK. Srečanje bodo ob 17. uri v Avditoriju furlanske kulture uvedli predsednik Pokrajine Giorgio Brandolin, predsednik Inštituta Gramsci Giuseppe Petronio, predsednik čezmejne zaveze Vittorio Brancati in predsednik združenja Bratina Livio Semolič. Sledila bo okrogla miza, ki jo bo kooordini-ral evropski poslanec Mitja Volčič, na njej pa bodo sodelovali don Ruggero Dipiazza, Romano Vecchiet, Giacomo Gambetti in Franco Juri. Zaključil bo poslanec Piero Fassino, vsedržavni tajnik Hrasta, ki je bil osebni Darkov prijatelj. Četrtek, 19. septembra 2002 2 Nasce l’Auser delle Valli del Natisone L’Auser (Associazione per l’autogestione dei servizi e la solidarietà) ha, da sabato scorso, una sua struttura anche nelle Valli del Natisone. Una riunione avvenuta nella sala consiliare di S. Pietro ha permesso la costituzione di un’associazione denominata Valli del Natisone - NediSke doline alla cui presidenza è stata nominata Rita Gueli. Si tratta di un’associazione di volontariato, senza scopo di lucro. La sua università dell’età libera ha lo scopo di allargare, approfondire e integrare le conoscenze della cultura e gli interessi dei cittadini di tutte le età. Come ha detto sabato Corrado Della Libera, uno degli esponenti udinesi del’associazio-ne, si tratta di una sorta di “portale” all’interno del qua- le si possono fare infinite attività a carattere culturale. In altre associazioni (ce ne sono già 36 nella nostra regione) si organizzano corsi di storia, di lingue, di cultura generale o di argomenti specifici, ma anche conferenze e letture. Non tutte le materie sono quelle classiche: il sindaco di Aquileia si è proposto per una conferenza sulla casa automobilistica Ferrari e lo stesso Della Libera intratterrà gli associati dell’Auser sul tema “Bob Dylan e dintorni”, un modo per raccontare la storia di un grande cantautore ma anche i processi di trasformazione della società in questi ultimi decenni. A Udine Augusta De Piero proporrà sei incontri sul tema “Storie di donne nella Bibbia”. Da sinistra La Fata, lob, Blasetig, Gueli e Della Ubera Queste e altre iniziative potranno essere presentate anche nelle Valli, ma se ne potranno organizzare di nuove, a seconda delle necessità e della disponibilità dei relatori. Gli spazi saranno con o-gni probabilità messi a disposizione dall’amministrazione comunale di S. Pietro, come ha spiegato il vicesin-daco Giuseppe Blasetig, quando la biblioteca si sposterà nei locali lasciati liberi da una banca. Testimonianze sull’attività dell’Auser sono arrivate, oltre che da Dalla Libera, dal presidente regionale Irio lob e dalla presidente del circolo di Morte-gliano Anna La Fata, (m.o.) Un incontro dell’Ulivo In vista del referendum regionale sul sistema elettorale, l’Ulivo Valli del Natisone -NediSke doline organizza un incontro che si terrà nell’albergo Belvedere di S. Pietro martedì 24 settembre alle 20.30. Interverranno i consiglieri regionali Giorgio Baiutti e Alessandro Tesini e il consigliere provinciale Flavio Pressacco. Pisrao iz Kima Stojan SpetiC Ne vem, Ce sem o tem že pisal, vendar se mi zdi zgodba dovolj zgovoren dokaz o tem, kako relativna in koristoljubna je v resnici zunanja politika, tudi tedaj, ko jo razglašajo s fanfarami in poudarjajo zgolj njeno načelnost. Po izročilu ima parlament poldrug mesec dolge poletne počitnice, nekako od avgusta do srede septembra. Ko smo odhajali, smo tajništvu svojih delovnih odborov puščali telefonsko številko ah naslov kraja, kjer smo nameravali prebijati svoj oddih. Mobilnih telefonov tedaj ni bilo, pa so v nuji elane parlamenta iskali preko prefektur, Ce je preživljal počitnice v Italiji, ali konzulatov, Ce je bil na tujem. Svoje počitnice sem moral večkrat prekiniti v drugi polovici avgusta in vsakokrat je šlo za Irak in Sadama Huseina. PrviC že leta 1987, ko je Sadam Husein zaCel izgubljati vojno proti Iranu ajatolaha Homeinija. Ameriški predse- dnik Reagan je bil namreč prepričan, da prinaša islamska revolucija proti šahu nevarne klice negotovosti na področje, preko katerega tečejo Zivljensko pomembne žile nafte. Zato je do zob oborožil Sadama Huseina in ga naščuval v vojno proti Iranu, v kateri je umrlo nekaj milijonov iraških vojakov. Sadamu so Amerikanci dostavili celo sestavine za biološka in druga orožja za množično uničevanje. Pri oboroževanju Sadama Huseina je sodelovala tudi Craxijeva Italija. BNL iz Atlante je v ta namen placala 4000 milijard lir! No, tedaj je Sadam zaCel izgubljati vojno proti Iranu, pa je Washington spravil na noge mednarodno zavezništvo in tudi Italija je poslala v perzijski zaliv nekaj svojih vojnih ladij. Sklep je italijanski parlament sprejel na vrat na nos konec avgusta. Nekaj let pozneje, prve dni avgusta, je Sadam Husein zavzel Kuwait, naj-veCji rezervoar nafte pod peskom, kar jih je na svetu. Baje ima samo Čečenija tako Cisto nafto. ZDA, ki jih je tedaj vodil George Bush starejši, so se prepričale, da so njihovi energetski interesi v nevarnosti. George Bush starejši je tedaj imel veCjo naftno podjetje v Teksasu, njegov glavni družabnik pa je bil neki Bin Laden, oče pozneje razvpitega Osame. Spet so zbobnali mednarodno zavezništvo, tokrat proti Sadamu Huseinu, ki si je upal zasesti pokrajino, ki je stoletja bila del Bagdadskega kalifata. Italija je spet bila zraven. Saj se spominjate letalskega kapetana Cocciolone-ja, ki je padel v iraško ujetništvo. V akcijo so stopili tudi Arabci in “Desert storm” je bil uspešen. Vojska, ki jo je vodil čmopolti general Colin Powell, je tedaj preizkusila v puščavi nova orožja. Med njimi bombo, ki eksplodira v zraku in v hipu unici ves kisik za nekaj kilometrov naokrog. Vse, kar je tam živega, umre od zadušitve. Iraška vojska se je razkropila, njeni oddelki so zbegani bežali po pušCavi. Kljub temu pa ZDA in zavezniki niso zavzeli Bagdada, da bi strmoglavili Sadama Huseina. Se so ga potrebovali, kot krotilca Kurdov, na raCun TurCije, ki je v paktu NATO nepogrežljiv partner. Ameriška sredstva množičnega uničevanja je Sadam pridno izkoristil in s plinom pomoril v Kurdistanu več tisoC ljudi, med njimi predvsem starce, žene in deco. Zato ZDA vedo, da ima Sadam biološko in kemijsko orožje. Saj vedo, kdo mu gaje podaril. O dialogu med Hrvaško in Slovenijo Ob robu udeležbe na 57. zasedanju Generalne skupščine OZN je na predlog hrvaške strani prišlo do srečanja med ministroma za zunanje zadeve Republike Slovenije in Republike Hrvaške, Dimitrijem Ruplom in Toninom Piculo, ki sta posebej ocenila zdajšnje težave okoli .vprašanja Piranskega zaliva. Ministra sta se pogovarjala o uresničevanju dogovora obeh predsednikov vlad, Drnovška in RaCana. Minister za zunanje zadeve Republike Slovenije Dimitrij Rupel se je zavzel za nadaljevanje dialoga in realizacijo sestanka med ministroma julija 2002 na gradu Bežanec. Tako je bilo v New Yorku dogovorjeno, da se ministra Rupel in Pi-cula sestaneta oktobra v Sloveniji. Na sestanku naj bi obravnavali bilateralne teme in sklenili sporazum o sodelovanju med ministrstvoma za zunanje zadeve ter pospešili sklenitev sporazuma o izogibanju dvojnega obdavčevanja. Poleg tega bi lahko sklenili memorandum o institucionalnem političnem sodelovanju ter se dogovorili o sodelovanju na multilateralnem področju. Meja med Slovenijo in Hrvaško, predvsem del nedoločene meddržavne meje na kopnem in na morju, je bila osrednja tema okrogle mize z naslovom “Meje zdravega razuma”, ki jo je v Piranu organiziral podmladek Liberalne demokracije Slovenije. Problem nerešene slovensko-hrvaške meje je problem desnih politikov in rumenih medijev, so ugotovili v Piranu. Izpostavili so pozitivne odzive v Sloveniji na dogovor, ki sta ga nedavno dosegla premiera Slovenije in Hrvaške in na nezadovoljstvo, ki ga je le-ta izzval na Hrvaškem. Ribiške incidente na morju in primer Joška Jorasa pa so opredelili kot izraza nerazumnosti v Sloveniji in na Hrvaškem, katera lahko politiki na obeh straneh “zajahajo”, ko to želijo. Arbitražo so na okrogli mizi v Piranu predstavili kot pesek v oCi, “to ni Čarobna palica, ki bo rešila odprta vprašanja”. Arbitraža naj bi postala dolgotrajen in zapleten proces z mnogimi možnostmi, da se ga podaljšuje, ne da bi se odprta vprašanja rešila. Ribištvo in težave ribištva so opredelili kot politi-čno-strateško vprašanje, nikakor pa ne ekonomski in nacionalni interes. Reševanje meje na morju velja za politiCno-strateško vprašanje za Slovenijo, razumljeno, “češ, nekdo nam hoče vzeti izhod na odprto morje”. V razpravo je posegel tudi primorski poslanec v DZ in Clan odbora za zunanjo politiko Aurelio Juri in med drugim dejal, da ne drži, da meje med državama ne bi bile določene. Nasprotno, kopenska meja j® določena s Temeljno ustavno listino, s tem, da je potrebno ugotoviti in označiti mejo na delih, ki so bili vodeni z dvojno evidenco, na primer slovenskega in hrvaškega katastra. Medtem ko meje na morju ni bilo, je dejal Juri. Državni podsekretar na ministrstvu za zunanje zadeve Jože KuniC je v svojem posegu dejal, da imata Slovenija in Hrvaška zelo dobre odnose in nekaj zelo resnih težav. Ob odprtih vprašanjih meje je omenil “inverzijo” v meddržavnih odnosih, ki kali dobro odnose. Arbitraža za določitev meje na morju ne more izhajati iz tega, da je to nikogaršnja zemlja, kajti potem je logična rešitev sredinska Črta v Piranskem zalivu, (r.p.) Kučan, discorso di commiato all’Onu Kučan all’ONU Milan KuCan, negli USA per partecipare alle manifestazioni in occasione dell’11 settembre, ha tenuto di fronte all’assemblea generale delle Nazioni Unite il suo discorso d’addio come presidente della repubblica slovena. La generazione di oggi di statisti, politici, esponenti del mondo accademico e della società civile si trova di fronte alla responsabilità di porre le fondamenta per una nuova etica globale, ha dichiarato, ed un’ONU tali da essere garanti del fatto che il mondo non si divi- derà più brutalmente tra persone, popoli e paesi che hanno diritto al futuro e gli altri a cui viene negato a causa del distacco tecnologico e sociale. Esuli, Italia e Croazia In occasione dell’assemblea generale dell’ONU a New York c’è stato anche un incontro tra il premier i-taliano Berlusconi ed il ministro degli esteri croato Tonino Picula che hanno affrontato il tema spinoso dei beni abbandonati dagli esuli istriani. Entro un mese, questa la decisione, si formerà un gruppo di lavoro misto. Riprende dunque la trattativa che aveva subito una battuta d’arresto dopo le dimissioni del ministro degli esteri Ruggiero. Se parte il negoziato si viola un tabù, commenta II Piccolo di Trieste. Slovenia e Croazia erano ferme sugli accordi di Osimo, sottoscritti da Italia e Jugoslavia di cui sono eredi. La mossa di Zagabria quindi spiazza Lubiana. Colazione da Putin Titola così il Deio di Lubiana l’articolo sulla prima visita ufficiale di Drnovšek in Russia. Giovedì 12 settembre ha sottoscritto a Mosca assieme al premier russo Mihail Kasjanov una dichiarazione congiunta sui rapporti positivi tra i due paesi. In occasione del suo viaggio in Russia, Drnovšek è stato poi ospite del presidente Vladimir Putin nella residenza presidenziale estiva a Soci sul mar Nero. I due presidenti si sono incontrati per la quinta volta. Al centro dell’attenzione la collaborazione economica ed i rapporti politici e culturali. Ex Ponto Inaugurato sabato 14 settembre si concluderà domenica a Ljubljana Ex ponto, festival intemazionale multimediale che presenta in primo luogo artisti e produzioni teatrali e multimediali dell’area dei Balcani ed in particolare delle repubbli- che della ex Jugoslavia-Quella di quest’anno è 1® nona edizione di Ex Ponto. Il voto all’estero Nelle liste degli elettori sloveni ci sono anche i clt' tadini residenti all’estero. S' tratta di 3749 persone. P ché hanno diritto al voto p® le elezioni presidenziali (e le politiche) che si terranno il prossimo 10 novembre sono già iniziati i preparati' vi per il voto. I cittadini slO' veni all’estero possono vo-tare presso le rappresentai1' ze diplomatiche, per posta-oppure votare in patria se v* si trovano al momento de voto. jr j novi matajur Q Hit li Td Četrtek, 19. septembra 2002 J Totale Comune 1 II III IV V Totale Diff. ’01 Pulfero 5 2 5 6 8 26 +2 San Leonardo 10 12 4 12 8 46 +1 San Pietro al Nat. 8 14 12 11 14 59 -4 Savogna 3 2 2 1 6 14 +3 Scuola bilingue 30 25 28 20 15 118 +17 Totale Valli 56 55 51 ’50 51 263 +19 SCUOLA MATERNA / VRTEC Comune 1997 1998 1999 Di. ’01 PlLFETO S. Leonardo S. Petto SaVOGNA SC.BLNGUE Tar. Valu SCUOLA MEDIA ISREDNJA SOLA Velik dogodek z diplofonskim petjem Koncert sibirske skupine Kulturni dom v Gorici (Ul. Brass 20) vabi na izjemen kulturni in glasbeni dogodek. V torek 24. septembra ob 21. uri bo imel prvič v gosteh svetovno znano skupino Huun Huur Tu iz Sibirije, ki se ukvarja z diplofonskim petjem. Peti z dvema glasovoma je za nas nemogoče, za Tuvaša pa je povsem naravno. Predstavljajmo si dva, vCasih celo tri glasove, ki jih oddaja isto grlo. Pri odprtih ustih se jezik suCe po ustnem nebu in pri tem pomaga pri ustvarjanju dveh glasov. Prvega uporabi za harmonijo, drugega za base. Skupina prihaja iz Tuve, male avtonomne republike iz juZnega dela osrednje ruske Sibirije, ki se torej nahaja v v Gorici osrčju Azije med sibirsko tajgo, puSCavo Gobi in Altajskem gorovju. Tu naj bi bila domovina Atle, kralja Hunov in Džingis kana. Petje je za Tuvaše nekaj, kar je v tesni povezavi z naravo. Pravzaprav gre za posnemanje narave, kar pomeni, da bo sliSati vse vrste glasov in zvokov in sicer rezgetanje konja, Čivkanje ptičev, žuborenje vode ali pihanje vetra. Skupino Huun Huur Tu sestavljajo štirje umetniki, ki pri glasbeni spremljavi uporabljajo njihova tradicionalna glasbila, s katerimi podprejo prefinjene glasbene prehode ter s tem poudarijo glasovno izvajanje bodisi posameznih pevcev kot tudi skupinskih nastopov. Comune I Diff. ’00 S. Leonardo S. Pietro Tot. Valu Scuola, le cifre della nostra crisi Positiva la crescita della Scuola bilingue Na teli fotografiji videmo otroke iz Ješičja ko čakajo šolabus za iti v Suolo. Manjkajo Andrea an Davide... Drugi krat denemo an nje. Zagonajta pa duo so Francesca, Laura, Michele, Lia, Ajay, Jessica an Maria Sonia! Iz Ješičja devet otruok v Suolo! Moratti al ne Moratti, vsako lieto kaj-§na suola muore zapriet, zak nie otruok! Takuo videmo tudi, de naše vasi se spra- ?Jiuvajo, so nimar buj tihe, se na Cuje vie tistega uriskanja, ki samuo od sebè po-yie, de vas je živa, vesela, de življenje 8*16 napri. V JisiC, v podutanskem kamu-nu> muore ree, de tuole uriskanje, tuole Veseje, tole veselo življenje je šele! Od-^ je iz JišiCa hodilo v Suolo devet otru-°k (od 3 do 14 liet) je šlo napri parbli-?J1o 30 liet. Lietos iz tele vasi hode v šu-°i° (scuola dell’obbligo) glih tarkaj otrUok, ku tekrat. Devet. Tela je vas postranskega kamuna, ki ima narvic otru-°L tistih liet. Muore pa ree, de je lietos paršla živet tle adna družina iz Angole (Afrika), ki pa se je pru lepuo uključila an ima dobre odnose z vsiem vasnjani. An doložemo še, de vas je zaries mednarodna, intemacjonal, sa miez otruok je tudi Ajaya, ki je paršu živet tle daj iz Indije. Ajay živi v liepi družini od Bepi-na an Daniele Sibau. Tle je ušafu tudi bratraca Gabrielna, ki sigurno mu diela lepo družbo. Za tuole se veselijo tudi Davide, Michele an Lia, njega kužini, ki žive blizu njega. Iesizza è il paese del comune di S. Leonardo con più bambini in età scolare. Quest’anno ce ne sono ben nove: Francesca, Laura, Andrea, Michele, Da- vide, Lia, Ajay, Jessica e Maria Sonia. Tanti bambini in età scolare del solo paese di Iesizza non si contavano dagli anni ‘70. Bisogna anche aggiungere che Iesizza è diventato un paese intemazionale. Infatti, da poco è venuta a vivere qui una famiglia dall’Angola (Africa) con due bambine, Jessica e Maria Sonia. Una famiglia che si è inserita molto bene nella vita del paese. Non dobbiamo dimenticare anche Ajay, venuto a vivere sin dalla lontana India a Iesizza nella bella famiglia di Beppino e Daniela Si-bau, trovandovi anche un fratello, Gabriele. Anche Ajay non ha avuto problemi di inserimento facendo capire a tutti che “tutto il mondo è paese”! (lp) di cui le autorità scolastiche e la politica dovranno tenere conto. Sono maturi i tempi per una scuola media bilingue a S. Pietro al Nati-sone. La qualità formativa dell’educazione bi- e plurilingue ormai non è più messa in discussione da nessuno. L’interesse delle famiglie c’è e non da oggi. Anche i numeri hanno il lo- ro peso e dalla scuola bilingue cominciano ad uscire classi consistenti. Infine con la media bilingue si completerebbe il ciclo della scuola dell’obbligo, mettendo poi i nostri ragazzi e le loro famiglie effettivamente nella condizione di poter scegliere se proseguire gli studi alle superiori in lingua italiana o slovena, (jn) \> segue dalla prima Tutto ciò naturalmente responsabilizza gli insegnanti e tutto il personale della scuola bilingue a mantenere standard qualitativi buoni. Il dato positivo pone però anche la questione, noranza slovena con cui si è statalizzata la scuola. Commisurata all’impegno economico dell’anno in cui la legge è stata approvata, la cifra dovrà evidentemente adeguarsi alle dimensioni reali della scuola. E se le i- scrizioni dovessero aumentare, lievitare verso l’alto. Un’altra osservazione riguarda l’impetuosa crescita dell’attenzione e della richiesta delle giovani famiglie - indubbiamente la fascia più dinamica della po- probabilmente più tecnica che politica, della posta in bilancio per la copertura finanziaria della scuola bilingue di S. Pietro, scritta nella legge di tutela della mi- Parve dni je v varteu še posebno živuo. Na naši sliki te mali, ki hodijo v dvojezični vartac v Spietar polazione - per l’insegnamento anche dello sloveno e in sloveno. La scuola materna ed e-lementare delle valli del Natisone è ormai costituita da due metà, più o meno dello stesso peso, da una parte la scuola bilingue, dall’altra le altre. Importante è però sottolineare che anche in quest’ultime da tempo ormai è entrato lo sloveno nella sua variante dialettale assieme alla tradizione culturale locale. Con l’applicazione della legge 482 e la significativa adesione delle famiglie, l’insegnamento ed apprendimento dello sloveno nel prossimo anno scolastico sarà indubbiamente strutturato ancora più e meglio. Infine i dati numerici pongono un’altra questione ZELENI LISTI 29. septembra referendum s prve strani Trieba je reč, de je referendum 29. septembra potardilen (confermativo), zatuo, če sta za direktno izvolitev predsednika, muorta prekrižat “ne” na Skedi, če vam gre pru zakon naSe dežele, ki je takuo prava posebnost v Italiji, pa “ja”. Tel referendum pa bo vaju ne glede na Število ljudi, ki bo Slo votat an udobi tisti, ki bo imeu vič votu. Parve dni potle, ko je bluo jasno, de je močna volja iti na referendum se je zdielo, de sparjet zakon niema ne oči ne matere, obednemu nie biu vSeč tudi tistim, ki so ga nardil an votai ne. Tudi oni so začel pravit, de bi se ga lahko po-strojilo. Seda ko se 29. september bliža pa so se na desnici premislili an vabijo ljudi, naj prekrižajo “ja”, grede pa objubja-jo, de zakon pred volitvami postrojejo. Ce udobi “ne” pa bo tudi tle par nas avtomatično vaju zakon, ki ga imajo povsierode po Italiji an bomo lahko sami izbrali predsednika. Se že guori, de po referendumu bo potrieban nov zakon, cajta bi bluo zadost, za postrojit takoi-menovani Tatarellum. An so že parSli na dan nekateri predlogi, kakuo narest. Glavna rieč pa je iti na referendum an dat močan signal, de je potrieban buojsi volilni zakon. Alcool e giovani “Alcool e giovani oggi e ieri - Moda o disagio sociale, responsabilità, pericoli e problematiche”, questo è il tema, davvero interessante e, purtroppo, molto attuale dell’incontro organizzato dal Club 234 - San Pietro al Natisone degli Alcoolisti in trattamento. La conferenza avrà luogo domani, venerdì 20 settembre, alle ore 19.30 presso la sala consiliare del comune di San Pietro al Natisone. Coordinatrice sarà la dottoressa Gabriella Toto-lo, relatore il dottor Gaetano Gigliotti (Medico Seri). Nel corso dell’inter-club verranno consegnati i diplomi di astinenza a chi, con molta forza d’animo e con l’aiuto delle famiglie, ha deciso di u-scire dalla dipendenza dall’alcool che ogni anno miete tantissime vittime. Si sa che l’abuso di alcolici mette in serio pericolo la salute. Si comincia con le sindromi del “giorno dopo”: calo del rendimento dell’attività fisica e intellettuale, p®r poi passare a malattie davvero gravi: cirrosi e-patica, tumori all’appara-to digerente, pancreatite acuta e cronica, ipertensione, cardiopatie, deterioramento del sistem® nervoso centrale... Per non parlare degl' incidenti stradali o anche fra le mura domestiche provocati proprio dall'uso smodato di alcool. Purtroppo l’età dei consumatori di alcool si 6 in questi ultimi anni sensibilmente abbassata, giovani bevono per socializzare, per stare megh0 in compagnia, per ma; scherare i problemi leg®11 all’adolescenza. Quando bevono, bevono soprattutto birra e superalcolici-ragazzi, soprattutto i maschi, fanno uso di alcoo in modo particolare nei ne settimana e ben preste cominciano a presentar6 problemi di tossicità acuta. Un problema, dunqu6, da non sottovalutare. P®r questo ci si augura che a la serata partecipino an che i giovani con le l°r° famiglie. 4 Dal 28 settembre la personale di Predan D maestro dell’acciaio in mostra a S. Pietro Solbici človeka ki ni živijo tu-w Reziji nè koj za njil mo pa za te driie. Zawòjo isaa, mìOslin da wsy tu-w Reziji so bili vèsali iti din ano pa koj ziz misljanjon ni so bili jima bl'izo. Ano pa skuza Novi Matajur jima racèmo da Bu ju poZènej ano da to mèj wsè nejbujsè. L.N. Furlanska in Bossijeva Liga Iz videmske pokrajine sem slišal marsikaterega pametnega ligaSa. Videmski župan Cecotti, deželna odbornica za kulturo Alessandra Guerra pravijo mnogo stvari, s katerimi se strinjam. Volja mnogih prebivalcev videnske pokrajine, Furlanov, Slovencev in drugih, da bi bili razpoznavni, aktivni in upoštevani je bila in ostaja izrazita. Po večdesetletnem demokrščanskemu redu, ki je urejal konflikte s korenčkom in palico ter skuSal poplitviti vse, je Furlanija močno reagirala na Bossi-jev klic. Glasovi k Ligi so odšli tudi v vaseh, kjer večina govori v slovenskem narečju. Tudi to je bilo dobro, saj se je polegel strah, ki ga je vsiljevala palica KD. Vprašanje je, kako se bo ta pozitivna energija usmerila in če bo sledila Bos siju, ki se je podal na zgrešena pota. Nekaj demagogije je v politiki sicer razumljive, niso pa sprejemljiva gesla, ki pozivajo k ksenofobiji, proti Evropi in k nejasni podobi države in samega federalizma. Glede priseljencev je treba ločevati pojave. Ni možno zagovarjati vrste temnopoltih in albanskih prostitutk na cesti proti Avianu, Se manj njihovih “varuhov". Dekleta so ujeta v mrežo izkoriščanja, iz katere sama ne morejo; potrebni so krepki posegi oblasti. Prav tako ni možno dopuščati, da se iz obrobja priseljencev Siri kriminal, ki je organiziran tako na krajevni kot na mednarodni ravni in izkorišča tiste, ki nimajo kaj izgubiti. Tudi misel, da je vsak priseljenec dober, pomeni rasizem obrnjen na glavo. Ob upoštevanju tega pa Furlani in beneški Slovenci ne morejo pozabiti na težo in vzroke izseljevanja. Razkropili so se na vse kraje sveta in izpraznili lastne vasi. Vsi so imeli kot cilj delo, kruh in boljše življenje. Priseljenci, ki želijo delati, mislijo podobno. Mnogi priseljenci so tudi dobri delavci, brez katerih bi marsikatera tovarna ali podjetje zaprla vrata. Če tem ljudem jemljemo prstne odtise, bi jih morali vsem, ki živimo v Italiji. Doslej so prstne odtise jemali tatovom in nasilnežem. So vsi prise- ljenci taki? Smo pozabili na ponižanja naših prednikov? Lahko Furlani in Slovenci sprejmejo tako Ligo? Federalizem je dobra ideja. Bistveno je, da funkcionira in da ne pomeni kake diskriminacije. Pa tudi utvar si ne smemo delati. Živimo namreč v Deželi s posebnim statutom, ki ni bila nikoli sposobna izkoristiti te posebnosti in se je vedno zataknilo ob zgodovinskih ali nacionalnih sporih. Tudi deželni aparati niso bili učinkovitejši od rimskih. Ko Bossi sprejema ob federalizmu predsedniško republiko, se desnosredinska vlada v FJK kot pijanec plota drži propor-čnega sistema. Skratka, morali bomo na referendum zato, da spremenimo volilni sistem in omogočimo neposredno izvolitev deželnega predsednika. Ni to smešno? Logično bi bilo, da bi v naših krajih Severna liga vrednotila posebni statut, raznoliko krajevno stvarnost, večjo agilnost deželnega aparata in nenazadnje neposredno izvolitev “guvernerja”■ Ne dela morda tega zaradi političnega oportuni-■zma? Kje je potem tisti idealizem, ki ga Bossi pripisuje Ligi? Skratka, pri nas je veliko priložnosti, da bi se tukajšna Liga ne potopila v močvirju stare rimske in demokrščanske politike. Ima za to “atribute”, ki jih Bossi večkrat imenuje? Ne lipe žanitke ta-na Ine take žanitke ziz ci-tiri nu biinkuli ta-na Solbici ni niso Sóè wmej bile wsej od kar to se vi. W nadèjo 31 din avošta na ne denest Catia ano Sandro to se poračilo tu-w carkvè ta-na Solbici. Catia, tej se vi, jè pre-sident od ti rozajonski plesawcow wzè karjè lit ano morata koj vèdèt, da či ni tèsajo mončet iti din. Ni so Sly jo punj ta isi ano wkop ziz nju ni so doSly dardo ta carkvè w-sy lòpo oblaCany tej so noše te stare oblačila. A-no lòpo ziz citiro nu biinkulo ta-za nju. Ta-par carkvè so jo čakali wsy ano tej jè nawada Sandro jo čakel tu-w carkvè. Ci Catia dila karjè za Rezijo ano za Solbico pa Sandro an ni za manji. So spomaniiwa da od ko se og’ala ta pyrwa kooperativa tu-w Pòjè tu-w Bili an rudi bil blizo za po-moet okòl ti čart ano an jè pa wzè karjè lit tu-w diretivo od čirkola Ro-zajanski Dum. Tej so mòrè vidét dwa Slovenski zdravniki na tretjem srečanju Oktobra v Radencih na pobudo SSK Svetovni slovenski kongres organizira 3. strokovno srečanje slovenskih zdravnikov (in drugih zdravstvenih delavcev) iz sveta in domovine. Potekalo bo v kongresnem centru v Radencih od 10. do 12. okotbra. Namen srečanja je očiten. V prvi vrsti ponuja namreč možnost medsebojnega spoznavanja in povezovanja med slovenskimi zdravniki ne glede na to, kjer živijo in delujejo. Istočasno pa ima pobuda tudi bolj specifično strokovno vsebino v smislu, da Zeli predstaviti javnosti dosežke slovenske zdravniške stroke. V programu srečanja so predavanja priznanih slovenskih strokovnjakov, v središču pozornosti pa bodo nove dimenzije izobraževanja v medicini, novi dosežki na področju kardiovaskularnih bolezni in sistem javnega zdravstva. Srečanje vključuje tudi družbeni in turistični program, in v tem vzdušju z izletom po Pomurju se bo tudi začelo. Dopo Cravero, dove in agosto grazie all’allestimento di Michela Predan, ha ottenuto l’attenzione e l’apprezzamento di molte persone, la mostra di sculture di Marco Predan approda alla Beneška galerija di S. Pietro al Natisone. L’inaugurazione avverrà il 28 settembre e l’esposizione rimarrà aperta fino al 31 ottobre. Predan era nato a Zabri-da nel 1921 ed è morto a Bruxelles, dove viveva da molti anni, nel 1995. Era considerato, dalla critica, un “maestro dell’acciaio”. Nel suo laboratorio, nella capitale belga, aveva creato e conservava le sue opere, un inventario di animali e figure spesso inventate come grossi uccelli piumati, giganti o totem. Alcune delle opere sono visibili nelle Valli del Natisone. Il monumento dedicato ai minatori davanti alla sede municipale di S. Pietro al Natisone, ad e-sempio, o il teschio di una mucca che si trova a Cravero. La mostra aiuta ora a rivelare come Predan seppe trasformare un materiale o-stico come l’acciaio in una forma d’arte molto comunicativa. Aktualno novi matajur četrtek, 19. septembra 2002 5 V soboto 21. septembra otvoritev krožne poti po gričku nad Kozarščami Poti miru v Posočju Od Bovškega preko Krnskega pogorja do Mengor bodo obnovili 40 kilometrov frontne linije Fundaciji predseduje Zdravko Likar - Projekt financirajo EU, Slovenija in posoške občine V soboto 21. septembra bo turistično in zgodovinsko društvo Mengore slovesno odprlo krožno pot po hribčku nad Kozaršča-mi. Med prvo svetovno vojno je bil ves prevrtan z jamami, s kavernami, ki so jih komaj obnovili. Dela pa sodijo v obsežnejši projekt Poti miru v Posočju, ki se v teh mesecih uresničuje na precej dolgem pasu in se bo zaključil z obnovo 40 kilometrov frontnih črt od Rombona prek Krnskega pogorja do Mengor. Kobarid s Posočjem je bil v prvi svetovni vojni Prizorišče krvavih vojaških spopadov, nepopisnih nečloveških trplenj vojakov, ki so se vojskovali v visokogorskem svetu. Pravzaprav največja gorska bitka v vojaški zgodovini se je odvijala prav tu, na Soški fronti, kjer so se stotisoči vojakov, pripadnikov 17 narodov, bojevali 29 mesecev. Lepo in nazorno so dogajanja na soški fronti, kjer sta Italija in Avstroo-grska zbrali nad 600 tisoč vojakov, dokumentirana in predstavljena v Kobariškem muzeju. Pomembna zgodovinsko-turistična *1 Zdravko Likar, zgoraj ostaline Soške fronte ustanova, ki so jo odprli leta 1990, že letal993 pa je prejela nagrado muzeja Evrope, je močno jedro okrog katerega so nastale druge pobude. Obnovili so vrsto spomenikov, vojaških cerkva, kapel in pokopališč. Sedaj je na vrsti projekt Poti miru v Posočju, glavni pobudnik in animator katerega je Zdravko Likar, soustanovitelj kobariškega muzeja in predsednik upravne enote Tolmin. Odprtih je šest delovišč na območju od Bovca do Mengor, kjer domača turistična in zgodovinska društva obnavljajo frontne jarke, kaverne in druge ostanke soške fronte. Kobariško turistično društvo končuje obnovo na Kolovratu. Njihovemu delu skrbno sledita pa Zavod za varsto naravne in kulturne dediščine ter tolminski muzej. Važno je podčrtati, da projekt Poti miru v Posočju finančno podpirajo Evropska Unija, republika Slovenija ter občine Bovec, Kobarid in Tolmin. Sodi pa v širši projekt Parka miru, ki ga ustanavljajo Italija, Slovenija in Avstrija. Poti miru v Posočju je tudi neprofitna fundacija, ki ji predseduje Zdravko Likar in od konca avgusta ima tudi svoj sedež ob Kobariškem muzeju. V okviru fundacije deluje 11-članski odbor zgodovinarjev, iz katerega naj bi nastalo in se razvilo Studijsko središče 1. svetovne vojne. Dve sta glavni pobudi, na katerih trenutno deluje. Prva je zgodovinski zemljevid Posočja, ki naj bi izšel do konca leta, druga pa izobraževalni tečaj za 45 vodnikov po soški fronti oziroma poti miru v Posočju. Kavka Dan odprtih vrat Dom Kavka na Livških Ravneh sodeluje pri projektu Geo-trip, ki ga je razpisala Agencija republike Slovenije za okolje in prostor. V tem okviru bo v soboto 21. septembra od 10. do 16. ure dan odprtih vrat, ki se obeta kot precej zanimiv. Prvo kar ponujajo je spoznavanje “Govorice kamna” z izletom od Livških Raven do Livka pod vodstvom učiteljev naravoslovja Monike Matovske in Matjaža Stergarja. “Kaj naš žene v gore - nazaj v planinski raj” to je naslov zanimive dia-projekcije, avtor katere je profesor Igor Puhan. Na ogled bo tudi fotografska razstava divjadi tega prostora z naslovom ”Gore kot življenjski prostor”, avtor fotografij je Silvo Jelinčič. In na koncu še predstavitev plezanja na umetni steni s sodelovanjem inštruktorja Zorana Matovskega. *5lhobles finestre di qualità © certificate garantite San Pietro al Natisone (UD) Tel. 0432 727286 Fax 0432 727321 www.hobles.it četrtek, 19. septembra 2002 6 Tra gli stabilimenti recensiti anche quelli di Čemur e Rubignacco Un libro e una mostra raccontano le fornaci r 'ff-' &L .......... C’è anche la fornace di Cemur, nel comune di S. Leonardo, tra quelle recensite in un’interessante pubblicazione, opera di Valentina Piccinno (edizione II Campo, 39 euro), presentata lunedìló settembre a Ci-vidale assieme ad una mostra sull’argomento, che rimarrà aperta tutto il mese nell’atrio della sede principale della Banca di Civida-le. E’ un progetto itinerante che ha già toccato alcune località friulane e venete e che si spera possa venire “esportato” in Austria e Germania. La ricerca riguarda le fornaci “a fuoco continuo” realizzate in Friuli (nelle province di Udine e Pordenone) dal 1866 al 1920 e raccoglie, oltre a notizie di carattere storico, le immagini di molte delle fornaci assieme a quelle di documenti come bolle di ac- “Skupna zavest o možnostih in problemih odpira pot razvoju tudi na mednarodni ravni” je geslo letošnji Dnevov kmetijstva, ribištva in gozdarstva, ki se bodo odvijali na tržaškem sejmišču (Fiera di Trieste) od četrtka 19. do ponedeljka 23. septembra. Kmetijske dneve že tradicionalno prireja odbor, ki ga sestavljajo vse občine tržaške pokrajine. Prireditev je zato prvenstveno namenjena predstavitvi in torej promociji območja tržaške pokrajine, sicer pa so kmetijski dnevi že nekaj let mednarodno obarvani, kar je razvidno od soudeležbe obmejnih držav in dežel kot so Slovenija, Hrvaška in avstrijska Koroška. Cilj je v evidentiranju novih poti skupnega promoviranja turistične ponudbe, ki naj sloni na kvalitetnih krajevnih enogastro-nomskih proizvodih. Mednarodna dimenzija dogodka bo letos še posebej zaznavna, saj bodo letošnji otvoritveni slovesnosti prisostvovali kmetijski ministri vseh držav članic Srednjeevropske pobude (INCE), ki se bodo ob tej priliki zbrali v Trstu na skupnem zasedanju v petek, 20. septembra. Tematsko bodo letošnji kmetijski dnevi namenjeni Un’immagine della fornace Feletig di Cemur compagnamento e fatture. Il brevetto del forno Hoff-mann, il primo a ciclo continuo, portò alla costruzione di una cinquantina di fornaci in tutta la regione. In alcuni casi si arrivavano a produrre fino a 3 mila mattoni al giorno, un numero più che ragguardevole. vprašanjem kakovostne prehrane, spoštovanja narave, spoznavanja živalskega sveta in ovrednotenja k-rajevne enogastronomske ponudbe. Pozornost bo to- Tra gli stabilimenti, la Piccinno ha ricordato quelli a noi più vicini, di Rubignacco e Cemur, ma anche uno nel Pordenonese il cui proprietario era un certo Vuga, parente dell’attuale sindaco di Cividale. Come altrove, a Cemur, nella fornace Feletig, si lavorava l’argilla, che veniva rej osredotočena na kmetijstvo, gastronomijo, gozdarstvo, ribolov, zootehniko, odnosu do šol in pa na oljkarstvo, ki bo letos vseskozi v ospredju. Kmetijske lasciata all’aria e quindi si lavorava attraverso un sistema meccanico. Al termine di questo processo avveniva la cottura. Erano e-sempi di un mondo del quale non ci sono più i testimoni. Rimangono i documenti e, in alcuni casi ma non ovunque, le ciminiere. (m.o.) dneve bo obenem označevala še posebej bogata kongresna dejavnost, ki jo bodo dopolnjevale številne okrogle mize in tematska srečanja, (ig) Bush ne verjame Saddamu Močan pritisk iz vsega sveta an ameriške grožnje so zalegle. Takuo iz Bagdada je paršlo pismo generalnemu tajniku Združenih narodov Kofiju Anna-nu pismo, v katerem je rečeno, de so v Iraku pripravljeni odprieti vsa vrata inšpektorjem, ki imajo du-žnuost kontrolirati orožje za množično uničenje. Za Irak, kot je znano, je strah, de pripravlja atomsko bombo. An del sveta se je odda-hnu, saj bi kazalo, de Amerika an nje zavezniki niemajo vič razlogu, ražo-nu za vojno. Nemčija, Kitajska, Rusija an arabske daržave so ponudbo Bagdada pohvalile. Amerika pa Saddamu na vierje, an z njo tudi Velika Britanija, Francija, Japonska, Evropska unija ne. Bush vidi v teli iniciativi samo zavlačevanje za-tuo pritiska an sili Združene narode, naj napišejo ostro resolucijo. Vojni vetrovi v svietu šele pihajo an zlo močnuo. Nova Evropa, pa ne na škodo malih Tele dni je bila v Salzburgu pomembna konferenca Svetovnega gospodarskega foruma (World Economie Forum), ki tele-krat razpravlja na temo Spreminjanje Evrope -iskanje skupne vizije. Na njej so se srečali an izmenjajo misli an poglede državniki, predsedniki vlad in predsedniki držav. Svetovni gospodarski forum je privatna organizacija, ki pa zna združiti politike in gospodarstvenike iz vsega sveta za isto mizo. Tema diskusije in poglabljanja je telekrat biu proces širitve Evrope, ki je po splošni oceni potrebna an celo nujna in istočasno evropski odgovor na globalizacijo. Inflacija v naši daržavi povzroča puno skarbi Državni statistični urad Istat an vlada pravijo, de je vse pod kontrolo, vsak die-lovac an vsaka gaspodinja pa vidijo vsak dan, de je življenje ratalo buj draguo. Tele dni se je v zvezi s telim vprašanjem oglasu tudi predsednik republike Carlo Azeglio Ciampi, ki je v zadnjih letih kot predsednik vlade in ekonomski minister puno naredu za sanacijo italijanskih računov an za naš vstop v Evropo. Ciampi se je oglasu v zvezi s povišanjem cen, ki med drugim naredij našo ekonomijo premalo kompetitivno na evrospkem an svetovnem trgu. Kar se močno pozna na rasti ekonomije in na ravni zaposlitve. Po drugi strani, odkar je v veljavi evro, se na morejo vič italijanske vlade posluževati mehanizma de-valviranja, svalutacjona. V naši državi so potrebne spremembe zatuo, de bojo tudi ekonomski procesi buj dinamčni. Zatuo pa je nimar veljavna an dobra metoda koncertiranja in harmonizacije med različnimi partnerji, je povie-du predsednik države. Cofferati zapušča CGIL Največji italijanski sindikat CGI1 je napoviedu za 18. oktober vsedržavno stavko proti Berlusconijevi vladi an proti paktu za Italijo. Glavni govornik na tisti manifestaciji pa ne bo Sergio Cofferati, ki zapušča sindikat, na njegovo mesto pa pride Epifani. Eno pa je jasno Cofferati na zapušča javnega življenja in tudi politike ne. še bomo o njem slišatli. Referendum o 14 milijardu evrov V nediejo 22. septembra bojo imiel referendum tudi v Švici. Vsi državljani sosednje republike muorajo dat odgovor na prav posebno vprašanje, kakuo investirati 1.300 ton zlata, ki ga imajo di vič. Dvie poti imajo. Ali porabiti vsieh 14 milijardu evrov za pokojnine, ali pa tel liep kupac denarja ar-zpartit na tri kraje an investirat an part za narest an solidarnostni fond, drug part za potriebe lokalnih uprav, tretji pa za zavarovanje an pokojnine. Človek bi rad vsak dan hodu votat za take referendume, kaj se vam zdi? Družinska tragedija na Sardiniji Ura je bila 6.30 zjutra. Za ovinkam na ciesti se srečata an frontalno trčita ena v drugo panda an elio-52-letni voznik pande j6 zaradi poškodb na žlah martu, drugi je biu pa hu-duo ranjen. Tragedija v tragediji, prvi avto je vozu oče, ki se je od duoma od-pravju na dielo, v drugem pa njega sin, ki se je šele ob tisti uru vraču damu. Da je ratalo vse še boj tragično, ka nie na kraj na-sreče paršu avtobus an na njem se je vozila žena an mati ponesrečencev. Takuo, de so muorli zdravni' ki začet zdravit še njo. Dnevi kmetijstva v Trstu tudi mednarodno obarvam Topolò, la prova del nove Quando andavo alle scuole elementari mi insegnavano la prova del nove. Era la verifica che la moltiplicazione era stata fatta correttamente. Sì, la moltiplicazione, qualcosa di più dell’addizione, che ha per sua prova la sottrazione: si toglie qualcosa per verificare che si è aggiunto. La moltiplicazione può essere provata anche con la divisione che però ha in sé il concetto della condivisione. Le nove e-dizioni della Stazione di Topolò / Postaja Topolove in me richiamano la moltiplicazione e quindi non un evento cronologico, somma di Un momento della Stazione 2002 semplici edizioni. Lungo i binari della Stazione, nella sala d’aspetto, nel deposito bagagli, nell’ufficio postale, nella biblioteca, nella continuità tra la stazione e l’aeroporto, unico esempio in Italia, si snoda un pezzo della mia vita. Assieme al capostazione, al dirigente del movimento, agli addetti ai materiali rotabili, ai volontari dell’ufficio informazione e dell’accoglienza, e con i viaggiatori, partecipi attivi di questo viaggio e non semplici osservatori dal finestrino di un panorama mai visto, manovrando scambi manuali e automatici, sono giunto a questa Stazione intermedia. Fermata facoltativa, non obbligatoria, necessaria per stringere la mano ai viaggiatori, ringraziare e riconoscere a-gli artefici della Stazione e ai suoi abitanti che quanto da loro fatto ha per me un valore di crescita di esperienza e culturale. Il clima vissuto quest’anno, l’atmosfera registrata, gli incontri avuti e gli stimoli culturali ricevuti mi hanno portato a scrivere, anzi a ricominciare a scrivere, e in una forma semplice ma credo efficace ad esprimere un Grazie Moreno e Hvala Donatella. Antonio Aktualno ------------------------ S. Retro degli Slavi e Špietar, la storia ce u ricorda così Molti documenti provano la lunga esistenza dei due toponomi novi matajur četrtek, 19. septembra 2002 7 La decisione deH’ammini-strazione comunale di San Pietro al Natisone di ripristinare ufficialmente gli antichi toponimi del capoluogo delle valli del Natisone - San Pietro degli Slavi e Spietar - ha provocato polemiche tanto scontate quanto pregiudiziali e disinformanti, ma anche qualche sorpresa e perplessità tra alcuni cittadini che hanno interpretato come e-stemporanea o “ideologica” la riesumazione di questi toponimi. Non so su quali specifiche fonti storiche l’amministrazione comunale ha basato le proprie scelte, ma certo non mancano i documenti, i riferimenti e la tradizione o-rale, tuttora viva, a dare una giustificazione valida sia di San Pietro degli Slavi che di Spietar. È noto che l’antico toponimo fu cambiato in San Pietro al Natisone nel 1867, un anno dopo l’inclusione della Slavia nel regno d’Italia, con una delibera, precisamente la n. 479, del consiglio comunale. Fino ad allora il paese e il comune si chiamavano San Pietro degli Slavi e ciò appare in tutti i documenti ufficiali a partire dalla caduta della Repubblica di Venezia nel 1797. Fino all’abolizione delle vicinie, degli arenghi e delle banche giudiziarie, che i francesi sostituirono con otto comuni (il territorio di Pulfero era diviso nei comuni di Rodda e Tarcetta), San Pietro era una delle 21 “ville” della convalle di Antro e come tale aveva i suoi rappresentanti negli organismi autonomi che si era data la nostra comunità lungo i secoli e che erano stati riconosciuti sia dal Patriarcato di Aquileia che dalla Serenissima. Con la caduta del vecchio sistema feudale, San Pietro acquistò importanza in quanto per la sua posizione geografica vi vennero istituiti uffici amministrativi e giudiziari. Nel 1806 divenne sede del cantone di “San Pietro li .• f.! . •:'»*.’v.'-f qjj 70: JVj de’ Schiavoni” che apparteneva al distretto di Cividale (Natisone), che a sua volta faceva capo al dipartimento di Passariano. L’antico toponimo venne manterìuto anche sotto la dominazione austriaca, quando il capoluogo delle valli divenne sede del “distretto amministrativo XIV di San Pietro dei Slavi”. Questa denominazione allora non creava nessun problema, anzi era un motivo in più per affermare una radicata appartenenza linguistica e culturale con la quale motivare la richiesta di un’autonomia amministrativa e giudiziaria dettata anche dalla memoria, allora ancora viva, dei gloriosi arenghi e 1927 banche giudiziarie. Significativa, a questo proposito, è la petizione che nel 1850 gli otto sindaci delle valli inviarono, assieme ai loro “deputati”, al luogotenente del Regno Lombardo - Veneto, conte Radetzky, con due richieste: un tribunale di prima istanza con sede a San Pietro e impiegati “addetti al medesimo che conoscano, parlino e scrivano correttamente, oltre 1’Italiano, anche lo slavo che si parla esclusivamente nel Distretto”. Più avanti gli amministratori precisano che questo “slavo” non è altro che il “cragnolino - illirico”, cioè la lingua slovena che si parlava nelle regioni vicine. La petizione degli ammini- C0MMUNI0 PASCHALIS in Paroecia S. Petrl S}avornm Nai, kletev proc gre, ker Jezusa rani globoko v srcé. 0 Jezus, tvoje sladko Srce Naj ljubijo, castó Vsa ljudstva, vsi jeziki, Vse angelske vrsté L Sladko Jezusa Srce, Vedno bolj naj ljubim te. Sne. J0AKNE8 PETIUCIG Pnrocluis Slttrfartlnr&ns&irSrsctinr&nictnrAncin.Ttri*! | Naša ljuba Gospa presve- f i tega zakramenta, prosi | $ za nas ! s- Spomin | Velikonočnega Obhajila ^ v Špjetarski Fari g. I 1923 oceano o oiaitco. CDipavtiutenlo ditPass mimio S• Pietro de' Schiavaci li J7J. stratori delle valli del Natisone può essere letta come conseguenza del risveglio culturale e politico di molti popoli europei, in particolare di quelli soggetti all’impero a-sburgico, che cercavano la via dell’indipendenza fondata anche sull’identità culturale e linguistica. Questo vasto movimento culminò con i moti rivoluzionari del 1848 che interessarono diretta-mente anche le valli del Natisone. Se è stato breve il percorso di “San Pietro degli Slavi” come comune e capoluogo delle valli del Natisone, molto lunga è stata questa denominazione come centro religioso. È vero che la prima annotazione finora conosciuta e che risale al 1192 è “Sanctus Petrus de Algida” (San Pietro di Azzida), ma già poco più di cent’anni dopo, nel 1296, troviamo “Sanctus Petrus Sclavorum” (San Pietro degli Slavi), nel 1368 “Curam Sancti Petti inter Sclavonibus”, nel 1457 “de Sancto Petto de Slavoni-bus”, nel 1568 “sub plebe Sancti Petti in Sclabonibus”; il canonico Michele Missio, nel verbale delle visite alle chiese delle valli, fatte tra la LA COMMISSIONE CANTONALE DI LEVA DI & PIETRO DE’ SCHIAVONI. ytoS/aJ/éi mi aj&dLM* ^6' e//*■ a™" ^^ scytfct* « ?/jfaiHna s&w c •wn f (oj/ .i/rfhrvr j*'t 'frcyryt e^o. a. wc*frius&c> . sum >< f vtfxSrtia iMjprfrcct nc&fj /pft CéLT-se* (X : fine del 1500 e l’inizio del 1600, usa il termine “San Pietro de Schiauoni”. In epoche successive non si contano i documenti che riportano la denominazione latina “Parochia S. Petti Sla-vorum” che appare anche sui timbri parrocchiali in uso fino al 1933, anno in cui l’autorità politica proibì l’uso della lingua locale slovena nelle chiese. Sui santini che venivano distribuiti ai fedeli in occasione delle comunioni pasquali si leggeva: “Communio paschalis in Paroecia S. Petti Slavorum” (1927, con una breve invocazione in lingua slovena) o anche la dicitura slovena “Spomin Velikonočnega Obhajila v Špje-tarski Fari” (1923, con sul retto una preghiera in sloveno e l’annuncio del congresso eucaristico “za naSe slovenske fare”, fissato a San Pietro per il 10 maggio di quell’anno, e di quello diocesano del 6-9 settembre). Il toponimo Spietar, che abbiamo rintracciato anche sui santini delle comunioni pasquali, è antico quanto la chiesa e il paese ed è ancora in uso tra la gente. Quindi Documenti di carattere amministrativo e religioso che riportano gli antichi nomi di S. Pietro al Natisone bene ha fatto il comune ad ufficializzarlo anche perché è testimonianza di una lunga storia di fede e di civiltà. La forma dialettale slovena Spietar, spiegano i linguisti e gli studiosi di toponomastica, “deriva da Sent (= tedesco Sankt, latino Sanctus, italiano Santo) + Peter. Di Sent, a causa della agglutinazione e della successiva riduzione, si è conservato solo la S iniziale, il primo e di Peter si è dittonghizzato in ie, mentre Ver finale si è trasformato regolarmente in ar” (B. Zuanella), per effetto dell’ “akanje” del dialetto del Natisone che tende, in certi casi, a trasformare Ve in a. Al di là di questa spiegazione linguistica, sarebbe interessante capire se c’è un nesso tra la dedicazione di u-na chiesa a san Pietro apostolo e gli slavi. La ricerca è a-perta, ma secondo alcuni autori questo collegamento risalirebbe addirittura al periodo della conversione degli slavi al cristianesimo. A partire dall’epoca franca vennero fondate numerose chiese dedicate a san Pietro sui luoghi dove le genti pagane veneravano le loro divinità. Non è quindi escluso che anche il nostro San Pietro possa risalire all’epoca della cristianizzazione degli slavi ad o-pera della Chiesa di Aquileia. Giorgio Banchig Mali Tončič NOČE BITI «SCLAV» Zapisano ob stoletnici priključitve Beneške Slovenije v Italiji Bilo je Žalostno, melan-konicno jesensko jutro, klad Matajurjem so se gostili črni oblaki, ki niso °betali nič dobrega. Od Krna dol je pihal tako močan veter, da so se uPogibala debela drevesa, Veje pa so se krčevito ve-s°le in objemale, kakor da bi se združevale in upirale s skupnimi močmi v obupnem boju za obstoj, da bi se rešile poloma. Iz mogočnih, stoletnih starih kostanjevih dreves je padalo prvo porumenelo listje. Bližala se je nevihta. Vdova Marija Blišča-vnjakova iz Jesenika in njen enajstletni sin Tončič sta tekla z urnimi koraki po strmi stezi navzdol, da bi zbežala nevihti in bi ne zamudita avtobusa, ki ju bo peljal iz doline proti Staremu mestu. Oba sta imela solzne oči. Tončič ne bo nikdar pozabil žalostnega prizora, ko se je poslavljal od svojih mlajših bratcev. Pred očmi so se mu vrstili, eden za drugim, prizori iz skupnega življenja, ki so ga doživljali v njihovi revni družini, kakor bi bil gledal na filmsko platno. Med temi prizori je bilo več žalostnih, kot veselih. Stiska, pomanjkanje, trpljenje, skrb za mlajše bratce, krivice in nerazumevanje drugih za tegobe njihove družine, vse je prezgodaj vplivalo na oblikovanje njegovega značaja. Zrastel je pre- zgodaj v zrelega fantiča, v malega moža. Bil je takšen, kot bi ne imel nikoli svojega detinstva, kot bi ne bil nikdar otrok. Kar ga je spominjalo na njegova otroška početja je bilo to, da je včasih s svojimi bratci in drugimi sosednimi otroki lovil po kostanjevih drevesnih “štraholih”polhe. To so bila najbolj vesela dožive-tja'njegovega otroškega življenja. Sedaj, ko je stopal za materjo po strmi stezi v dolino, se je spomnil tudi teh dogodkov, toda le za trenutek, kajti v ospredje so mu silili žalostni prizori. Izidor Predan - 1 se nadaljuje - gre naprej