Av
Št. 8.
V Trstu, sabota 26. aprila 1879.
Tečaj IV.
,Edinost* izhaja v^ako drugo in četrto sHtiotn »»akeg* meseca in vel j n ia Trst »se l»»tn gl. 2 kr.— tunaj '1'rstu po poŠti vse leto , 1 m 40 „ , , polu Jeta . 1 , 20 . . , četrt . »—•70 Za oznanila, kakor tudi za »poslanico* se plačuje za navadne tristopne vr*te:
8 kr. če se tiska 1 krat 7 . » , , 2 krat 6 , „ . » 3 krat Za veče črke po prostoru.
Posamezne številko se dobivaj* po 7 kr. v tatiakurnuh v Truta pri p<»Sti, pod obokom tik Knhstrov« hiše, nu Dclvederu pri g. Dertolinu, V okoiiei: Na Opiinah » loteriji, na l'nisrku pri (iorjiipu, v Har-koli pri K- Am Takim tn » Bazovici pri Ani Tuš, v Skednjl pri Fr. Sanciti M. Magdaleni zff. .T. Jeiu.
Naročnina in vsu pismu nuj a« pobiljiijo uredništvu * '1'rstu Via Ponte nuovo N." 1—1080.
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko.
»V cdlnoBti je moć*

Slavnost sreberne poroke Njih Veličanstev.
Jutri bode poseben dan za tržaške Slovence, slavnost, ktera se bode vršila pri sv. Ivanu na travniku pod milim nebom, pokaže, da smo Slovenci na obalih Adrije najzvestejši čuvaji Avstrije, da se hrib in hrast omaje, a zvestoba Slovencev ne gane, če tudi ni njihovo zahtevanje in želja spolnjena.
Kresovi od furlanske meje daleč v Istro so v sredo večer kazali, da ljudstvo visoko spoštuje dinastijo, ter da se ni bati pri tacej uda n osti nobenega so vraga, bodi si od ktere strani koli, najmanj pa od nenasičene Italije. Jutranja slavnost bo tržaškim Slovencem nova zaveza, da se še hrabrile postave v bran oni stranki, ktera brez vspeha sanjari, da bi nas polaščila in odtrgala od celokupne Avstrije. Tržaški Slovenci smemo ponosno praznovati sreberno poroko Njih Veličanstev, zvesti smo dinastiji, hočemo biti srečni in svobodni, in ker imamo ustavo, če tudi še ne izvršeno v blagost vsem narodom v državi, upamo vendar boljših časov, ko se v vladi, kar treba, promeni; potem se spolne besede svitlega vladarja: Naredite mir mej narodu Tržaški Slovenci, pridite v ogromnem številu k slavnosti vsi v narodni obleki, da pokažemo svetu, kaj more naša trdna volja.
Poživljamo vse rodoljube, naj se mirno in pametno vedo in vsak naj pripomore k redu z izglednim vedenjem, da nam ne bodo nasprotniki očitali in nas grdili, kar je njih največje veselje. Tukaj je spored po kterem se bode slavnost vršila, kakoršne še tržaška okolica ni imela.
VABILO
k ljudski veselici,
ktero napravijo tržaški okoličani in drugi Slovenci tržaškega inesta v proslavljciije
SREBERNE POROKE
IJIH VELIČANSTEV CESARJA FRAKCA JOSIPA 1.
in
ELIZABETE CESARICE.
v nedeljo 27. aprila na velikem travniku pri Sv. Ivanu blizu ondotne cerkve.
l.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8. 9.
10. 11. 12.
13.
14.
15.
16. 17.
Spored:
Godba.
Govor o pomenu slavnosti in poklon deputacijo okoliških deklet
Nj. ekscelenci gospodu namestniku. Hribar. Kantata s cesarsko himno, pojo vsi zbori. Jenko. Sto čutiš, poje skedenjski zbor. Haj dri h. Morje Adrijansko, pojtf vsi zbori. Tovačovsky. Bože živi, poje prosefiki zbor. Pelicon. Primorski stopaj, poje zbor sv. Križa. Briž. Oj Banovci, poj(5 vsi zbori. Hajdrih. Mladini, poje openski zbor. Zqjec. U boj, poj<5 vsi zbori. Leban. Molitev, poje verdeljski zbor. Godba.
Kocijančič. Narodni venec, poje zbor sv. Jerneja.
Jenko. Naprej, pojd vsi zbori.
Godba.
Telovadno tekmovanje.
Narodni ples, 100 parov zbranih plesalcev in plesalk v narodni obleki.
Po dovršenih teh točkah prosta zabava, skupna večerja, umetalni ognji in razsvitijava z električno lučjo.
Začetek točno ob 3 uri popoludne.
Ako bi bilo vreme slabo, deževno, prenese se veselica na prihodnjo nedeljo.
V Trstu, dne 22, aprila 1879.
Odboi*. za slavnost
v spomin cesarjeve sreberne poroke.
Kako stališče imamo tržaški Slovenci po volitvah?
Človek živi v nadi in upanji, kteri ga večkrat varate, posebno, kadar je stiskan in tlačen, da ga vsak oddahljaj duši.
Tržaški Slovenci imamo mej vsemi svojimi brati neke posebne razmere, ktere se sicer dajo z drtizitni primerjati, vendar pa imajo različne strani. Nekaj malo časa sem smo se postavili javno na svoje stališče, visoko dvignoli n:»rodni prapor v zakotji Adrije, ter začeli srčno duševni boj pri vseh ovirati in zaprekah brez odmora. Da nismo počivali, to kaže narodno gibanje, ktero je od leta do leta jačji, in danes so naši sosednji bratje in zlasti vsi avstrijski Slovani pozorni na jadranske obale.
Važno jc stališče, ktero zavziinamo, kajti nc le, da pripravljamo stalni obstanek v Trstu in okolici krepkemu narodu, krepimo tudi moči, kakor v armadi pred vojno.
Pohlepna „Italija iredenta," kt> ra vse sredstva rabi, d i bi opozorila sosednje Italijane na zamolkli javek nezadovoljnih kri-čačev, vkoreninila se je na naših tleh do dobrega, in ta je t*eba zdatnih pripomočkov, kteri morejo vgajati Sloveniji in dinastiji.
Poleg tega ima „Italija iredenta" mej izobraženimi v Trstu mnogo privržencev, ki ne delajo naravnost propagande za svojo obečano deželo, vendar pa jc njih posrednja skrivna pomoč toliko bolj škodljiva, ker spodkopava javno menjenje in jemlje lah-kovrnim našincein zaupanje.
Pripoznalo se jo od vseh krajev, da smo tržaški Slovenci žilavi in to posebno po letošnjih volitvah, kajti, kdor pozna naše moči in nasprotnikove, čudil sc bodo, da siuo si priborili častno zmago s trudom in slabim orožjem, namreč le z besedo, mej tem, ko je nasprotnik denarju sipal, da bi ubogu seljake bil zapeljal.
Se imamo poštene km te v okolici, vskliknol jc marsikdo po zmagi, in upanje je, da bode pri prvi volitvi še boljše, nego jc bilo pri vseli doslej, kajti nasprotnik jc izigral zadnjo karto, in zgubil je.
Nada po volitvah, da sc nam na boljše obrne, začela se je kvariti, nadejali smo se večine, ali pokazalo sc je, da je mej zdravimi sadeži večkrat mnogo gujilobe, ktera se je prav zdaj pokazala, ko so bile p ve seje mestnega zbora.
Nečemo kazati s prstom, kdo je največ zakrivil, da je to tako, ker sedaj temu ni pravega časa, ali dolžni vendar ne os'aue-dio, ker smo vajeni očitno nevstrašljivo go-vor.ti ter svetu kazati, da hodimo ravno pot, če tudi le na svoje moči navezaui; naravna pot je najboljša in gotovo do cilja vede.
Mestni zbor ima tako lice, ko stari ma-lik z dvojnim obrazom. Osupnoli so oni, ki so se prerano smijali, kajti italijanski veter je zborovo lice tako spremenil, da so se čudili celo oni, ki so manj verovali od nasprotnikov samih. Dve stranki enako močni si stojite nasproti, droga drugej kliče naj orožje odloži, ali — obe s puško pri nogi čakate dneva, da sc ena ali druga uda.
Italijanska stranka je složna, mej tem pa jc avstrijska uže nekoliko uskokov iz svojih vrst zgubila, lahko ja tedaj, da poleže avstrijska st-anka. Uže nek problematičen kompromis o verifikacijah nas je iznenadit, ker se nij protivila potrditvi volitve I. okraja, v kterem so se godile nepostav-nosti in goljufije, ktere so volilci dokazali in vložili protest, ki je bil pa brezvspesen zato, k*r je bil kompromis z nasprotno stranko tako narejen, da jc avstrijska morala reči a; kmalu poreče tudi b in tako pridemo polagoma do zadnje abecedne črke.
Naj bi se bila volitev preiskala in potem še le izreklo, ali je veljavna ali ne, ne pa precej prikimalo, kakor zamišljeni človek svojemu prašalcu. Kako stališče imamo tržaški Sloven ;i, to je jasno vsakemu po teh malih besedah.
Zarad tega pa nam ni pogum upadel in tudi orožij a v žito ne vržemo, ampak pomnožimo svoje moči; če tudi ne hvalimo dneva pred večerom, vendar vemo, da „nij še vseli dni konec."
Svoje stališče zboljšamo prej ali slej s tem, da prosti narod pripravljamo na prihodnje boje, kterili se obilo nadejamo.
Vtrditi moramo naše nasipe, ktere sovražnik ruši a jih ne more vničiti.
Okoličani, nikakor ni treba dvomiti, da je bil naš boj brez vspeha, nasprotnik je dobil po našem hrabrem vedenji strah, ker je uvide), da se naše moči množe, da smo priredili uže mnogo domačih vodjev, ki timejo voditi svoja krdela k zmagi.
Kadar zopet pokliče nase čete poziv na volišče, z veseljem bomo pod senco narodnega praporja k zmagi korakali z tisu-
čeriin klicem: „Naprej zastava Slave" !
----------
Dopisi.
V Rojani 24. aprila.
Veselico, ktero je priredila sinoči naša čitalnica, sine sc po pravici veličastna i-menovati, svečava je bila krasna, štiri plamenice so gorele skoro do jutra v vrsti pred poslopjen, okna so bila nazsvetljena in bengalični ognji so meujavuli trobarveni plamen. Strelalo se jc ves večer, da je daleč odmevalo.
Največ pozornosti pa je obudil umete-Ijni ogenj, ki ga je oskrbel g. Valenčič, stari redar lojanske čitalnice, kteri je z umete-Ijniini ognji pri vsakej veselici iznenadi! društvo in okoličane.
Potem seje vršil spored; g. predsednik Dolinar navede pomen današnje veselice ter navede, knko smo sami največ krivi, da ne vživamo še popolnoma svobode, ker nez-namo rabiti dane nam ustave in skleue v vesoljnem odmevu s trikratnim živio na Nji Veličanstvi.
Potem se je pela cesarska himna, za njo „Huzitska," ktero naše ljudstvo le red-kokrat čuje in morala se jc ponavljati.
„Udanost Slavjana" je deklamoval g. J. Sosti kaj dobro, besede so bile lepe in navdušene, žel je obilo pohvale.
„Vse za vero, dom cesarja" je dekla-movala gospodičina L. Iluekova.in reči moramo da izvenredno dobro, uraela je posebne stavke globokočutno naglašati, zaslužena pohvala jej ni izostala „Domovini," čvetero spev, se je moral ponavljati, ker je občinstvo brez nehanja ploskalo ubranim glasom domačih Slavčkov.
„Potoku", samospev, kterega je zložil g. pevovodja Kosovelj, pel je g, Vadnov spremljan na glasoviru od g. pevovodja, napravil je nenavaden vtisk ; kako lepi samospevi nplivaj o na občinstvo, to smo videli sinoč ko je inili glas g. V. tako melodično donel na ušesa.
„Narodni vcnec," kterega je pel ves zbor, bil je izvrsten, tržaški pevci so res pevci, da je malo taeih.
Igra „Pokojni moj," se je vršila spretno in brez spotike, igralci so svoje naloge tako izvršili, kakor se le od izurjenih pričakovati more.
O. Wolf, kteremu je oder domaČ, i-gral je prav aristokratično P. Scampanjora g. S. Bartelj, bil je v resnici francoski graj-ščak Ferrambuk, ki je umel posebno dvoriti. Gospodičini L. Hučkova Josepina in Jnl. Hakljeva bile ste na mestu, da smo bili popolnoma zadovoljni.
Posebno teški roli ste imele prve dve, a umele ste je izvrstno izvršiti, Julija Hakljeva, Zalka, bila je jako ljubeznjiva hišna; ona je dramatična moč, ktero jako Čislamo.
Po tem je bil ples, ki je trajal do ju-tra, vse veselo, vse v redu in v naj boljšem duhu se je vršilo, pevci pa bo nam ko Slavci peli.
----------
Kritični politični pregled.
Petindvnjsetletnica cesarjeve poroke se je obhajala v vseh krajih nase države z velikim veseljem i navdušenjem. Tolike i tako splošne slovesnosti mej vsemi avstrijskimi narodi uže davno nij bilo, To je najboljši dukaz, kako trdna je ljubezni vez, ki veže narode na presvitlo cesarsko hišo. In v resnici, nij manjkalo prilik, ki so to zvezo nategnole in vrtrdile. Kdo nc ve, kako usodopolno je bilo zadnje četrtstoletje, boji znotraj, napadi od zunaj so pretresali stebre naše države, nijso jih podrli, ampak ojačili so jih, da bodo vprihodnje še trdnejše stali, nego doslej ter kljubovali vsem viharjem, naj pridejo, od kodar koli.
Opomniti nam je velike blagodušnosti, katero je cesar v spomin sreberne svoje poroke skazal avstrijskim narodom; ustanovil je namreč iz lastnega primoženja 40 štipendij po 300 gld. v zlatu za uboge ia vredne učence vseučilišč avstrijsko-ogerske države, potem 20 prostih sedežev na odgo-jiščih /a hčere častnikov v Hernalsu in Sopronu in 10 prostih sedežev v vojaškem sirotišči v Fišavi. Stipendije se bodo imenovale po cesajevem in cesaričinem imenu, 7 je določenih za Duuaj in enoliko za Budapcšto, pet za Prago, in po tri za Gradec, Insbruk, Krakovo, Levov, Crno-
viče, Kolosvar in Zagreb. Hvala presvitlemu vladarju za tako blagodušen dar! — —
Kazen teli lepih ustanov, ki bodo na vse čase oznanovale, kako blag gospod je cesar Franc Jožef, blagovolil je on razdeliti mej dunajske uboge 20000 gld. ter je pomilostil veliko število ljudi, ki se v ječah pokore.
V četrtek so bili skoro vsi škofje zbrani na Dunaji ter so blagostovili cerkev, ki je bila sezidane v spomin srečne cesarjeve rešitve iz morilčevih rok.
Prve dni minolega tedna je sprejemal cesar voščila od mnozih poslanstev iz vseh cesarskih dežel ter je vsacemu poslanstvu govoril lepe i pomenljive besede, ki pričajo, kako vešč je naš vladar v vseh državnih zadevah in razmerah in kako mu je na srci blagost vseh in vsacega.
Kaže ■e, da Cehi vendar le pridejo v prihodnji državni zbor; to bode prav, ker potem bo mogoče preroditi Avstrijo ter centraliste za vselej potisnoti v tiste meje, ki jim gredo po pravici.
Novi pazar posedemo; dolgo se je branil sultan podpisati dotični dogovor, ali na pritisk turških ministrov i na žuganje angleškega i nemškega poslanca se je vendar udal in podpisal.
Da Turkom nij ostanka v Evropi ter da je treba, da se ta divji rod spravi onstran Bospora, to se je zadnje dni zopet pokazalo. Zadnjič so namreč redni turški vojaki in Arnavti napali serbsko mesto Kuršumlje ter je vzeli po hudem boji, potem pa se blizu mesta vtrdili. Serbska vojska, poslana zoper te divjake, zapodila jih je s skrvavimi glavami nazaj na turško ozemlje. Ta dogodek in dogodbe v Rumeliji delajo preglavico velevlastim, ki pri vseh svojih prizadevali ne morejo napraviti miru in reda v deželah, v katerih stanujejo še Turci, pomešani s kristijani.
Na Ruskem še gode osodopolne reči; politični umori so se začeli tako panavljati, da strašijo vse državne oblastnike. Neka skrivna zarotna družba pošilja političnim velikašen smrtne obsodbe, ki se prodrzno vrše na javnih trgih in veselicah; celo ženske so vpletene v to krvavo družbo.
Velikonočni pondeljek je hotel nekij Solovjev, učitelj iz Petroburga, umoriti celo cesarja Aleksandra. Ko je namreč cesar šel zjutraj ob devetih na sprehod, potegnol je Solovjev, ko se je carju poklonil, revolver iz žepe, ter je trikrat nanj ustrelil, toda v veliko srečo nij zadel vladarja, ker je bil ta previden ter se je naglo v stran umaknol tako, da mu je le ena krogla suknjo prebila. Neka žena, ki je najbližje bila, zagrabila je za lase morilca, ta pa jo je hudo v roko ugriznol, potem so drugi ljudije zgrabili hudodelca, ki seje iz vseh moči branil i še streljal ter enega v lice ranil.
Oo nekateri ljudje na Ruskem mislijo, da s tacimi zločinstvi dosežejo večjo svobodo, jako se varajo; iz hudodelstev ne drži pot do svobode. — Res je, prav bi bilo, da se tudi Rusom da ustava in preverjeni smo, da jo car Aleksander tudi do-
voli, ko se mu bode zdel ugoden čas, ker takih vladarjev, kakoršen je Aleksander, navaja nam zgodovina le malo. Koliko je storil on za rusko ljudstvo, koliko za nesrečne kristijane na Turškem!
Uže s tem, da je osvobodil ruskega kmeta, da je bolgarski rod otel iz turške sužnosti, ovil si je krog senc nesmrtne slave venec; zgodovina ga bo imenovala mej prvimi vladarji vseh časov in držav srečitelja človeškega rodu. In tak mož se napada se smrtnim orožjem! To je strašno, to je grozno, do duše Žalostno!
--«©oc--
Mihec in Jakez
pri volitvah.
Mihec: Veš Japa, hajdiva v Škednjo, da vidiva, kako se kaj tamošnji možje vedo, pa hodiva mimo pokopališča, tam bova vse vrste ljudi videla.
Jakec: Kladivi pa morava se saboj vzeti, da udariva, ako bode treba, po izdaj icah, ker tu se jih ne manjka.
Mihec: Kdo je tam oni bradasti človek, ki pije in sedi blizu Sira, in s kterim Đoneti tako ozbiljno govori, kakor bi na prodaj bilo fino bergamotno olje?
Jakec: Ali ni si bil nikdar v rojanski čitalnici in poslušal pred letmi predsednikovih govorov ?
Mihec: Da, hodil sem tja.
Jakec: Evo ti nekdanjega predsednika rojanske čitalnice, Rožičko, to je on v pravi podobi. On ne gre nikdar sicer od doma, ako ni volitve; pri teh pa hodi agitirat za Strudthoffa v I. okraj, ker tatu se misli najbolj varnega, da ga ne zaleze kak narodnjak, in se lakho izgovori, da je šel na pokopališče.
Mihec: čudno je to, da ima takrat na pokopališči opravek, ko so volitve, morda hodi na grobove, da bi umrle izdajice naroda čaral in k volitvi vabil?
Jakec: Nič ni čudno, saj pri taki priliki Iiužičko prav vesel domu pride, ne, pripelje se tako sem hotel reči, in je ta ko čudno zamišljen, da sta ga morala dva domu spremiti z vozičkom. Ali nisi videl kako ga je Sira tolažil na vozu in celo držal tako, kakor se drže tisti, katere vino meče ?
Mihec: Oblast ga udari! mislil sem, do se pelje kak mlinar, ali pa da je morda ccsta nanj padla? bil je ves oprašen.
Jakec: Nekega uradnika iz Trsta, ki je vrl Slovan, nagovarjal je tudi Ružička,naj za Strudthoffa agitira, pa ker ima „poštenje* in narodni čut, odbil mu je to in ni hotel stopiti mej izdajalce domovine, kteri za laskave denarje prodajajo svoj narod in svoje poštenje.
Mihec : Tisto pismo, ktero je prej dvema letoma prišlo na g. Sancina, 4naj bi tudi on Strudthoffa volil in zanj delal, ima v rokah vrednik „Edinosti". Kakor se vidi iz pisave, da si je zavlečena, kaže povsod izdajico v pravej barvi, v nekih vrstah vrag rožičke ven moli.
Jakec: Hajdiva v Skednjo, pustiva Uo-žičko, naj pije vino pri Bonetiju, pregovor pravi, da se kača s kačami pari.
Mihec: Strela udri iz višine izdajalca domovine! kdo vžiga svetilnice na lestvi tam le ? zdi se mi znan, ker je vedno bil naroden agitator.
Jakec: To je Vinccnc, pravi potomec svetega Petra, ki je ribe lovil, in potem ljudi. Ta je tudi ob volitvah svoje mreže, ako jih ima, na kol obesil, pa je ljudil lovil — za Strudthoffa, prodal je svoj narod in svoje poštenje, njegove besede, ki jih pri vsaki priliki govori: „Strela udri i. t. d> spolnujejo se nad njim samim. Kdor je svoj narod zatajil, ne velja tudi pri nasprotniku nič; izdajalec se rabi, a spoštuje se ne to si zapomnite, Vincenc.
Mikec: Japa, stopiva malo za uni bo-rjač, ne vidiš lepe družbe tam le? Kinreieh ali Škedereich, ker jo škod polen, žep imel, s kterimi je hotel morda golufati, to je načelnik, njegov „frajtar" je baje Biberič, to je tisti, ki je hotel glasovnico šanžirati, pa ga je zidar Sancin zapazil in dal v luknjo vtaknot. Pazi dobro, Japa, zdaj jc še Vincenc prišel z lestvo, Bog ve, ali jo kdo porabi za svoj namen ?
Jakcc: Plakati za Strudthoffa zde se mi v enakej slovenščini, kakor je Rožička govori, čul sem da, ga na Dunaj vzemo v finančni odsek, saj vleče penzijo od finance, in pri ministerstvu treba takih, ki so izvedeni.
Mihec: E, Japa! da bi ti znal, kako je izveden v agitacijah, kako hinavsko se vesti zna in kmetu pripovedovati o zlatih hribih in dolinah, ki jih Strudthoff Skede-njccm pridobi, o cestah in Bog vedi, o čem vse zna govoriti.
Jakec: Miče! molčiva zdaj, ker se bliža človeče z naočniki, Sira mi jc pravil, da Rožičku, prijatelj pri Llojdu, sluša na ime Luksardo.
Mihec : Vrniva se na počeno kolibo in kadar bode županova volitev, bova tudi mi dva glasovala, da bode zopet Angel župan, saj stranka zborovega središča tako ni piš-kavega oreha vredna, nekteri so celo divji.
Jakec: Kej pej Miče, nekaj časa še prebijeva to lahonsko počenjanje, potem pa vzameva mokro cunjo in udri ga brate, liaj-di čez morje, kamor te veseli, tako bova rekla, tn ni treba Garibaldiucev, uže mi znamo sami gospodariti.
Na zadnje pa je še to ljudem, z vlasti onim pravil, ki so bolj omikani, da je g. Strudthoff dober Avstrijec ?! in da ni Ga-ribaldinec ; ha, ha, ha ! kdo bi se ne smijal!
Mihec: Jaz pa vem dogodbico, kako je nek student iz Trsta, ki je na dunajskem vseučilišči študiral pred vojno iz Italije nekega dne pozval sv^je tovariše k obedu ter potem odrinol v Garibaldijevo četo in ta gospod jc neki praktikant ali kali pri nekem odvetniku v Trstu, poleg tega pa še sedi na stolu, na kterem bi moral okoličan sedeti.
Miče: Veš li Japa, zakaj je na levici kakih devet obsedelo, ko je bilo glasovanje za odreso cesarjevo ?
Japa: Kej pej Miče, zato ker je na levici tržaškega mestnega zbora toliko lojalnosti, da nekteri skoro od veselja ome- | dlijo, in ako bi vsi osta'i, plakala bi majka Italija, da so v Trstn nezvesti sinovi „Italije iredente."
Mire: Ali je pa morda kedo tam pri levičarjih stole s smolo namazal, da so se
prijeti ?
Jajja : Kej pej, pa ne z avstrijsko.
----
Domače stvari.
Okoličanom in okoličankam priporočamo, naj pridejo k slavnosti vsi najčed-ni»e oblečeni v narodni obleki, pri plesu mora biti najlepši red, vsak par dobi vstopnico, to je listek, brez ktereg>* ne bode smel nobeden plesati, dobiva se pri odbora. Tudi se bo na to gledalo, da ne boste dve ženski ali dva moška skupaj plesala, vsak se ima podvreči poveljem plesnega odbora, kdor bi se zagrešil proti redu, izključen bode od vesclice. Odbor bode tudi na to pazil, da ne bo noben pel razen pevcev, ki so zato pozvani; vpitje in enake reči so ostro prepovedane.
Okoličani in okoličanke, le pozorni bodite in zagotavljamo Vas, da boste prav zadovoljni i se lepo veselili.
Jtlinolo sredo večer je bil za Trst in sosednje pokrajine čarovni večer, še nikdar ni svetilo na jadransko morje toliko o-gnjev, kakor na predvečer srebrne poroke Nji Veličanstev. Od furlanskih ravnin tik morja po močvirjih i na hribih je bila ognjena veriga, vsaka gora, vaak grič se je svetil. Rakete so švigali po zraku iti bengalični ognji čarovno plapolali.
V luki, posebno na Llojdovih parnikih je bilo brez števila oblonov; velikanski ognjemeti so razsvitljavali vso luko in okolico. Trst se je lesketal v morji lučij. Lahom so strašili s pismi, ali tržaško ljudstvo ve, da se mu nji bati strahopetih po-stopačev ptujcev, kteri jedo naš kruh, ker ga jim Italija ne more dati. Ljudstvo se je do polunoči valilo po ulicah in se radovalo k rane svečave. Iz okolice pa je odmevalo tisočero strelov. V četrtek pa so streli na gradu naznanjali slovesen dan in na prvi strel se je razgrnolo v luki na tisoče zastav.
Križanom v prevdarek. Njegovo Veličanstvo presvitli naš cesar je velik do-brotuik vsem svojim podložnikom in kakor pravi oče poln ljubezni do svojih otrok je zinirom naj prvi, ki nam pride na pomoč, ko nas nesreča zadene. Vsak dan imamo priliko pozvedati iz časopisov, koliko dobrot pošilja on raznim krajem, kjer je ljudstvo v stiski, da jim polajŠa trpenje in revo.
Tudi naša okolica je bila večkrat raz-vescljena s kakim blagodušnim darom iz do-brotljive roke Njegovega Veličanstva in te dni smo brali v časopisih, da je milostljivi vladar podaril 500 gl. tistim ubogim ribičem; kterim je jeseni morski vihar razbil barke in jim tako vzel glavni zaslužek. Smi-
lili so se nam takrat ubozi Ijndi, ker znamo, kako teško jim bode si nove barke pripraviti; ali nikdo se ni menil za nase u-boge ribiče v Križu, Prošeku in Kontovelji; naša komunska kasa, ki ima toliko denarja za vsake druge nesrečneže, ostala jim je popolnem zaprta, naši meščani, ki pri vsaki priložnosti hočejo pokazati, da so usmiljenega srca, ostali so gluhi prošnji ubozih revežev. Obrnoli so se tedaj do cesarja in dobili so tudi od tam lepo pomoč.
Ali čudno se nam je zdelo, ko smo o tem milostljivem daru iz roke Njegovega Veličanstva v časopisu brali. Naznanjemo je bilo, da dobe ribiči iz Prošeka in Kon-tovelja 400 in Križani le 100. Prosili so pa vsi vkup in morali bi tudi vsi vknp ta dar prejeti.
Tudi znamo, da so imeli večjo škodo Križani, nego oni drugi ribiči. Ali to ima poseben pomen in Križanom vest sama pove, kaj to pomenja. Vlada si je dobro zapisala, kaj tfe je zgodilo v Križu na dan volitve, kako so Križani, zapeljani od italjan-ske stranke, dajali svoje glasove kandidatu stranke, ki je Avstriji sovražna; možje pa iz Prošeka in iz Kontovelja so se vredne in zveste Avstrijce pokazali in te je hotela sama vlada pohvaliti in pridobila jim je to pomoč od cesarja Nam se še bolj smilijo ubogi Križani, ker ne le, da so se ločili od vseh svojih bratov v okolici tako, da bi skoraj okolici še večjo sramoto napravili, da niso volilci iz Prošeka in Kontovelja tako trdno in možato stali za g. Nabergoja, ampak v svoji nevednosti so se tudi poka-zali Avstriji nasprotne, kar se ni še nikoli zgodilo v okolici.
Dobro vemo, da se bo vsak Križan sedaj kesal, da je takrat prodal pošteno svoje ime za par litrov vina in da se je stem pridobil slaho ime pri vseh pametnih ljudeh in pri vladi; še bolj mora to boleti srca onih ribičev, ki bi zdaj lahko večjo podporo od cesarja vdobili. Priporočamo tedaj našim bratom Križanom, naj bodo v prihodnje bolj previdni in naj bolj premislijo, kje imajo svoje brate, kdo je njih vladar in kdo ima zanje boljše srce.
Križani, skrbite, da madež, ki pokriva pošteno vase iine, kmalu operete in da si zopet pridobite ljubezen in spoštovanje svojih rojakov in milost cesarjevo. Kadi Vas potem zopet sprejmemo v svoje vrste.
Okoličan.
Zastavo je blagoslovilo društvo težakov (Societa dei tacchini in Trieste) minolo nedeljo v gledišči Armonija, godba pod vodstvom g. Avgustinčiča je igrala kaj izvrstno, posebno sc je odlikovala s cesarsko himno.
Pravila „Slovenskega delalskega društva" je visoka vlada potrdila, toraj je društvo postavno dovoljeno in začne svoje delovanje s prvim občnim zborom, kteri predsednik v kratkem skliče. Slovani v Trstu in v okolici, pristopite v obilnem številu v koristno delalsko podporno društvo, da bomo tudi, do sedaj zanemarjeni slo-
vanski delalci v Trstu, imeli svoje ognjišče ter se razvijali v omiki in napredku, kakor v narodnosti. Vsi zj enega in eden za vse moramo delati, da dovršujemo pravi in blagi namen društva, ki v Trstu Slovanom prinese boljšo bodočnost in blagostanje.
Očita spoved Indipendente, se je vršila minoli teden v redakciji lista, prišli so trije spoštovani inožje iz okolice g. g. Nadlišek, Purič in Nadališek, ter tirjuli, naj prekliče laži v svojem listu, ko je pisaril in blatil pošteno okrožnico volilcev. Sam renegat Matkotič je rekel, da on ni prestavil okrožnice iz slovenskega v laški jezik, ampak, da ju to neka druga oseba iz prizaznosti storila, da on ne umeje slovenski i. t. d. Poizvedeli smo, da je uredništvo umazanega lahonskega lista naprosilo nekega poštenega slovenskega učitelja v Trstu, naj prevede v laški jezik omenjeno okrožnico, toda odrekel je in pristavil, da nikdar tega ne stori on i noben pošteni Slovenec.
Al kaj mislite, kam se je obernolo u-redništvo ? — kakor kameli v puščavi diši od daleč voda, enako renegatom izdajice; na Prošeku se je prevela okrožnica iz slovenščine v laščino po neki osebi, ktero i-mamo uže zdavnej mej izdajice vpisano. Indipendente naj si kupi par slovarjev, da ne bode kozlov v svoj iredentjvski list postavljal, in strašil Žide, kterim nobeden nič ne-če. Nas je narod, dežela naša, spoštujemo naseljene ptujce. a nikdar ne dopustimo, da bi nam ptujec v naši hiši gospodaril, prešli so časi, ko je naš narod radovoljno jarem noBil.
Slovenske knjige raznih vrst se dobivajo na prodaj v Trstu blizu borse št. 12 v prodajalnici gospoda Raifaella On sam lepo slovenski govori, da se lahko vsak ž njim zgovori in razloži svoje želje.
G. Iiaffaelli ie oskrbel za priprosto ljudstvo posebno veliko knjig, tu je prilika dana, da ni treba po svetu pisariti po knjige kakor je doslej bilo. G. R>tft'aelli oskrbuje tudi knjige, kterih še nema, po najnižji ceni in hitro. Zatoraj priporočamo knjižno zalogo našim okoličanom in bližnjim Krašev-cem prav gorko.
Književnost.
„Slovanski Almanah", lična knjiga, leži pred nami, vabljiva uže zato, ker so vse veje slovanskega naroda ra«en Poljakov v njej lično rastle.
„Slovanski Almanah" je raznovrstna prava dušna hrana slovanski iuteligenci. Z veseljem ga pozdravljamo in veseli nas imenik naročnikov, ker je prav slovenski narod, naj manjša vejica velikega debla, naj obil-niše zastopan.
V „SI. Almanahu" Slovan lahko primerjava narečja ter sodi o njih.
Mi priporočamo knjigo vsem Slovencem, kteri se le količkaj zanimajo za domačo literaturo, ne smelo bi je manjkati v nobenej knjižnici in nobenem društvu. Dobiva se po 1 gl. C0 kr. pri izdatelju Radi-voju Pozniku (VVien VIII. Floriangasse 17.)
Lastnik, i zdatelj in odgovorni urednik: Ivan Dolinar.
Tisk avstrijskega Lloyda.