GORIŠKI SLOVENEC
o
Naročnine:
Italijanska kraljevina:
Celo leto.................................Lir 10.—
Pol leta.............................. „	5. —
Tri mesece..................................... 2.50
En mesec .  ................................... 1.—

Oglasi:
Oglasi na tretji strani	....	Lir	L—	za	Vrsto
Oglasi na četrti strani	....	„	0.75	za	vrsto
Mali oglasi.........................„	0.05	za	besedo
Znižane cene za letne naročnike.
Posamezna št. 10 cent.
Izhaja vsako sredo in soboto.
Uredništvo in Upravništvo : Via Carducci št. 10, II. nad.
0 menjavi valute.
Naredba vrhovnega poveljstva kr. armade, s kojo se je odredila odprava avstro-ogerske valute, bode ljudstvu v veliko pomoč, ako znači istinito prvi korak k rešitvi težkega vprašanja ki zadeva vspostavitev zasebnega premoženja v zasedenem ozemlju.
Za sedaj se omejuje naredba na to, da se izkl uči krono iz papirnatega prometa, dočim ostanejo vse druge okoliščine nespremenjene, kar ni baš razveseljivo. Pa vendar drugače ne more biti, kajti vspostavitev premoženj ni edino le vprašanje valute, marveč je v bistvu odvisno od visokosti vojne odškodnine. Dokler se tega vprašanja ne reši, se tudi naše nesrečne gospodarske razmere niti v najmanjšem ne zboljšajo.
Omenjena naredba bi značila prvi korak k rešitvi tega težkega vprašanja. To pa trdimo zasedaj v dvomu, ker ne vemo, je-li bodo sledile tej naredbi še druge podobne ; ako se to ne uresniči, ne pomenja zamena valute ničesar in se je tudi ne more oceniti drugače kot nekako formalno nadomestilo jedne valute za drugo; ako se je pa vrhovno poveljstvo ali vlada res odločila, da reši to gospodarsko vprašanje, moramo kaj takega res z veseljem pozdraviti. Dasi se vrši ta zamena pet mesecev po zasedbi, zamore vendarle še mnogo koristiti, ako tvori istinito prvi člen nameravanih ukrepov za vspostavitev našega gospodarstva. Vlada bo vedela že koncem meseca aprila za število kron, ki so se pobrale iz prometa naše dežele in bode zamogla na tej podlagi otvoriti konkretna pogajanja s sovražnikom za dosego vojne odškodnine, ki bi bila potrebna, da se zjednači krona z liro in istotako si bode vlada zamogla ustvariti sodbo o postanka nekaterih privatnih premoženj.
Baš poslednja okoliščina je tolike važnosti, da se bode morala vlada ž njo posebej pečati. Dočim znači namreč zamena krone proti 40 italijanskim stotinkam naravnost zgubo premoženja za one, ki so razpolagali z glavnicami pred vojno, pomeni pa naopak za vojne špekulante naravnost dobiček, ker dobe
mesto svojega dvomljivega papirja zanesljiv denar. Pravičnost pa zahteva, da se premoženja, ki so se nakopičila tekom vojne z umazanimi špekulacijami ali pa s podpiranjem bivše brezvestne avstrijske vlade, kije metala denar zkoz okno svojim porepnikom, izključijo od vsake vspostavitve premoženja. Seveda tvori baš ta poslednja okoliščina najtežje poglavje tega vprašanja, kajti kdor si je nabral med vojno denarja na nepošten način, bode skrbel za to, da prikrije svoje bogatstvo pod kakim drugim naslovom. Radi tega je tudi neobhodno potrebno, da se uvede črez vsako menjano glavnice preiskavo, od kod izvira, v svrho, da se onemogoči špekulantom beg pred obdačbo.
Nadaljna korist te menjave ob-toja tudi v tem, da se enkrat za vselej odpravi sleparstva pri kupčiji. Brezvestni trgovci so motili ljudi s cenami, ki so jjh navajali, kakor se jim poljubilo, sedaj v kronah, drugič pa zopet v lirah. Zato pa zavkazuje naredba, da se morajo odslej navajati cene izključno le v lirah. Posledica tega bode, da se bodo zjednačile cene blaga na goriškem trgu z onimi v Italiji, kajti dosedanja razlika je obstojala po večini le v kronah. Opravičeno bi bilo vsled tega upanje, da se povrnemo v trgovini k normalnim razmeram.
Obžalovanja vredna je-le okoliščina, da se ni jemalo ozir na one javne uslužbence, ki se jim je že sedaj skrčila plača na 40o/o prejšnih prejemkov v kronah, dasi niše bili prej deležni takih prejemkov, ki bi bili nekako v ravnotežju z vladajočo draginjo. Kot primer naj navedemo na pr. učitelje, za koje bi pomenja-la zamena kron v lire pravcato znižanje plače, kar pa gotovo, ne na-marava storiti nobena vlada. Zato pa bode tudi to zamena izzvala še nadaljno proučevanja gospodarskih posledic, dokler se ne vspostavi ravnotežje, ki je potrebno za oživ-Ijenje obrti in kupčije v naši deželi. Upajmo, da je ta naredba le začetek drugih in da nam prinesejo nadaljne naredbe tudi nadaljne priboljške, kakor se je stoprav zgodilo že pri pričujoči menjavi. Ako vspoštevamo namreč, da plačajo za avstrijsko krono v Švici 17 stotink za češko 20 stotink, za italijansko
liro pa 75 stotink, pridemo do zaključka, da je avstrijska krona vredna največ 28 italijanskih čentezimov. Ako nam pa plača vlada 40 čentezimov, doda očividno na lastno nevarnost še 12 čentezimov.
Kakor čujemo pobere tudi Jugoslavija v dobi od 20.—30. aprila avstrijske krone iz prometa in jih nadomesti s srbskim dinarom. A za jeden srbski denar je treba plačati 3 K, torej 50 v več nego pri nas. Ako pustimo tudi to razliko na račun višje cene dinara, ne more vendar nihče trditi, da ima krona v kaki drugi državi večjo vrednost nego pri nas, dokaže se pa lahko celo nasprotno.
S strahom čujemo radi tega vesti, da marsikdo, posebno po deželi, noče menjati denarja in da hodijo celo po deželi podpihovalci, ki pregovarjajo ljudi, da naj ne menjajo denarja. Resno svetujemo in poživljamo odgovorne činitelje v mestu in po deželi, da poučč neved-neže in trdovratneže, kaka strašna nevarnost jim preti, ako ne menjajo pravočasno svojega avstrijskega denarja. Po 19. aprilu zgubi ta denar vso vrednost; ne Italija, ne Jugoslavija, ne nobena bolševiška država, v kojo stavijo nekateri svoje poslednje upanje, jim ne more več pomagati, kajti denara v Evropi sploh ni razpolago, ako hočemo označiti kot denar dejanske zaloge v zlati ali srebrni kovini. Nihče naj se vsled tega ne obotavlja zamenjati denarja, kajti tako reši morda več kot dve tretjini vrednosti, ker je upanje, da se lastnikom oddanih kron pozneje doplača iz tega, kar bode mogoče izčrpati iz vojnega plena, vojne odškodnine ali drugačnega financiranja.
Oni pa, ki ščuvajo ljudstvo, da naj pridrži kronski denar, naj si premislijo kako odgovornost prevze-rnajo na svojo glavo, ker potiskajo že itak skrajno nesrečno goriško prebivalstvo v popolen gospodarski propad in obup. Akp se zave ljudstvo na njem izvršenega sleparstva, bode grozovito obračunalo s temi zlobneži in škodljivci naroda.
SLOVENCI!
Čitajte in podpirajte ta list, ki zagovarja vaše pravice.
Wilsonova „pravičnost“.
Wilson se je gotovo vže prepričal, da se svetovna politika ne o-brača za ideali, r^arveč, da je vse vprašanje moči. Njegovo idealno začrtano delo, ki se je še pred nedavnim časom proglašalo kot nov svetovni red, se dandanes polagoma podira. V Brestu ga bode čakala od J 9. t. m. dalje amerikan-ska ladija. Vsi pričakujejo z napetostjo, ali ostane ali gre —- Wilson, kojemu se je nedavno klanjala cela Evropa, ki je potoval skozi Evropo, ne kakor predsednik republike, marveč kot monarh.
Ako smotrimo potek mirovne konference, nas kmalu mine začudenje. Znano je, da je videl Wilson ideal svoje politike v zvezi narodov in radi tega je bila ustanovitev komisije za proučevanje šta-tutov zveze narodov dne 14. februarja t. 1. razglašena z velikim hrupom v svet. Proučevalo se je dolgo. Vspeh je danes ta, da žugajo Japonci z izstopom, Amerikanci z begom iz konference, Francozi se togotč, ker se noče vpošte-vati njihovih predlogov, Belgija je užaljena, ker niso prenesli stolice zveze narodov v Bruselj.
Kako je prišlo do tega? Ko jo prišel Wilson v Evropo se je mislilo, da stoji za njim kompakten ves amerikanski kontineht. A Evropa se je motila. Kmalu so se čuli iz Amerike glasovi, ki so odrekali Wilsonu pravico govoriti v imenu amerikanskega naroda, ker ne zastopa večine tamošnjega mišljenja in kmalu je stopil v ospredje »tinele Sam« (»stric Samuel«, angleški izraz za Amerikance) ter protestiral »proti zjednačenju Amerike z Evropo«. Ne, to ne gre po ame-rikanskih načelih, Ameriki morajo ostati stari privilegiji. Nihče se ne sme vmešavati v njihove zadeve, Monrojevo načelo mora ostati ne-kršeno. Stara Evropa bodi hvaležna Ameriki za pomoč in plačaj dolgove, a da bi hodili evropejski državniki obiskovat Ameriko, tega ne sme Wilson, nikdar dovoliti. V »Zvezo narodov« sme sicer vstopiti Amerika, a tam ima odločevati in ne zborovati na stališču enakopravnosti. Tako se je narekovalo Wilson u, ki je proglasil demokratično načelo enakopravnosti. In kaj je storil Wilson, pravi codoljubni državnik?
Udal seje supernacijonalnim zahtevam svojih rojakov in zavkazal sprejeti v »Statut zveze narodov« Monrojevo načelo. Kramarski Angleži, ki se jim je posrečilo spraviti iz dnevnega reda vprašanje »svobodnega brodarenja po morju», so bili takoj za ta amerikanski princip in tako je prišlo danes vže do pravcatega anglo-amerikanske-ga sporazuma.
Pa to ni še tako hudo. Ameriki, ki je tako močno pomagala pobiti
nemško militaristično pošast, ni hotel ostati nihče nehvaležen. Za to so glasovali skoro vsi za sprejetje Monrojevega načela v štatute »zveze narodov«.
A mnogo težavnejše je vprašanje enakopravnosti človeš ih plemen, ki so je sprožili Japonci. Isti zahtevajo namreč, da se pr zna kot protiutež amerikanskemu privilegiju v zvezi narodov vsaj enakopravnost barvanim plemenom, ui stopijo v zvezo narodov. Utemeljevanje, da imajo v zvezi narodov enake dolžnosti kakor belokožci in da jim dosledno pritičejo tudi enake pravice, se ne dh izpodbijati. Bazven tega plovemo že davno proti načelu enakih človeških pravic. Dokler se namreč ne pripo-znajo vsem prebivalcem te zemlje enake pravice, ne zgine iz tega sveta »imperijalizem« in temu sledeče zatiranje narodov. Radi tega pa tudi ne moremo nikakor nmeti Wilso-na, ki se noče upogniti upravičenim zahtevam Japoncev. Umejemo angleški odpor, kajti načelo enako-
Razgled
Mirovna Konferenca.
Svet upira željno svoje oči v Pariz pričakuje skorajšnega miru, da se oddahne od napora. A dosedaj zaman. Iz Pariza pač prihajajo poročila, a ne preveč tolažljiva. Antagonizem med anglo-saksonskimi in latinskimi zastopniki ni baš neznaten, dasi za-terjujejo optimisti, da delo kljubu temu napreduje.
*
Poroča se namreč, da so nemško-francoske meje začrtane in določena tudi vojna odškodnina, ki jo ima plačati Nemčija. Francija dobi namreč svojo staro mejo ob Renu. Sarsko ozemlje onkraj Rena, pa se za sedaj neutralizira, to je, podvrže mednarodni upravi, dokler si Francija ne izplača vojne škode s pomočjo izčrpanja on-dotnih rudokopov.
Odškodnina, kojo naložijo baje Nemčiji v povračilo znaša Uö miljard.
Govori se tudi o stalni vojaški straži ob francosko-nemški meji, za kojo stražo boste dajali vojaštvo Anglija in Francija.
*
Na dnevni red so prišle tudi ita-lijansko-jugoslovansko meje. Spor se suče okolu mesta Reke, koje hoče proglasiti Wilson svobodnim, in okolu Dalmacije. Francija podpira italijanske aspiracije, glede Anglije se ve, da se noče izneveriti svojemu podpisu, dasi bi se zelo rado videlo prijazen sporazum med Italijani in Jugoslovani. Da bi bilo rešeno to vprašanje še v teku tega tedna, je prav malo upanja.
*
Med zadnje dogodke na parižki konferenci spada sprejetje »delavske karte«. Delavska komisija je namreč uredila mednarodno vprašanje delavskih pravic, ki bodo odslej merodajno za delavce in delodajalce. Pri tej priložnosti
pravnosti vseh človeških plemen bi preobrnilo angleško kolonijalno politiko in zrahljalo to velikansko kapitalistično podjetje, a ne moremo verjeti očem, ko čitamo parižka poročila, da noče pripoznati Wil son Japoncem enakopravnosti v zvezi narodov, da, niti ne besedila »pravično postopanje« v tozadevnem odlomku štatutarnih pravil.
Pri glasovanju je prodrla japonska zahteva z večino glasov. Za Japonce so glasovali poleg drugih Italijani, Srbi, Grki, Francozi in Kitajci, a glej ga zopet Wilsona, ki noče priznati večine, češ, da je za premembo štatutov potrebna soglasnost vseh članov komisije. Dan popre; pa je bilo sprejeto Monrojevo v štatute zveze narodov le z večino glasov. Začudeni se moramo vprašati, ali je to res isti Wilson, ki se je proglašal kakor odrešenik človeštva ? Ali je to mož, v kojega lahko stavi Evropa svoje zaupanje?
Bojimo se, da se je Evropa pustila speljati na led.
po svetu
je med drugimi govoril tudi Wilson. Načrt je bil sprejet v obliki, kakor ga je predložila mednarodna komisija za delavsko zakonodajo.
Nemčija.
Poročila, ki dohajajo iz Nemčije, pričajo, da se duhovi niso še pomirili. Vendar je predvidevati, da ne vspe boljševizem na Nemškem. Zadnja poročila iz Monakovega se glase, da se vrše v Monakovem še vedno krvavi boji med Špartakovci in vladnim vojaštvom.
Enake vesti o krvavih spopadih prihajajo iz Dusseldorfa, Bamberga, in Gdanskega,
Iz Berlina pa poročajo, da se je ponesrečila generalna stavka. Vsi o-brati poslujejo.
Med tem se je otvorilo v Berlinu v poslopju gosposke zbornice drugo zasedanje svetov. Seveda se je morale poslopje vojaško zastražiti in razpostaviti topove po mestu, v kojem se še vedno gibljejo Špartakovci.
Sicer pa je ta kongres svetov pričel marljivo delati. Tajnik državnega zaklada Schiffer je obrazložil finančno stanje in povdarjal potrebo, da se bi ljudstvo povrnilo k delu in nekdanji produktivnosti, ki bode rešila Nemčija iz težke gospodarske zagate, v kojo jo je spravila vojna.
Po zadnjih poročilih pa ni dohil zaupnice in je vsled tega odstopil.
Iz Avstrije.
Vsa poročila, ki prihajajo iz Nemške Avstrije soglašajo v tem, da vlada velik odpor proti boljševizmu. Na shodu vojaških svetov je naglašal državni tajnik potrebo miru in zopetne vspo-stavitve obrti. Predočil je navzočim nevarnost nove vojne in novega blokiranja, ki bi dobesedno udušilo to novo državo. Radi tega se odsvetuje
ustanovitev republike svetov. Na to so se izrekli navzoči za socijalno republiko in izrazili zaupanje, da izvrše sedanji zastopniki države obljubljene reforme.	*
Dunajska «Arbeiter-Zeitung» razpravlja o strašnem finančnem položaju Nemške Avstrije in opaža, da je padla na švicarskem denarnem trgu avstrijska krona na 17 vinarjev, češka pa na 20 v, kar pomen j h, da kdor hoče vku-piti v Švici za 100 frankov blaga, mora plačati zanj 580 avstrijskih ali 500 čeških kron. Nemška Avstrija pa potrebuje nad 300 miljonov vrednosti v živežu in surovinah ; solni rudniki so vže zaplenjeni, na vrsto pridejo gozdovi in morda tudi železnice. Državi ne o-sta>.e skoraj ničesar več. Časopis predlaga vsled tega državi, da naj se zaplenijo vse zlatenine in srebrnine, dragocenosti in vrednostni papirji vnanjih držav, ki se nahajajo pri bankah in zasebnikih, časopis ceni, da se bi moglo skupiti na ta način eno miljardo in pol frankov, torej nad 6 miljard kron.
Kor je dandanes «Arbeiter-Zeitung» vladni organ, smatrajo nekateri ta izvajanja kot namigljej širših tozadevnih odredb, ki jih namerava objaviti vlada.
Iz Francij«.
Francoski predlog, da se bi uvedel kot uradni jezik urada zveze narodov francoski, in da se bi ustvaril stalni vojaški urad za nadzorovanje oboroževanja v posameznih državah, je propadel. Prvi predlog pride še v plenarno sejo, o drugem pa noče večina ničesar slišati, češ, da diši preveč po militarizmu. Dalje je propadel tudi francoski predlog, da se bi določilo mesto Bruselj kot uradni sedež zveze narodov.
Francoski listi se vsled tega razburjajo in se jeze na Wilsona. Napetost vlada tudi v parlamentu, kjer se bode morala vlada prej ali slej izraziti, kako stoje stvari na mirovni konferenci. Inače nastane cel vihar interpelacij, kajti že sedaj zahtevajo nekateri, naj se ministerski predsednik opraviči pred komisijo za zunanje zadeve, v koliko so razširjene govorice utemeljene. Clemenceau se pa sklicuje na konstitucijo oziroma na zaupnico, ki mu jo je izrekel parlament. Tako je konečno vse odvisno od vspeha, ki ga prinese vsak državnik iz konference.
Domače vesti
Za bivše vojak« avstro ogerske monarhij«. Generalno tajništvo za civilne zadeve pri vrhovnem poveljstvu kr. italijanske armade naznanja sledeče:
V prilog vojakov (častnikov in moštva) bivše avstrijske armade in mornarice, njih vdov in sirot, v kolikor so pristojne te osebe v zasedeno ozemlje in imajo v istem svoje bivališče se odreja odreja do preklica :
1)	nadaljno izplačevanje vojaških pokojnin skupno z morebitnimi dra-ginjskimi dokladami, ki jih je dovolila bivša vlada, v kolikor so biti ti prejemki nakazani že pred 24. majem 1915;
2)	v slučajih, v kojih je nastopila likvidacija ali pravica do prejemkov
po 24. maju 1915, izplačevanje podpore v mejah neobhodno potrebnega z utesnitvijo, da podpora ne sme nikdar presegati zneska, ki bi stranki pri-tikal po določilih bivše vlade.
Nakaz prejemkov ad 1) in 2) se more izvršiti tudi za zastanke iz prošlih mesecev, vendar pa ne za dobo pred novembrom prošlega leta. Inte-resiranci naj se radi tega obrnejo do finančnega ravnateljstva v Trstu, komur naj predložijo svoje prošnje s potrebnimi listinami, ki so : Pokojninski odlok, spričevalo pristojnosti, odrezek poštne nakaznice ali katerokoli drugo listino, s kojo se zamore dokazati pravico do vži vanja dosmrtnih prejemkov.
Za pospeševanj« goriške živinor«je.
Dne 11. aprila so imeli pri tržaškem gubernatoratu shod živinorejski nadzorniki z namenom, da se pogovore glede sedanjega položaja in potrebnih vkrepov sa zopetno povzdigo govedoreje V obče se je sklenilo nakup plemenskih živalij z pomočjo deželnih in državnih sredstev. Istotako se je sklenilo pospešiti svinjorejo in perutninarstvo s tem, da se nakažejo podjetnim gospodarjem v spodbujo denarna sredstva pod naslovom podporo.
Prestopki. Kakor znano, je bilo u-radno prepovedano nositi avstrijski denar iz italijanske Benečije tostran stare meje. Kljubu temu so nekateri, ki so zamudili rok menjave avstrijskega denarja v Italiji, skušali vtihotapiti ta denar v Julijsko Benečijo, kjer se vrši
menjava še le sedaj. Do 7. aprila so italijanske oblasti na stari meji zaplenile skupnih 426.813 K. Ta svota- se bode do 19. aprila gotovo znatno zvečala na škodo neprevidnežev, ki so se obotavljali menjati avstrijski papirnati denar o pravem času.
Učikljsk« plač«. «Tribuna» piše, da najnižje učiteljske plače, ki sta jih predlagali naučno in zakladno mini-sterstvo, znašajo letnih 2500 lir. Glede najvišjih plač se vrše še posvetovanja. Zaterjuje se pa, da bodo tudi te plače približno odgovarjale zahtevam iz učiteljskih krogov.
Okrožnica
vsem županstvom dežele Gor.-Gradiščanske.
Slučajno se je izvedelo, da v raznih občinah,'kjer izvršujejo pomožne vojaške čete poljska dela z vprego, se vojaki le teh čet nič ne odškodujejo za ta njihova opravila.
Dasi tem vojakom nič ne pritice, vendar se županstvo opozarja, da v drugih okrajih dajajo poljedelci vojakom skromno odškodnino, ki je pač mnogo manjša od koristi izvršenega dela.
Zatorej prosim gospoda žmpana, da blagovoli na to opozoriti prizadete poljedelce, toda brez vsakega pritiska.
Za Kr. Komisarja:
Dr. GRUSOVIN.
Upravitelj in urednik: KAROL JUŠIČ.
Tiskarna G. Juch v Gorici.
- :T.r:
* M a,,:...;;.: 'A .
t
V pondeljek, dne 14. t. m. je po dolgi in mučni bolezni zaspal v Gospodu
LUDVIK VOLARIČ
30 kt star, poštar in posestnik v Robiču pri Kobaridu.
Tugojoča soproga, hčerka, sestre in svaki naznanjajo otožnim srcem to bridko zgubo prijateljem in znancem.

AA';A
j
S	B|H|ajajB|Hje!@|HjalajBj9i	m
m	:: V Pondeljek dne 7. aprila ::	n
m	otvorila Se nova prodajalna izgotovljenih možicih oblek in velika zaloga suknenega in ma-	m
m	nufakturnega blaga na debelo in na drobno	m
	SPREJEMAJO SE HAROČILA NA MERO	
n	Specijaliteta nepremočljivi plašči za možke in ženske	Ü
m	Za mnogobrojen obisk $e priporoča:	n
e	Oscarre Pascal & C2, Via Rastalio	m
■	B|ajB|Bja|ajB|B|B|a|BlB|a	1°
TEDENSKI KOLEDAR
16.	Aprila Sreda, Turibij, Kalist.
17.	„	Četrtek, f Veliki četrt. Anicet.
18.	„	Petek, f Veliki petek, Apolon.
19.	„ Sobota, Velika sob. Leo IX.
20.	„ Nedelja, Velika noč Vst. Gosp.
21.	„ Pondeljek, Veliki pond. Anzelm.
22.	„ Torek, Soter in Koj.
ZOBOZDRAVNIK
ROBERT BERKA
GORICA, ULICA DANTE št. 2
Posluje od 9. do i2. dopoldne in od 3. do 5. popoldne
Zobozdravnik ADOLF KOLI
- -— je odprl na
Korsu Viktor Emanuel št. II
Zobozdravniški atelje
Posluje od 9. do 12. dopoldne in „ 2. „ 5. popoldne
ANTON PERTOT
GORICA — Ulica Municipio 4 — GORICA ===== Filjalka ulica Teatro 18
:	:	:	: PRODAJALNA :	;	:	:
s papirjem, crtanjem in knjigovezjem
----------- EDINA -----------
velika zaloga razglednic porušene Gorice okolice in umetniških.
i Zaloga volnenega 1 Zaloga | Zaloga | I blaga, Sukna, Svile I Getirov, Oksforda, Perkala I Platna, Perila 1.1. d. p
Nova manufakturna trgovina
GORICA - Corso Giuseppe Verdi št. 15
j	a. ,.	eh	ta	n i.	t
gg Nasproti gg Ppnp 7fnpi»np ^ Nasproti §§ Kinematogr. .Edison' J '>CilG "U,CI ,,c g Rinematogr. .Edison' f
Lttj	LÜÄJ	KH	BÖ
TVRDKA „CIRIANf
iz „Vacile di Spilimbergo“
ima dabra in razna semena
sviloprejk
ZASTOPNIK IR GORIŠKO
Oorica, Via Carducci št. 10, li. nadst.
m
ZADRUGA IZ MILANA
otvorila je s podporo „goriške občine“ v občinski šoli ulica Giacomo Leopardi
a a RAZSTAVO a a
raznega pohištva, posteljne in kuhinjske oprave ter vseh drugih potrebščin za obnovljenje stanovanj. Odprta ostane za občinstvo in za vpiso vanje naročil od 10 zjutraj do 6 pop.
MF Zelo znižane cene
p»*»«	*