Zahteve po organiziranem adravstve-nera vaxstvu zaposlenih ljudi preraS6ajo nase moznosti. Potrebe reSujemo na vefi nafiinoT, ki pa niso vsolej najbolj racio-n&lni: z obrataiimi ambulantami v veŁ-jih delovnib organizacij ah, « organizira-nimi obiskj na oddelku za medicino dela v bezigrajskem adravstvenem domu ala kako drugaie. V prvem primeru so ambulanie le malokje polno iakorisiene, t drugem so zmogljivosti prezasedene in delavd zat« prebijejo velik de! dra^ gocenega delovnega ffasa v fiakalnicah ... Zato so v adravstvenem domu BeŁ-grad pri reSevaaju tega problems priSU Stevilom delavcev all bogatejSo mo&ijo. Prispevali bi pac glede na Stevtlo zapo-slenih in skladno z nornianii, Id veljajo za delo zdravstvenih ustanov, v »zakupu« bi tmeli tudd doloceno ordinacijo 29a dan, dva all eel teden — pac glede na Stevilo delavcev. Ocenjeni predraCun stroskov kaze, da bi morala v primeru, ce bi sodelovalo deset organizacij adru-Łenega dela, vsaka prispevatl okrog 600.000 dinarjev, kar nedvomno ni pre-fcirana vsota, Za zobno arabulanto pa bi bil zaoatni znesek okrog 400.000 dinarjev za tiste delovne orgaoizacije, kl bi smaje-le* zobno ordmacijo za teden dnl na Za zdravje delavcev Z zdruzenimi sredstvi naj bi nadzidali zdravstveni dom za eno ali dve nadstropji — Medicina dela in zobozdravniki — Namesto obratnih ambulant do zanlmive moanosti; z zdruzenimi mod-mi bezUgrajskih delovnih organizacij bi lahko nadzidali t sedenjem udravatva-nem domu eno nadstropje za preventiv-no in kuraitivno vaistwo delavcev oi^ani-eacij zdru±eiiega dela. Ce pa bi dodall se eno nadstropje, bi uredili lahko Se eoboadravstvene ambulante. Zato so sklicali predstavnike delovnih organaza-cij in jim ta nacrt podrobneje razlozdli. V osmih do desetih ordinacijah medicine dela bi lahko zdravstveno varstvo arganiziraii mnogo bolj racionalno, kot je to doslej v obratnih ambulantah po-sameznih deiovrrih organizacij; wi tafco varstvo pa bi imele moinosti vse delovne organizBcije, ne eamo tiste z vecjitn mesec