SPLOŠNE KNJIŽNICE Osrednje obmocne knjižnice Delovna skupina za domoznanstvo PRIPOROCILA ZA BIBLIOGRAFSKO OBDELAVO DROBNEGA TISKA IN ROKOPISOV Na sestanku Skupine za bibliografsko obdelavo drobnega tiska in rokopisov, ki je bil 19. junija 2006 v NUK in so se ga udeležili Irena Kavcic (NUK), dr. Renata Šolar (NUK), Maja Medic, (Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto), mag. Mateja Locniškar-Fidler (Knjižnica Bežigrad), Irena Sešek (NUK), in Simona Šuler Pandev (Koroška osrednja knjižnica dr. Franceta Sušnika), je vodja skupine Maja Medic na kratko predstavila dosedanje delo. Skupina za bibliografsko obdelavo drobnega tiska in rokopisov je bila imenovana v mesecu maju 2005 v okviru koordinacije osrednjih obmocnih knjižnic na podrocju domoznanstva. Prvi sestanek je bil sklican meseca oktobra 2005. Clanice so predstavile zalogo in strokovno obdelavo dolocenih vrst gradiva v svojih knjižnicah, pretežno domoznanskega, v sistemu COBISS: razglednice, fotografsko in slikovno gradivo, graficni listi, podobice, plakati, rokopisi, promocijsko gradivo knjižnic in drugo. Ugotovljena je bila neenotnost pri bibliografski in vsebinski obdelavi nekaterih vrst gradiva, npr. pri razglednici izbira naslovne strani, navedba odgovornosti in izdaje ter opis vsebine (polja 300$a, 3270$a, 330$a). Delovna skupina je naslovila odprta vprašanja na Komisijo za katalogizacijo pri ZBDS. Ugotovila je, da bo potrebno tesnejše sodelovanje s Sekcijo za domoznanstvo pri ZBDS. Na IZUM pa je bilo naslovljeno vprašanje, kako racunalniško evidentirati izposojo domoznanskih zbirk, na primer bibliografsko obdelanih clankov v sistemu COBISS. Sklenjeno je bilo, da se predlaga NUK izvedba delavnice z jasnimi navodili za bibliografsko in vsebinsko obdelavo posebnega knjižnicnega gradiva. Drugi sestanek je bil sklican v mesecu januarju 2006 v UKM, kjer je bil najprej predstavljen domoznanski oddelek UKM, imenovan Posebne zbirke. Na sestanku je bilo ugotovljeno, da je NUK uvrstila v svoj program izobraževanja za leto 2006 vrsto tecajev, ki vkljucujejo tudi posebno knjižnicno gradivo, zato je bil predlog o izvedbi delavnice s prvega sestanka opušcen. V vednost je bil poslan le predlog, da naj se ne odpovedujejo tecaji za strokovno obdelavo posebnega knjižnicnega gradiva zaradi premajhne udeležbe tecajnikov, ker so, ne glede na število prijavljenih, nujno potrebni za cim boljši strokovni potek dela v knjižnicah. Na sestanku je bilo še sklenjeno, da mora biti tudi rokopisno gradivo obdelano v sistemu COBISS. Pri bibliografski obdelavi se za morebitno pomoc prosi strokovnjake iz rokopisnega oddelka NUK. V mesecu maju 2006 se je sestala Delovna skupina za domoznanstvo, v okviru katere deluje tudi Skupina za bibliografsko obdelavo drobnega tiska in rokopisov. Na sestanek sta bili povabljeni Irena Kavcic in Dunja Kalcic, ker je bila jeseni 2005 Komisija za katalogizacijo pri ZBDS ukinjena, vprašanja o pravilni bibliografski obdelavi posebnega knjižnicnega gradiva pa so ostala odprta. Razloženo je bilo, da se vsebine opišejo v polju 330$a, navajanje avtorjev mora biti natancno in dosledno (blok 7XX). Glede zbirnih zapisov ni enotnih navodil. Knjižnica, se po lastni presoji odloci, katero gradivo bo obdelano kot zbirni zapis. Gradivo se išce predvsem po vsebini in ne toliko po avtorjih ali naslovih, zato je vsebinska obdelava kljucnega pomena. Po uvodni predstavitvi dosedanjega dela so clanice skupine opisale kolegicam iz NUK-a probleme in neenotnost pri strokovni obdelavi dolocenih drobnih tiskov v splošnih knjižnicah. Glede na pripravljene vzorcne primere so bila obravnavana naslednja obmocja bibliografskega opisa: naslov in navedba odgovornosti, izdaja, založništvo, opombe, vsebinski opis in vrstilec UDK. Pregledne vzorcne primere za formalno in vsebinsko obdelavo koledarjev, plakatov, razglednic in fotografij je pripravila Renata Šolar. Priporocila so naslednja: Avtorstvo – fotografije, koledarji, plakati, razglednice Fotografije ­ Avtor je fotograf (700$3$4). Ce ni najdljiv, je delo anonimno (200$a. ind. 1). Koledarji ­ Avtor dela je oblikovalec (700$3$4). Plakati ­ Avtor je oblikovalec (700$3$4). Ce pa je delo nastalo v studiu, je to produkt skupnega dela. Delo je obdelano kot anonimno (200$a ind. 1), studio dobi dodatni vpis (712$ac4). Razglednice ­ Avtor je fotograf (700$3$4). Ce ni najdljiv, je delo anonimno (200$a, ind. 1). ­ Pri reprodukciji umetniškega dela je avtor umetnik (700$3$4), npr. Maksim Gaspari. Naslovna stran – fotografije, plakati, razglednice ­ Naslovna stran je prikaz kraja in/ali dela. ­ Ce npr. razglednica nima naslova, ga vsebini ustrezno dolocimo. Zapišemo ga v oglatem oklepaju. 200 $a$i$b Stvarni naslov 200$a [Kozolec] $b Slikovno gradivo 225$a Slovenska umetnost 540$a Slovenska umetnost Pojasnilo: Na razglednici je fotografija kozolca, na hrbtni strani razglednice je napisano Slovenska umetnost 200 $a$i$b Stvarni naslov, Naslov podrejenega dela, Splošna oznaka gradiva 200 $a [Ivan Cankar $i Portreti] $b Slikovno gradivo 200 $a [Konferenca COBISS $i Plakati] $b Slikovno gradivo 200 $a [Dramski igralci $i Portreti] $b Slikovno gradivo ­ V obmocju opomb mora biti zapisano, ce se naslov z naslovne strani npr. razglednice razlikuje od naslova na hrbtni strani (300$a in 516$a). ­ Za vzporedni naslov anonimnega dela izdelamo dodatni vpis (obvezen vnos vzporednega naslova v polje 510$a, indikator ima vrednost1). Izdaja - razglednice Ce so znani podatki o izvirni izdaji, jih navajamo. 324 $a Podatki o izvirni izdaji 324 $a Izv. izd.: V Praze, 1921 Založništvo – fotografije, razglednice - Avtor fotografije, ki nastane v knjižnici, je fotograf, knjižnica pa je založnik v primeru, ko ima funkcijo založništva. - Pri starih razglednicah je fotograf pogosto založnik. Leto izida - fotografije, koledarji, plakati, razglednice Kadar je letnica izida negotova (100$b "f"), v podpolju 100$c navedemo najzgodnejše možno leto izida, v podpolju 100$d pa najkasnejše možno leto izida. Kadar imamo podatek le o eni možni (oz. zelo verjetni) letnici izida, izpolnimo samo podpolje 100$c. Barve - razglednice Razglednici, ki sta po vsebini in velikosti enaki in se razlikujeta le v barvnem odtenku, sta to dve enoti, vsaka dobi svoj bibliografski opis. V opisu mora biti napisano primerno pojasnilo (215$c, 300$a, 610$a). Opombe k opisovanemu izvodu – starejše (antikvarno) gradivo – razglednice 316 $a$5 Opombe o izvodu 316 $a Razglednica je bila poslana, rocno napisan datum 18. 6. 1910, letnica na razglednici MCMX, 1910 $5 ime ustanove, na katero se polje nanaša, v šifrirani obliki 316 $a Podpisani in oštevilceni izvodi: 1-20, EA 1-5 $5 ime ustanove, na katero se polje nanaša, v šifrirani obliki Enako velja za graficne mape. Povzetek ali izvlecek – razglednice Povzetek ali izvlecek je zapisan v 330$a in ne v 300$a in/ali v 327$0$a. 330 $a Povzetek ali izvlecek 330 $a Prikazuje Savinjo južno od Celja s pericami in pogled na celjski grad z juga 330 $a Mlada ženska z mandolino v roki sedi pod drevesom, nad njo so v krogih naslikaniKralj Matjaž, Kralj Samo in Kraljevic Marko Vsebinska obdelava – fotografije, koledarji, plakati, razglednice Fotografije - portretne fotografije Primer: Portretna fotografija Izidorja Cankarja 600 $a Cankar ALI 600 $a Cankar $b Izidor $b Izidor $f 1886-1958 $f 1886-1958 $x Individualni portret $w Portretne fotografije 606 $a Slovenski pisatelji 606 $a Slovenski pisatelji 609 $a Portretne fotografije $x Individualni portret 675 $a 929 Cankar I.(084.12) $c 929 – Osebne biografije. Skupinske biografije 675 $c 77 - Fotografija. Fotografski postopki. Fotografski posnetki. Dokumentarna Fotografija Možnosti v 600/609 $x Skupinski portret / Dvojni portret / Dvakratni portret $x Znacajski-umetniški portret / Opisni-znacilni portret / Studijski portret Fotografije - krajinske fotografije 607 $a Kranj ALI 607 $a Kranj $x Vedute 609 $a Krajinske fotografije $w Krajinske fotografije $x Vedute 675 $a 77.047(497.4 Kranj) $c 77 - Fotografija. Fotografski postopki. Fotografski posnetki. Dokumentarna fotografija Možnosti v 607/609 $x Panorame / Marine Fotografije - krajinske fotografije - neznani kraj 609 $a Krajinske fotografije $x Gozdni pejsaž / Morski pejsaž / Gorski pejsaž 675 $a 77.047 (497.4) $c 77 - Fotografija. Fotografski postopki. Fotografski posnetki. Dokumentarna fotografija Fotografije - arhitekturne fotografije Primer: Fotografija Marijine cerkve na Rožniku 607 $a Rožnik ALI 607 $a Rožnik $x Marijina cerkev $x Marijina cerkev $w Arhitekturne fotografije 609 $a Arhitekturne fotografije $x Cerkvena arhitektura 675 $a 77.047:726.54(497.4 Rožnik) $c 77 - Fotografija. Fotografski postopki. Fotografski posnetki. Dokumentarna fotografija Možnosti v 609 $a Posvetna arhitektura / Eksterier / Interier Primer: Dokumentarna fotografija neznane hiše 606 $a Kmecke hiše / Mešcanske hiše 609 $a Arhitekturne fotografije $x Eksterier / Interier 675 $a 77.044:728(497.4) $c 77 - Fotografija. Fotografski postopki. Fotografski posnetki. Dokumentarna fotografija Fotografije - Gorske fotografije Primer: Fotografija Triglava 606 $a Gore ALI 607 $a Triglav $w Gorske fotografije 607 $a Triglav 609 $a Gorske fotografije 675 $a 77.047(234.326.6 Triglav) $c 77 - Fotografija. Fotografski postopki. Fotografski posnetki. Dokumentarna fotografija Fotografije - žanrske fotografije Primer: Fotografija kmetov, ki žanjejo žito 606 $a Kmetje ALI 606 $a Kmetje $x Vsakdanje življenje $x Vsakdanje življenje $w Žanrske fotografije 609 $a Žanrske fotografije $x Kmecki žanr 675 $a 39:316.343.64(084.12) $c 39 – Etnologija. Obicaji. Ljudski prazniki. Koledarski prazniki. Družabno življenje. Bonton 675 $c 77 - Fotografija. Fotografski postopki. Fotografski posnetki. Dokumentarna fotografija Možnosti v 609 $x Mešcanski žanr / Lovski žanr / Vojaški žanr / Otroški žanr / Žanrski prizori v krajini Koledarji 675 $a 050.9 $c 050.8/.9 Adresarji. Almanahi. Koledarji Plakati Primer: Plakat za 37. Pokal Vitranc v Kranjski gori, leta 1999 601 $a Pokal Vitranc $d 37 $f 1999 $e Kranjska gora $w Športni plakati 675 $a 766:796.926(497.4) $c 766 – Graficno oblikovanje. Plakati Primer: Plakat za predstavo Šentjakobskega gledališca 601 $a Šentjakobsko gledališce $c Ljubljana $w Gledališki plakati 675 $a 766:792(497.4) $c 766 – Graficno oblikovanje. Plakati Primer: Volilni plakat Socialdemokratske stranke Slovenije 601 $a Socialdemokratska stranka Slovenije $z 2000 $w Volilni plakati 675 $a 324(497.4)"2000"(084.5) $c 324 – Volitve 675 $c 766 – Graficno oblikovanje. Plakati Reklamni plakati razlicnih vsebin 609 $a Reklamni plakati 675 $c 766 – Graficno oblikovanje. Plakati Razglednice Primer: Razglednica Ljubljane 607 $a Ljubljana $w Razglednice 675 $a 77.047 (497.4 Ljubljana) $c 77 – Fotografija. Fotografski postopki. Fotografski posnetki. Dokumentarna fotografija 675 $a 908(497.4 Ljubljana)(084.12) $c 908(497.4) – Slovenija, domoznanstvo Dolocanje UDK vrstilca za razglednice je zapleteno. "Razglednice" se v tabelah UDK pojavljajo le kot glavni vrstilci, vendar raba le-teh v tem primeru ni pravilna. Kadar klasificiramo dokumente s slikovnimi motivi krajev (tudi zbirke razglednic), najvec uporabljamo 77.047 in 908….(084.12). Pogosto damo kar obe varianti. Na sestanku je bilo še poudarjeno, da mora biti bibliografski opis drobnih tiskov narejen v skladu z mednarodnim standardnim bibliografskim opisom neknjižnega gradiva - ISBD(NBM), ki temelji na splošnem – ISBD(G) in v skladu s Prirocnikom za UNIMARC - Format za bibliografske podatke. Navodila z vzorcnimi primeri za tovrstno gradivo so zapisana tudi v prirocniku PREKAT. Deli zapušcin, kot je npr. inventar (omare, stoli, mize …) ne sodijo v bibliografski opis gradiva. Inventar se evidentira posamicno v registru osnovnih sredstev (inventarna knjiga). Dobro je, da so pogoji sprejema in popisa tovrstnih zapušcin zapisani v poslovniku knjižnice. Enako velja za darovano knjižnicno gradivo. Zapis za promocijsko gradivo knjižnice je lahko izdelan kot zbirni zapis. Ce se posamezne enote gradiva izposojajo, mora imeti vsaka enota svojo inventarno številko. Prisotni so se dogovorili, da bodo še naprej zbirali vprašanja, pripombe in predloge na podrocju bibliografske obdelave drobnega tiska in rokopisov. S sodelovanjem strokovnjakov iz NUK-a in IZUM-a bodo zapisali priporocila in jih za širšo strokovno javnost objavili v Knjižnicarskih novicah. Mateja Locniškar-Fidler, Knjižnica Bežigrad Maja Medic, Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto NA OBISKU PRI KNJIŽNICARKI IN PRAVLJICARKI TILKI JAMNIK Tilka Jamnik iz Pionirske knjižnice Otona Župancica v Ljubljani je zacela pravljice pripovedovati, ko je postala mama: "Pravljice sem brala ali pripovedovala svojima otrokoma in ju vodila na ure pravljic v Pionirsko knjižnico v Ljubljani. Pocasi se mi je zazdelo, da bi to tudi jaz znala in predvsem rada pocela, pa sem naredila strokovni izpit iz bibliotekarstva in se leta 1989 prijavila na razpis informatorja - pravljicarja v Pionirski knjižnici. V ure pravljic me je uvedla knjižnicarka Tanja Pagacar. Na zacetku pa sem obiskala tudi pravljicne ure v splošnih knjižnicah v Kranju in Mariboru. S svojima otrokoma sem obiskovala lutkovne predstave, razlicne delavnice ... tako sem marsikaj videla in prenašala v svojo prakso. Spoznala sem Anjo Štefan, Ljobo Jence ... z leti sem imela priložnost slišati vse vec knjiznicark - pravljicark iz drugih knjižnic. Pa tudi ko hodim po svetu, na konferencah in kongresih marsikaj doživim." Tilka Jamnik je kot prava knjižnicarka velika ljubiteljica knjig in svojo ljubezen do tiskane besede želi prenesti tudi na otroke in njihove starše. Zato je bila njena priljubljena bibliopedagoška oblika tudi igralna ura s knjigo: "Še bolj kot ure pravljic pa so mi bile v izziv igralne ure s knjigo, kjer sem poskušala v pravljicnem vzdušju, ob igri in z razlicnimi poustvarjalnimi dejavnostmi na doloceno temo navduševati otroke in starše za branje in knjige." Pri igralnih urah s knjigo namrec želimo knjižnicarji otrokom na njim primeren nacin približati razlicno knjižnicno gradivo o doloceni temi. Gre pravzaprav za obliko knjižnicnega pred opismenjevanja otrok v predšolskem in zgodnjem bralnem obdobju. Kot otrok je Tilka Jamnik rada prisluhnila dedku, ki ji je pripovedoval zgodbe iz svojega življenja. Starši pa so ji brali pravljice, na primer Lupinico Vere Albreht, ki je izhajala v Porocevalcu, in druge otroške knjige. "Še danes so pravljice moja glavna, temeljna in ... najljubša literatura. Sploh se mi ne zdi samo za otroke. No, pa saj tudi ni, saj vendar vemo, zakaj, kako in za koga so nastajale ljudske pravljice. Tudi Andersen, predvsem pa Hoffmann in Wilde so pisali pravljice za odrasle. Pravljica jim je kot literarna forma najbolj ustrezala. Zelo uživam v sodobnih avtorskih pravljicah, kjer sta besedilo in ilustracija zlita v celoto. Zelo rada imam slikanice." Tilki Jamnik so ljube tako ljudske kot sodobne avtorske pravljice: "Vse pravljice imam rada. Pomembna je kakovost in sporocilo. Ce je pravljica ilustrirana, je seveda pomembna tudi kakovost ilustracije. Je pa res, da je praviloma lažje pripovedovati ljudske pravljice in takšne, ki imajo privlacno dogajanje, napeto fabulo. Pomembno je, da je bralcu pravljica všec, da jo ima pripovedovalec rad ... to ucinkuje na otroka in je enako pomembno kot besedilo. Pomembno je, kako jim pravljico preberemo ali povemo." Tilko Jamnik so kot pravljicarko imele za vzornico mnoge slovenske knjižnicarke. Sedaj ne vodi vec rednih pravljicnih ur in igralnih ur s knjigo, pac pa piše strokovne prispevke in tudi knjige o knjižni vzgoji. Predava staršem in vzgojiteljicam na seminarjih ter vodi delavnice za otroke in starše, a na takih srecanjih pripoveduje pravljice tudi odraslim. Špela Pahor Mestna knjižnica Izola MEDNARODNI PROJEKTI USPEŠEN ZAKLJUCEK PROJEKTA reUSE! Konec junija 2006 se je zakljucil dvoletni projekt na podrocju gradnje digitalnih arhivov, reUSE! (reUSE digital master files of printed material!), ki ga je financirala evropska Komisija v okviru programa e-Vsebine. Cilj projekta je bil vzpostavitev zaupanja vrednih digitalnih repozitorijev v partnerskih nacionalnih knjižnicah v Avstriji, Estoniji ter Univerzitetni knjižnici v Berlinu, ki bodo omogocali zbiranje, hrambo in dostop do digitalnih originalov dokumentov, ki jih izdaja javni sektor. Slika 1: Matjaž Depolli, Mateja Šmid in mag. Alenka Kavcic-Colic na projektnem sestanku v Tallinu, Estonija, junij 2005 Slika 2: Clani slovenske skupine evalvatorjev projekta V projektu smo sodelovali Univerzitetna knjižnica v Innsbrucku, ki je bila glavni koordinator projekta, Univerzitetna knjižnica v Berlinu, Univerzitetna knjižnica v Gradcu, Univerzitetna knjižnica v Linzu, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Nacionalna knjižnica Estonije, Nacionalna knjižnica Nemcije ter Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani. Narodna in univerzitetna knjižnica je koordinirala evalvacijsko delovno skupino, ki smo jo sestavljali dr. Reinhard Altenhöner in Tobias Steinke iz nemške Nacionalne knjižnice, dr. Žiga Turk in Mateja Šmid iz Fakultete za gradbeništvo in geodezijo ter mag. Alenka Kavcic-Colic, Darko Majcenovic, Matjaž Depolli in Špela Razpotnik iz Narodne in univerzitetne knjižnice. Namen delovanja naše skupine je bil kriticno spremljati delo naših partnerjev, jih usmerjati na podlagi veljavnih standardov pri gradnji digitalnih repozitorijev ter jih po potrebi opozoriti na kriticne tocke. Pomemben rezultat projekta je bilo oblikovanje novega metodološkega modela, saj v casu definicije evalvacijskega okvirja ni bilo na voljo nobene metodologije ali standarda, na katerega bi se lahko oprli in ki bi nam omogocil celoviti pristop k oceni digitalnih repozitorijev partnerjev. Metodologija, ki smo jo razvili v okviru projekta, zajema organizacijski, tehnološki in uporabniški vidik. Sam pristop je zbudil precejšnje zanimanje na letošnji konferenci LIDA v Dubrovniku. Poster, ki ga je predstavila Mateja Šmid iz Fakultete za gradbeništvo in geodezijo, je bil nagrajen kot najboljši poster v kategoriji raziskovalnih posterjev. Novica o tem je bila objavljena na 28. strani revije Information Today, 23 (7, julij/avgust), 2006. Nekateri eksperti v evropski Komisiji v Luxemburgu so celo predlagali, da bi to metodologijo preizkusili pri evalvaciji novega projekta Evropske digitalne knjižnice, ki je bil izbran za financiranje v okviru programa eVsebinePlus. Poleg omenjene evalvacije je NUK raziskoval izvedljivost gradnje digitalnega arhiva v slovenskem okolju. Rezultati so zelo spodbudni in vsem, ki ste sodelovali v anketi, se iskreno zahvaljujemo. Evalvacijsko porocilo in porocilo o izvedljivosti projekta v Sloveniji sta bila objavljena na straneh projekta (http://www.uibk.ac.at/reuse/documents/ ). Slika 3: Mateja Šmid in dr. Tefko Saracevic pred nagrajenim posterjem na konferenci LIDA v Dubrovniku (29.5.- 4.6.2006). Projekt nam je vsem omogocil pridobitev in izmenjavo znanj, izkušenj ter povezavo s skupino eminentnih evropskih strokovnjakov na podrocju gradnje digitalnih arhivov. Alenka Kavcic-Colic Narodna in univerzitetna knjižnica IZ RAZSTAVNIH DVORAN MINI BOLOGNA Razstava mladinskih knjig v tujih jezikih MINI BOLOGNA je razstava ilustriranih mladinskih knjig v tujih jezikih in hkrati edina potujoca razstava tujejezicnih knjig za mladino v Sloveniji. Knjižni fond zbirke vsebuje 505 bogato ilustriranih mladinskih knjig iz 44 držav in je namenjen predšolskim in osnovnošolskim otrokom kot informacija o obstoju tujejezicnih kultur, jezikov in pisav. Izvor imena Ime je dobila po italijanskem mestu BOLOGNA, kjer je že vec kot 30 let vsako pomlad mednarodni sejem otroške in mladinske literature in od koder izvirajo vse knjige v zbirki. Pomanjševalnica MINI simbolicno predstavlja delcek množice razstavljenih knjig na bolonjskem sejmu. Kratka kronologija Zacetki te, pri nas edinstvene knjižne razstave, segajo v leto 1992, ko je višji knjižnicar Drago Pirman, takrat zaposlen na OŠ Jurija Dalmatina v Krškem, prvic obiskal mednarodni knjižni sejem v italijanski Bologni. Tam se mu je porodila ideja o tem, da bi vsaj majhen del ogromnega knjižnega bogastva na sejmu lahko predstavil otrokom v slovenskih šolah in vrtcih ter jih na ta nacin seznanil s pisanim mozaikom svetovne knjižne kulture. Idejo je na sejmu takoj podprl takratni predstavnik ameriške založbe Publications International, Iztok Bartolj, in mu za zacetek podaril krepak kup poucnih slikanic za osnovno šolo. Na ta nacin je Mini Bologna dobila zacetni zagon in kmalu prodrla v zavest mnogih predstavnikov tujih založb na sejmu kot njihova brezplacna poslanka za širjenje knjižne kulture. Zato so bile na tem sejmu knjige avtorju podarjene izkljucno v ta namen. Razstava je od leta 1992 pa do danes doživela vec kot 110 postavitev po knjižnicah, šolah in vrtcih, obiskala je tudi sosednji deželi, Hrvaško in Avstrijo. Drago Pirman se je leta 1996 zaposlil v Knjižnici Brežice in si prizadeval najti ustrezno mesto za stalno postavitev razstave. Direktorica Tea Bemkoc je prisluhnila njegovi želji in 2. aprila 2005, ob otvoritvi oddelka za mladino, je ta razstava dobila svoje stalno mesto v brežiški knjižnici. Ob tej priložnosti je avtor razstave knjižnici podaril celotno zbirko Mini Bologna. Tako je sedaj na posebnih panojih razstavljenih 40 knjig iz 40 držav, vsaka v enem od tujih jezikov, ki predstavljajo paleto knjižne kulture iz raznih koncev sveta, torej svet v malem. Ostale knjige bodo po bibliografski obdelavi na voljo za ogled ali izposojo na mladinskem oddelku Knjižnice Brežice. Stalno razstavo v brežiški knjižnici obiskujejo otroci iz okoliških šol in vrtcev, na ogled razstave pa vabimo tudi ostale otroke iz cele države. Po dogovoru lahko avtor z razstavo obišce knjižnico, šolo ali vrtec. Ogled razstave vedno spremlja bibliopedagoška ura, kjer otroci med poslušanjem zgodbic iz knjig spoznavajo njihove vsebine ne glede na jezik in pisavo. Izbor knjig je za vsako predstavitev prilagojen starostni skupini otrok. Slika 1: Ogled razstave z bibliopedagoško uro (2005) Postavitev razstave Knjige so na stalni razstavi urejene po kontinentih, zacenši z Evropo (Španija, Portugalska, itd.), Rusijo, Bližnjih Vzhodom, sledijo Afrika, Severna in Južna Amerika, potovanje koncamo v Avstraliji in Aziji. Avtor se je za tako postavitev odlocil zaradi nenavadnosti nekaterih pisav. Vsaka razstavljena knjiga predstavlja jezik in pisavo ter s tem knjižno kulturo dežele od koder prihaja. Dodan je napis z zastavo države, njenim slovenskim imenom in jezikom. V knjigi najdemo podatek o tem, kdaj je avtor knjigo prejel in veckrat tudi kopijo vizitke predstavnika založbe, ki je knjigo avtorju na bolonjskem sejmu podaril. Namen razstave Namen razstave je vecplasten: - razvijanje splošne kulture: pisana paleta 44 tujih jezikov in razlicnih vrst pisav daje mladim obiskovalcem osnovna spoznanja o obstoju in pomenu raznolikosti kultur iz raznih koncev sveta, - zmanjšanje agresivnosti, dvig tolerance: za razliko od vsakodnevnih prizorov nasilja in nestrpnosti do soljudi nam mozaicna pisana paleta knjig od vsepovsod nenasilno sporoca, da je možno mirno medsebojno sožitje. - spoznavanje držav v EU: raznolikost knjižne ponudbe Mini Bologne zagotavlja možnost predstavitve vsake države Evropske unije preko knjižnega originala, - ponudba knjige v domacem jeziku: vsem, ki doma govorijo v drugem jeziku vsaj enega od staršev, je dobrodošla knjiga iz njihove domovine, marsikdaj bolj dragocena tu kot doma, - dopolnitev in popestritev ucnega nacrta za osnovno šolo: razstava pokriva podrocje ucenja tujih jezikov in ga ucinkovito dopolnjuje predvsem na podrocju angleškega jezika, sledijo nemšcina, italijanšcina, francošcina ter ostali manj znani tuji jeziki. Pri drugih predmetih razstava najbolj dopolnjuje podrocje narave, ekologije, živalstva, rastlinstva, medicine (droge), sociologije (nasilje), geografije, zgodovine, itd. Najvažnejša od vsega je ideja o obvešcanju mladih o obstoju drugih kultur, jezikov, narodov in narodnosti prav preko dobro ilustrirane mladinske knjige, ki, tako kot glasba, nima zacrtanih meja. Jezik pri tem sploh ni ovira, saj vsak obiskovalec dojema knjižno sporocilo na svoj lasten nacin, pri cemer mu kvalitetna ilustracija lahko zelo pomaga. Projekt Knjižnica Brežice je projekt Mini Bologna prijavila na Javni razpis za izbor kulturnih projektov na podrocjih umetnosti in knjige za leto 2006 in pridobila del sredstev s strani Ministrstva za kulturo. V okviru projekta smo • avtorju omogocili obisk sejma otroških knjig v Bologni, • v knjižnici izdelali informativno brošuro, • v sodelovanju s Knjižnico Otona Župancica, enoto Pionirska knjižnica, 10. maja 2006 organizirali srecanje mladinskih knjižnicarjev iz vse Slovenije z vodenim ogledom po razstavi, • z razstavo obiskali Gradsko knjižnico Samobor (Hrvaška). V sredo, 5. aprila 2006, je bila ob otvoritvi razstave izvedena bibliopedagoška ura za ucence 3. razreda OŠ Bogumila Tonija Samobor. Razstavo v izložbenih vitrinah mladinskega oddelka Gradske knjižnice Samobor so si obiskovalci lahko ogledovali do 27. aprila 2006. • postavili Mini Bologno tudi v prostorih Knjižnice Bežigrad v Ljubljani, kjer je gostovala od 26. junija do 14. julija 2006. Draga Pirman Sabina Stanic, Knjižnica Brežice KDOR OGLAŠUJE, TA NAPREDUJE Razstava o oglaševanju v slovenskih casnikih do druge svetovne vojne v Narodni in univerzitetni knjižnici Letošnje poletje smo v Narodni in univerzitetni knjižnici na ogled postavili razstavo z nam vsem dobro znano in zabavno tematiko oglaševanja. Na tem podrocju se vsi pocutimo kot doma, saj se dnevno jezimo na kupe papirja v poštnem nabiralniku in na TV oglase, ki neprestano prekinjajo našo najljubšo nadaljevanko. Toda si sploh znamo predstavljati svet brez reklam? In ce smo iskreni, bi to sploh želeli? Zdi se, da je danes že prav vsak izdelek in storitev del oglaševalske kampanje. Oglašuje se avtomobile in toaletni papir, pocitnice in žvecilne gume, lake za lase, hrano za pse in storitve vseh vrst… O reklamah se pogovarjamo zjutraj na avtobusu in ob kavi, v nas zrejo z velikih panojev ob cesti, neutrudno prihajajo k nam prek radijskih in TV programov, ne zapustijo nas niti v intimi javnih toaletnih prostorov. Oglaševalci prežijo na nas na vsakem koraku. Vsi bi radi delcek naše pozornosti in seveda denarja. Je bilo od nekdaj tako? Pri svojem delu v Zbirki serijskih publikacij Narodne in univerzitetne knjižnice sem se dnevno srecevala s kopico oglasov v starem in novem casopisju in zanimalo me je, kdaj in kako se je vse skupaj pravzaprav zacelo. Pri temeljitejšem raziskovanju sem ugotovila, da na temo zgodovine oglaševanja v casnikih ne obstaja kaj prida literature, zato pa toliko vec "materiala", ki bi ga bilo potrebno pregledati. Zaradi pestrosti in širine podrocja oglaševanja sem kaj hitro prišla do tocke, ko sem se morala odlociti, kakšno vrsto gradiva bom pregledovala in predvsem, kakšen cas bo zaobjemal pregled. Glede na to, da so casniki tisti, ki prinašajo najbolj pestro paleto oglasov, odlocitev ni bila pretežka. Casovna meja pa se je ponujala kar sama: z drugo svetovno vojno in svetom, razklanim na dva pola, se je mocno spremenilo tudi oglaševanje in njegov razvoj med in po vojni zasluži posebno obravnavo. Pregledovanje sem zacela z Vodnikovimi Lublanskimi Novicami, nadaljevala pa z Bleiweisovimi Kmetijskimi in rokodelskimi novicami, ter Slovenskim narodom, Slovencem, Jutrom in tržaško Edinostjo. Skušala sem zajeti vse slovensko podrocje in sem prelistala tudi casnike lokalnega znacaja kot so Gorenjec, Dolenjec, Dolenjske novice, Korošec, Notranjec, Novine za Vogrske Slovence… ter strokovno usmerjene casnike kot je Uciteljski tovariš, Slovenski gospodar, Trgovski list… Skladovnica kopij oglasov pred mano se je vecala in ko sem koncala s pregledovanjem, je bilo treba oglase najprej razvrstiti po tematiki in izmed njih izbrati tiste naj. Razstava, ki si jo je bilo mogoce ogledati v preddverju velike citalnice je tako prikazovala izbor naj-reklam, ki so, gledano z današnjimi ocmi, najbolj zanimive, najlepše in najduhovitejše. Popeljala nas je v cas, ki nam je hkrati blizu in dalec. Dalec glede na minula leta, blizu pa zaradi dejstva, da se ljudje nismo prav veliko spremenili. Tudi pred sto in vec leti so casniki polni oglasov za kreme, ki nesporno pomladijo, za mazila in tinkture, ki ozdravijo vsakovrstne bolecine, za ucinkovite shujševalne caje, ki kar odplaknejo odvecno mašcobo, da pralnih sredstev niti ne omenjam. Za stekli oken v preddverju smo v casu razstave kot v izložbe postavili predmete, ki so bili najpogostejši predmet oglaševanja. Prijazno so nam jih je posodili Mestni muzej Ljubljana in zasebni zbiralci. Cevlji Peko in Bata, modni dodatki ter embalaže zdravil, hrane in pralnih praškov, kot je bil znameniti Plavi Radion. Le kdo ne pozna Nivea kreme, Kneippove kave in bombonov 505 s crto? Kratek povzetek zgodovine casopisnega oglaševanja nas pouci, da je bil prvi casopisni oglas na svetu natisnjen leta 1625 v Angliji in se je nanašal na poroko v kraljevi družini. Kmalu so mu sledile reklame za kavo in caj, a do pravega oglasa je bilo vendarle še dalec. Za njegovega oceta velja Benjamin Franklin, ki je sredi 18. stoletja oglase v svojem listu prvic med seboj razmejil, uvedel velike naslove in ilustracije, vse z namenom, pritegniti bralca. V slovenskem prostoru velja za prvega casopisnega oglaševalca Valentin Vodnik. Oglase je natisnil že v prvi številki Lublanskih novic leta 1797 v posebni rubriki Perstavk na zadnji strani. Tako po izgledu kakor po vsebini spominjajo na današnje male oglase. Obliko, bolj podobno sodobni, dobijo šele v petdesetih in šestdesetih letih 19. stoletja, ko porast števila casopisov in vedno vecja konkurenca med oglaševalci povzrocita boj za opaženost. Oglasi postanejo vidni, duhoviti, graficno poudarjeni in estetski, med njimi je mnogo takih, ki so ocitno pretirani in dajejo lažne obljube. Oglaševati izdelek postane tako pomembno, kakor njegova izdelava. Tega se zavedajo tako proizvajalci kot založniki casopisov, ki zacno oglasni prostor tržiti. Reklam je vedno vec, postanejo pomemben del vsebine vsakega casopisa in niso nujno na zadnjih straneh. V kolicini in kvaliteti casopisnih oglasov se odražajo gospodarske krize, vojne in naravne katastrofe, a oglaševanje nikoli cisto ne zamre. Iz oglasov lahko razberemo, kaj so ljudje najvec kupovali, cesa so si želeli, kakšno je bilo njihovo družabno življenje in kako so, tako kot še danes, hlastali za lepoto in mladostjo. Dobri oglasi, ki so ujeli pravo noto, živijo v ljudski zavesti že desetletja, prav tako kakor dobre blagovne znamke. In še vedno nesporno velja, da napreduje le tisti, ki oglašuje! Razstava Kdor oglašuje, ta napreduje, je pripravljena kot gostujoca razstava in veseli bomo, ce nas boste povabili v svojo knjižnico. (helena.janezic@nuk.uni-lj.si) Helena Janežic, Narodna in uniuverzitetna knjižnica NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA RAZSTAVE JESEN - ZIMA 2006 V Narodni in univerziteni knjižnici pripravljamo v jesenskem terminu – od septembra do decembra štiri razstave. Biti pesnik, pomeni videti - Ibsen v našem casu Razstava ob 100. obletnici smrti Henrika Ibsena Koordinator razstave: mag. Marijan Rupert (NUK) Termin: 5.oktober - 4. november 2006 Narodna in univerzitetna knjižnica se bo pridružila svetovnemu projektu pocastitve stoletnice smrti velikega norveškega književnika Henrika Ibsena, ki velja za enega od utemeljiteljev moderne evropske drame. Slika 1: Henrik Ibsen Razstava bo izjemen dogodek tudi v evropskem merilu, saj bodo le v naših razstavnih prostorih na ogled dragocena Ibsenova dela v prvih natisih. Na ogled bo 25 originalnih knjižnih izdaj, ki jih bo posebej za to priložnost prijazno posodila gospa Anne Brit Reigstad iz svoje zasebne zbirke. Drugi del razstave bo predstavil prevode Ibsenovih del v slovenšcino, odmeve naših pisateljev in kritikov na njegovo ustvarjalnost ter gledališke uprizoritve Ibsena na slovenskih tleh. Henrik Ibsen je s svojim monumentalnim opusom mocno vplival tudi na slovensko književnost: prav gotovo je bil eden od odlocilnih vzorov Ivanu Cankarju pri pisanju njegovih najbolj znanih dram ter še celi vrsti drugih slovenskih avtorjev (Kristan, Gangl, Kraigher...) iz obdobja »mešcanske dramatike« na prelomu iz 19. v 20. stoletje. O njegovem izrednem vplivu in popularnosti pa zgovorno pricajo tudi številne predstave njegovih del na slovenskih gledaliških odrih, od prve uprizoritve leta 1892 naprej. Razstava bo nastala v sodelovanju z Veleposlaništvom Kraljevine Norveške, ki je tudi pokrovitelj celotnega programa ob dramatikovi obletnici. Na dan otvoritve razstave bo v Ljubljani namrec potekal tudi simpozij, na katerem bodo ugledni norveški in slovenski strokovnjaki spregovorili o Ibsenovem življenju in delu. Vec informacij o slavnemu dramatiku in njegovemu delu ter o prireditvah ob njegovi obletnici najdete na internetnem naslovu www.ibsen.net Ustvarjalci dveh kultur Avtor: dr. Mihael Glavan (NUK) Termin: 9. - 25. november 2006 Prireditelja razstave Ustvarjalci dveh kultur sta Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani in Nacionalna i sveucilišna knjižnica Zagreb. Predstavljeno bo izbrano slovensko in hrvaško leposlovje in dela humanisticne znanosti v obeh državnih središcih. Razstava je prva skupna akcija slovenske in hrvaške nacionalne knjižnice. Pripravili so jo sodelavci obeh knjižnic, z besedili v katalogu pa bodo sodelovali tudi ugledni profesorji Filozofskih fakultet v Ljubljani in v Zagrebu. Predstavitev v Zagrebu bo obogatena z izvirnimi deli iz fondov tamkajšnje narodne knjižnice in bo spremljala Slovenski slavisticni kongres v Zagrebu od 5. do 7. oktobra 2006. Simon Gregorcic - ob 100. obletnici smrti Avtor: dr. Mihael Glavan (NUK) Termin: 30. november - 16. december 2006 Gregorciceva pesem se je glasila z recitacijskih odrov od citalniških casov do danes, tolažila je rojake po svetu in bodrila bojujoce se in trpece v prvi in drugi svetovni vojni. Muzika njegovih verzov je izvabila glasbo mnogim komponistom in marsikatera pesem je na potovanjih med ljudmi ponarodela. Pesnikova zapušcina pricuje o Gregorcicevem pesniškem ustvarjanju, osebnem bivanju v prostoru in casu ter hkrati oblikuje in razodeva kulturnozgodovinsko podobo Slovencev od druge polovice 19. stoletja do našega casa. Slika 2: Razglednica - iz osebnega arhiva Simona Gregorcica Gregorcic je zapustil bogat osebni arhiv svojih rokopisov, pisem in korespondence, ohranilo se je precej njegovih fotografij, še vec likovnih upodobitev pa je nastalo po njegovi smrti. O njegovem življenju in delu pricujejo številne objave še iz casa njegovega življenja in iz stoletja po smrti. Na razstavi bomo predstavili temeljit izbor izvirnega arhivskega gradiva in prve izdaje tiskov in ga dopolnili z reprodukcijami slikovnega gradiva na plakatih. Razstava je poleg splošne kulturne javnosti namenjena tudi srednješolski mladini. Odhojene stopinje - ob 85-letnici Zorka Simcica Avtorica razstave: Tatjana Kovac (NUK) Termin: 21. december - 11. januar 2007 Zorko Simcic (1921) se je rodil v Mariboru, kamor se je družina umaknila z Goriških Brd po italijanski zasedbi. Ceprav med vojno ni oblekel nobene vojaške uniforme, je po letu 1945 odšel v Italijo in nato v Argentino. Tu je srcno deloval v kulturnem krogu Slovenskekulturne akcije. V tej skupnosti je nastajal »slovenski cudež« v Argentini. Zorko Simcic nas je presenetil s svojim literarnim ustvarjanjem. Z umetniško in izpovedno mocjo je stopil v vrh slovenskega leposlovja: Prebujenje, Zgodaj dopolnjena mladost, Clovek na obeh straneh stene, roman, za katerega je prejel nagrado iz Prešernovega sklada in mnoga druga dela, tudi za otroke. Pisatelj si je v Argentini ustvaril družino. Lok svojega potovanja pa je zaokrožil z vrnitvijo domov, v Slovenijo. "Odhojene stopinje" - pot, ki je pušcala sledove… Slika 3: Zorko Simcic Preko individualne usode umetnika, obcutljivega razumnika želi razstava nakazati kulturno življenje Slovencev v daljni Južni Amerik OBVESTILA PROGRAM STROKOVNIH SRED 2006/07 Pionirska knjižnica, enota Knjižnice Otona Župancica, bo tudi v šolskem letu 2006/07 organizirala Strokovne srede, posvetovanja mladinskih in šolskih knjižnicarjev. Kot obicajno se bodo odvijale drugo sredo v mesecu (razen aprilske, ki bo izjemoma tretjo sredo v mesecu) od 9.30 do predvidoma 12. ure v dvorani E3 Cankarjevega doma. Kot je obicaj, zaenkrat objavljamo zgolj datume in okvirni program Strokovnih, registrirani obiskovalci Strokovnih sred pa boste najkasneje teden dni pred vsakim srecanjem dobili po elektronski pošti podrobnejši program; vse, ki teh programov ne dobivate, pa bi jih radi, naprošamo, da se registrirate na eni od Strokovnih sred ali prek elektronskega naslova: jakob.kenda@lj-oz.sik.si. Ob sprotnih porocilih s srecanj, simpozijev in kongresov ter obvestilih o dejavnostih bodo osrednje teme in datumi srecanj v šolskem letu 2006/07 sledece: 11. 10. 2006 Predstavitev novega Knjižnicno-muzejskega kviza 8. 11. 2006 Pregledni in priporocilni seznam 2005 13. 12. 2006 Merila za vrednotenje literature 10. 1. 2007 Knjižnicarski projekti za mlade 14. 2. 2007 Pripovedovanje mladim 14. 3. 2007 Novosti v stroki mladinske književnosti in knjižnicarstva 18. 4. 2007 Mednarodni simpozij ob stoletnici rojstva Astrid Lindgren 9. 5. 2007 Strokovna ekskurzija v knjižnico Vic Vljudno vabljeni! Jakob J. Kenda Knjižnica Otona Župancica enota Pionirska knjižnica BORZA DELA DELO IŠCE Sem univerzitetna diplomirana bibliotekarka. Študij sem zakljucila letos, tako da je moj cilj najprej poiskati pripravništvo. Vendar kljub temu, da sem komaj zakljucila študij, so moje izkušnje že kar precejšnje. V casu študija sem delala v specialni knjižnici in šolski knjižnici. Po koncanem 4. letniku pa sem sprejela delo v splošni knjižici v okolici Ljubljane. Tako sem v dobrem letu dodobra spoznala delo bibliotekarja-informatorja, delo na informativnem oddelku in na sami izposoji. Sem zelo komunikativna oseba in pripravljena na vsako delo v knjižnici. Delo z ljudmi me veseli, aktivno govorim angleško, prav tako mi tudi znanje nemškega jezika ni tuje. Seveda pa se bom za svoje delo še dodatno izobraževala. Vesela bi bila vsakega dela, ki zajema podrocje bibliotekarstva. Dosegljiva sem na telefonu 031 270 854 ali na e-naslovu barbadur@volja.net (Barbara) PRILOGE 1. V prvi prilogi objavljamo program in prijavnico za drugo skupno posvetovanje specialnih in visokošolskih knjižnic "Informacijska pismenost med teorijo in prakso: vloga visokošolskih in specialnih knjižnic", ki bo potekalo 19. oktobra 2006 v Ljubljani.