Posamezna Številka 1 Din mesečno, če se sprejema list v upra »i, naročnina 4 Din, na dom in po polti dostavljen list 5 Dtn. - Celoletna naročnina je 50 Din, polletna 25 Din četrtletna 13 Din. Cene inse-ratom po dogovoru VOHEnErJSICI Uredništvo Kopitarjeva ul. št. b lil. Telefon št 205U m 29%. — I.ist izha-la vsak ponedeljek Uprava; Kopitarjeva ulica štev 6 Poštni ček. račun Ljubljana 15.179. Telefon štev 2902 Predsednik vlade v Sloveniji Prisrčen sprejem dr. Milana Stojadinoviča in njegove družine na ljubljanskem kolodvoru — Predsednik vlade ostane v Sloveniji čez velikonočne praznike Ljubljana, 5. aprila. Z današnjim brzovlakom i/ Belgradu je dospel ob 9.37 v Sloveniio ministrski predsednik dr. Milan Stojadinovič, skupno s svojo soprogo, obema hčerkama ter obenem s šefoma kabinetov svojih resorov, dr. jovanom Oašičem, šefom kabineta v predsedstvu vlade, ter dr. Proiicem, šetoin kabineta zunanjega ministrstva. Dasi so o prihodu predsednika vlade vedeli le malokateri, vendar se je zbrala na kolodvoru velika množica pristašev |PZ, zlasti pa mladine, ki ie priredila navdušen, spontan in topel sprejem predsedniku sai ic tokrat prvič, da prihaja dr. Stojadinovič v Sloveniio, odkar jc osnovana )RZ. Med odličniki, ki so prišli k sprejemu predsednika vlade, so bili: ban dr. Marko Natlačen, predsednik apelacijskega sodišča dr. Oolja, mestni župan dr. Adlešič, vsi s svojimi soprogami, dalje glavni tajnik )RZ za dravsko banovino minister n. r. dr. Fran Kulovec, njegov namestnik Tomazin, glavni urednik »Slovenca« dr. Ivan Ahčin, zastopani so bili tudi razni drugi uradi, navzočni so bili skoraj vsi občinski svetniki, dalje nekateri bližnji okoliški župani, kakor Sever z ležicc, Karel Erjavec iz St. Vida in drugi. Izmed poslancev )RZ ie bil navzočen poslanec dr. Semrov. Akademsko zvezo jc zastopal predsednik Erjavec. Ko jc dospel brzi vlak, sta vstopila v salonski voz ban in mestni župan s svojima soprogama. Dr. Stojadinovič je nato sam izstopil ter ic bil od zbrane množice pozdravljen z burnim: »Živel dr. Stojadinovičl Živel predsednik kraljevske vlade!« Ko so sc ovacije nekoliko polegle, si je ministrski predsednik dal predstaviti nekatere osebnosti. sc prijazno rokoval z. njimi ter sc spustil z njuni v kratke razgovore. Posebno prijazno sc jc rokoval in pogovarjal z obema županoma iz najbližje okolice Ljubljane, lo jc s šenividskim Erjavcem in ježenskim Severjem. Najbolj vesel pa je bil ministrski predsednik pozornosti, ki mu jo jc posvetila mladina, to je katoliški akademiki. Dal si jc predstaviti njihovega predsednika g. Erjavca, po bližje pa se ie pogovarjal kar neposredno, brez vsakega predstavljanja, z nekaterimi dijaki. Povpraševal jc po njihovih študijah, po njihovi organizaciji, tisku itd. Na vso množico jc predsednikova ncprisiljenost v občevanju zapustila najgloblii vtis. V času, ko so železničarji preuredili salonski voz, ie imel dr. Stojadinovič kraišo konferenco z. banom dr. Natlačcnom in dr. Kulovcem in županom dr. Adlešičem. Soprogi bana in županu sta izročili predsednikovi soprogi šopek cvetlic. Ko so sc zastopniki oblasli in |I?Z poslovili od niiiiislrskcga predsednika, je tli Stojadinovič povabil v vagon zastopnika »Slovcnca« in zastopnika »Vremena« in »Slovenskega doma«. Oba sta bila prav prijazno sprejeta ter sta spremljala ministrskega predsednika do Kianiu. „Samo zaradi oddiha" Na vprašanje našega zastopnika o namenu piedsednikovcgu potovanja v Slovenijo, ic predsednik vlade odgovoril, da ima njegovo potovanje popolnoma zaseben značaj ter potuje v Slovenijo samo zaradi oddiha. Z ozirom na to, da so gg. Banjama, dr. Kramer, Popovič, dr. Angjelinovič in bivši minister Svctislav Popovič tudi odpotovali na Bled in z ozirom na žc raztrošene govorice, da sc morebiti sestane tudi dr Stojadinovič z njimi, sc jc ministrski predsednik nasmehnil in odgovoril: »Kar se tiče političnih sestankov, je v mojem programu določen samo sestanek z g. b a n o m d r. N a 11 a č e n o m, z dr. Kulovcem, županom dr. Adlešičem i n z drugimi voditelji |RZ v Ljubljani in z nikomur drugimi« Izjava za „Slovenca" Posebej pa ic za dnevnik »Slovenec« dal šc naslednjo izjavo: »Vesle, da sem bil že dostikrat v Sloveniji, prvič že I. 1919., ko sem prišel sem na svojem svatbenem potovanju s svojo zeno. Od tedaj dalje sem bil vsako leto vsaj enkrat, dvakrat, da tudi trikrat gost Ljubljane in Slovenije. Prvič sem piišel sam s svojo ženo, nato sem prišel še s svojo malo hčerko, sedaj pa prihajam z dveina skoraj doraslima hčerkama. Obe hčerki nosita z. radostjo slovensko narodno nošo in ljubita Slovenijo, kakor njihova mali in oče. Tokrat prihajam, da se malo odpočijem in upam, da se boste strinjali z menoj, da mi je krajši oddih po dolgi proračunski borbi v skupščini in v parlamentu neizogibno potreben. Slovenske gore vzbujajo hrepenenje in meni tio v veliko zadovoljstvo, da hom 7. onih višin, na katerih orli in sokoli opazujejo ljudi in dogodke, snovat načrte za prihodnjost.« S tem jc predsednik vlade dr. Stojadinovič zaključil razgovor, medtem, ko jc njegov poglcd-krožil po poljih in gorah, mimo katerih je drvel brzovlak. — V Kranju sta sc oba časnikarja poslovila od predsednika vlade, njegove družine ter njegovega spremstva. Predsednik vlade ostane na oddihu v Sloveniji nekoliko dni ter bo razen Bleda obiskal šc nekatere druge slovenske kraje, se bo morda udeležil kakšnega lova, obenem pa si bo ogledal tudi razna javno dela, ki se sedaj izvršujejo v Sloveniji. Nastanil sc je v hotelu »Toplice«. Ljubljana dobi novo cerkev Škol dr. Rožman je blagoslovil temeljni kamen za cerkev sv. Terezije na Kodelievem m ff n v 'J I $ Ljubljana, 5. aprila. Dušmopastirsko vprašanje Most, ki je v tem velikem ljubljanskem predmestju postajalo zadnja leta vedno bolj pereče, se bliža uspešni in velikopotezni rešitvi. Koncem lanskega leta so dobile Moste leseno cerkev sv. Družine, kjer deluje priljubljeni moščanski dušni pastir g. Miha Jenko. Medtem pa tudi salezijanci niso mirovali. Več let so se bavili z mislijo, da bi tudi na desnem bregu Ljubljanice postavili lepo cerkev. Zbirali so sredstva s svojo znano agilnostjo in sposobnostjo ter doživeli dan, ko so se na njihovem prostornem zemljišču ob Ljubljanici pojavili pridni delavci stavbnega podjetja Miroslava Zupana in pričeli kopati temelje za novo hišo božjo. Dela so napredovala že tako daleč, da je bilo treba izvršiti blagoslovitev temeljev. Za ta lepi praznik so se salezijanci lepo pripravili, tako da so Moste, zlasti pa Kodeljevo, doživele danes lepo versko slovesnost. Slovesnost blagoslovitve je nekoliko motilo današnje deževje, a se je kljub temu potekla prav lepo in svečano. Od železniškega prelaza do Mladinskega doma je bilo na obeh straneh ceste postavljenih nebroj drogov s Iribarvnicami in z zelenjem okusno okrašenih mlajev, med katerimi je bilo razpelih več pomembnih napisov. K slovesnosti se je kljub dežju zbralo na tisoče vernikov, ki so se deloma postavili na obširno dvorišče, deloma pa se zvrstili na prostranem Iportnem prostoru. Okrog temeljev nove cerkve jc stal ipalir krasnih narodnih noš. Blagoslovitve so se med drugim udeležili ban dr. Marko Natlačen, predsednik mestne občine ljubljanske dr. J Adlešič, več visokih salezijanskih funkcionarjev od blizu in daleč, šentpeterski župnik Petrič, stavbenik Miroslav Zupan, ki gradi cerkev, ing. Herman Hus, ki je napravil načrte. Cerkvene obrede blagoslovitve je opravil prevzvišeni škof ljubljanski dr. Rožman ob asistenci. Prvi del obreda in molitev je izvršil pred improviziranim oltarjem, drugi del pred velikim lesenim križem, ki so ga postavili na mesto, kjer bo v novi cerkvi stal oltar, glavni del pa pred temeljnim kamnom. Po končanih molitvah in psalmih, ki jih je dovršeno pel združeni pevski zbor salezijanskih bogoslovcev in gojencev z Rakovnika in članov fantovskega krožka na Kodeljevem, je škof dr. Rožman zazidal listino o blagoslovitvi, sedaj veljajoči jugoslovanski denar, znak Evharističnega kongresa v Ljubljani in lep šopek nageljev in rožmarina. Sledila je himna >Veni, creator, Spiritus«. S tem je bila slovesnost blagoslovitve končana. Škof dr. Rožman je imel nato na vernike krajši nagovor, v katerem je poudaril, kako potrebna je bila v Mostah nova lesena cerkev na oni strani Ljubljanice in kako potrebna je tudi ta cerkev, ki bo posvečena Mali Tereziki Deteta Jezusa. V globokih besedah je orisal lik te francoske svetnice, ki ji bo na tem mestu stala prva cerkev v Jugoslaviji. Povedal je tudi o svojem obisku pri njeni še živi sestri, predstojnici karmeličank v Li-sieuxu, ki mu je na prošnjo podarila svetničino sliko s priporočilom, naj moli pri Stvarniku za Slovence in državo Jugoslavijo. Preproste, a iskrene besede nadpastirjeve so globoko dojmile zbrane množice vernikov. Po nagovoru so bile v kapelici Mladinskega doma la-vretanske litanije, ki pa se jih je morala množica udeležiti skoraj vsa zunaj, zakaj v kapelici je prostora le za malo ljudi. S tem je bila verska slovesnost zaključena in množice vernikov, ki so vztrajale kljub dežju, so se pričele razhajati na domove. Nova cerkcv bo monumentalna stavba, v kateri bo prostora za 2200 ljudi, od tega jih bo 600 lahko sedelo. Notranjost bo razdeljena v tri ladie, dolge po 24 metrov in skupno 26 metrov široke, od katerih bo srednja sama široka 12 metrov. Levo od prezbiterija bo kapela za gojence, kjer bo 500 sedežev. Pod desno stransko ladjo bo nameščena velika, 40 metrov dolga in 11 metrov široka zračna in sončna dvorana za razne prireditve V cerkev bodo vodila tri velika vrata, cerkveni stolp pa bo visok 46 metrov. Cerkev bo zgrajena v modernem slogu in bo veličastna, kakor nazorno kaže naša gornja slika. Današnji koncert Glasbene Malice ljubljanske, na katerem naj bi se izvajal Lisztov oratorij Kristus, je preložen in bo po Veliki noči. Kupljene vstopnice ostanejo v veljavi. Natančni datum se objavi še ta teden. Vojvoda Kenlski v Belgradu Belgrad, 5. aprila. AA. Danes dopoldne ob 10 so prispeli v Belgrad Nj. kr. Vis. vojvoda in vojvo-dinja Kentska ter knez Aleksander. Visoke goste so na postaji v Topčideru sprejeli Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle, angleški poslanik Campbell s soprogo ter člani civilnega in vojaškega doma Nj. Vel. kralja. Borba za šah. prvenstvo Slovenije Ljubljana, 5. aprila. Slovenska šahovska zveza je priredila danes tekmovanje za šahovsko prvenstvo v brzoturnirju, ki se jc pričelo dopoldne ob 10 in ki so ga je udeležilo 81 igralcev iz različnih krajev Slovenije. Borba je bila zelo ogorčena zaradi udeležbe skoraj vseh najmočnejših igralcev Slovenije. Tekmovanje je bilo izvedeno po krožnem sistemu (ctip). Prvenstvo si je priboril Mariborčan g. Konič. Tekmovanje sc jc zaključilo popoldne. Drugo mesto si delita Ciril Vidmar in Furlani. Cirilu Vidmarju jc le malo manjkalo, pa bi dosegel prvo nagrado, toda proti koncu je popustil. Tudi udeležba gledalcev je bila zadovoljiva. Razdeljenih je bilo okoli 40 nagrad, ki so jih v glavnem poklonile razne knjigarne na prošnjo inicijativnega odbora. Prvak g Konič pa dobi posebno diplomo od Slovenske šahovske zveze. Predsedniku vlade v pozdrav Ljubljana, -5. aprila. Danes je prišel k nam predsednik vlado gos|xsl dr. Milan Siojadinov ic. ki bo deset dni bival skupaj s svojo soprogo sredi našega ljudstva v prelepem velikonočnem času in ra/ (Kilo/cilju, ko vsa dežela vzhrsteva in sc ra/ < vita v Ibožajočem in oživljajočcm objemu spomladi. ludi našemil javnemu življenju je p<> dolgi mračni dobi. ko je ljudska volja / vsemi svojimi tvornimi silami bila vkovana v led omrtvii-jočega svojevolja sovražnih sil. zasijalo mlado letje, ki nam napoveduje zmagovito vstajenje iu prerod po oživljenih sokovih demokrati je. vredne umike in srčne kulture |ugi>s|ovaiiov. med katerimi Slovenci v tem o/iru gotovo nismo zadnji v tej bratski skupnosti. I a preobrat k novemu iu lepšemu življenju je združen z imenom in delom našega državnega premiera, gospoda dr. Stojadinoviča, ki ga zato ob njegovem prihodu v .Slovenijo naše ljudstvo skupaj z njegovo plemenito družico ne pozdravlja s.nno z najodkritcjšinii čustvi spoštovanju do take ga nosilca prave jugoslovanske narodne di /avne misli, ampak ga sprejema tudi / vso ljubeznijo in uilanosijo. ki jo Slovenci iz.ka /u jemo z. vso dušo in brez vsakega pridržka onim, ki hočejo našemil narodu dobro iu se prizadevajo za lo, da bi zavzemul doslojn« mesto v našem skupnem domu. Iskreno nas veseli, da bo gospod predsed n i k vlade, ki je že večkrat med nami bival, topol kol šef naše državne uprave iu vodja nje nega političnega življenju iu usode v novih, veliko obetajo, ili razmerah imel priliko, da šc bolj spozna, kaj vse tež.i naše ljudstvo, za čem slreini iu kako zeli udeleževali se skupnih naporov za preusmeritev našega državnega bro da v strugo prave in polne ter moralno krepko zasidrane ljudske vlade pa za dograditev onega, kar jc bilo doslej ustvarjeno trajnega in vrednega. .Naše ljudstvo bo prišlo gospodu predsedniku vlade nasproti / odprtim srcem. iiiii bo lahko razodelo vse svoje skrbi pn tudi pokazalo, kako odkrita in odločna jc njegova volja, da se s pomočjo ljudstva in vseli njegovih slojev rn/m'cre v naši državi preuredijo in izboljšajo ler du sc po nameri sedanje vlade Jugoslavija dvigne in njeno življenje razcvete na vseh poljih javne in zasebne delavnosti na podlagi zadovoljnega slovenskega, hrvatskega in srbskega ljudstvu, ki so eno v prizadevanju /n okrepitev, za čast in čedalje večjo nloč m veljavo naše države. lo miselnost in to voljo bo gospod mini strski predsednik srečal povsod po naši lepi slovenski domovini, jo bo slišal iz vseh ti s t in bral v vseli srcih obenem s polnim zaupanjem v njegovo osebo in delo, od katerega vsnk na-človek z vsem optimizmom pričakuje, da bo. podprlo od našega voditelja ministra dr. Antona Korošcu in njegovih prijateljev, rodilo sadove v nezlomljivem naporu, ki ne poziiH nobenih ovir, ki bi se z odločnostjo, dobro voljo in državniško previdnostjo ler z nc ustrašilo vztrajnostjo, izvirajoči) i/ čistega prepričanja in vesti, nc dale premagati. \ najtesnejši /vezi / ljudstvom ne bodo samo odstranjene te ovire iu se ne bo samo ustvarilo ozračje ter predpogoji, ki so potrebni /a vpo-stavitev jugoslovanske demokracije, ampak nas bo kraljevska vlada, kakor upamo, mogla v doslednem čusu preko prehodne dobe povesti tudi tik do cilju, ki si ga je postavila in ki nam jamči nemoten razvoj ua novih temeljili ljudske vladavine pod našo junaško ljudsko dinastijo. S leini milimi željami in iskrenimi namerami pozdravljamo v imenu slovenskega naroda gospoda predsednika vlade in njegovo gospo soprogo ter jima v naši. k novemu življenju probudeni deželi želimo tudi oddiha in prisrč nega veselja, ki nain ga bodo oznanjali velikonočni zvonovi, kličoči i/ mraka in kaosa k redu, miru in plodovitcmu delu zu naše skupnost! Avstrija je prelomila pogodbo Mi bomo sprožili vprašanje manjšinske zaščile v Avstriji Belgrad. 5. aprila. TG Države Male zveze do sedaj niso zavzele nobenega stališča glede nenadne objave avstrijskega zakona, ki uvaja splošno obvezno vojaško službo, kar pomeni kršitev člena ll!l mirovne pogodbe podpisane v Saint Ger-mniiiu. Države Mule zveze pa se med seboj posvetujejo glede skupnih korakov, ki jih bodo v tem vprašanju podvzclc. Verjetno je tudi, da bodo k posvetovanjem pritegnjene tudi države Balkanske zveze. Za enkrat obstoja jasnost samo v tem. da bo protest izročen Svetu Zveze narodov, kot je predvideno v paktu Zveze narodov. Nikakor pa ni verjetno, da hi se zaradi tega moral sestati Stalni svet Male zveze k izrednemu zasedanju, marveč ila ostane pri prvotno določenem datumu (i. majnika, ko se mora Svel Male zveze itak sestali v Belgradu k svoji normalni spomladanski seji. Države Male zveze gledajo na novo nastali položaj zelo mirno, čeravno nc prikrivajo, da je Avstrija zagrešila dejanje, ki ustvarja zelo težavno stanje v srednji Evropi. Morila je Avstrija, ko so je odločila, da enostransko prelomi predpise mirovne pogodbe, pozabila, da vsebuje saint-germain-ska mirovna pogodba mnogo določil, ki dajejo državam naslednicam« obširne možnosti pritiska na Avstrijo, fe bi mirovno pogodbo kršila. Seveda nastaja vprašanje, če se države Male zveze teli možnosti sedaj ne bodo poslužile v in-leresu miru. Sicer pa je treba dodati, da presto-liee držav Male zveze avstrijski korak ni presenetil. ker so že več mesecev opazovale razne znake obnove avstrijske vojske, ki se. prav za prav za ("ciljajo od takrat, ko so bila na dnevnem redu v tihotapljanja orožja v Avstrijo in na Madjarsko. Med v belgrajskem poročilu omenjenimi določili, ki so jih »države naslednice* sprejele s težkim srcem a samo zaradi tega, ker se je. Avstrija obvezala, da ne bo imela stalne vojske rekrutirane s splošno vojaško službo, se nahajajo tudi določila o plebiscitu na Koroškem in določila o zaščiti slovenske narodne manjšine. Države Male zveze imajo torej obširno polje, na katerem lahko odgovorijo na kršitev mirovne pogodbe, ki jo je zagrešila Avstrija. Op. uredil.) Belgijski kralj o nemški nevarnosti Bruselj, 5. aprila. AA. Na svojem inšpekcijskem potovanju v Beverlu je belgijski kralj Leopold imel govor in dejal med drugim: Ponovna invazija je docela mogoča in sicer zaradi hitrosti sedanjih armad, tako da lahko ogrožajo sredino že nekaj ur po otvoritvi sovražnih dejanj. Zaradi tega je treba tako aktivne kakor rezervne divizije pripraviti tako, da lahko takoj stopijo v akcijo. tOOO komunistov aretiranih na Poljskem Varšava, 5. aprila. AA. Skupno število komunistov, ki so jih prijeli v zvezi z nedavno potlačeno zaroto, znaša okrog 1000. Od teh 60 jih 300 prijeli v sami Varšavi. Dve lepi zmagi JRZ Ljubljana, 5. aprila. Danes so se vršile občinske volitve v Ribnici in v Gornji Radgoni. V obeh krajih je JRZ izvo-jevala prav lepo zmago. V Ribnici je bilo volivnih upravičencev 1340, od leh jih je glasovalo 1040. Od oddanih glasov ie dobila lista JRZ (nosilec g. Davorin Oni«) 611, lisla g. Kluna (JNS in ostala opozicija) pa 420. Volivna udeležba znaša 77.2%. Oničova lisla je dobila 29 odbornikov, Klunova lista pa 3 odbornike. Na čast ribniškim volllcem je treba priznali, da so takozvani »abstinenti« po večini ribniški krošnjarji, ki na dan volitev niso mogli domov, ki bi nedvomno skoraj vsi glasovali zu listo JRZ, za listo opozicije pa so seveda glasovali tudi lesni delavci, ki so odvisni od grajščaka g. Rudeža, ki je tudi kandidat. Leta 1933 je dobila JNS v Ribnici ,(trg) 342 glasov, v okoliški občini pa 242, skupaj 584. torej so nasprotniki nazadovati za 155 glasov. Takratna opozicija je dobila leta 1933 v obeh občinah skupaj 372, danes JRZ 011 glasov. Torej smo napredovali za 239 glasov. Vsa čast ribniškim volivcem. V Gornji Radgoni je bila samo lista JRZ z. nosilcem šantel Francetom, posestnikom v jftreš-njevcih. Vseh volivnih upravičencev je bilo 1282, volilo pn jih je 840 ali (>0%. Nasprotniki liste niso mogli postavili, pač pa so pohorci skupaj z Nemci | proglasili abstinenco. Nemci so na svoje viničarjo ; iu uslužbence vršili najhujši pritisk, in neka nem- i ška tovarna, kjer je zaposlenih nad 40 delavcev, | je prepovedala svojim delavcem iti na volišče, ta- I ko, da se ni nihče iz te tovarne upal volit. V Gornji Radgoni, kjer je skoraj pol zemlje \ rokah Nemcev, so se naši »iiarijoniilistU zvezali z Nemci in skupaj z njimi abstinirali. Tudi dve ! tretjini drugih uradnikov ni šlo volit. Pribiti je treba, da no to prve volitve v Gornji Radgoni, da ni hil nihče od Nemcev izvoljen. To ! je bila izključno slovenska lista, dočim so preje Nemci s pomočjo naših demokratov prišli v večino odbora. Sedaj jc temu konec. ali sankcije.. .7 Senzacionalen sestanek odbora irinafstorice v Ženevi Dva shoda ministra Kreha Ljubljana, 5. aprila. Današnjo nedeljo je imel neumorni in kakor čebelica pridni minister g. dr. Miha Krek zopet dva zelo lepo uspela shoda, enega na hrvatsko-itaJijanski meji v Starem trgu pri Ložu, drugega pa med revnim delavstvom v Trbovljah. Shod v Starem trgu je imel že v zgodnjih jutranjih urah takoj po jutranji maši. V Starem trgu pri Ložu Stari trg pri Ložu jc »d slovenskega središča zelo oddaljen kraj, ki živi od leta 1918, odkar 22 kilometrov občinske meje teče po državni meji med Jugoslavijo in Italijo, preccj samosvoje življenje. Prometne zveze z ostalo Slovenijo so zelo slabe in zamudne, primanjkuje vode in polja. Prebivalstvo »c je v prejšnjih časih preživljalo največ a prekupčevanjem živine in lesno kupčijo, kar vse pa je v zadnjem času občutno zastalo. Poleg tega ie Ue neposredni mejaš na sosedni Čahar, ki spada vsa] v političnem oziru v hrvatsiko območje, kar hidi ni brez vpliv« Shod je bil v dokaj prostorni dvorani Zadružnega doma in jc bil zelo dobro obiskan. Zboroval-ci so g. ministra Kreka burno pozdravili, veseli, da morejo zopet zborovati pri belem dnevu. Gosp. minister je najprej v zelo preprostih besedah pojasnil duševno ozadje preteklih nasilnih let, ki so rodila sedanjo vladno kombinacijo, ki pa so zapustila še globoke sledove v državni upravi in javnem gospodarstvu. Nato pa je prešel na gospodarska vprašanja, ki so tudi čutila posledice političnega nezaupanja. Zato je vsak tiščal svoi denar doma, kar pa je imel naloženega v denarnih zavodih. je skušal čimprej spraviti domov. Takemu navalu denarni zavodi niso mogli zadostiti, vzraslo ic nezaupanje do njih, ki je rodilo nov naval Dr-avni zavodi pa mesto da bi' priskočili privatnim zavodom na pomoč, so hiteli uveljavljati svoje terjatve _ in denarni promet jc zastal. V zadnjem času pa so k lemu prišle še sankcije, ki so posledica mednarodnih obveznosti in ki so nas zadele predvsem v naši lesni industriji. Sedanja vlada se veh tiil nujnih potreb v polni meri zaveda in bo v e «'ori'i da comaga ovire. Skušala bo poiskati ■i naše proizvode nove trge, kar pa zahteva mnogo časa. Potrebno pa je, da sc ljudstvo iz. preteklih t t uči Ie značajnost in možata vztrajnost bo moji, nrern*£aii vse ovire. Zaupanje, ki ga vlada pri lin ' itvo uživa, daje vladi pogum, da ho delo kpiib vTr|iljenje in smrt gospodo Jezusa Kristusa , je g. minister odšel v telovadnico, kjer je sprejel nekaj depulaelj, ki so ga ponovno prosilo, naj vztraja pri težkem delu za trboveljskega delavca. Vlada za pasivne kraje Belgrad, 5. aprila.. Minister za socialno politiko in narodno zdravje g. Dragiša Cvetkovič je v zvezi z novim kreditom v znesku 10 milijonov Din, ki ga je kraljevska vlada odobrila za prehrano pasivnih krajev, dal novinarjem tole izjavo: Z dosedanjimi krediti v znesku 31 milijonov Din, je bilo razposlano v pasivne kraje preko 2300 vagonov koruze, ki se je razdelila večinoma med lj,:dslvo. Nadalje so st razdelile občinam, zadrugam in skupinam revnih kmečkih ljudi brezplačne nakaznice, da so lahko revnim preskrheli hrano Doslej je bilo izdanih tisoč takih nakaznic. Čim je bil ta kredit izčrpan, je odobril ministrski svet pristojnemu ministrstvu nov kredit v znesku 10 Ženeva, 5. aprila. AA. Snoči je bilo odposlano članom odbora trinajstoricc vabilo, do se v sredo ob II. dopoldne zbereio v Ženevi Sklicanje odbora trinajstih je i/zalo v mednarodnih političnih krogih pravo senzacijo, ker ni nihče pričakoval, da bo prišlo do tega sestanka še pred veliko nočjo. Predsednik odbora Iriaajslorice Madariaga je bil še pred 48 urami v pismenih stikih z italijansko vlado, ki je končno pristala na lo, da pošlje svojega uradnega opazovalca na sestanek trinajslo-rice. Na drugi strani pa je Vasconcelos v nekem svojem pismu omenil, da delo odbora še zdaleka ni dovršeno. Spričo nenadne odločitve, da se odbor trinajsforice v sredo vendarle sestane, so tukajšnji krogi prepričani, da je to izposlovala angleška vlada zaradi poslednjih velikih uspehov italijanske vojske v Vzhodni Afriki. Snoči je tajništvo ZN objavilo brzojavko abe-sinskega zunanjega ministra lleruja, ki le sporočil, da so italijanska letala bombardirala abesinsko vojaško bazo v Addis Abebi. Splošno ugotavljajo politični krogi, do so vojaški uspehi v Vzhodni Afriki toliki, da je zdaj že zares ogrožena abesinske neodvisnost. Angleški krogi so menja, da je žc skrajni čas, da se odbor Irinajstoricc spet sestane in da Zveza narodov meritorno odloča o italijonsko-abcsinskem sporu. Vsekakor še nihče ne ve, ali bo odbor Irinaj-storic? zahteval nadaljnje izvajanje sankcij, ali bo odredil pefrolejske sankcije proti Italiji, ali pa bo pospešil mirovna pogajanja med Italijo in Abe-sinijo. Po vesteh italijanskih listov narašča v Londonu sankcijonistični duh. Italija pa s svoje strani zaldeva ukinitev sankcij kot pogoj za pogajanja, ki naj bi jih vodila z Abesinijo v okviru Zveze narodov. S splošno mednarodnega političnega vidika po je zanimivo mnenje nekaterih političnih krogov, da je angleški vladi vendarle uspelo postn-viti v ospredje političnega zanimanja evropske javnosti vzhodnoafriški problem in tako zmanjšati pomen francosko-nemškega spora. Vojna se približuje usodni točki London, 5. aprila. AA Agcncija Reuter poroča: Vojna v Vzhodni Afriki se približuje kritični fazi Italijani skušajo izkoristiti sedaj vse svoje sile, da bi prizadejali še pred početkom deževne dobe abesinccm odločilni udarcc. Iz Asmare je prejela agencija poročilo, da so po štiridnevni bitki pri jezeru Ašangi Italijani pognali v beg vso negušovo vojsko in da sc Abesinci umikajo v splošnem neredu. Vse italijanske vojne sile nn severni fronti imajo nalog, da do skrajnosti izrabijo abesinski poraz. Motorizirani oddelki italijanske vojske neprestano zasledujejo nasprotnike in jih milijonov Din, tako da znašajo doslej odobreni neprestano napadajo. Tudi letala neprenehoma krediti 46 milijonov Din. Od poslednjega 10 mili-i jonskega kredita ie bila porabljena vsota 8,100.000 I Din za nabavo hrane, znesek 900 000 Din za javne podpore, z enim milijonom Din pa je ministrstvo nabavilo brezplačne nakaznice, ki se bodo porabile za prevoz od države preskrbljene hrane in porazdelile srezom in občinam za olajšanje in pre-skrbovanje in pocenitev življenjskih potrebščin. Hrana je bila razdeljena na posamezne banovine takole: dravska banovina, ki je bila prizadeta bolj zaradi sankcij kakor zaradi slabe I letine, ker je zaradi zastoja v lesni industriji prišlo ob zas'užek več tisoč kmečkih in delavskih družin, je dobila 90 vagonov koruze, savska bano-I vina je dobila 286 vagonov koruze, vrbaska bano-] vina 346 vagonov, primorska banovina 500 vago-I nov. zetska banovina 541 vagonov, drinska 150, rbaska 125, moravska pa preko 100 vagonov. Kongres Francozom prijateljsko nahlonienih društev krožijo nad bežečo vojsko. Prvi in drugi armijski zbor prodirata z vso naglico proti Kvoramu. Oddelki askarjev skušajo prehiteti nasprotnika in mu prestreči pot proti jugu. Pravijo, da je cesar, ko je spoznal, da je izgubil bilko, pobegnil v Desije z majhno četo svoje garde. Italijanska vojska je po vesteh iz Rima prispela že do obale jezera Ašangi. Proti ašangij-skeniu jezeru prodirajo tudi askuri in Staracijeva kolona, ki so pred dnevi zavzeli Gondar. Iz Addis Abebc je dobila agencija vest, da je včerti) popoldne velika množica Abesincev in Fvropejcev iz bojazni pred novimi napadi italijanskih letal zapustila mesto in se utaborila po okoliških gričih. Italijanska letala, ki so sc včeraj zjutraj pojavila nad Abesinijo, so krožila cele tričetrt ure nad mestom iii so ponovno fotografirala posamezne mestne okraje. Dve italijanski letali sta se spustili 60 m nad abesinsko letališče in sta s strojnicami obstreljevala hangar, v katerem sta se nahajali dve letali. Naboji, ki sto jih rabila pri obstreljevanju, so bili vnetljivi. F.no izmed obeh abesinskih letal je popolnoma zgorelo. Človeških žrtev pri tem napadu na letališče ni bilo. V Addis Abebi sami ni bilo*posebne panike, čeprav je bil sejmski dan in je bilo v mestu polno kmečkih ljudi. Zadržanje Abesincev napram Ev-ropcem je bilo odlično in abesinsko policija v tem pogladu ni unclu mnogo delu. Mnogo nekdanjih bojevnikov je ob prihodu italijanskih letal pograbilo za svoje stare puške in pričelo streljati na nasprotnika. Prav s tem početjem pa so povzročili več nevarnosti prestolniškemu prebivalstvu kakor pa italijanskim letalom. Angleški major ftunding odpotuje v kratkem na fronto s transportom 2000 mask proti plinom, ki so jih izdelali v prestolnici. Med diplomatskimi zastopniki v Addis Abebi je bil dosežen sporazum, da se bodo smeli vsi Evropci v primeru nevarnosti zateči na področje angleškega poslaništvo. Večje število Evropcev se je poslužilo le pravice. Iz mesta so odpeljali vse zaloge bencina. Organizirali so tudi večjo četo gasilcev, ki so iih razdelili na posamezne mestne okraje, da bi bili v primeru potrebe takoj pri roki. Rim, 4. aprila. AA. Štefani poroča o zaključni fazi bitke pri jezeru Ašangi tele podrobnosti: Abesinci so dali močan odpor, zlasti v odseku, kjer je nastopala proti diviziji alpincev abesinska cesarska garda. Divizija Sabauda je zavzela višine južno od Mekana- Tod so bile zelo krvave borbe. Na kraju so Abesince pognali v beg. Začeli so se umikati proti obronkom pri Adi Asel Gerti. Čeprav je tamošnje ozemlje zelo težko, je italijansko težko topništvo vendarle prodrlo do svojih postojank pri Mekanu in odtod bombardiralo abesinske kolone. Medtem pa so italijanska letala izvedla zračne napade s strojnicami. Abesinci so pustili na bojišču več tisoč mrtvih in ogromno količino vojnega gradiva, od tega 8 topov in veliko število strojnic. Protest abesinske vlade Ženeva, 5. aprila. AA. (DNB.) Abesinski zuna^ nji minister je poslal generalnemu tajniku Društva narodov naslednjo brzojavko: Abesinska vlada najodločneje protestira pri vseh članicah Društva narodov proti napadu na Addis Abebo, ki so ga včeraj zjutraj okrog 8,50 izvedla italijanska letala. Pri tem so iz nizke višine streljali s strojnicami. Čete so mesto popolnoma izpraznile, prav tako ni v njem nobenih obrambnih sredstev, tako da so sovražna letala mogla leteti zelo nizko. Zato pomeni to ravnanje napad na odprto mesto in kaže neizpodbitno voljo sovražnika, ki je obenem očitna kršitev čl. 25 četrte haaške pogodbe iz leta 1907. ■r»B( Anglija se ne umakne iz Sredo- Zemi$a Novo brodovno opirališče na Sierra Leone V Trhovltah Shod ministra dr. Kreka je bil prvi večji |io-(itični shod, ki se je vršil po preobratu naši h notranjepolitičnih razmer v Trbovljah. Zanimanje za najnovejše politične dogodke, zlasti pa krušno vprašanje dobav premoga iz rudnikov na slovenskem ozemlju jc privabilo v dvorano Prosvetnega društva do 1000 ljudi, večinoma samih delavcev in manjših posestnikov i/, okolice. Ne moremo reči, da so bili v dvorani sami pristaši sedanje politično smeri, z mirno vestjo pa moremo trditi, da so oh izvajanjih g. ministra dr. Kreka vsi izprev idoli resnost naporov vlade, zlasti pa slovenskih zastopnikov v njej, ki se neumorno trudijo, da hi v teh zapletenih v|irašanjih našli tako rešitev, ki bi bila sprejemljiva tudi za slovenskega delavca in kmeta. V svojem govoru je. g. minister dr, Miha Krek obravnaval najbolj kočljivo vprašanje, od katerega je nilvisno krušno življenje večine trboveljskega prebivalstva, to je dobav jire-moga. Odkrilo je priznal, da je lo vprašanje zelo povezano s splošnimi gospodarskimi vprašanji države in da se proti dobavam i/, slovenskih rudnikov uveljavljajo govori. Pravijo n. pr. država ima svoje rudnike, zato je pač najbolj gospodarsko. da u teli krije svoje potrebe. V trboveljskih rudnikih je. vložen po večini tuj kapital in tudi dobiček večinoma tujec požre. Taka industrijska središča morajo hiti čimbolj v središču države. Ko jo ob velikem odobravanju vseh zbranih zborovaleov ovrgel vse te ugovore, za katerimi se skrivajo v veliki meri tudi koristi tujih kapitalistov, je opisal vso borbo slovenskih zastopnikov v vladi, ki so jo vodili na najvišjih mestih, da slovenski rudniki pri državnih dobavah ue bi ostali pozabljeni. Poleg državnih koristi, ki tu niso tako prizadete, je največja ovira nerazumevanje dejanskega položaja Slovencev. Vsako privilegiranje oddaljenejših rud iiikov bi kol nujno posledico rodilo veliko obuboža nje tisočer in tisnčev slovenskih delavcev, zlasti trboveljskih, zato se ho borba še nadaljevala in on kakor tudi g. minister dr. Korošec bosta vse storila. da slovenski delavec dobi delo in kruh. Vsi zbrani zborovalci, ki jih je bilo jiolno dvorano z galerijami in stranskimi hodniki vred, so z vidnim zanimanjem poslušali njegova izvajanja in ob koncu njegovega govora jo bilo dolgotrajno in iskreno odobravanje enodušno. Vsi navzočni so priznali, da se g. dr. Krek in g. dr. Korošec iskreno trudita doseči vse. kar je v obstoječih razmerah mogoče in da jima bodo tudi zanaprej brez ozira na morebitna politično različna gledišča ohranili svoje zaupanje, po številu udeležencev morda to ni bil največji shod g. ministra Kreka v sedanji politični dobi, bil |>n je gotovo eden od najlepših haš radi zaupanja, ki ga je g. minister vzbudil med delavci, ki v kleščah kapitalističnega družabnega reda iščejo človeka, ki bi se res poirtvovaino Belgrad, 5. aprila, m. Danes so sc v prostorih tukajšnjega Društva prijateljev Francije sestali zastopniki in delegati vseh francoskih klubov iti drušiev, ki siinpatiziraio s Francijo. Kongres, ki se vrši pod pokroviteljstvom predsednika vlade dr. Stojadinovičn in francoskega poslanika nn našem dvoru Danipierra, je otvoril predsednik Društva prijateljev Francije v ftelgradu dr. Milan lbro-vac, ki je bil tudi izvoljen /o predsednika kongresa. Noto ie imel francoski poslanik Danipierre krajši pozdravni govor, v katerem sc ie zahvalil dr. Stojadinovičn za pokroviteljstvo m te \ prisrčnih besedah nagovoril navzočne delegate ter jim izrazil svoje veliko zadovoljstvo in zahvalo za ljubezen, ki so inu jo izkazali vsi kraji ob priliki zadnjega potovanja po državi Zlasti sc je zahvalil za prisrčne sprejeme v Ljubljani Zagrebu in Sarajevu. Dejal ic, da jc razpoloženje našega Ijnd-stva napram Franciji najboljši dokaz zvestobe plemenitega naroda, ki ni pozabil skupne pretok- { losti trpljenja in slave. Popoldne je bila čajanka na francoskem poslaništvu. ; Snhoi\sJ?i turnir v Novem Sadu i Novi Sad, 5. aprila, m. Snoči je v eni izmed tukajšnjih največjih dvoran v palači Habaga olvo-ril predsednik Jugosl. šahovske zveze in predsednik narodne skupščine g. Stevan Čirič mojstrski turnir za jugoslovanski šampijonat v šahu. Ob tej priliki je imel Stevan Čirič daljši pozdravni govor, v katerem je pozdravil vse navzoče šahisie, ki se bodo udeležili turnirja. Pri žrebanju so igralci do- j bili sledeče številke: 1. Ozren Nedeljkovič (Bel- j grad), 2. Mirko K&nig, 3. Žarko Popovič (Novi i Sad). 4. Marko Broder (Novi Sad), 5 Nikola Kul-žinski (Novi Sad), 6. Mirko Schreiber (Subotica), 7. Gjorgje Pelikan (ČSR), 8. Vasilje Tomovič (Belgrad), 9. Boris Kostič (Vršac), 10. Pavel Frfcdmann j (Poljska), 11. Sava Vukovič (Belgrad). 12 Karel | Omocin,ski (ČSR), 13. dr. Peter Trifunovič, 14. Va-1 sja Pire (Maribor). Danes ob pol 9 se je pričelo prvo kolo, v katerem sta igrala Pire in Nedeljkovič, in sicer angleško igro. Pire je prišel v sredini igre do pešca. Partija je bila prekinjena ob 20 z remis-pozicijo. Vse ostale partije so se nadaljevale ob 4 popoldne. Zvečer igra svetovni prvak v šahu dr Aleksander Aljehin simultanko. Osebne vesti Belgrad, 4. aprila, m. Z odlokom glavnega ravnatelja jugoslovanskih državnih železnic sta postavljena v oddelek za kontrolo dohodkov Anton Hlebec, prometni uradnik VIII. pol. skup. na postaji Planina, in Janez Fuis, prometni uradnik IX. pol. skupine na postaji Medvode. Glavno ravnateljstvo jc s svojim odlokom sklenilo, da se odlok glavnega ravnateljstva št. 51.915/33 popravi v toliko, da sc smatra Alojzij Čolnik za prevedenega za pomožnega preglednika vagonov X. pol. skupine 1. periodičnega poviška. Belgrad. 4, npr. m. Z odlokom poštnega ministra jo premeščen dnevničar Josip Vodopivec iz Črnomlja v Ptuj. London, 5. aprila. TG Po inozemskem časo-, pisju so napačno tolmačih politiko Anglije z ozi-i rom n« nevarnost, Ivi jo je v Sredozemlju ustvarila ! italijansko-abesinska vojna. Govorilo se je celo, 1 da namerava Anglija opustiti svoje boino pristanišče na Malti, češ da je brez prave vrednosti, odkar se nahaja v območju italijanskih bombnih letal. Govorilo sc jc nadalje, da bo Anglija Sredozemlje sploh spraznila z morsko-bojnega stališča ! in da si bo ustanovila novo velikansko pomorsko središče na zapadni oboli Afrike, v koloniji Sierra Leone, ki naj bi ščitilo angleško pot v Indijo okrog Afrike, češ, da postaja pot skozi Sucz preveč nevarna za primer vojne Angleško zunanje ministrstvo je po časopisju izjavilo, da so tc vrste govorice brez vsake osnove in da angleška vlada do sedaj ni storila nobenega koraka, da bi svojo pomorsko postojanko na Malti izpraznila. Nasprotno, Anglija Itoče na Malti obdržati sploh vrhovno poveljstvo vseh svojih pomorskih sil v Sredozemlju. Razume pa se, da bo angleška admira-lileta novi položaj natančno proučila ter morebiti sklenila, da se strutegične postojanke angleškega brodovja nekoliko sptemenc, ker ic pač treba imeli pred očmi, da je letalstvo problem obrambe sploh spremenilo. Angleško zunanje ministrstvo dodaja, da ie popolnoma izmišljeno, če kdo govori da bo Anglijo številno in napadalno moč svojega sredozemskega brodovja zmanjšala, poč pa jc verjetno, da ga bo izpopolnila predvsem z ozirom na pomorska letala, ki jih sredozemsko borodovje potrebuje z.a svojo zaščito. Raždi Aras o položaju Be.giad, 5. aprila, m. Davi je zapustil našo presto.nico in odpotoval v svojo domovino turški zunanji minister Kuždi Aras, ki jc imel v teku včerajšnjega dneva več konferenc s |>redsednikom vlade dr. Stojaciinovičem. Na teh konferencah sta državnika pretresala vsa zunanjepolitična vprašanja, ki zanimajo obe zavezniški državi. Po končanili razgovorih je Ruždi Aras v nevezanem razgovoru s časnikarji med drugim izjavil, da so države Balkanskega sporazuma in Male zveze poklicane, da do vprašanja uvedbe splošne vojaške obveznosti v Avstriji zavzamejo svoje določno stališče, zlasti pa še Mala zveza, ki je tukaj neposredno interesirana in prizadeta, enako pa tudi države Balkanskega skorazuma. ket dve tretjini držav v tem sporazumu predstavlja Mala zveza. Niti ena država bi ne smela delati v interesu miru samo;astno. Potrebno bi bilo obveščati sosedne države o vseh važnih ukrepih. Dr. Ruždi Aras je nadalje dejal, da je njegov optimizem še vedno neomajen. Izjavil je tudi, da je utrujen od dolgih potovanj in raznih konferenc v inozemstvu. Končno je dejal, da je naš sektor miren. Ni treba imeti nobenega strahu pred zapleti j ali ali trenji. Pri velikih državah so problemi večji v sorazmerju z njih močjo. Zato je rešitev takšnih sporov tudi težja. Ne more pa se trditi, da ne obstoja tudi pri njih dobra volja za mirno odstranitev siporov. Na vprašanje časnikarjev, ali misli, da bo tudi Bolgarija zavzela isio staLgče kot Avstrija glede splošne vojaške dolžnosti, je Ruždi Aras odgovoril, da ne verjame, da bi mogla vlada v Sofiji slediti nedavnemu zgledu drugih držav. Prepričan je, da bi Bolgarija v takšnem primeru že iz mednarodne vljudnosti obvestila poprej svoje sosede,_ s katerimi želi živeti v dobrih sosedskih odnosih. Dr. Ruždi Aras je zaključil svoja izvajanja z ugotovitvijo: Če se nam bo posrečilo ohraniti mir, nam bo Evropa vsekakor hvaležna. Na železniški postaji se je v imenu predsednika vlade poslovil od njega njegov pomočnik v zunanjem ministrstvu dr. Martinac. Rudniki boitslla na Goriškem Gorica, 5. aprila. AA. (Štefani.) Blizu Ajdovščine so našli velika ležišča boksita. Dolga so 9 km. Strokovna preiskava je dognala, da vsebuje ruda velik odstotek aluminija. Vojvoda Kentski vzame v najem lovišče barona Borna Belgrad, 5. aprila. TG. Čuje se, da se vojvoda Kcntski, ki se mu je Slovenija tako priljubila, da bi rad pogostokrat prihajal tja na oddih, pogaja z baronom Bornom v Tržiču za najem njegovih lovišč, ki spadajo k graščini Butterhof. V loviščih se baje nahaja že večje število gozdnih inženjerjev in lovskih strokovnjakov, ki jih preurejajo tako, da bodo vzorna in bodo zadovoljila visokega pri' jatelja naše države. Dušan Letica v radiu Radioipostaja na kratke valove v Belgradu bo danes, 6 aprila, ob 14 oddajala radiointervju z g. g. finančnim ministrom Dušanom Letico o temi: Ob začetku proračunskega leta. Ta radiointervju bodo iz kratkovalovne postaje v Belgradu prenašale tudi radiopostaje v Belgradu, Zagrebu ir Ljubljani. „Osservatore Romano" zavrača nemško prav o Vatikan, 5. aprila. AA. V zvezi s predavanjem, ki ga je imel včeraj nemški pravosodni minister Frank o nemškem pravu, primerja »Osservatore Romano« romansko in germansko pojmovanje prava in pravi, da si nasprotujeta. Narod kot občestvo državljanov zamenjuje nemško pravo s krvno skupnostjo. V antiki jc suženjstvo dejansko slonelo na načelu krvi. V krščanskem .svetu pa to naziranje ni več na mestu, zlasti pa ne v Rima pravi list na kraju. Bratec in sestrica najdena (Glej poročilo med mariborskim drobižem.) Izgubljenega bratca in sestrico so iskali vso noč in danes zjutraj nadaljevali z iskanjem po Mariboru in okolici s pomočjo policije, toda vse je bilo zaman. Sele pod večer je prišla iz Lim-buša vest, da so našli tam oba, bratca in sestrico, premraženn in onemogla od glodu. Ko sto prišla v vas, sta se zatekla k neki hiši. Banjaluka, 5. aprila, m. Danes je bil tukaj političen shod, na katerem so med drugimi govorili Miša Trifunovič, dr. Momfiln Ninčič. Ranko Trifunovič in drugi, Po obisku državnega kanclerja Celovec, 3. aprila. Po obisku državnega kanclerja je treba spregovoriti še nekaj besedi. V valovanju velikih, razburkanih, mednarodnih voda je nekako malenkostna zadeva, da je državni kancler obiskal ali hotel vsaj obiskat! Slovence na Koroškem — malenkostna zadeva, ki je stopila v ozadje in ima samo toliko pomena, kolikor mu dajejo resonance bodočega ali nebodočega trgovskega pogajanja z Jugoslavijo. Nemške stranke so svojčas pred glasovanjem in po njem zagotavljale, da se Slovencem na Koroškem zajamči svoboda kulturnega razvoja. Avstrijski državniki so za tem ar bi et orbi zagotavljali, da se je v Avstriji vzorno rešilo manjšinsko vprašanje in da imajo Slovenci na Koroškem vse kulturne pravice,, ki si ph zele. V resnici se narodni položaj Slovencev na Koroškem m dosti spremenil. Imenoval se je Slovenec referent v šolskih zadevah, a ta nima odločevati nič. To je samo oseba, na katero se bo vlada obrnila, kadar se ji poljubi, in kadar se ji ne poljubi, bo tudi ta referat spal v vladnih predalih. Poročevalec nima nobenega postavnega delokroga, nima nič odločevati Kdor pozna narodne razmere, ve, da je mentaliteta vseh strank Slovencem ncpmazna, in vsaka, še tako utemeljena zahteva se sosedom zdi naroden radikalizem. Nihče iz politično-mero-dajnih krogov se ni potrudil, vsaj nekoliko proučiti razmere med koroškim. Slovenci. Slovenskega jezika ne poznajo, zato slovenskega časnika ne berejo, kar zadene šolstvo, trde vsi enoglasno, da jc slovenski del Koroške le »jezikovno mešan«, da obstojajo tam šote s slovenskim m nemškim učnim jezikom - gemischlsprachig - več pa Slo venci zahtevati ne smejo. Nemškega lista, ki bi bravce pravilno poučeval, več ni, škar je prenehal dnevnik »Vatcrland« in se ,e vse porinilo na tir nemške Gemeinburgerschaft. Tudi Luegerin njegovi prijatelji, ki so s tem končno pokopal. 9tar D^vniii0kancler dr. Schuschnigg je hotel z obiskom priti v stik s koroškimi nemškimi obrtniki. Nekoč je bil ta stan libera en, po em nemško-radikalen in zdaj morebit hitlerjanski. Vlada se mora potruditi, da jih pridobi zase. T. ljudje so no svojem svetovnem naziranju svobodomiselni, torej jim smrdi vladni krščansko misel vscbujoci program. Svobodomiselni list »Freie Stimmen« je evangelij teh ljudi, ki se v domovinski fronti le ne morejo prav razumeti z bivšimi krsčansk.mi so-cialci. Obisk Slovencev je bil, kakor se zdai vidi, zamišljen kakor neki postranski izlet, glavna ie bila pot v Celovec, Rož, Doberlovas m Plibcrk sc je nekoliko pogledalo, brez kakega načrta ali namena. In še ta milostna gesta se ,e za Slovence razblinila v prazen nič. Vsa prireditev je bila tudi temeljito pogrese-na. Nesmiselno je bilo, kanclerja podit, v posamezne slovenske ali vsaj »dvojezične, kraje, t,a "klicati in povabiti Slovence m Nemce, da vpi-frio svoj »Heil« ali »živijo«! Da tam povedo popolnoma nepoklicani ljudje državnemu tajniku v par minutah vse svoje potrebe in zelje - to je lino predstava! Take predstave naj Celovec aranžira na svojih jesenskih veselicah, ne pa pr. pn- h<>dUVlkadaC!'naf bi bila sklicala v Celovec zastopnike slovenske manjšine in poleg njih nekaj nemških strokovnjakov-šolnikov in višjih uradnikov. Slovenska delegacija naj bi obširno m*tvarnopo- jasnjcvala kulturne nedostatke in predlagala, kako se jim naj opomore. Ncmcem naj se da moznos ugovora in kancler naj bi si iz teh poroen ^prav.l svoje mnenje, naj bi se iz takšne prrred.tvc po- tvorba je bila do konec vojske — Avstrija, ne Koroška. Ko so se povsod določevale meje držav po narodnosti, se je morala potegniti tudi črta med novo malo Avstrijo in Jugoslavijo. Slovenec, ki se je potegoval za Jugoslavijo, ni storil nič drugega, kot Nemec1 zahteva od svojih rojakov ob Francoski ali Poljski, da glasujejo za svoj narod. Žal, da se je ta spor vršil z orožjem in ne z mirnim pogajanjem. Zmagati je mogel seve samo eden, in lo zmago proglašati za sveto je vsaj nekoliko neokusno. Slovenci na Koroškem so sc r*odali v dane razmere, naj se jih naprej ne draži, kot da bi bili učinili kak zločin. Od Slovencev je potem kancler nekako rezko zahteval, da se morajo »brezpogojno« postaviti na stališče domovinske misli. Slovenci se niso udeležili ne rdečega, ne rjavega upora, zakaj zdaj ta zahteva? Beseda brezpogojno je nekoliko pregloboka. Brezpogojno so samo naše dolžnosti proti Bogu samemu, nikdar , pa ne naše obveznosti proti ljudem, aH proti drža- I vi. Človek se ne sme odpovedati svojemu umu ali | svoji prosti volji, torej se ne sme odpovedati raz- | voju svojega razuma, svoji duševni izobrazbi, ka- j kor jo zahteva naTava. Zato se ne more zahtevati ; od koroških Slovencev, da se odpovedo svojim i kulturnim potrebam in zahtevam in se na slepo izročijo in prepustijo, ne državi, marveč naduti j drzni stranki, ki še včeraj ni bila avstrijska in le l čaka trenutka, ko bi mogla strmoglaviti Avstrijo, j Zvečer je bila potem v Celovcu v gledališču I večja slavnost. Blamabel je bilo: da so mogli, oči-vidno narodni socialisti, poprej zasmraditi z bombo gledališko dvorano — ko pričakujejo glavnega predstavitelja države! Pri ti priložnosti je dejal kanclcr, da bi bilo lahko premostiti nasprotstva v deželi, ako sc postavimo na stališče: Koroško Korošcem. Kaj neki si je pri lem mislil voditelj tako zvanega Heimat-bunda, stoječ ob kanelerjevi strani, ki sc jc pred par leti še trudil, dobili v deželo čim več protestantskih naseljencev. Koroška Korošcem? »Sti-snimo se vkup in pustimo vstran malenkostna nasprotstva« jc del kancler. Naša sporna vprašanja so za Nemce seve malenkost. Oni imain vse urade, vsa javna mesta, vso veljavo. Ali za Slovenca ni malenkost, 6e-li otroci vzgajajo naravno v materinem jeziku. Bogatinu so bile drobtine, ki so padale z njegove mize, malenkor-t, siromak Lazar pa je lakote umrl, ker mu tistih drobtin niso dali. Kar se je zgodilo v Doberlivasi — je bilo pre-neumno. Trgovec Taurer je dal s kordonom obkoliti kanclerja, da ne Slovenci, ne deželni poveljnik domovinske fronte dr. Sucher niso mogli do njega. Človek hi mislil, da sc takšnega človeka da v zapor ali v norišnico in okrajnega glavarja, ki to pripusti in nc zabrani — odstavi. Zgodilo se ni eno ne drugo. Domača telovadba 1. Iz osnovne stoje — odroči roki ter ju za trenutek obdrži, nakar ju z bliskovito naglico pri-roči, vendar tako, da ju tik pred stegni močno za-držiš. — Isto vajo ponovi s to razliko, da pustiš roki iz odročenja mrtvo pasti navzdol. — Odroči ter kroži z rokama v hitrih in velikih krogih naj-prvo naprej in nato nazaj. Središče teh krogov je v ramah. Vsako izmed navedenih vaj ponovimo po desetkrat. (SI. 1.) Mariborski drobiž Maribor, S. aprila. Primorske vesti Komisija za ljudsko štetje V Trstu se je sestavila komisija za ljudsko na občina delegatom prometne konference snoči v štetje v julijski Benečiji, ki se bo vršilo aprila 1 restavraciji na kolodvoru. Poleg delegatov sla bila v t™.;«;!,, imonnvnni- dr Puerari navzoča samo župan dr. Juvan in podžupan Zebot Pozdravni večer je priredila mariborska niest- M meseca. V komisijo so imenovani: dr. Puerari kot delegat fašističnega vodstva, prof. Luzzatto kod predstavnik gospodarskih organizacij province, dr. Reinu, provincialni šolski nadzornik, dr. Sc-alu in Palese kol predstavnika trgovcev, l dr. Anton Juretich kot predstavnik industrije. I dr. Costa kot predstavnik intelektualnih delav-j cev, Messarotti kot predstavnik delavcev, dr j Prinzi kot predstavnik kmečkih delavcev, C.ar-1 deni kot predstavnik trgovskih sotrudnikov, ! msgr. Buttignoni kol predstavnik Cerkve in dr. Cliristiuni, direktor osrednjega urada gospodarskih korporacij. Slovenca ni v komisiji -e-veda nobenega. Ubito je našel 28. marca gostilničar \ngelo Mitri, ki stanuje nu Corso Garibaldi 34 v I rs tu, svo jo 33-lctno deklo Genovefo I eno iz Nove vusi pri Livenci. Najprej so mislili, du gre /a naravno smrt, toda nu patološkem institutu ri Novem svetu. Zborovanje je vodil predsednik Tone Bajt, poročala pa sta še tajnik učitelj Mohor in blagajnik trgovec Feldin. Društvo šteje K!10 rednih članov. Govorniki so poudarjali važnost najemniške organizacije, ki stremi po stanovanjski zaščiti in zahteva znižanje previsokih nn jenmin. Pri lovu na golobe padel v Dravo. Pod oboki dravskega mosta imajo golobi svoja gnezda. Go-lobja pečenka izziva drzne ljudi, da skrivaj plezajo pod oboke ter zavijajo živalim vratove in si jih nabašejo v vreče. Včeraj je bil na takem lovu 1K letni kleparski pomočnik liogomir Kočevar. Ko pa je priplezal pod vrh oboka, mu je naenkrat zdrsnilo in je padel v globino. Cotnil je v deročo Dravo in najbrze bi se bila usoda drznega golob jega lovca žalostno končala, če ne bi bil v listem hipu privozil spodaj j>o Dravi delavec Valter Si-dar v čolnu, ki je rešil Kočevarja i/, nevarnosti ter gu zapeljal na breg. Bratec in sestrica st« se izgubila. Snoči je prihitela na stražnico na Frankapanski ulici vsa preplašena gospa Jožela Fideršek ter je prijavila, da sta se izgubila njena otroka 5 letna Elizabeta in 4 letni Src-čko. Otroka sta se igrala pred hiio m sta potem izginila. Iskali so oba otroka vso noč. pa ju do jutra Se niso našli. Nemiki poslanik na Dunaju Kranc v. Papen «e _ Pri zaprtju, molnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarcc naravne »Franz josef grenčice«. _ je v spremstvu svoje žene in svojih treh hčerk včeraj peljal skozi Maribor v Dubrovnik, kjer bo preživel velikonočne počitnice. Od dveh jurjev naili Se 30 Din. 21 letni Lenart Ivan je bil hlapec pri posestniku Puklu na Pobrcž-ju ter jc zanj vozil mleko v mesto. Ko je pred nekaj dnevi brez odpovedi zapustil službo, je Sel Puklov sin kasirat k strankam, zvedel pa je, da je inkaso opravil že Lenart, ki jc pobegnil z 2130 Din. Ko so ga te dni izsledili, so naSli pri njem samo še 30 Din. . . ... Avtomobil ukradli. Nenavadna tatvina je bila izvršena v noči na nedeljo. Pred Kmokavarno na Grajskem trgu jc nekdo odpeljal poslovodji Fride rilcu Miillcrju njegov oselmi avto. Vse iskanje v mestu je bilo zaman, našli so ga pa potem ponoči v bližini Kamilice v jarku močno poškodovanega Pomen hidrotehničnegn laboratorija za inženjersho prah so O potrebi skoirajšnje zgraditve hidrolehnit -nega laboratorija in o vplivu eksperimentalne hidravlike na inženjersko prakso sta predavala v kinu »Slogi« gg. univ. prof. ing. C. ŽnidaiSič in univ. asistent ing. M. Goljevšček, ki je na diapozitivih in ob predvajanju približno 1000 m dolgega češkega strokovnega filma obrazložil vse važnejše načine graditve jezov in vodnih pregrad. Predavanje ie priredil Akademski klub gradbenikov. V njegovem imenu je uvodoma pozdravil predsednik L. Skaberne številne gg. univ. profesorje. inžsnierjc iz nrakse in tovariše akademike, ki so skoro napolnili vso dvorano in sledili vsem izva|anjem z največjo pozornostjo. G. prof. Žnidaršič je naiprej znanstveno strokovno utemeljil važnost preiskave v laboratorijih pred zgraditvijo objektov, ki so vprav v tej stroki kljub najvestnejSim računom konstruktorja cesto izpostavljeni muhavosti mogočnih težko ukrollji-vih naravnih sil. Jezovi in pregrade, sploh Številne vodne zgradbe sc posebno pri nas le prepogosto grade nesistematično in le v slučaju neodložljive potrebe. Če so sc Številne države zapadne in ostale Evrope razen onih na Balkanu preori-jentirale v duhu časa in kljub stoletnim tradicijam priznale velik pomen dobrega znanstvenega pre-izkuševališča pred gradnjo objektov, moramo pri nas, ki smo toliko zaostali, da še sedaj nimamo svojega hidrotehničnega laboratorija, še posebej pozdraviti akcijo Društva za zgradbo hidrotehničnega laboratorija v Ljubljani, ki je v kratkem času svojega obstoja uspela že toliko, da |e sicer z na|-bolj skromnimi sredstvi, vendar tehnično povsem odgovarjajoče zahtevam hidrotehnične »lužbe uredila nekak hidroteh. laboratorij, ki je sicer provi-zorij, a bi se utegnil ob primernem zanimanju in podpori merodajnih činiteljev dvigniti in izpopolniti, kar je nujno želeti. G. asisten ing Gol|evšček je tehtno raz.ložli predvajani film iz državnega laboratorija v Pragi, ki je nadvse zanimivo prikazal Številne preizkusne objekte in nudil pregledno primerjavo raznih načinov gradnje vodnih stavb. Spomini koroškega župnika Janeza Votaačnika Župnik lanez Volaučnik je bival 32 let na Rudi dekanija Vclikovec na Koroškem. Meti svetovno vojno ter med boji za Koroško je moral mnogo pretrpeti in je svoje doživljanje in svoja preganjanja sain popisal. Rojen .jc bil v št Vidu v Podjuni 19. mejniku IN50. '/.upnik nu Rudi je bil od 23. oktobra 1887 do t decembra (Oift Nn Rudo je prišel 19. oktobra 1887 in je Rudo zapustil 20. januarja 1920. Umrl je 14. decembra 1929 pri Sv. Andreju na jezerskem, kjer je preživel kot penzijonist skoro deset let. Umrl tc v 80. letu svoje starosti. Pustimo ga, da nam sam pripoveduje svoje spomine in doživljaje. 1. Pred svetovno vojno. Od 1871 do 1. majnika taS7 je bil za župnika nu Rudi g. Tomaž Kikel. L. 1887. se je preselil Kokcl kot župnik v Št. Rupcrt pri Celovcu, kjer je I 1900. tudi umrl. Za Kikloin je prišel na Rudo kot p ko v i zor g. Ivan Sirnik (rojen 10. aprila 1852 v Ljubljani). G. Jsirmk je oskrboval ruško f a ro do mojega prihoda, 19. oktobra 1887. Na Kmlo sem prišel i/. Velikovcu, kjer sem bil nrovi/oričen kanonik od 3. novembra 1878 do 18 oktobra 1887. Prihodnji dan, četrtek, je bila oddaja cerkvenega in nadarbinskega premoženja. V nedeljo 23. oktobra dopoldne |e bila slo- vesnu inštalacija. .1.0=1 „,.„; šolu na Rudi je nastala menila 1. I87-.. pitj 90 samo duhovniki, kaplani nekoliko učili brati ln pisati Dokler je šola bila se pod dnhovsko oblast i O ie bila š,. fMiorn /.redna lil sc il- lili llllili bolj slovensko poučevalo. Ko pa je 1. 1868. pns a šola i>od posvetno oblast, jc naenkrat postalo bolj nemška, tako zvana utrukvisticnu sola. Ker je vsak 6 letni otrok bil i>o novi postavi dol/1111 hoditi v šolo. se jc. število učencev tako pomnožilo da je šolsko poslopje postalo premajhno. V mali spodnji sobi so napravili drugi razred. Za časa g.Kikelna je bil za nadučitelja g. Mol/., ki je bil obenem tudi cerkveni orglavcc. - Aa Stotzom jc prišel g. Klemen Markcc L M>. Kot nndučitolj nn Rudo. Tu je bil veren kristjan in zaveden Slovenec. Kolikor je smel 111 niogeb je tudi slovensko poučeval Pri 11 jem so znuli učenci rlobro slovensko brati in pisati. Ilod je v cerkev zahajal in dajal otrokom lep zgled krščanskega življenja. V njem sem imel dobrega Pf; jatelja. Dne 12. junija 1900 je ponoči v nag ici umrl. Prej, zvečer je še šel z menoj v gostilno k Škofu obiskat vojnega kurata Antona Zupana in mu za god čestitat, zjutraj ob kakih stinli pa je že umrl. Imel jc lep pogreb, učenci 111 ljudje so ga čislali in radi imeli. Bil je tudi poinolog. veliko pevčnikov je kmetom prodal ki so sedaj že velika sadna drevesa 111 prinašajo lep sati. Sadni drevored pri Žovnnrju (hiša zraven cerkve, v hiši jc poštni urad) 11. pr. je ves od rajnega g. Markeca. , , , Za Murkecom je prišel 1. 1900. g Anton Kotnik zu nadučitelja ki je bil pu ves drugačnega duha. Od začetka se sicer ni kazal takega nasprotnika, ali po malem vedno bo J. V cerkev je zaboja! le ob večjih praznikih. Bil je obenem tudi občinski tajnik in kot tuk je imel veliko veljave in vpliva pri ljudstvu. Govoril je četudi po rodu Slovenec doma i/ Roža — navadno le nemško. - O11 je veliko pripomogel, da so nemškntarji mene pregnali /. Rude 1111-I /ndnie mi ie moral tudi sain iti. I (90«. je bila šolo povečana. Prizidali so eno nadstropje za tri razrede in je šoln postala trirozrednn. To povečanje je stalo 20.000 ^. katere naj bi se vplačale v 15 letih. Nemški Schul-verein 'jc dal, oziroma posodil 5000 K. |az nisem bil zoper povečanje šole na Rudi, zahteval pa sem ustmeno in pismeno naj sc na Rudi le napravi tretji rozretl a šola v Lipici (ob Dravi . dobre pol ure od Rude) nnj se opusti in pridruži ruški šoli, ker ni imela dosti otrok. Zato je g. Alojzij Koc.k. učitelj na šoli v Lipici, bil tako zagrizen moj nasprotnik, ker jc videl, da sem /oper njegovo solo ki je bila čisto nepotrebna, mene je pa stala dosti truda Vsak ponedeljek sem tja zahajal in tam dve uri zaporedoma učil krščanski nauk. Nazadnje sc jc vendarle uresničila moja želja. Sola v Lipici ki je bila popolnoma nemška in se otroci tam niti slovenskih črk niso učili, je prenehala in šola nn Rudi jc posta a slovenska (za čosa jugoslovanske zasedbe), do so otroci vsaj katekizem znali brati slovensko. Okrog I 1890. se je ustanovilo gasilno društvo nu Rudi. najbolj jc k temu priganjal Aleš Otič. kmet, p. d. Kuštcr v šmartni. Skoraj vsak moški v bližini je moral pristopiti k tema nem-turškemu društvu. Gasilno društva na Koroškem so bilo čisto nemške organizacije. BrizguI-nica in orodje se je napravilo od prostovoljnih darov, ki so' jih pobirali pn taranih. neko darilo so dobili tudi od cesarja Ko seni prišel no Rudo, ni bilo nič sadnega drevja, razen pri /upnišču par divjih jabolk in nekaterih češpeli. Tudi kmetje, razen Žovnarja, niso imeli sadnih dreves, čeravno jc kraj prav pripraven za sadjerejo. Pod župnijskim gospodarskim poslopjem sta vrt in travnik, ki sta bilu zelo močvirna. Dol sem skozi vrt in travnik izkopati en ineter globok kanal do reke (mimo Rude teče potok, tuko zvona »Ruška reka«).--Kanal me je stal gotovih UHl goldinarjev. A bil je potreben in zelo koristen. Ko je po kanalu travnik bil jmsušeu, kupit sem v začetku skoraj vsuko leto od nadučitelja g Markeca in od g. učitelja J. Sorgota v Lipici nekaj pevčnikov in jih dal nasaditi po župnijskem travniku, gotovo kakih 50. Moj trud m bil zastonj. V 20 letih je zrastel lep sadni vrt. ozneje so |x)sta -)o ki donaša vsoko drugo ali tretje leto veliko lepega sadja, posebno jabolk. Pred 4 ali 5 let. so bila jabolku tako [Milna, da sem dobil tri po-lovnjake mošta, za več kot sto kron sem jih prodal in jih še ohranil za domačo rabo. kar se.m jih jKitrelxival. , Kakor že rečeno, ima veliko zaslug /n sadjerejo na Rudi g. iiadučitelj Markcc: on je imel na svojem vrtu pri šoli mnogo požlahtn.enih sadnih drevesc in jih jc poceni prodajal kme ,<>Tn Moj prednik p. župnik Tomaž Kikel se ni oečal z. gospodarstvom, ampak jc vse njive m travnike dajnI v najem, zato je bilo polje prr-' petih župnijskih njivah vili tudi gasilni hram /a gasilno orodje v Do lin ji vasi bli/n Blnžejn. P'»d plaščem krscutisk, ljubezni in dobrotijivosti je to društvo tudi do sli piineničevnlo. kiijli komnnOn |e in med seboj so vcčiuoinii tudi le vo rili bila nemš-kn nemško go cej zanemarjeno. V ...... ,..... , . . je bilo dosti velikega kamenja ki je oranje m obdelovanje njiv oviralo. Posebno veliko ka menja je bilo nu veliki njivi v smartiji. kater, meri blizu 4 orulc. To kamenje sem po malem dal izkonati in sem tako njive očistil. tDalje prihodnjič.) Nedeljski spori Cross-country tek za drz. prvenstvo ASK Primorje dvakratni prvak^ - Krevs je zmagal kot poedinec, moštvo pa si je s 47 točkami priborilo prvo mesto Ljubljana, 5. aprila. Pod pokroviteljstvom bana dravske banovine dr. Natlačena in častnim predsedstvom g. divi-zijskega generala Nedeljkoviča ler ljubljanskega župana g. dr. Adlešifa se je vršil danes na igrišču Korotana na Kakovniku rross-country tek na 10 kilometrov za državno prvenstvo. Prireditev so po-častili s svojo udeležbo podban g. dr. Majcen, ki je zastopal službeno zadržanega g. bana. divizijo-narja je zastopal g. podpolkovnik šarabak, ljubljanskega župana pa g. dr. Kamušič. Zastopani so liili tudi ljubljanski športni klubi po svojih odposlancih. Izredno veliko pa je bilo danes gledalcev, tako, da lahko rečemo, da jih pri kaki lahkoatlet-ski prireditvi v Ljubljani že dolgo nismo videli toliko. Ob dolenjski cesti ter ob drugh potih in pobočjih. kjer je peljala proga, se je nabralo polno gledalcev, ki so z zanimanjem sledili poteku borbe. Ive Krevs (Primorje) državni prvak v cross-country teku na 10 km za 1. 1936. Na startu se je pojavilo 43 tekmovalcev, ki so zastopali 10 klubov iz države. Prijavljenih je bilo sicer 80 tekmovalcev, niso pa smeli vsi nastopiti. ..... ker je bilo glasom tozadevnih predpisov dovoljeno. , tudi la sme vsak klub postaviti največ eno moštvo z •j tekači, oziroma poedinci. Tako sta bila ljubljan--ka kluba Primorje in Ilirija vsled te določbe naj->olj prizadeta, ker sta nameravala postaviti na slart več kakor pa za dve kompletni moštvi po-'dincev. Toda kljub temu je bilo lepo število te-;ačev, katere je bilo posebno lepo videti na star-ii prodno so stekli na progo. Borba je bila pa še •mlj zanimiva, kajti izpadli so samo slabejši tekači, katerim bi se morali boljši neprestano ogi- ->nti na progi. _ --^— neredno vretje v debelem čre-feftftS^Sf vesu slaba prebava, glavobol vsled zaprtja se naglo odpravi z vporabo naravne Franz-Josefove grenke vode — ena polna čaša na prazen želodec. R«sr. po min. soc. pol. in nar. idr. S-br. 1548.1, 35. V. 85. Ob 11.15 je zaigrala godba Salezijanskega zavoda državno himno, nato je delegat zveze g. L Kermavner pozdravil zastopnike civilnih in vojaških oblasti, zastopnike klubov ter končno tekmovalce. katere je pozval, da se borijo lair. Po razlagi proge, katero je objasnil zvezni odbornik g. Megušar in po zadnjih navodilih predsednika sodniškega zbora g. Slamiča je dal starter znamenje in tekmovalci so odšli na progo. Progo, ki je bila dolga 2.5 km, so morali tekmovalci preteči štirikrat. Bila je posrečeno izbrana, kajti odgovarjala je vsem zahtevam rontrv tekov. Start in cilj sta bila na športnem prostoru SK Korotana na Rakovniku. Prvih 100 m je šla proga preko igrišča in njiv do državne dolenjske ceste, zavila je nato na levo nekako 20 ni po cesti mimo gostilne Počivavnik in po gozdni poti odtod ob robu gozda mimo drugega, sedaj suhega bajarja, odkoder se je obrnila po travniku, kjer je šla ob koncu travnika za kratko dobo v gozd in pripeljala preko dveh manjših jarkov in glavnega, približno 15 m visokega vzpona, zopet na široko gozdno pot. Odtod se je nadaljevala ob robu gozda v loku na desno ponovno preko zanimivih naravnih zaprek do skrajne točke pod Golovcem tik do propusta čez gozdni potoček kjer je prišla ponovno na drugo vozno pot, katere pa ni zapustila preje kot pri sa-lezijanskem vrhu. Od tu je bil po fini travi še kratek vzpon in zavoj po bregu ob poslopju zavoda preko platoja pred cerkvijo in je končala na igrišču kjer je bilo izhodišče. .Ie to tipična rountry proga ker poteka po prostem terpnu, gozdnih poteh, mehkih prehodih, travnatih livadah in vodi čez'manjše poločke v gozdu in tudi preko manjših vzponov. Značilno za današnjo progo je bilo zlasti dejstvo da so lahko gledalci zasledovali skoraj ves potek borbe. Krasno je bilo videti tekmovalce prvih 600 m, potem so se nam za kakih 200 m skrili v zavoju, pri približno 200 m pa so se zopet pojavili, a kmalu zopet izginili v gozd. Najlepše jih je bilo pa videti, ko so pasiraii najvišjo točko, nekako pri km 1.3, ko so tekli po gozdni poti navzdol b-rišče so morali preteči 4 krat in to je dalo današnjemu teku še prav posebno oebeležje. Na progi je bilo 15 kontrol, mimo katerih so morali teči tekmovalci. Poleg tega pa je bila vsa proga tako močno markirana, da nihče ne bi mogel zaiti na kako slran pot, četudi ne bi bilo na progi kontrol in rediteljstva. Na vsaki kontroli je bil vsaj po en izprašan zvezni sodnik, ostali sodniški zbor pa jo bil na startu, oziroma na cilju nn igrišču. Danes je bil ves sodniški zbor vprežen in so bili vsi na svojih mestih, tako, da se lahko trdi, da je tudi v tem pogledu prireditev uspela. Isto velja za organizacijo prireditve, le rediteljstvo je preveč daleč dopuščalo gledalce na igrišče. Borba na progi. Nobena tajnost ni bila, dn se bo bila glavna borba predvsem med Primorjem in Ilirijo na eni ter Krevsoin in Bručanom na drugi strani. Oba nasprotnika sta se namreč zavedala važnosti današnje tekme, zato sta najiela vse sile, da zmagajo njihova moštva, oziroma njihovi posamezniki. Ako bi Iliriji danes uspelo zmagati, bi prehodni pokal g. bana prešel v njeno trajno last, istotako bi pokal g. župana prejel v trajno last Bručan. če bi bil danes prvi. Tega so se vsi dobro zavedali, zato tako velika borba. Smelo lahko trdimo, da tako lej>e in zanimive borbe v tekih še nismo videli in, da je bila borba med četverico Krevs, Bručan. Kangler in Doršič tako interesantna, da bi morali kaj sličnega večkrat jioiioviti, če hočemo, da se bo lahka atletika dvignila na ono višino na katero jo hočemo spraviti in na kateri bi z ozirom na lahkoatletski material, ki ga imamo Slovenci, že zdavnaj morali priti. Kmalu po startu pride v vodstvo prej omenjena četvorica. Po prvem krogu t. j. po 2 in pol km je vodil Kangler (Železničar Maribor), tesno za njim mu sledita Bručan (Ilirija) in Krevs (Primorje) ter Doršič od zagrebškega Maratona. Po "> km je bi) v vodstvu Bručan, sledijo mu Krevs in Kangler. Ko so pretekli tri četrt proge je bil v vodstvu Krevs, katerega se je držal samo še Bručan. Nekako pri 8 km se je Krevs Bručanu odtrgal in slalno zviševa' razdaljo, tako, da je prišel na cilj z naskokom 150 m. Posamezniki so se takole plasirali: 1. Krevs Ivo (Primorje) 35:37, 2. Bručan .losip (Ilirija) 36:072-5, 3. Kangler Ivan (Železničar — Maribor) 37.094-5, 4. Doršič Fran jo (Maraton Zagreb) 37:131-5, 5. Starman Adolf (Ilirija) 37:45, 6. Starman Ivan (Sloga) 37:46, 7. Dolinšek Lojze (Korotan) izven cong 37:18, 8. Krpan Milan (Primorje) 37:51, 9. Starman Lado (Ilirija) 38:18, 10. Cavič Branko (Slavija — Varaždin) 38:31, U. Pere Stanislav (Primorje) 38:51, 12. Kvas Jakob (Ilirija) 38:56. 13. Srakar Franc (Primorje) 39:16, 14. Štru-celj (Maraton — Maribor) 39:44. Srakar Ivan (Pri-| morje) 39:53. Moštva (>a so dosegla tale mesta (pri|»oniinja se, da se vzame v poštev najboljših 6 tekačev od vsakega moštva in, da prejme klub za vsakega tekmovalca po toliko točk, katero mesto je dosegel. Ono moštvo, ki ima najmanjše število točk, torej zmaga). 1. Primorje 47 točk. 2. Ilirija 51 točk. 3. Železničar — Maribor 97 točk. 4. Maraton — Maribor 105 točk. Današnji country je uspel in sličnih prireditev si želimo v Ljubljani še več, ker le na ta način bo lahkoatletika, najlepša športna panoga, dosegla pri nas ono višino, da bomo lahko tudi na Most čez zaliv San Francisko Ogromen most med mestom San Francisko in Oskland je toliko dokončan, da so pred par dnevi mogli vzpostaviti zvezo med obema bregovoma. Most, eden največjih ua svetli, velja 75 milj. dolarjev Zborovanje mariborskih trgovcev mednarodnih tekmah dosegali lejie uspehe. Ob tej priliki se zahvaljuje prireditelj vodstvu Rakovai-škega zavoda, ki mu je šlo v vsakem pogledu na roko, dalje vsem onim, ki so dovolili teči po njihovih privatnih j>oteb, potem našim vojaškim in civilnim oblastem, zlasti banu g. dr. Natlačeno, ki je tudi za to športno prireditev pokazal veliko svojo naklonjenost. (ig. fotografe, ki so na včerajšnjem cross-country državnem prvenstvu fotografirali na progi ali na cilju, se naprošajo, da pošljejo za nagradno tekmovanje za Olimpijski šport v Zagrebu dobro uspele posnetke na naslov Rajko Kos, Dvorakova 3 ali M. Megušar, Prekmurska 1, najkasneje do jutri, I. j. do torka 7. t. m. zvečer ali po pošli do srede zjutraj, ker se jih mora že v sredo odposlali v Zagreb. Podzvezni poskusni tekmi Beli : Rdeče-beli 2:0 (0:0) Ljubljana, 5. aprila. Današnji prosti termin je izrabila ljubljanska nogometna podzveza za preizkušnjo najboljših ljubljanskih igralcev, ki bodo — vsaj tako izgleda — stvorili iz obeh ljubljanskih vodilnih klubov nov klub, kamor naj bi vstopili vsi igralci teh dveh klubov. Za to prireditev je vladalo kljub slabemu vremenu precejšnje zanimanje, saj se je zbralo na igrišču Primorja okrog 500 gledalcev, ki so z zanimanjem motrili revijo naših najboljših nogometnih igralcev. Bila pa je v resnici lepa igra, kakršne že dolgo nismo videli v Ljubljani in le škoda, da je morala biti zaradi močnega dežja predčasno zaključena. Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah: Bel:: Logar—Jug, Stane—Šinkovec, Kukanja, Lah— Šlamberger, Griintal, Pikič, Jež, Zemijič. Rdeče-beli: Rožič—Hassl, Žitnik—Sočan, Slamič, Boncelj—-Janežič, Sandi, Pepček, Pupo, Jug. Rdeče-beli so bili boljši v halfih, dočim so imeli beli boljšo obrambo in naupad. Kril v napadih smo pa na obeh straneh pogrešali. V začetku je bil napad pri rdeče-belih boljši, a ni mogel sipričo dobre nasprotne obrambe nič napraviti; pozneje pa je prešel napad belih v formo, ki je svojo premoč zasluženo izrazil v dveh zgodilkih. Odločni in ostri streli brez vsakega obotavljanja tega napada so zelo ugajali. Prvi gol je dal Pikič, drugi je pa zasluga večih, zlasti Šlambergerja, ki ga je tako lepo pripravil. Sodil je po dolgem času g. Deržaj. Rdeči : Črni (juniorj«) 1:1 (1:0) V predtekmi so pa nastopili juniorji obeh klubov z istim namenom. Izgleda, da bomo dobili na ta način zelo močno nogometno cnajstorico, ki bo lahko tudi s klubi iz prestolnice in Zagreba lahko uspešno igrala. Celjski šport čakovečki SK : SK Atletiki 5:4 (3:1). Celje, 5. aprila. Danes popoldne je bila na igrišču pri Skalni kleti odigrana podzvezna prvenstvena tekma med gornjima kluboma. Gostje so zmagali težko, toda zasluženo. Moštvo je bilo tehnično boljše od Atle-tikov. Napad je bil odličen in tudi krilna vrsta je bila enotna. Atletiki so bili preveč neodločni pred golom. Goli za Čakovečki SK so padli v 22., 25. in 30. minuti 1. polčasa ter v 2. in 16. minuli drugega polčasa. 4. gol za goste je bil lasten gol Atletikov. Atleliki so zabili gole v 33. minuti Maribor, 5. aprila. V veliki dvorani hotela Orel je bil danes dopoldne občni zbor Združenja trgovcev, ki ga je vodil predsednik trgovcev Ferdo Pintcr. Pozdravil jc uvodoma predsednika Zbornice TOI g. Jclačina in druge odličnikc. Spomnil se je umrlih članov, s toplimi besedami je govoril o pokojnem Vilku Berdajsu, ki je bil dolgo let podpredsednik Združenja. Nato je podal svoje poročilo. Predsednikovo poročilo. V Sloveniji je od leta 1932 do konca 1035 propadlo 7500 gospodarskih podjetij, med temi 4200 trgovin. K takemu poraznemu dejstvu jc vsak komentar odveč, vendar je treba pogledati na vzroke tega propada. Škodljivci trgovstva so po njegovem mnenju predvsem nabavljalne zadruge, ki so odvzele zasebni trgovini državnega nastavljenca, ki je razmeroma še najbolj stalno plačan sloj prebivalstva. Zadruge so sc izpremenilc v priviligirano trgovino, ki jo morajo trgovci najodločnejše odklanjati. Trgovino ubija tudi tiha likvidacija privatnega denarništva, dočim ji državne denarne ustanove ne nudijo dovolj kreditne opore. Kmet je zaradi zaščite izgubil kredil. V zadnjem času so se pridružile šc sankcije, ki so uhile naše lesno gospodarstvo. Žalostna je tudi usoda našega delavstva in nnmeščcnstva, ki ju izkorišča tujezem-ski kapital, ki poleg tega še neprestano množi število inozemskih nastavljcnccv. Poleg tega sc jc Slovenija celih 18 let zapostavljala. Od vseh ogromnih javnih del, ki so se vršila v državi, jc odpadlo na Slovenijo lc boren košček. Za Maribor je usodna tudi demontaža uradnih in gospodarskih ustanov brez vsake potrebe. Enako škoduje trgov-stvu naraščanje tovarniških prodajalnic, krošnjar-stvo, ki je visoko razvito, posebno poglavje pa tvori davčni vijak. Zaključil je svoje jKiročilo s poudarkom, da je trgovstvo konstruktiven element v državi, ki ljubi svojo domovino ter ji želi pro-cvit, moč in slavo. Poslovno poročilo tajnika je podal glavni tajnik g. S k a z a. Iz njegovega poročila je odsevala vsa velika inicijativnost in požrtvovalnost, s katero brani Združenje stanovske interese mariborskega trgovstva. Intenzivno sc je delalo na socialnem zavrovanju trgovstva, prav posebna akcija pa se jc posvečala trgovsko nadaljevalni šoli. Veliko delo je vršila uprava na socialnem področju ler dosegajo letne podpore približno 30.000 Din. Statistično poročilo glavnega tajnika navaja za Maribor naslednje podatke: Koncem leta 1935 je štelo Združenje 509 trgovcev poedincev in 67 družb, zadrug in zavodov, skupaj 576 podjetij. Začasno je ustavljenih 16, opuščenih pa 14 obratov. 1. polčasa ter v 3., 30. in 37. minuti 2. polčasa Zadnja dva gola sla bila ustreljena iz llmetrovke. Gledalcev je bilo okrog 300. sodil je g. Čamernik iz Ljubljane objektivno. Rezerva SK Celje : rezerva SK Atletiki 8:3. ★ Zagreb, 5. apr. b. Hašk : Concordia 7:1 (1:1). Slavija : Hajduk 5:1 (2:0). . Karlovac, 5. aprila, b. Victona : Feraria 1:0 (0:0). . j j Belgrad, 5. aprila, m. Današn|a mednarodna tekma med BSK in Avstrijo se je končala z 2:2 (01) Tekmi je prisostvovalo 5000 gledalcev. Sodil je g. Niko Popovič. Za BSK sta dala gola Surdonja in Matjanovič. Dunaj, 5. aprila, m. Med reprezentancama Ma djarske in Avstrije se je odigrala danes tekma, ki se je končala z izidom 5:3 (3:1) za Madjarsko. Lani je prijelo obrtne liste 38 novih članov, od-javljenih pa je bilo 42 obratov. Nameščencev je bilo lani prijavljenih 106, odjavljcnih 51 ter je bilo koncem leta zaposlenih 216 pomočnikov, 176 pomočnic, 240 ostalih nameščencev, skupaj 632. Vajencev in vajenk je bilo na novo sprejetih 70, odjavljenih 26, oproščenih 32, tako da jc bilo koncem leta 92 vajencev in 68 vajenk, skupaj 160. V šolskem letu je bilo vpisanih na trgovski nadaljevalni šoli 82 učencev in 50 učenk, skupaj 132. Predsednik Zbornice TOI g. Jelačin je v temperamentnem govoru pokazal na vse krivicc, ki sc zadajajo slovenskemu gospodarstvu od osvoboditve do današnjega dne. Opozarjal je na ob-ubožanje, ki zajema že najširše ljudske plasti in pozival trgovstvo k čim večji strnjenosti in tesnemu stanovskemu sodelovanju, ker bo edino na la način mogoče odvrniti pretečo nevarnost od našega gospodarstva. Slovensko gospodarstvo si mora pridobiti samozavest, da ne bo več hlapčevalo, ampak s ponosom zahtevalo to, kar mu gre. Ne sme se zgodit:', da bi bilo pri nas tako, kot je bilo pred vojno v Srbiji: nekaj bogatih milijonarjev, vse drugo pa uboga raja. Zahtevati moramo gospodarski načrt za daljšo dobo, v katerem bo tudi Slovenija primerno upoštevana in ki se bo v resnici izvajal. Ustvariti si moramo iz ncš'.h gospodarstvenikov generalni štab slovenskega naroda. . > s iUl Čebelarsko slavje v Ljubljani Ljubljana 5. aprila. Slovenski čebelarji, združeni v »Slovenskem čebelarskem društvu«, so imeli danes svoj veliki dan Ob 10 dopoldne jc bila slovesna blagoslovitev »Doma Antona Janše«, ki jc imenovan po najbolj znanem slovenskem čebelarju. Dom stoji na Tvršcvi ccsti 21, lo je nekoliko od kavarne Evrope dalje, ter ima čebelarsko lrgovino, skladišča, sejne sobe, knjižnico in delavnico sališč. Ideja za Čebelarski dom sega žc od leto 1020. ter se jc. mogla uresničili šele sedaj, ko jc moglo Čebelarsko društvo lani junija meseca pod ugodnimi pogoji kupili In dom. Predsednik Čebelarskega društva prof. Verbič jc danes na skupino okoli 100 čebelarjev iz vse Slovenije imel primeren nagovor, v katerem jc očrlal zgodovino čebelarstva in pa sodobna čcbclajpkka strcmljcnia. Omenjal jc vse sodelavce pri čebelarskem gibanju, predvsem pa darovalce. Nato jc blagoslovil Čebelarski dom župnik g. Pelernel, ki jc podpredsednik Čebelarskega društva. Pri slavju so zaslopuli bansko upravo g. losip Okorn, mestno občino vet. nad-svetnik g. Riegler, ki jc zastopal ludi mcslncga župana, občinski svel in njegov kmetijski odsek pa obč. svelnik g. Florjančič. Popoldne ob 1 ic bil v dvorani OlJZI) občni zbor čebelarskega društva, ki se ga jc prav lako udeležilo okoli 100 oseb. Zastopanih je bilo 74 podružnic. Zborovanje jc vodil predsednik prof. Verbič, poslovno poročilo pa je podal tajnik g. Mirko Dermelj, učitelj v gluhoncmnici. Iz njegovega poročila posnemamo, da ima društvo 136 podružnic in 3174 članov. Društvo izdaja svoj lasten lisi, ki jc lelos dobil celo znanstveno prilogo. Tajnik jc poudarjal, da se mora nadaljevati delo za financiranje doma, zlasti pa zbiranje kamnov. Blaganiško poročilo jc podal g. Ivo Verbič (blagajnik Higijenskega zavoda). Sledilo je poročilo o delovanju »čcbclarne«, ki ga ie podal g. Arko. »Čebelama«, lo jc trgovina društva, prav lepo uspeva. Pri nadomestnih volitvah so bili ponovno izvoljeni vsi z žrebom izpadli odborniki, tako da jc odbor oslal v celoti isti kakor v preteklem društvenem letu. Mir vesti je večen božič, poln veselja, jioln otroške sreče in poln sve-tonočnih sanj. — Benja min Franklin. Staroslavni grad Zrin-skih v Cakovcu je kupil neki obrtnik in ga bo preuredil v zavod za stare in onemogle obrtnike. Kaj je milijarda. Ena milijarda v zlatu tehta 322.580 kg. Da se to zlato prevozi z železnico, je potrebnih 33 vagonov po 10.000 kg Ena mili-jarda v srebru tehta 5 milijonov kg. Za prevoz milijarde srebra, bi bilo potrebnih 500 vagonov. Ricinovo olje. jc bilo pri starih Egipčanih zelo uvaževano zdravil sredstvo in obenem priljubljena slaščica. LJUDSKA POSOJILNICA V LJUBLJANI registrovana zadr. z neomeleno zavezo nihlositevo cesto stev. 6 (v lastni palači) obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri. Nove vloge, vsak čas razpoložljive, obrestuje po 3%.