Politične vesti.
Vojni minister umrl. Ko je v petek, 29. aprila predpoldnem zapustil vojni minister Branko Jovanovič svoje stanovanje, ga je zadela srčna kap in povzročila takojšnjo smrt. Pokojni je bil vojni minister od 19. februarja 1920 dalje. Vodil je svoje vojne posle kar najuspešnejše ter si pridobil mao-go zaslug pri ustvaritvi enotne jugoslovanske vojske. Lani je spremljal prestolonaslednika na njegovi triumfalni poti po Hrvatskem in Sloveniji. Takrat se je posebno seznanil tudi z našimi slovenskimi razmerami. Nadomestuje ga začasno notranji minister Draškovic
Spopolnitev deželne vlade v Sloveniji. V slovensko deželno vlado so vstopili zastopni-niki samostojne kmetske stranke in sicer za podpredsednika ekonom Štefan D o b n i k iz Zlatoličja pri Ptuju, za poverjenika javnih del agronom A. J a m n i k in za poverjenika za kmetijstva posestnik Fr. Demšar, bivši državni poslanec.
Ustavotvorna Skupščina radi srbske velike noči ni javno delovala ta teden. Pač pa so se posvetovali v posameznih klubih o ustavi, zlasti še o predlogih opozicije. Opaža se volja, da se sprejmo primerni predlogi opozicije in ugodi v ustavi čim najširšim željam poslancev.
Naša razmejitev z Italijo. V Benetkah določuje posebna komisija mejo med našo in italijansko državo. V tej komisiji je tudi general Maister. Dovršena je razmejitev do Matulj. Tako je meja proti Sloveniji popol-nomo dogotovljena. Sedaj pride na vrsto razmejitev Reke.
Reške razmere. Divjanje fašistov, ki je vzbruhnilo ob zadnjih volitvah, je nekoliko ponehalo. Strah jih je tudi pred Jugoslovani, ki bi lahko posegli med nje. Vendar pri volitvah izvoljeni zastopniki niso mogli sestaviti vlade na Reki sami, nego so se morali zateči v bližnji jugoslovanski Bakar. Tam so sestavili vlado, ktere predsedstvo je prevzel Zanello sam. Po sestavi vlade so se brzojavno obrnili do vlade v Beogradu, Rimu. Parizu, Londonu in Washingtonu, kakor tudi na vrhovni svet v Parizu. Zahtevajo, da vzpostavijo njena prava in priznajo njeno zakonitost na Reki.
Novi pogoji Nemčiji. Pri vrhovnem svetu se je dosegel sporazum o pogojih, po kterih naj Nemčija plačuje vojno odškodnino. Dovolil se je Nemčiji rok 12 dni, da sprejme te pogoje. Sicer bi Francozi zasedli določeni del nemškega industrijskega ozemlja.
Delitev šlezije. Del Gornje Šlezije, v kte-rem je večina prebivalstva poljska, bi se moral po medzavezniški razsodbi priklopiti Poljski. Nemci se temu upirajo in 2. maja je v vseh rudokopih v Gornji Šleziji izbruhnila stavka nemških rudarjev kot protest proti odločitvi. Poljaki so odgovorili na to s tem, da so črez noč prišli oboroženi vstaši iz Poljske iu 8. t. m. zaseli kraje, ki so njim določeni Vstajo vodi Korfantv. Na mnogih krajih je prišlo do krvavih spopadov med vstaši in Nemci, ponekod celo med vstaši in an-tantnim vojaštvom.
Knoxova resolucija. Senat Zedinjenih držav ameriških je sprejel Knoxove resolucije. Prve tri se bavijo z vzpostavitvijo miru z Nemčijo, četrta pa razveljavlja sklep kongresa, s kterim se je sklenilo vojno stanje z bivšo Avstro-Ogrsko. Tako je vojno stanje končano in morejo se začeti pogajanja z na-sledstvenimi državami glede prijateljskih razmer in trgovinskih odnošajev.
Beguncem se naznanja, do so za one, ki se hočejo vrniti v svojo domovino in ki so res< potrebni, zopet dovoljene brezplačne vožnje. Begunci naj pri svojem okrajnem glavarstvu čimprej zaprosijo za nakaznico za brezplačno vožnjo. Oni pa, ki so že prosili, dobijo nakaznice istotam v prihodnjih dneh. Begunci naj ne jemljejo ne živine ne večjih količin živil s seboj, ker je Italija prepovedala uvoz živine iz naše države in ker je izvoz živil iz naše države na splošno zabranjen. Natančnejša navodila in pojasnila dajejo okrajna glavarstva in urad za zaščito beguncev v Ljubljani.
Povratek naših fantov iz Rusije. Iz Boograda poročajo: Vojni ujetniki, zlasti iz Slovenije, ki so bili v Vladivostoku, pridejo na dveh ladjah v kratkem preko Trsta v domovino. Kar jih je še ostalo v Sibiriji, bodo prišli preko Rusije. Rdeči križ je ukrenil vse potrebno, da pridejo Čimpreje in po kar najkrajši poti v domovino.
2000 stavbinskih delavcev v   Ljubljani je
28. aprila pop. nenadoma stopilo v stavko. Zahtevajo 200-odstotno zvišanje plač.
5000 Rusov bo zaposlila naša vlada pri popravi cest v Srbiji, ki so bile vsled vojne porušene in zanemarjene.
Vojnik. Tukajšnji nemškohujskaški „Atle-tik-Sporklub" se je iz državnih interesov razpustil.
Naš regent Aleksander dobi v Beogradu nov dvor, v katerega se bo preselil s 1. sept. t. 1.
Izplačevanje državnih bonov. Finančni komite ministrov je pooblastil finančnega ministra, da sme ud 1. maja naprej   izplačati državne
bone v kronah in dinarjih. Za bone, ki so izstavljeni do 15. oktobra 1919, se bo na zahtevo izplačevalo poleg glavnice še G odstotkov za šest mesecev.
Davčne izpremembe. V finančnem mini-sterstvu je izdelan načrt zakona o nepo-srednjih davkih v Sloveniji. Po tem načrtu odpade vojni davek, osebna dohodnina ostane, eksistenčni minimum pa se zviša na 10.000 kron, kar je uspeh naših poslancev. Komisije za določitev osebnega davka se vzpostavijo, kar pomeni velik dobiček za davkoplačevalce.
Monopola na sol ne bo. V finančnem ministerstvu je bilo skenjeno, da se ne uvede državni monopol na sol in da se stari srbski monopol na sol ukine.
Mariborska eskomptna banka je otvorila v Gornji Radgoni novo ekspozituro, njena sezonska ekspozitura v Roga»ki Slatini začne 15. maja poslovati.
Ne podpirajte dezerterjev! V zadnjem času je v Sloveniji stalno več vojaških beguncev. Vsem treznim ljudem svetujemo, da pouče vse begunce, da je njih ravnanje škodljivo domovini in kvarno njim samim. Danes služijo le 18 mesecev ; naj potrpe, ker le tedaj bo mogoče doseči, da bodo služili v Sloveniji. Dokler pa dezertirajo v takem številu, bodo služili še v naprej v Macedoniji.
14.000 invalidov je glasom najnovejše statistike v naši državi (t. j. takih, ki so navezani na invalidsko podporo.) Dalje je 8000 vojnih vdov in 17.000 vojnih nepreskrbljenih sirot.
Stari drobiž iz nikla. Ker se zopet ponavljajo nesoglasja radi starega drobiža iz nikla, opozarjamo naše čitatelje na naredbo z dne 27. marca preteklega leta pod št. 7218, ki daje temu drobižu dinarsko vrednost, to je 20 vin. komad velja 20 par ali 80 vinarjev, 10 vin. komad pa 10 par ali 40 vinarjev.
14. letna suša. Letošnje leto nam je že do sedaj prineslo jako malo dežja. Znani astronom More naznanja v francoskem časopisju, da to ni prišlo nepričakovano. Po njegovem mnenju bo suša trajala 14 let. Leta 1902 je pisal, da se je takrat začela mokra perijoda, katera bi leta 1912 dosegla svoj visak. Od leta 1912 do leta 1919 bi ta perijoda polagoma pojemala in leta 1920 bi se začela suša. More podpira svoja domnevanja z gotovimi spremembami solnca, od katerih je odvisna naša zemlja. Saša, katera bi naj trajala do leta 1935 pa nikakor ne bo tolika, da bi uničila naša polja, pač pa bomo 8 težavo pričakoval' zaželj enega in potrebnega d ž;a.
Kobilice V Črni gori. Kmetijsko ministerstvo nabavilo je veliko množino nafte in drugega materijala ter delegiralo v Urno goro strokovnjaka profesorja Ranojeviča, da prične borbo proti kobilicam, ki tamkaj v ogromnih množinah pustošilo polja.
Izboljšanje državnih prihodiv. V mesecu marcu se je v našem državnem gospodarstvu prvič pripetilo, da je višina državnih dohodkov dosegla izdatke istega meseca. Po državnem budžetu je bilo predvideno dohodkov od trošarine 135 milijonov din. V zadnjih 10 mesecih je bilo plačano trošarine 126 milijonov dinarjev več kakor je bilo preračunano. Kar se tiče prihodov, iz taks, navaja proračun prihodov 58 milijonov, dosedaj pa se jo že vplačalo na ta naslov 112 milijonov dinarjev. Ta suficit so prinesle takse od bioskopov, gledališč, prošenj in pritožb. Za tekoče (1921 do 1922) budžetno leto predvideva proračun prihodov od trošarine in taks 430 milijonov din. kar kaže, da pokriva direkcija posrednih davkov deseti del budžetnih izdatkov.
Cene lesnim izdelkom. Hrastova debla I. razred 1800 do 2800 K, II. razred 800 do 1200 K, fina hrastova roba 3000 do 4000 K, hrastove deske do 50 mm 3000 do 4500 K, bukovi hlodi I. razred 450 do 000 K, javorovi hlodi I. razred 1000 do 2000 K, vse za kubik, brzojavni drogi, hrast, 125 do 180 K, hrastovi pragi normalni 160 do 200 K za komad, oglje za vagon 15.000 do 17.000 K.
Kako postopajo Italijani s Slovenci. Kako ravnajo  Italijani s Slovenci   in Hrvati, kaže
jasno ta dogodek: 23. januarja zjutraj so prišli Karabinerji v vas Strinjano z nalogom, da se mora 9 fantov javiti takoj pri tamoš-njem poveljniku — brigadirju. Odgnali so jih s seboj, jih tam popisali ter nato odvedli v Polo. Še le tretji dan so zvedeli, zakaj so bili zaprti. Osumilo se jih je namreč, da so pisali brigadirju grozilno pismo. Vse to je bila pa le pretveza, da so jih lahko zaprli, kajti nobenemu ne pride niti na um, da bi kaj tekega storil. Tretji dan so jih odvedli v Trst v zapor. Bili so 29 dni zaprti, še le s pomočjo odvetnikov se jim je posrečilo priti zopet na prosto. Ko so zapustili jetnišnico, so enemu od teh karabinerji obljubili 600 lir, če jim naznani, kdo ima orožje v tamo-mošnji vasi. On je seveda rekel, da ne ve. Na to so zahtevali od njega, da kliče „žive-la Italija", kar pa seveda tudi ni hotel! Zato pa so ga iztirali iz Strinjana, češ da ni tja pristojen, dasiravno je bil tam rojen in živi njegov oče že 50 let v tej vasi. Nič ni pomagalo, moral je iti. Podal se je v Bar-land v vas, kjer je bil rojen njegov oče. Toda tudi tam ga niso pustili, fašisti s o mu grozili, da ga ubijejo. Ni mu pomagalo drugo, kakor da je zapustil Italijo. Res, žalostne reči moramo slišati od naših neosvoboje-nih bratov, v vedni nevarnosti so med fašisti. Zasledujejo in bičajo jih. Ni to edin slučaj, na tisoče je enakih. Pa upajmo in želimo jim, da bo tudi njim enkrat zasijalo svobodno solnce !