Leto VI., štev. 235 LJubljana, sobota 10. oktobra 1925 PoStnlna psvtailrana. Cona 2 Din ca hh«l» ob 4. I|rtr»|. — Sune mesečno Din •$•—; s« Ino-icmstvo Din 40*— neebrcsao. Oglati po tarifo. Urednifttvo 1 Dnevna redakcija: MikloSičeva cesta itev. 16/L — Telefon itev. 7*. Nočna redakcija: od 10. ure naprej ▼ Knaflovi ul, »t s/L — Telefon M. Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko UpravniStvo: Ljubljana, PreiemoM ulica it. 54. — Telefon it. 36. lnseratnl oddelek t Ljubljana, Preier-nova ulica it. 4. — Telefon St. 49« Podružnici: Maribor, Barvarska ulica it. x, — Celje, Aleksandrova cesta. Račun pri postnem ček. za vodu: Ljubljana it. >1.843 - Praha čislo 7S.U0, Wien, Nt. 105.141, Ljubljana, 9. oktobra. Pet let nas loči od one nesrečne nedelje, ko je glasovanje v pasa A odločilo politično in kulturno usodo koroških Slovencev. Obhajamo prvo petletnico plebiscita, katerega izid je postavil mejo na greben Karavank ter ostavil pod nemško peto Avstrije rojake v Rožu in Poduni. okrog Velikovca in na bregovih lepega Vrbskega jezera. Obhajati obletnico poraza, ni prijetno. Človek nima rad spominov, ki mu vračajo misli in občutke nesrečnih časov. Toda v zgodovini narodov ne gre samo za spomine, marveč vedno tudi za — bodočnost. Vsak pogled v preteklost je obenem pogled v bodočnost; kdor se zamisli v dogodke pretekle dobe, si bo iz nje nehote ir. nevede vzel tudi pouka in navodila za bodoče dni. Sai zgodovina je učiteljica človeštva. Nauk, pridobljen iz proučavanja preteklosti, je tem dragocenejši, kar daje pogum. Ko danes kritično motrimo vzroke, ki so zakrivili naš poraz v plebiscitu, nas zares ne prevzema čut sramu. Samo topost prevlada v nas. Zakaj nikakor se ne more plebiscit imenovati pravičen instrument, ki nai bi premeril, koliko imajo do koroške zemlje pravice Nemci in koliko io imamo mi Slovenci. Plebiscit je bil samo čisto navadna konstatacija. koliko ie dotlej nad našimi koroškimi rojaki učinkovala stoin-stoletna germanizaciia, katere sredstva so bile vse institucije avstrijske državne oblasti. Narodnost ni stvar individualne intelektualne odločitve, marveč je produkt preteklosti, produkt vzgoje, mi-ijeja, tradicije. To je znanstveno ueo-tovljeno dejstvo, ne morda proizvod naše teorije ad hoc, marveč objektivno dognana teza svetovne znanosti. In kakor hitro priznamo to dejstvo, postane evidentno, da ima vsak narod od narave dano pravico, da se sam vzgaja, si ustvarja svoj milje, svojo kulturo, svojo tradicijo: to pravo more vzeti narodu samo nasilie. In nam Slovencem je nasilje vzelo to osnovno prirodno pravo. Avstrija je vzgajala naš rod v nemškem pravcu. v nemškem duhu. Ta protinatnrni. pro-tinarodni razvoj se je vršil tekom stoletij: ko smo mi komaj pričeli s svojimi skromnimi silami borbo z nasiljem, je prišla odločba: naši koroški rojaki naj odločijo v plebiscitu med Nemci in Slovenci, med Avstrijo in Jugoslavijo. Narod, ki mu je bilo uzurpirano pravo svobodne naciionslne eksistence in na-ciionalne vzgoje, ne more imeti snosob-nosti. da se na plebiscitarni način izjavi o svoji narodnosti. Da ie plebiscit v vseh primerih, ki so slični koroškemu, protipriroden in zato krivičen instrument, nam potrjujejo izidi. Nemci v Alzaciji so se z vso trdo-vratnostjo izjavljali zoper Nemčijo in za Francijo, ker niso imeli za seboj samostojnega nacijonalnega življenja. Poljaki v Prusiji so glasovali zoper Poljsko in za Nemce, ker jih je stoletja vzgajala nemška Prusiia. In Nemci v Šopronju so se z večino odločili za Madžarsko in proti nemški Avstriji, ker jih je madžarska vzgoja naučila zaničevati lastno nemško narodnost in spoštovati vzgojitelja tujerodnega Madžara. Nismo tedaj samo mi Slovenci tako •suženjske« nature, da glasujemo zooer lastni rod. marveč so tudi deli večjih in največjih narodov podlegli prav na isti način zakonitosti protinarodne vzgoje. Na uspeh v koroškem plebiscitu Nemci zares ne morejo biti ponosni. Manjšo zaslugo ima današnja nemška generacija. ki slavi svojo zmago, na onih tisočih glasov, ki jih ie bilo oddanih za Avstrijo, nego jih imamo mi na glasovih. oddanih za Jueoslaviio 00 tolikih sto letih nemškega avstrijsega gospostva in v tako skrajno neugodnih svojstvih povojne dobe in težavah mlade neurejene države. Nemški glasovi so uspeh dela stoletij, naši so plod dela skoroda samo naše generacije. Zato mi principiielno izida plebiscita nikoli ne bomo priznali. Mi smo mlada država, pred nami ie bodočnost, v katero gledamo s pogumnimi, bodrimi očmi mladosti. Tudi Rim ni zrasel v enem dnevu in Jugoslavija ni mogla takoj v svojem prvem živl.ienskem pojavu izvršiti popolnega narodnega ujedinienja. Peče nas usoda rojakov onstran Karavank. gnev nam stiska srce. ko mislimo na jade zasužnienih sonarodnikov onstran Karavank, v Rožu in v Podjuni ob Vrbskem jezeru in po valovitih ravnicah okrog Celovca in Velikovca. ali poguma in zaupanja v bodočnost nam te turobne misli ne jemljejo. V današnjih in jutrišnjih manifestacijah se bo vsa Slovenija, vsa Jugoslavija zedinila v eni želji, v eni volji: Koroških Slovencev ne pustimo nemškemu morju. Naš zastopnik pri plebiscitni komisiii je 00 nesrečnem izidu glasovanja Izjavil, da kraljevina Srbov. Hrvatov in Slovencev ne bo pozabila na one tisoče glasov, ki so bili na Koroškem oddani zanio. Ta izjava našega predstavnika prehaja v tisoče in milijone Jugoslove-nov in ostaia naša trajna last. naša zaobljuba, OkolHosti se spreminjajo, po- Dve nemogoči Radičevi zahtevi Radikali odločno odklanjajo Radičevo kandidaturo na podpred-sedništvo vlade. — Minister Ninčič odbil zahtevo po ustanovitvi še enega izseijeniškega urada. — Pašič še ne prihaja, Radič odhaja. Beograd, 9. oktobra, p. Politični krogi danes živahno razpravljajo o včerajšnjih Radičevih izjavah, ki položaja nikakor niso razbistrile. temveč so le pokazale nove težkoče. Celo «Vreme». ki je nekak oficijelni organ sporazuma RR. kritizira, da ie Radič predstavil kot gotovo stvar, o čemer se šele razpravlja. «Vreme» pravi, da bi radikali sicer radi videli Radiča v vladi, vendar stvar ni tako enostavna, kakor si jo Radič predstavlja. Radič ni poslanec in vstop ne-parlamentarca v parlamentarni kabinet bi bi! slab vzgled, ki ga radikali ne želijo. Da bi Radič postal podpredsednik vlade, za to pa bi bilo treba posebnega zakona. 2e ta izvajanja radičofilskega lista dokazujejo težavnost situacije. V resnici je stvar še boli zapletena. Le majhen de! radikalov je za to. da bi vstopil Radič v kabinet, njegova kandidatura za podpredsednika vlade pa se z vso odločnostjo odklanja. Če bi vstopil Radič v vlado, bi se moglo -o zgoditi le v svoj-stvu resortnega ministra ali ministra brez portfelja in v rangu najmlajšega ministra. Nemilo začudenje ie vzbudila Radiče-va zahteva po ustanovitvi posebnega izseijeniškega odseka v zunanjem ministrstvu. katerega vodstvo nai bi prevzel Radičev intimus dr. Kežman kot državni podsekretar. Predvsem že eksistira izselieniški odsek v ministrstvu socijalne politike in Radičev načrt Ima vse znake politične špekulacije. Ustvaril naj bi se urad. da bi mogel postati radičevec — državni podtajnik. Svoio «idejo» je Radič razvijal ministru Nin-čiču na konferenci, ki je trajala od IS. do 19. in h kateri ie pripeljal tudi drja. Kežmana. Dr. Ninčič je Radica opozoril, da tak odsek že obstoja v ministrstvu sociialne politike in da bi bila ustanovitev še enega odseka v zunanjem ministrstvu zapravljanje novca. Pač pa ie zunanje ministrstvo pripravljeno, iz-seljeniško akciio tudi iz svojih sredstev oodpreti Konferenca je končala popolnoma negativno rn Radič je odšel oči-vidno ozlovoljen. Kakor se zatrjuje. ne namerava Radič čakati Pašiča. temveč se že jutri vrne v Zagreb O Pašičevem povratku še vedno ni nobenega definitivnega poročila. Sigurno ie !e, da ga jutri še ne bo v Beograd. Danes se ie raznašala verzija, da pride šele tik pred otvoritvijo rednega zasedanja, torej koncem prihodnjega tedna, kar pa se v službenih krogih zavrača. Zagreb, 9. oktobra, r. Današnji «Hr-vat» poroča iz Beograda: Smatra se, da je vstop Radiča v vlado sigurna stvar, toda samo v slučaju, ako ostane sedanja koalicija RR. Toda danes boij nego preje politični krogi sumijo v nadaljevanje koalicije RR in smatrajo, da se je pojačala ona struia med radikali, ki noče te koalicije. Ta grnpa se nadeja, da bo Pašič Radičevo namero preprečil in računa z novo vladino kombinacijo ali pa z volitvami. Radi-čevci pa trdno verujejo, da je Pašič dejansko pristal na vstop Radiča v vlado. Situacija je motna in nikdo ne ve s kakšnimi načrti se vrača Pašič v Beograd. Beograd, 9. oktobra, r. Klub Davido-vičeve demokratske stranke je ime! danes dopoldne sejo, na kateri je bilo sklenjeno, da se bo vršil strankin kongres dne 29. in 30. novembra v Beogradu. Sklepi ministrskega sveta Kredit za udeležbo na svetovni razstavi v Filadeliiji. novitev tovarne za letala. Usta- Beograd, 9. oktobra, p. Danes dopoldne se je vršila seja ministrskega sveta na kateri je bilo ugotovljeno, da še ni prišlo nobeno poročilo o povratku ministrskega predsednika Pašiča. Razširjajo se celo verzije, da pride Pašič v Beo grad šele okoli 20. oktobra. Glavni del seje je bil posvečen vprašanju udeležbe naše države na veliki gospodarski razstavi v Filadelfiji, ki se bo vršila meseca junija 1926. Ministru za trgovino in industrijo je bilo za organiziranje našega paviljona odobreno 10 milijonov Din. Nato je ministrski svet razpravljal še o nekaterih nujnih poslih in vzel na zna nje poročilo finančnega ministra o naši devizni politiki ter intervenciji Narodne banke na borzah v svrho reguliranja tečaja dinarja. Vojni minister je poročal, da je na razpis v inozemstvu na temelju pooblastila ministrskega sveta in finančnega zakona za zgradbo tovarne za letala v naši državi prejel nekoliko ponudb iz Francije, Anglije in Češke. Po načrtu, ki ga je izdelal vojni minister, naj bi se osnovala družba s privatnim kapitalom, v kateri pa bi bila udeležena tudi država. Tovarna bi lahko sama izdelovala vse karoserije in ostale dele razen motorjev. Sčasoma pa naj bi se ustanovila v Kraljevu tudi tovarna motorjev. Priprava novega proračuna Ministrstva zahtevajo za 4 Beograd, 9. oktobra, p. V finančnem ministrstvu se z veliko naglico pripravlja novi proračun, ki mora biti predložen Narodni skupščini do 20. novembra. Po zahtevah raznih ministrov bi proračun znaša! za 4 milijardde več kakor prejšnji. Največ zahtevajo vojni minister, poljedelski, prosvetni in prometni minister. Vojni minister zahteva stalne kredite za gradnjo vojašnic in skladišč v krajih, kjer teh dosedaj ni bilo. Poljedelski minister je izdelal velik načrt za melioracije hi izsuševanje močvirij: za del teh melioracij zahteva kredit 600 milijonov Din. med drugimi za izsušen.ie Skadrskega jezera in Popov-skega polja v Hercegovini, s čimer bi milijarde večje kredite. se baje pridobilo za 10.000 vagonov poljedelskih proizvodov več. Finančno ministrstvo smatra, da je ta problem ogromen in da se ne more kriti iz običajnih proračunskih sredstev, temveč da bi se za to moralo iskati posoiilo v inozemstvu. V proračunu ministrstva za agrarno reformo so predvideni večji krediti za organizacijo kolonizacije. V proračunu vrhovne državne uprave je no!eg 50 milijonov za zemljoradniške kredite predvidenih 10 milijonov za zgradbo Panteona. Danes se je obdeloval tudi proračun ministrstva prosvete. V finančnem ministrstvu pritiskajo na to, da se izdatno znižajo proračunske zahteve poedinih ministrstev. -Šte- la siromašno duhovščino Beograd, 9. oktobra, p. Poslanec dr. Žeriav ie naprosil ministra ver g. Mišo Trifunoviča. da predloži finančnemu od-boru premembo naredbe o svečenlških dodatkih, v kolikor se tiče župnij izpod 200 domov. Na pravični-ureditvi te zadeve so enako interesirane vse strnn ke. Minister ie iziavil. da se ie prepriča! o težavnem stališču duhovščine vseh treh glavnih veroizpovedi, zlasti v obsežnih občinah s slabimi gmotnimi razmerami. Kot prehod bo poskuša! vso stvar premostiti s podporami iz druge budžetne partije, hoče pa predložiti tako premembo naredbe. ki bo ob objektivni ugotovitvi potrebe in posebnih Bwai .......i. .i tam ni....... —1—p litični razvoj prinese ugodne momente, celokupna situacija pokaže nenadoma prilike, ko je mogoče z najmanjšimi žrtvami izvršiti nacijonaino voljo. To priliko in ugodni moment poiskati, ie stvar bodočnosti, stvar slučaia in diplomacije: na nas pa ie. da ustvarimo prednoeoj. močno voljo: Srbi. Hrvati in Slovenci zasužnienih koroških rojakov ne bomo pozabili! razmer zlasti razsežnih župnij omogočila. da dobe dodatke tudi svečeniki v župnijah iznod 200 domov. Poslanik Bodrero bo odpoklican? Beograd, 9. oktobra, p. Italijanski posla, nik Bodrero je nocoj konferiral z ministrom za zunanje stvari dr. Ninčičem. Poslanik Bodrero odpotuje v Rim. Uradno se trdi, da ho ostal v Rimu deset dni, v diplomat^ skih krogih pa kroži verzija, da bo Bodre« ro odpoklican in da bo italijanska vlada imenovala za Beograd novega poslanika. Nadaljevanje pogajanj z Grško Beograd, 9 oktobra, p. Jutri odpotuje v Atene naš tamošnji poslanik Panta Gavri. lovič s potrebnimi instrukcijami za nada. Ijevanje pogajanj za pakt prijateljstva z Grčijo. Štrajk v banki Franco-serbe v Beogradu Beograd, 9. oktobra, p. Danes so stopili v stavko vsi uradniki banke Franco»serbe, ker je uprava banke odklonila njihovo za. htevo za zvišanje plač. Ministrstvo za so. cijalno politiko je v zadevi interveniralo. Konec občinske samouprave v Italiji Ministrski svet je sprejel predloge notranjega ministra Feder-* zonija. — Odslej bo vlada imenovala župane! — Neiašisti ne morejo biti člani občinskih zastopov. Rim, 9. oktobra, a. Na včerajšnji sei> ministrskega sveta ie bil odobren načrt zakona, ki popolnoma uničuje občinsko samoupravo, ker določa, da bo občine z manj kot 5000 prebivalcev upravljal od vlade imenovan župan (podesta), ki bo opravlja! vse posle župana in občinskih svetovalcev pod nadzorstvom političnih oblastev. Dodelien mu bo sosvet, ki ga bodo volile razne korporacije. Podesta se bo lahko imenoval tudi v občinah z nad 5000 prebivalci, ako je bil občinski svet dvakrat razpuščen. Na današnji seji ministrskega sveta se ie vsa zadeva še nekoliko poostrila. Položaj v Locarnu še vedno nejasen Nemci so pesimistični, Francozi pa optimistični. — Privatni sestanki ministrov. — Pred pogajanji za vzhodne razsodiščne pogodbe. — Francija ne bo nikdar zapustila svojih češkoslovaških in poljskih zaveznikov. — Ostra francoska kritika italijanskega poročanja. in sicer radi tega, ker se je odobril zakonski načrt, ki znatno razširja delokrog prefektov. Nadalje določa ta zakoa ski načrt vpostavitev provinciialnih Inšpektorjev. ki bodo nadzirali samoupravne korporacije. in določa, da se ne morejo voliti v občinske in samoupravne zastope osebe, ki so č!ani prevratnih organizacij in sploh takih organizacij. ki so proti sedanji politični uredbi države. Nadalje določa ta zakonski načrt zaprisego uradnikov pri provin-cijalnih in občinskih ter splošno uprav* nih telesih. Locarno, 9. okt. d. Včerajšnji sestanek med angleškim zunanjim ministrom Chatn-berlainom in nemškim zunanjim ministrom dr. Stresemannom je trajal dve uri. Namen sestanka je bi! razgovor o francoski zahte* vi giede zveze med renskim varnostnim paktom ta vzhodnimi razsodiščnimj pogodbami. Zunanja ministra sta se razgovarjala tudi o vprašanju vstopa Nemčije v Zvezo narodov. Berlin, 9. oktobra, s. O razgovoru med Chamberlainom in dr. Stresenannom do-znava posebni poročevalec lista »Berliner Tageblatt«, da se je govorilo tudi o izprazni1 vi kolinske cone. Dr. Stresemann je pov-darjal, da se ne more vrniti domov brez zagotovila, da se bo izpraznila prva renska cona. To je eden pogojev za podpis zapad* nega pakta. Anglija zavzema v tera vprašanju priiazno stališče, dočim zahteva Francija za to zagotovilo podpis pakta. Kakor poroča »Vorw5rts« Iz Locarna, ie dr. Stresemann izjavil novinarjem, da je bila včerajšnja seja zelo burna. Pri diskusiji o členu 16 se je pokazalo, da se 00 noglo priti do sporazuma. Se v sredo je obstojalo upanje, da se bo .T.ogel člen 16 izpremenltl v smislu nemških zahtev, včeraj pa se ie pojavila enotna fronta zaveznikov, ki so zavzeli napram nemškim zahtevam odklonilno stališče. Razburjenje je bilo seveda zelo veliko. Sedaj se trudijo, da se doseže sprejemljiva rešitev. Do tedaj se bo vzhod* no vprašanje odgodilo. Locarno, 9. oktobra d. Kakor se zatrjuje, sta se na včerajšnjem sestanku dr. Beneš In poljski delegat Moravski posvetovala o pogajanjih z nemško delegacijo radi vzhodnih pogodb. Ta pogajanja se bodo pričela najbrže v soboto. Dr. Beneš ie izjavil, da je pripravljen podpisati vse, kar bi služilo evropskemu miru. Skoraj gotovo se bodo vršila pogajanja separatno med češkoslovaško ter poljsko in nemško delegacijo. MIlan, 9. oktobra, a. »Corriere della Sera« poroča iz Locarna: Po prihodu poljskega zu nanjega ministra Skrzynskega, ki je včeraj dospe! v Locarno, bi se dalo sklepati, da bo konferenca načela v kratkem najvažnejše vprašanje, namreč vprašanje nemško-češko-slovaške-poljske arbitraže. Ver.etno ie. da so v svojih včerajšnjih razgovorih razpravljali o tem vprašanju na eni strani Cham-berlata fci dr. Stresemann, na drugi strani pa Vanderveide in nemški svetovalec Schu-bert. Iz obeh teh razgovorov izhaia, da skušata Anglija in Belgija igrati vlogo posredovalca med obema glavnima pogodbenikoma. Locarno, 9. oktobra a. Danes se ni vršila nobena seja. Jutri bosta dve seji, in sicer ena dopoldne, druga popoldne. Ministri bodo poleg tega imeli več zasebnih razgovorov. Včeraj se je našla rešitev za vprašanje ga ranciie, ki jo mora dati Francija Poliski in Češkoslovaški. Po tej rešitvi ne bo Zveza narodov nadomestila Francije v tej garanciji. Francija pa se z druge strani obveže, da ne bo uporabljala svoje pravice, oa bi s svojimi četam" korakala skozi nemško ozemije. Ta načrt se Izroči juristom, da ca koačno redigirajo. Na včerajšnji seji je dr. Stresemann Izjavil, da razorožitev Nemčije ne nore ščititi napadenih držav proti napadu, ki bi pomenil kršenje pakta in je dostavil, ca bi se do* segla enakopravnost le tedaj. Č2 bi se poleg razorožitve Nemčije dosegla tudi splošna razorožitev. Brland je povdarjal, da se mora z ozirom na pakt ravnati z vsemi narodi enako. Ko bo Nemčija postala članica Zveze narodov, bo mogla obrazložiti v tel korporactjl sami vse svoje želje. Vstop Nemčije v Zvezo narodov bo trden temelj za evropski sporazum Renski pakt bo prva etapa na potu sprave narodov, ki mora dovesti do splošne razorožitve. Chamberlan, Scialoia hi Vanderveide so podpirali Briandova izvajanja v pogledu cb llgatoričnega izpolnjevanja pogojev, kj Hh določa pakt Zveze narodov za. sprejem narodov v Zvezo. Praga, 9. oktobra, d. češkoslovaški ti- skovni urad poroča iz Locarna, Ja je po včerajšnji seji izjavil vodja političnega urada v francoskem zunanjem ministrstvu Ber thelot, da se bodo najbrže že v pondeljek pričela pogajanja za arbitražne pogodbe med Češkoslovaško, Poljsko in Nemčijo. Teh pogajanj se bodo udeležili tudi češkoslovaški in poljski zastopniki Po Berthelo-tovi izjavi se bo kcnčala konferenca že v sredo ali četrtek. Pariz, 9. oktobra, d. Glavni urednik »Marina« Laoerwain je imel razgovor z Brian-dom, ki mu izjavil dobesedno: Pripravljen; smo, proučiti vse osnutke tek stov in vse formule, nikdar pa ne bomo za-pustFa glavnega načela, t. j. zvestobe do naših poljskih ra češkoslovaških zaveznikov. Nemcem je sedaj natančno znar.o. kako daleč gredo meje naših privolitev. Da so Nemci še vedno v Locarnu, to je gotov si.nptom. Ako bi se konferenca končala neuspešno, b? ne imelo nobenih posledic za Francijo. Mi bj svečano utrdil; stvoje pogodbe z vzhodnimi zavezniki, pozneje pa bi pričeli pogajanja z namenom, da se tudi Anglija priključi deiinitšvrnm konvencijam starega tipa. Neuspeh konference bi biia pač resna zadeva za Evropo. časopisje ostro kritizira tendencijozao pa ročanje italijanskih listov o loc:,rnskj koaie-renci. »Journal des Džbats« piše, da so italijanski novinarji v Mussoiiniijv; službi In da so zanesli v Locarno fašisrovske običaje in metode. To naj bo svarilo za slučaj, ako se bo kdaj pozneje vršila kaka konferenca y Italiji. »Libertč« poroča, da bo tajnik nemškega tiskovnega urada v Locarnu vedno na razpolago italijanskim novinarjem. Tako se je zgodilo, da so nemški novinarji sprejeH svoie italijanske tovariše T»noči v tiskovnem uradu, kmalu potem pa so bili italijanski novinarji s tekstom renskega pakta pri telefonih. Demamtirar.ie italijanskih listov češ da niso zakrivili indiskretnosti, se sanira v političnih krogih za zelo nivno. »Journal« poroča Iz Locarna i Optimistični vtis glede uspeha konference postaja vedno večji. Ako se ne bodo pojavile nepredvkle* ne težkoče, je skoraj gotovo, da se bo na konferenci skleni! dogovor. Poročevalec »Matana« v Locarnu poroča svojemu listu, da se je konferenca svojemu cfliu zelo približala. Zavezniki in Nemčija se trudijo najti formulo, ki bi bila nekak .hmktim med pripu-stom Nemčije v Zvezo narodov in arbitražnimi pogodbami. Isti poročevalec govori o možnosti da bi konferenca parafirala le ne dogovor iz da bi se sklicalo posebno zasedanje Zveze narodov, na katerem bi se uredilo vprašanje člena 16. NEVIHTA V LOCARNU. Berlin, 9. oktobra, s. Listi poročajo iz Locarna: Sinoči je divjala nad Locarnom strašna nevihta. Strela je udarila v hotel Espla-nade, kjer stanuje nemška delegacija. Po» škodovana Je bila le električna naprava hotela, da so morali nemški delegati večerjali pri luči sveč. Tudi električne naprave v me" stu so bile poškodovane. V mestu Je vladal* tema. Deloma so bile uničene tudi telefon«, ske rveze. , " Novi kardinali Rim, 9. oktobra, a. »Giornale d' I ta-lia» poroča, da bo proti koncu svetega leta papež v konzistoriju imenoval dva nova kardinala, in sicer sedanjega nuncija v Parizu msgr. Cerettija in pa dosedanjega nuncija v Berlinu Pacellija. Novi nuncij za Pariz je že določen, toda njegovo imenovanje še ni razglašeno, ker hoče Vatikan prej slišati mnenj« francoske vlade. Smrt ustvaritelja nemške republikanske ustave Berlin, 9. oktobra, s. Bivši državni minh ster Preuss, ki je izdelal nemiko republv !• nsko državno ustavo, je danes popoldne umrL Zadela ga je kap. BQ je star 65 let, včeraj se je udeležil seje odbora v pv skem deželnem zboru. -> Zloraba »Kmetijske družbe" Gospod Ivo Sancin kot predsednik •Kmetijske družbe® je odgovoril na moj članek z izjavo, v kateri najprej poroča, da sta podružnici v Krškem in Les-kovcu izposlovali, da je Družba aranžirala in podprla razstavo goveje živine dne 15. avgusta, razstavo 8. septembra na Bledu pa da so priredile »združene kmetijske podružnice z Bleda« brez znanja Kmetijske družbe. Dalje brani, navajajoč stvarne podatke, strokovno delo Družbe ter končno Izjavlja, da se glede depolitlziranja Kmetijske družbe strinja z menoj in da bo vesel, če se bo izvedla. On da razmišlja o tem, a ne pride do konkretnega, kako naj prisili razne politične stranke, da to izvedejo. Kar se tiče strokovnega dela Kmetijske družbe ne morem umakniti očitka, da ni več na poprejšnji višini. V tem oziru bo še prilike, razpravljati drugod. Glede političnih priredb, ki so se roko v roki z razstavami vršile v Krškem 15. avgusta, na Bledu pa 8. septembra, ne morem priznati g. Sandnu, da je Kmetijsko družbo opravičil. Politična priredba na Bledu se vrši dne 8. septembra že več let in bo težko trditi, da Družba za letošnjo ni znala. Kakšno telo v okviru in po pravilih Kmetiiske družbe so »Združene kmetijske podruž niče z Bleda*, mi ni znano, vsekakor ce lo za hrbtom Družbe delajo politične skoke. Dolžnost predsedstva bi bila. da to prepreči. G. Sancin naj nikomur ne prisoja, da je tako naiven, da ne bi vedel, kar ve vsa dežela: da se razstava priredi 8. septembra le zato, da se z njo privabi ljudstvo na političen sbod. Vsi vedo to, samo ne g. predsednik one Družbe, koje podružmce to delajo. Nič drugače ni s Krškim Tn sam nogled v »Kmetski list® in v način aranžmana zlasti z železniško pogodnost.io dokazuje, da so se podrtr/nice in centrala dale zlorabiti od HSS, ki je priredila političen shod. Pa nista samo te dve dejstvi, celo nasftopanje in delovanje Kmetijske drnž be je zagazilo v strankarske vode. Ne more se zahtevati od nas, da to mirno gledamo. Mi moramo izvajati vse kon-sekvence v državni upravi in v društvu samem, ako se temu ne stori konec. G. Sancin si pere roke. da on političnih strank ne more prisiliti k denolitlzaciil. Ker se je zan.io izrekla tudi SLS. izele-da ta Izjava g. Sancina, kakor obtožba proti gg. HSS, ki imajo relativno večino v glavnem odboru. S tem pa odgovornost g. Sancina ni nič manjša, kajti na njem in na glavnem odboru je. da na vso moč forsirata depolitizacijo. Prvi korak v tej smeri je. počistiti z vsemi pojavi, ki morejo vzbuditi samo sumnjo političnega strankarstva. Drugi pa je, dati pobudo za razgovore strank in staviti predloge. Ponovno poudarjam, da bo v slučaju, če ostane Kmetijska družba na glasu, da je figovo pero za agitacijo HSS, njena rakova pot za-vršena prav naglo s ponolnim propadom. Razume se. da SDS to najmanj želi v času, ko bi bila baš v strokovni kmetijski organizaciji potrebna skupna fronta, da rešimo našega kmetovalca v njegovi dan na dan rastoči krizi. Dr. Žerjav. Francoska vlada in socijalisti (Pred kongresom radikalne stranke.) Pariz. 7. oktobra. Med Painlevčjevo vlado in francoskimi socijalisti vladaio danes razmere, ki zahtevajo nuinega razčiščenia. To nalogo bo imel kongres glavne vladne stranke. »socijalističnih radikalov*, ki začne zbonovati 15. t. m Kot znano, je pri lanskih parlamentarnih volitvah v maju zmagala koalicija radikalcev s francoskimi socijalisti. včlanjenimi v delavski internacijonali. nad Millerand - Poincarč.ievim »nacijo nalnim blokom*. V imenu zmagovitega •levičarskega kartela* je prevzel vlado lyonski župan Herriot. Ministrovali so socijalistični radikalci in obe ostali zavezniški »meščanski* stranki: republikanski socijalisti in Loucheurjevi radikali levice, vlado pa so podpirali s svojimi 100 poslanci oficijelni internacionalni socijalisti. Nekaj časa je vladal najlepši sporazum med meščanskimi in delavskimi zi-vezniki. Sprejetje Davesnvega načrta, pristanek na izpraznitev Porur.ia in krona vsega — ženevski protokol je bil plod tega sodelovanja. Toda s padcem Mac Donalda v Angliii in s smrtjo ženevskega protokola je nastopil konec lepih dni. Končno je padel tudi Herriot radi zagrešene finančne politike. Njegov naslednik »republikanski socijalist* Painlevč se je orijentiral bolj na desno, s čimer si je pridobil sicer ne dogovorjeno, vendar dejansko podnoro bivšega nacijonalnega bhka. zapravil pa je simpatije internaci.ionalnih socijali-stov. Slednji so to dali čutiti v maroškem vprašanju ln v odporu proti Cail-lauxovi finančni politiki, ki ni hotel spre jeti socijalistične zahteve po premoženjski oddaji Socijalisti so torej zapustili »levičarski kartel* in se podali v opozicijo. Navzlic temu pa vlad3 Painlevč še na dalje v duhu tega kartela brez sociiali-stov in s pomočio glavnega nasprotnika kartela — bivšega nacijo.ialnega bloka. Sploh ie Painlevč napram socijalistom še vedno iako ljubezniv. Enega socijali-stičnega voditelja. Aleksandra Varenna ie imenoval za guvernerja Indo - Kine. Stranka ie zato Varenna izključila. To oa ni uplašilo nadalinih sociialističnih voditeljev, da ne bi sprejemali vladnih poklonov: tako sta bila poslanec Paul-Boncour in glavni tainik Splošne zveze dela Joutraux imenovana za francoska delegata pri Zvezi narodov. Socijalist Boncour. član opoz:cijske stranke, ie celo držal v imenu francoske vlade najvažnejši govor v plenumu Zveze in je oarkrat predsedoval Svetu Zveze narodov. Seveda so vsi omenjeni socijalisti ostali zvesti levičarskemu kartelu v nasprotju z ogromno večino stranke. Ofi-cijelno sociiallstično vodstvo pod poveljstvom Leona Bh:ma in Pau!a Faura pa odklanja Painlevejevo vlado. Te dni ie to vodstvo izdalo manifest delavcem Francije, v katerem zahteva mir v Maroku in Siriii. davek na kapital ln obsežne sociialne reforme. Iz manifesta odseva zahteva, da se Painlevč umakne vladi, ki bi se vrnila na levo in bi de-iansko izvaiala sociialistični program, čeprav le - ti odklaniaio udeležbo v vladi Radikalno - soci.ialistična stranka danes ni enotna v svoiem stališču napram socijalistom Le de' stranke sledi zmernemu Caillauxu. Herriot, Chantemps in drugi pa še vedno sanjajo o starem kartelu in iziavlia.io: »Zvestoba kartelu. kartel še enkrat, kartel vedno!* Bližnji kongres stranke bo imel odločati med obema struiama. Ce zmaga desnica, se razdor s socijalisti še poveča. V tem slučaju se utegne vlada razširiti na desrm z vstopom osta!:h meščanskih strank. Če prodre levica, bi Pa;.ilevč PfH"' h! <;» nc ie doma. am^'. (udi v z-manji po'itiki. Mrtvi ženevski protokol bi skušali kot Lazana poklicati iz groba. Abd el Krim bi imel več izgleda na ugodna pogaia-nia. V vsakem slučau) pričakujejo sociia-listi zase koristi. Nai zmaga ta ali ona politika, vse to poide v škodo notrane enotnosti in sloge radikalcev. Socijalisti upajo celo v razcep svojih bivš;h zaveznikov. od katerih bi se en del pridruži! njim Pred očmi iim lebdi krasna perspektiva, ki jim jo ie narisal neki delegat na zadniem kongresu v Grenob-lu: vidijo sociialističnega volka, ki je vdrl v radikalno - sociialistično stajo .. ' mnenja, bi vstvarila Izredno nevaren pretedenčni slučaj. Končno, je predsednik Coolidge govoril o vprašanju, kako bi se moglo Ameriki zagotoviti prvo mesto med na'0-di ter je rekel, da je to mogoče le tako. da se razširi In utrdi naci.ionalni fanatizem in egoizem. Sovraštvo, zavist in • sumničenje n« bodo nikdar dosegli za-! želienega smo'ra. „Koroški dan" v Ljubljani V ne-Vjo ob 11. uri doooldne JAVNO ZBOROVANJE ored univerzo. Po zborovanju obhod. ksu ee-sca^- a" sssbbbhi Politika angleških konservativcev V četrtek 8. t. m. se je otvoril v Brig-thonu strankin zbor angleških konservativcev. katerega se ie udeležilo okrog 20' 1 delegatov in več članov vlade. \ .. Uor ie sprejel več resolucij, iz katerih je razvidna politična orijentaci'a konservativne stranke Prva resolucija naglaša. da smatra strankin zbor sedanjo depresijo angleške industrije za zelo nevarno. Z ozirom na malenkostne izglede angleškega izvoza, kar ie posledica neugodnega stanja inozemskih valut in neprimernih tarifov, je treba storiti vse, da se zaščiti angleška industrija pred umazano konkurenco. Nadalje opozarja resolucija na hitro povečanje angleškega uvoza napram izvozu. Uvoz 1. 1923. je znašal 122 milijonov funtov, takoj prihodnje leto pa ie dosegel vsoto 246 milijonov funtov. Ako bi šlo to tako naprej, bi bil angleški uvoz ob koncu tekočega finančnega leta za 460 milijonov funtov večji kakor pa izvoz. Resolucija se pritožuje tudi nad veliko vsoto državnih podpor za breznoselne. Sedai ie na Angleškem 1.300.000 brezposelnih. Ako bi se blago, ki ga Angliia uvaža, izdelovalo doma. bi se moglo zaposliti miliion brezposelnih, in sicer proti tedenski mezdi treh funtov. Druga resoluciia zahteva izvedbo britanske valutne politike z ozirom na britansko industrijo. V tretji resoluciji se poziva vlada, naj kar na.ihitre'e izvede reformo gornje zbornice Predlagatelj te resolucije je izjavil, da bj bil zadovoljen, ako bi ta reforma izključila vse nesposobneže vsai iz gornje zbornice in ako bi prišli na njihova mesta zastopniki dominijo-nov. Posebna resoluciia vsebuje pritožbe radi povečanega oboroževanja in držav tiih izdatkov. Resoluciia poziva vlado, naj prične s štedeniem Vse resolucije so bile sprejete soglasno. Pozno ponoči ie imel ministrski predsednik Bald\vin govor o zunanjepolitičnih vprašaniih. Značilne izjave ameriškega predsednika Predsednik Zedinjenih držav Coolidge ie ime! 6. t. m. v Omahi nagovor na ameriško legiio. V svojem nagovoru ie izjavil med drugim: Zedinjene države so s svojo intervencijo v svetovni voini obvarovale kulturo pred velikanskim nazadova-niem. Politika, ki io vodi. odgovaria vo-iaški prlnravi. toda noben narod še ni imel voiske. ki bi bila tako močna, da bi io mogel v mirnih časih ščititi pred napadi ali da bi ji mogel zagotoviti zmago v vojni. V nadalinih izvajanjih se je zavzemal za medseboino oorodbo glede razorožitve ter ie prorokoval nov svetovni konflikt, ako ne izrine sovraštvo med plemeni, ki ga mora nadomestiti plemenska strpnost. Izrazil je nado. da se bo ameriški narod postavil na čelo tega gibania in da bo storil vse za zmago duha snlošneea pomlrienia. predvsem v Ameriki. Voiaška oblast se mora podrediti civilni oblasti. Vsaka organizacija pripadnikov vojske ln mornarice, ki bi hotela vplivati v smeri, da mora vla da odnehati pred pritiskom iavnega Politične beležke + Pr'b;čevi<5 o Radlčevlh grožnjah. Včera šnia »Politika* obiavlia članek gosp. Svetozaria Pribičev:ča z naslovom »Povodom Radičevih iz;av*. Pribi-čevič predvsem demantira. da bi kdo' zatrieval da so samo prečanski Srbi državotvorni. Nnrla'ie pravi člankar. da ie Pad:č noVazal popolno nepozname ustavnega prava in parlamentarni obi-ča'ev. ker pravi, da ie konznltovanie naroda o važn'li državni vnrašoniih neustavno Oosp Prib:čevič zakliučuie svoi članek s slcd"čo iz:avo: »Moia reza ie bila sledeča- Na volitvah dne 8. Te-bruaria niso zmag-ili raci;kali. temveč Narodni blok. Narod je na volitvah določil tndi večino, ki nai vlada ter n>o!i-tiko. ki nai io vodi Rod:ka'ckl volilci svoiim poslancem dne 8. febrraria 1925 niso dali pooblastila za politiko sporazuma z Paiičem. V dobri polovici države so zmagale liste Narodnega bl-ka. a ne radikale Predno so razcepili Narodni blok in sklenili sporazum z radičevci. bi morali radikali konzultirati svoie volilce. Tako konzultiranie volivcev nikakor ni proti ustavi in tudi ni neoarlamentarno. temveč bi pomenilo to samo sr*oštovanie suverene volie na roda. o kateri radičevci toliko govore, na katero na se požvižgata, kadar ne govori v prilog niihove kabinetne in zakulisna politike.* 4- Črna nehvaležnost. Četrtstoletia je cvet svoiih moških sil posvetil stranki in katoliški stvari. Iz skromnih začetkov ie dvigni! SLS do relativne vsemogočnosti v kranjski deželi. Dokler je bil dobro sredstvo v dosego gotovih namenov, so ga obsipali s cvetjem ter mu klicali »Hosana«. Pastirski list je duhovščini zaukazal. da nai za srečen izid njegovih volitev izpostavljajo po vseh cerkvah sv. Rešnje telo. Sedaj je zatisnil oči. ne kot brezverec, marveč kot veren katoličan in korekten državljan Črna nehvaležnost in brezmejna brezsrčnost njegovih nekdanjih političnih tovarišev in sobojevnikov pa je segla čez njegovo življenje in v niegov gnob. Jugoslovenska tiskarna, ki bi brez njega ne bi!a to. kar je. brez žalnega znaka. »Slovenec*, čegar sotrudnik In glavni pospeševatelj je bil. ie šele včeraj začutil nekoliko sramu, da ie svojemu 251etnemu prvoboritelju posvetil skromen uvodnik. V škofiji, kier so bila vrata vedno na stežai odprta, si ostala danes trdno zaprta. Dr. Korošec, učenec dr. Šusteršiča. ni smatral za potrebno, da se udeleži njegovega žalnega sprevoda. Doma so ostali vsi oni. ki so po njegovih zaslugah in po njegovih prizadevanjih plezali navzgor, le osebni prijatelji ter njegovi nekdanji politični nasprotniki. ki se zavedaio, kaj ie človek in kaj je smrt. so ga spremili na zadnji poti. Kje ie vzrok tega prezira in te demonstrativno izkazane črne nehvalež-nosti napram možu. kateremu ima SLS zahvaliti skorai vse in brez katerega gre niena politika vedno bolj navzdol? Peli so mu hosana takrat, ko je dela! avstrofilsko. separatistično politiko, ko pa se je spreobrnil v iskrenega pristaša narodnega edinstva in obsodil politiko sovraštva, so mu postali sovražniki še — pre' rešte vedo povedati, da je romunska policija v severni Besarabiji odkrila nameravan atentat na rumunsko kraljevsko dvojico Atentat so pripravili baje že aretirani bolj« ševiki Atentat naj bi sc izvršil ali ob priliki bližnjega obiska kraljevske dvojce v Jas« syju ali pa po povratku v Bukarešto. Aten« tat naj bi bil znamenje splošne komuni« stične revolucije, za katero so nabrali ko« raunisti velike množine orož''a, peklenskih strojev, municije in ročnih granat. Policija je aretirnla dva ruska oficirja in zagotav« Ija, da obstoja sodelovanje med romunski« mi, madžarskimi in poljskimi komunisti. — Stališče češkoslovaških socijalnih de« mokratov za volitve. Za bodoče parlamen« farne volitve na Češkoslovaškem, ki se bo« do vršile 16 novembra, so nameravali Nem« ci nastopiti skupno v enotni nemški fronti Pri tem so računali tudi na socijalne demo« krate Toda nemški računi so se izjalovili. Vodstvo nemške sociialnodemokratske stranke je namreč odklonilo povabilo za skupno parlamentarno fronto z nemškimi meščanskimi strankami. Nemški socijalni demokrati na Češkoslovaškem hočejo tudi v bodoče voditi svoj boi za gosriodarske, socijalne, politične in kulturne zahteve iz« ključno le po socijalističnih metodah, ven« dar pa ni izključeno, da bodo v gotovih po« loža jih sodelovali z nemškimi meščanskimi strankami. — Obletnica fašistovskega zavzetja R U ma. Veliki fašistovski svet je določil po« drohnosti proslave, ki se bo vršila od 28. do 31. t. m. v spomin fašistovskega zavzet« ia Rima. V noči od 27. na 28 oktobra bo v Milanu mobilizirana milica, naslednji dan bo 20 000 miličnikov dcfiliralo pred novim poveljnikom milice, generalom Gonzago. 30 oktobra se vrši v Rimu kongres inozem« skih fašistovskih organizacij, 31. oktobra pa bo velika letalska manifestacija nad Ri» mom. — Prlključitveno vprašanje v Avstriji. Rektor dunajskega vseučilišča dr. Sperl je izdal na ves kulturni svet proglas za pri« ključitveno propagando. V proslavi pravi, da se združitev Avstrije z Nemčijo ne sme preprečiti v smislu in na temelju prava sa« moodločbe narodov. Gospodarska, kultur« na in politična rešitev Avstrije je le v zdru« žitvl z Nemčijo. — Protiiidm'skl izgredi v Rumunlji. V mestu Pentre Reamts je neznanec v tamo« šnil sinagogi razdejal par sedežev. Židje so bili radi tega zelo vznemirjeni ter so krat« komalo pretepli slučajno prisotne kristjane pred sinagogo. Zadnjo nedeljo je hotelo krščansko prebivalstvo prirediti Drotižidov« sko demonstracijo, ki pa jo je oblast pre« povedala Kliub prepovedi pa so demon« stranti demolirall precej židovskih trgovin Inozemci v naših obrtnih in industrijskih podjetjih Maribor, 8. oktobra. 2e svoječasno smo v »Jutru* poročali. da naša industrijska podjetja zaposlujejo mnogo inozemskih delavcev in to večinoma nemške narodnosti v znatno večji meri. kakor ie to v resnici potrebno in da pristojna obrtna nadzor-ništva. oziroma inšpekcije dela ne ščitijo v tem oziru v dovoljni meri naših narodnih in državnih interesov. Mnogokrat se mogoče res pripeti, da našr' mlada industrija ne razpolaga s takim kvalificiranimi delavci, da bi bila povsem zmožna konkurence z inozem stvom. toda dogaiaio se slučaji, da naša oblastva brez vsake stvarne potrebe dajejo raznim podietjem dovolila za zaposlitev takih inozemcev. ki se dajo brez škode za podietje prav lahko na domestiti z domačimi močmi. V tem oziru nam je znan slučai. da ie zaposlen v mariborskem nemškem pivovarskem velepodjetju kletar nemške narodnosti in avstrijski držnvlian. ki nima nikakr strokovne ali tehnične predizobrazbe ki samo napolnjuie v kleti sode s pivom toda pristoino obrtno nadzorništvo (in špekciia dela) mu je dalo s formalnim dovoljenjem za zaposlitev v tuzemstvj značaj kvalificiranega delavca. Kakšni motivi so bili za inšpekcijo dela pri tem merodaini. nam ie res uganka, ker je vsekakor čudno, da bi v Sloveniji še dosedai ne imeli nobenega kletaria za pivsko stroko Čudno pa ie tudi io. da inšpekcija dela ni smatrala v tem slučaju za potrebno, da bi natančneje ugotovila. kakšna dela dotični opravlja in ali je res za velepodietie nenadome stljiv. Mnenia smo vsekakor, da bi se morala inšpekciia dela kot državni urad tudi ozirati na interes naših domačih delavcev in podietiem z vso stro-gostio zakona nalagati dolžnost, naj iim ie to z ozTom na niihov nemški znača( oo volii ali ne. da zaposlujejo v prvi vrsti samo ttizermke d"lavske moči. katerih že Imamo malodane za vse stroke naše industrije v izobilju. Iz mariborske Jugoslov.-češkoslovaške Lige Maribor. 8 oktobra Včeraj ie imel odbor mariborske JČL. že 20. sejo v tekočem delovnem letu. To pot je razmotrival zlasti aktualno vprašanje zapo« slitve tujih dclavcev v Jugoslaviji. Z zsfjo« ščenjem je bilo ugotovljeno, da ho Liga po novih naredbah lažje ščitila narodno zaved« ne Čehoslovake pri nas, a ravno tako odloč« no bo nastopila proti razdiralnim tujim elementom, ki se hočejo pri nas vgnezditi pod krinko češkoslovaškega državljanstva, pa so v resnici najhujše poturice Spccijalno sc je navajal slučaj iz kemične tovarne v Hrastniku, kjer so bili nastavljeni pod g. NVestenom taki Čehoslovaki, med tem ko slovenski kemiki ne dobe službe. Z« najbližji delovni program i-- bilo skle« njeno prirediti tudi v Mariboru predavanje o češkem slikarju Hvnaisu. Zato je nanro« šen dr. Mesesnel iz Ljubljane, da pride » Maribor predavat v četrtek dne 15 t m Češkoslovaški konzulat pa je obljubil po« slati v to svrho skioptlčne slike o umetni« škem delovanju Hvnaisa Soprogi velikega prijatelja Jugoslovenov Jana Lego. ki živi sedaj v pomanjkanju v Pragi, je marilor-ska Liga sklenila poslati skromno darilo 1000 Din. kot znak hvaležnosti za veliko po« žrtvovalno delovanje njenega soproga za Jugoslovene — Naslednje predavanje Lige p« se bo vršilo šele prihodnji mesec. Za predavanje je naprošen lektor češčine na ljubljanski univerzi g. prof. dr. Burian, ki bo predaval o češki literaturi. To predava« nje bo namenjeno zlasti za inteligenco. Li« ga pa je dobila istočasno na tozadevno svo» io prošnjo tudi od konzulata ČSR. v Ljub« liani in praške Lige obvestilo, da bo skuša« lo tudi češkoslovaško ministrstvo prosvete poslati odlične kulturne delavce, ki bi pri« rejali po večjih krajih Jugoslavije cele tur« neje predavanj iz moderne češke literature. Pri tem bi se obenem razpravljalo o skup« nem delovanju naših in čeških lig Proslave 28. oktobra, češkoslovaškega narodnega praznika, ki jo priredi mariborski Češki klub, se bo Liga korporativno udeležila Vsi člani dobe tozadevno ie posebna va« bila. O priliki občnega zbora mariborske li> ge se bo vršilo v Mariboru zborovanje dele gatov vseh lig. Enako zborovanje delegatov pa se bo vršilo tudi ▼ Pragi o priliki vseso« kolskega zleta in eventuelno na Bledu, ko se bo vršil tam običajno letni sestanek jugo« slovenskih lig. Dne 16. t. m. priredi Liga češki tečaj v Mariboru, ▼ katerem se bo prvo polletje poučevala češčtna, v drugem pa bo učitelj« ca razlagala predvsem Prago in njene ' mivosti ter kraje, po katerih bodo potovali udeleženci na sokolsld zlet v Prago. Za zgodovino našega ujedinjenja Borba našega naroda za osvobojenje in ujedinjenje. ki se je končala z ustanovitvijo kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ie najslavnejša in najvažnejša doba naše zgodovine. Dolžnost po-kolenja. ki je izvršilo večja in slavnejša dela. kakor katerokoli dosedanje po-kolenje naše preteklosti, je, da zarast' potomstvu podatke o tem, kako :e Prišlo do osvobojenja in uiedinjenja in kako ie ta naša država nastala. Ti podatki so še tukaj — v naših hišah in v naših spominih. Toda neprestano se izgubljajo in propadalo in smrt vsakega udeleženca velikih dogodkov odnaša dnevno z njim za vedno v grob tudi dragocene spomine na velike in slavne dni. Naša dolžnost je. da rešimo ono. kar ie mogoče rešiti od tega dragocenega gradiva za zgodovino našega naroda od 1508. do 1918. Radi tega se je osnoval na beograiski univerzi poseben Institut, ki zbVa vse. kar se nanaša na zadnie naše voine in na dogodke od proglasitve aneksije do osvobolenja in ujedinienia. Vse. kar ie v kakršnikoli posredni ali neposredni zvezi z vojnami in dogodki od 1908. 1918., je dragoceno in važno za zgodovino. Vsak. kdor ima kakršnekoli kniige. brošure, posamezne številke časnikov in časopisov, oglase, objav«, letake, kakršnekoli beležke, pis^a d.iev nike, slike, fotografske posnetke, dopisnice s slikami itd. iz te dobe. nai to po-šlie Institutu. Razen tega nai vsakdo zabeleži in po-šlie Institutu podatke o tem. kar ie vi-lel. slišal in čutil v posamezmh momen-t'h v vojni ali v zalediu. v bitkah ali v ujetništvu, doma ali v tuiini. na morju ;n na suhem — vse spomine, razgovore doživljaje, vesti, anekdote, šale. izraz? radosti in žalosti, z eno besedo vse. kar ie doživel in preživel Nikdo nai ne misli., da ni ono. kar ima važno in da nima ono. kar vč. nomena za zgodovino kaiti vsi ostanki in spo m itn iz te dobe. bodo nekega dne važno in zanimivo gradivo za zgodovino teh slavnih dni. Vse prejete beležke in spomini bodo prepisani v Institutu, a original in en nrepis se vrneta lastniku. V Institutu se zhrano gradivo ureiui^ in sčasoma se otvori poseben muzei in se začne sistematično iz^aianie gradiva za našo zgodovino od 1908. do 1918. Uprava Instituta prosi vse da ii pomagata pri zbiraniu netankov. spominov in podatkov za našo zgodovino od '908. do 1918. in da ii Pošl'eta vse podatke in stvari, ki so v zvezi z zgodovino našega narodnega osvoboienia in uiedinippia. Za v«a potrebna po'3<-n;b se ie obrniti na: In«*'tnt za 'z^ore. Beograd. Ulica Krrlia Petra št 30 V Beogradu neepra o^-trhra 1025 Direktor Instituta: Dr. Stanoie Stanoievlč profesor na univerzi. Koroški dan v Ljubljani Danes, dne 10. oktobra ob 8. zvečer v Unionski dvorani akademija. — Koroški ve« čer f^ovor, petje, solisti in trije pevski zbori). V nedeljo ob 11. dopoldne jenmo zborot vanje pred univerzo. Po zborovanju obhod po mestu Ob 3. popoldne mladinska pred« stava v dramskem gledališču: sPravljica bodočnosti.» V soboto in nedeljo v Narodnem domu »Koroška razstava«. Vsi smatramo udelež« bo za sveto dolžnost. tKoroškl večera v unionskt dvorani Da« nes ob 8. zvečer se vrši v unionski dvorani akademija, ki nosi naslov »Koroški večer*. Pri večeru sodelujejo: pesnik Oton Župan« čič, ki je prevzel govor, operni pevec Sveto« y»r Banovec zapoje ob spremljevanju prof. Janka Ravnika par nedosežno lepih koro« ških narodnih pesmic. Glasbena Matica na« stopi pod vodstvom g. Srečka Kumarja s petimi ženskimi dvospevi ob spremljevanju orof. Ravnika in Zore Zarnikove. Dvospevi delo enega največjih čeških komponistov Josipa Suka, zloženi na narodno besedilo. V te zbore je zlito toliko čustev in melodi« >, da nimajo para v svetovni glasbeni lite« .aturi. Pevski zbor »Ljubljane* zapoje kot 4 vod v akademijo Klemenčičev zbor na le« po besedilo «Oj, poglejte ptičke na doma« '-«■ njive*, zatem pa koroško narodno: »Poj« .'em v rute, tam čez je mraz* v harmoni« zaciji Oskarja Deva. Poleg «Gor čez Izaro* »Pojdem v rute* gotovo najlepša narod« na pesem koroških Slovencev. Brezdvomno Ho »Ljubljana* zapela ta dva zbora pod vodstvom skladatelja ali Kimovca z izvrst« nim prednsšanjem in umetniškim občut« kom. Sklepne točke akademije je prevzel Zorko Prelovec z moškim in mešanim z bo« rom »Ljubljanskega Zvona*. »Zvonaši* /nani izvrstni pevci, zapojejo v moškem zboru »Je dro luštno po let* in pa najlepše in najbolj znano koroško popevko »Gor č^z žaro*. Zadnji dve točki sta Adamičev zbor na narodno besedilo »Kaj ti je mojica* in pa veličastni Premrlov «V Korotan*. Spo» red in izvajalci istega nam jamčijo za lep umetniški večer. Dolžnost vsakega zaved« nega Slovenca in Jugoslovena je, da se ude« ieži te akademije in s tem pokaže svoje so« čustvovanje s koroškimi Slovenci. Vstopni« ce so v predprodaji v Matični knjigami na Kongresnem trgu od 25 Din navzdol. Sto« jišča po 4 Din, dijaki po 2 Din. Vstopnic vseh vrst je dovolj na razpolago. Jasno zborovanje za Koroško se vriH ju« tri tr n';deljo ob 11. uri dopoldne na Kon« trgu. Po zborovanju se izroče skle« olucije velikemu županu ljubljan« ?ke oblasti. Te resolucije ponese na vlado ] Jugoslovenska Matica, spremljana od vseh z' - ^valcev. Sprevod krene Izpred univerze p» v _,,irov| in Prešernovi ulici, Aleksandro« ; v-' i ■ BIeiweisovi cesti do vladne palače in J n« to po Rimski cesti in Vegovi ulici nazaj j pred univerzo. V sprevodu naj bo vse, kar ; misli in čuti narodno v Ljubljani. Obcestnih gledalcev si prireditelji ne žele. Rediteljstvo prevzamejo člani narodnih društev. Spre« rod naj bo najveličastnejša in najdostojnej ie manifestacija za koroške Slovence! r Koroška razstava*. Ob priliki obletnice k< o; ega plebiscita je otvorjena v Ljublja« ni »Koroška razstava*, na kateri je raz« stavljeno obilo gradiva, ki se nanaša na ko« roško Slovenijo in na plebiscitno delovanje. Razstavljena je vsa slovenska in velik del uemške propagande. Razni zemljevidi in di« agrarni nam nazorno pojasnjujejo razna ljudska štetja, slovensko posest, naše ku!« turno življenje na Koroškem in drugo. Raz« stavljene so narodne noše in krajevne slike, ki kažejo čudežno lepoto koroške Sloveni« je. Na razstavi je zbrana tudi skoro vsa literatura, ki je izšla o Koroški, skratka, razstavljenih je toliko in tako zanimivih predmetov, da more vsak obiskovalec do« hiti jasno sliko o Koroški. Razstava je v Narodnem domu v Ljubljani, odprta v so« boto od 2. — 5. ure in v nedeljo od 9 do 5. ure popoldne. Vstopnine nI, pobirajo se le prostovoljni prinosi v svrho kritji stro« škov Razstavno gradivo sta zbrali Jugoslo« venska Matica in Orjuna Sv. Peter«Vodmat. Občinstvo opozarjamo, da je razstava v pritličju Narodnega doma in ne, kakor je bilo prvotno plakatirano, ▼ šentpeterski vo» jaš">I. in občinstvo naj se poljudno postavijo m uvrstijo v sprevod. Naši koroški bratje gledajo na to manifestacijo, od udeležbe vsakega posameznika je odvisno, ali jim bo v tolažbo ali novo bridkost. * ,Koroški dan" v Ljubljani Danes ob 8. zvečer v Unionski dvorani AKADEMIJA Spored izvajajo: Oton Župančič, Svctozar Banovec, Janko Ravnik, Zora Zami« kova, pevski zbori »Glasbene Matice, »Ljubljana* in »Ljubljanski Zvon«. Vstopnice v Matični knjigarni. Poziv ljubljanskim društvom organizacijam in občinstvu Jugoslovenska Matica sklicuje za nedeljo. dne 11. t. m. ob 11. dopoldne lavno manifestacijsko zborovanje na Kongresnem trgu. Dolžnost vsakega zavednega Slovenca ie. da se tega zborovanja udeleži Po zborovanju je obhod skozi VVolfovo in Prešernovo ulico, Aleksandrovo in Bleiweisovo cesto pred vladno palačo, kjer se na vladi odda na zborovanju sklenjena resolucija. Obhod gre dalie Po Rimski cesti in Vegovi ulici pred univerzo, kje^ ie razhod. Društva se zbirajo do Ji 11. ure. in sicer »Sokol* ob Zvezdi med Filharmonijo tn govorniškim odrom. »Orel«, Slomškova zveza in društva Prosvetne zveze med govorniškim odrom in nunsko cerkvito. »Orjuna« ob Vegovi ulici, akademiki pred univerzo, narodno ženstvo ob govorniškem odru. poleg niih mladina sredniih in strokov, šol. Ostala društva Pogreb dr. Ivana Šusiersica Ljubljana, 9. oktobra. Dr. Ivan Šusteršič je nastopil danes popoldne svojo zadnjo pot. Za vedno so se zaprla groba vrata za bivšim voditeljem SLS, ki ga je tragika usode na višku njegove moči pahnila v prognan-stvo, iz katere se je vrnil duševno in telesno strt. da ga sprejme ujedinjena, svobodna domovina v — svoje naročje. Kot možat človek je imel poguma dovolj, da je z energično gesto obračunal s svojo preteklostjo in skušal tudi svoje nekdanje mogočne trume usmeriti na nova pota. Doživel pa je bridko razočaranje, grenko spoznanje, da imajo mase naroda v rokah oni, katerim je bil tudi on le slepo orodje in eksperiment in katerim je posvetil vse svoje izredne sposobnosti in veliko energijo. Osamljen — kakor hrast na planem — se je zrušil. Zapuščen od onih, ki so mu nekdaj klicali hosana! in ga kovali v zvezde, je legel danes tudi k večnemu počitku. Le malo hvaležnih, ki so mu prisegli zvestobo tudi preko groba, ga je spremljalo na njegovi zadnji poti. Tem večja na je bila udeležba onih, ki so mu bili v njegovem življenju častni nasprotniki, ki pa potem, ko je usoda odločila proti dr. Susteršiču, niso odrekli bivšemu glavarju Kranjske niti stvarnih zaslug za dobrobit dežele, niti niso svojega političnega nasprotstva spremenili v osebno sovraštvo, ki še pred grobom ne preneha . . . Ob 4. popoldne so prenesli krsto z zemskimi ostanki dr. Šusteršiča v ve-stibul palače Ljubljanske posojilnice. Očetje frančiškani so oamolili molitve, pevci so zapeli »Usliši nas«. Krsto so nato prenesli v frančiškansko cerkev, kjer se je vršilo ope!o. Po izvršenih obredih se je razvil žalni sprevod, ki so ga otvorile sirote iz Marijanišča in Lichtenturna ter skupina nameščencev cestne električne železnice. Sledila sta mrtvaški voz in voz z venci, ki so mu jih poklonili razni zavodi in njegovi osebni in zvesti prijatelji. Naj omenimo med drugimi venec Komisije za upravo imovine bivše dežele Kranjske, krasen venec dr. Valentina Krisperia s trakovi v državnih barvah in napisom »Dohra Vaša dela naj Vam svetijo v večnosti*, vence Ljudske posojilnice in Prometne banke, rodbine Pollakove. dr. Pegano-ve, Galletove itd. SLS in njene organizacije in društva se niso spomnile svojega nekdanjega voditelja niti s skromnim šopkom cvetlic in nobenega od današnjih voditeljev stranke ni bilo blizu. Kljub temu je bila udeležba zelo častna in je bil Marijin trg do magistrata poln občinstva. Žalnega sprevoda so se udeležili šefi državnih uradov z dv. sv. Kremen-škom, kot zastopnikom odsotnega velikega župana ter predsednikom viš. sodišča dr. Babnikom in podpredsednikom Rogino. V žalnem spremstvu smo med drugim opazili ministra n. r. doktorja Žerjava, bivšega predsednika dež. vlade dr. Brejca, bivšega dež. glavarja dv. sv. Šukljeta, francoskega konzula de Flachea, gerente mestne občine ljubljanske dr. Puca, J. Turka in A. Liko-zarja, kanonike dr. Šiško, dr. Svetino, Lesarja, dr. Opeko, prioria nemškega viteškega reda p. Valerijana Učaka, profesorja teološke fakultete dr. Aleša in dr. Franceta Ušeničnika, dekane Koblarja iz Krania. Šinkovca iz Kamnika in Lavrenčiča, šentjakobskega žun-nika Barleta, šentpterskega župnika Petriča. župnika Pibra iz Šenčuria, štraiharja iz Borovnice, Škrbca iz Tr-Štrajharja iz Borovnice. Škrbea iz Tržiča. kaplana Komlanca, prof. Perneta iz škofovih zavodov. Snrevoda so se udeležili nadalje bivši skupščinski poslanec Stanovnik. nekdanji kranjski deželni poslanci SLS Drobnič, Mihael Dimnik in Jaklič in dr. Zaje ter precej nekdanjih starejših županov in zaupnikov SLS. Številno so bili zastonani pokojnikovi stanovski tovariši s predsednikom odvetniške zbornice dr. Maiaro-nom ter predsednikom notarske zbornice dr. Hudovernikom, mnogi uradniki bivšega dež. odbora te r številni zastopniki ljubljanskega meščanstva. Na ulicah se je bilo nabralo mnogo občinstva, mimo katerega se je tiho Naiboljši francoski igralci, ki jih poznamo iz ooseda: predvajanih velikih Gaumont-filmov igrajo glavne vloge v originalnem francoskem t<;no-romami; J U D E X Bogata vsebina ie istočasno Ijubavna, pustoiovna in kriminalna, kakiv običa'no pri ffmih pisatelja Loušs Feuillade-a. Film JUDEX je izdelan v 26 dejanjih tet se isti rrod\a neikrajšan v dwch d.liii. Vsled velike dolžine lilme se \rše dveurne predstave o'3 : 4 7. 8. V nedeljo oi> 3. S 7. 3 Da se omogoči nedeljski publiki ogled celega filma se v ne- S deljo pri prvih dveh predsusvaii predvaja prvi del, a pri drugih d"eh predsM^h dr :c> del. I EliTNi Slf?0 MATICA I (Telefon 1241 jj premika! sprevovd po Stritarjevi ulici. Poljanski cesti mimo škofove palače, Katoliške knjigarne skozi Kopitarjevo ulico mimo Katoliške tiskarne čez Jubilejni most po Sv. Petra cesti do kapelice na Martinovi cesti, kjet so pevci zapeli še »Blagor mu», nakar je krenil kondukt proti pokopališču pri Sv. Križu. Na pokopališču. V kapelici na pokopališču so zapeli pevci pokojniku v spomin zadnjikrat, nakar je bila krsta prenešena v grobnico. Ko je izzvenel zadnji Requies^ai in pace se je pokojnikov zvesti pristaš župnik Piber iz Šenčurja pri Kranju v ginijivem govoru poslovil od dragega prijatelja. Naglašal je posebno, da je pokojnik navzlic vsem svojim zmotam bil vedno iskren Slovan in zvest sin svojega rodu. ki je neutrudljivo delal za blagor in procvit svoje ožje domovine. Govornik je nato poudaril simpatične osebne črte pokojnikovega značaja ter ga slavil kot vzglednega kristjana. Pretresljivo je naslikal duševno trn-Ijenje dr. Šusteršiča v izgnanstvu in njegov iskreni duševni preokret. Pred povratkom v domovino se je dr. Šusteršič sestal z nekaterimi ožjimi somišljeniki in prijatelji v Gradcu in takrat je odkrito in možato zaključil svoje račune s preteklostjo ter se iskreno izrekel za idejo narodnega in državnega edinstva. »Doživel sem svoj hosana. na tudi svoj Veliki petek. Priznavam iskreno svoje pogreške a z enako iskrenostjo priznavam svojo veliko ujedir njeno domovino, kateri hočem služiti kot zvest sin.* Za župnikom g. Pibrom je spreerovo-ril še bivši deželni poslanec g. Drobnič iz Blok. ki se je v preprostih toda iskrenih besedah poslovil od rajnkega kot velikega prijatelja in skrbnika slovenskega kmeta. Važne ceste, vodovodi, elektrarne in druge naprave, čijih pomen in koristi čuti kmet pri vsakem koraku, tvorijo spomenike dr. Susteršiču po neštetih občinah in vaseh nekdanje kranjske dežele. Ob ihtenju žalujoče rodbine in globokem ganutiu vseh navzočih je sprejela zemlja, kar je bilo smrtnega na dr. Ivanu Šusteršiču. Slika iz bližnje preteklosti Maribora Maribor, dne 7. oktobra. Prejeli smo sledeči dopis: Šef mariborskega mestnega gradbenega urada, gradbeni nadsvetnik inženjer Adolf BSumel, je stopil dne 1. oktobra v zasluženi pokoj. Gospod nadsvetnik BSumel je splošno poznana, vsestransko priljubljena in z našim mestom in njegovimi prebivalci tesno združena osebnost, ki jo radi njegovega prijaznega in izredno ljubeznjivega značaja čisla vsak soprebivalec. Pri smotrenem tn strokovnem vodstvu svojega urada je vsestransko uporabljal svo je bogato tehnično in juridično znanje in z vsemi močmi deloval za dobrobit In procvit našega mesta. Kakor je bil strankam Jjubeznjiv in prvovrsten svetovalec in informator, tako je bil tudi svojemu osebju pravičen in blagohoten šef ter odličen predstavnik mestnega gradbenega urada. Razen vsestranskih tekočih del, ki jih je Izvršil, je uvedel g. BSumel tudi mnogo administrativnih novosti in rešil razne uprav-no-tehaične probleme. Posebej omenjamo tu le ona, za javni blagor izvršena dela in sicer: Priprave za regulacijo novega državnega mostu preko Drave, regulacijo Glavnega trga in obeh predmostij, pogajanja za odstop sosednih zasebnih zemljišč in napeljavo vodovoda, kanalizacije in razsvetljave preko novega mostu. Mnogo truda je zahtevalo tudi projektiran e elektrarne pri Felberjevem otoku, katere Izvršitev pa se je pozneje z ozirom na Falsko elektrarno opustila. V dobo njegovega službovanja spada tudi projektiranje pokopališč na Pobrežju in Teznu, razširjenje današnje Aleksandrove ceste pri Scherbaumovem dvoru, razširjenje vodovod nega omrežja, elektrifikacija vodovoda, zgradba topničarske vojašnice, raznih šolskih poslopij, desinfekci;ske naprave na Pobrežju, naprava raznih kanalov, nabava modernih cestnih Škropilnih vozov in mnogo drugega. Več za javno korist izredno važnih načrtov jn idej. ki jih je sprožil njegov živahni duh, pa je ostalo vsled gmotnih težkoč in neblagih vojnih razmer neizvršg-nih. Povodom njegove ločitve iz aktivne mestna službe, mu je priredilo uradništvo mestnega gradbenega urada slavnostni večer. Njsgov naslednik, gospod gradbeni nadsvetnik inženjer A. Cerne mu je po nagovoru, v katerem je opisal vse njegove zasluge in prednosti, izročil primeren, od navzočih po-klonjen spomin z žel:o. da vživa zasluženi pokoj v zdravju in zadovoljstvu še mnogo let. Gradbeni višji inšpektor gosp. F. Madile je poda; nato še pregled slavljenčevega obsežnega dela in truda, nagiaševaje pri tem njegove dobre lastnosti, ki so mu pridobile tako velike simpatije. Slavljenec g. gradbi*i nadsvetnik A. B3u-mei je v svojem govora odklonil vsako hvalo in priznanje z motivacijo, da gre zasluga le marljivemu in vestnemu složnemu deiu mestnega gradbenega urada. Sledile so nato prijetne ure intimne zabave, ki so le pre- Pripravlja se največji naravni film »Potovanje okrog sveta" hitro minule in ki ostanek) vsem udeležencem gotove v trajnem spominu, i (Zanimivo poročilo kaže. da znajo naši ljudje tudi zaslužne mariborske nemške občane, ki res ljubijo naše mesto in spoštujejo naš jezik, primerno ceniti in jim priznati i zasluge. Zato tudi radevol.ie priobčujemo i poslan; dopis. — Uredništvo). Silen požar v Skoplju Že včeraj smo na kratko poročali, da je izbruhnil v sredo ponoči v Skoplju požar, ki je upepelil več hiš in napravil preko tri milijone dinarjev škode. Požar je zavzel velikanske dimenzije in se je spočetka zdelo, da postane sploh celo staro Skoplje žrtev plemen. Požar je nastal ob 9. zvečer v Ša-bački ulici v starem delu mesta, v neposredni bližini klasične in stare cerkve Sv. Spasa. Najprej se je vnela neka mala hišica, podobna že bolj razvalinam. Nesreča pa je hotela, da je prešel ogenj kmalu tudi na sosednjo veliko drogerijo Luke Petroviča in poslopje trgovca Ašera Bitija. V tem trgovskem delu mesta takrat ni bilo žive duše na cesti. Šele. ko je plamen objel tudi drogerijo in so sledile strašne eksplozije bencina, špirita in drugih objektov v drogeriji. ter so ogromni ognjeni zublji švigali proti nebu in razsvetljevali celo Skoplje, je nastala splošna zmešnia-va in so se slišali obupni klici na pomoč. Čez pol ure je bila zbrana na kraju nesreče ogromna množica naroda. Med drugim so prihiteli tudi župan Sapund-žič z občinskim odborom, veliki župan Vildovič in vsa žandarmerija. Policija je le z največjo težavo vzdrževala red. Sredi ognieneea morja je spočetka izgledalo. kakor da gori celo siaro Skoplje. Ognjegasci so delali neumorno z veliko požrtvovalnostjo. Sreča ie bifa, da ni bilo vetra, sicer bi nedvomno zgorelo celo staro Skoplje. Postori v katerem se je nahajala Petrovičeva drogerija in poslopje trgovca Bitija. sta pogoreli čisto do tal, čeprav sta bili hiši iz trdega materijala. Ogenj je obje! tudi že sosodnje hiše. ki so jih pa z nad Človeškimi napori rešili propasti in "0-žar lokalizirali. Zanimivo je bilo gledati. kako so metali ljudje iz svojih stanovanj na ulico, kjer je tekla voda v potokih, prav vse. kar jim ie prišlo pod roke. Le trgovec Bitye ostal popolnoma hladnokrven. Ko je pribeža! iz hiše, je prinesel s seboj samo tri knjige. K*' so ga vprašali, kaj je z drugimi stvarni^ ie mirno odgovoril: »Kar imam v rokah, je celo moje premoženje. Vse sem rešil in ne potrebujem več!» Mož je bil namreč dobro zavarovan proti požaru in je gledal, da je rešil vsaj svoje trgovske knjige. Požar je divjal še v četrtek dopoldne in so ga popolnoma zadušili šele proti večeru. Mesto je bilo v četrtek ves dnn na nogah in v strahu, da ne izbruhne požar iznova. Človeških žrtev k sreči ni bilo. Po dosedanji cenitvi znaša škoda nad 3 milijone dinarjev In le le neznatno krita z zavarovalnino. fiitt m, Češko bhgo1 kom. Din 55, najboljše Din 65 ter vseh vrst češkega barhanta za perilo In obleke v veliki izbiri, po zelo nizkih cenah nudi 441-a-m F. in J. Goričar, Ljubljana. Sv. Petra c. 29 I. režiserski tečaj Zveze kulturnih društev v Ljubljani Zveza kulturnih društev v Ljubljani priredi v dneh od 31. oktobra do vključno 2. novembra svoj prvi trodnevni režiserski tečaj pod vodstvom priznanih strokovnjakov Narodnega gledališča v Ljubljani. Namen tečaja je, nuditi našim režiserjem - diletantoin teoretična in praktična navodila za uspešnejše delovanje na domačem odru. Dasiravno vemo. da bo marsikatero društvo na dan 1. novembra radi zaposlenja na lastnem odru težko pogrešalo svojega režiserja doma, vendar pa priporočamo vsem društvom, da svoje morebitne igre raje prelože na kak drugi dan in odpošljejo svoje člane za te dni v Ljubljano; kajti z ozirom na pričenjajočo se gledališko sezono s prireditvijo tega tečaja nismo mogli na noben način še dalje odlašati. Imenovani tečaj se bo vršil v zgoraj omenjenih dnevih v Ljubljani s sporedom, ki ga pošljemo vsem društvom v prihodnjih dneh. Program je določen in izbran po gledaliških strokovnjakih samih ter bo nudil vsem posetnikom obilo potrebnih in zanimivih stvari. Zato želimo, da se vsa društva poslužijo te ugodne prilike ter se prlglasiio k udeležb; v velikem številu. Vsako društvo naj nam najkasneje do sobote dne 24. tega meseca sporoči število članov, ki se tečaja udeleže, da vemo za iste pripravit) stanovanje ter jim preskrbeti cenejšo prehrano. Na poznejše prijave se bomo ozirali le po možnosti. Natančnejši spored celega tečaja do-pošliemo društvom takoj pričetkom naslednjega tedna. V slučaju, da bi kate- j rokoli društvo, ki se za tejai zanima, i sooreda ne preielo, naj nam to takoj j javi. Z. K. D. I Ženitbeni goljuf Sijajna veseloigra v o velikih zelo zabavnih dejanjih v glavnih vlogah Reinhold Schiin« zel, Erika Gliissner, Evi Eva, Erna Morena. Mladini neprimerno/ Kino «LJUBLJANSXI DVOR*. Telefon 730 Predstave ob nedeljah ob pol 11. dop. in ob 3, % 5., 6, H 8 in 9 uri zvečer, ob do lavnikih ob 4., H 6-, H 8. in 9. 290 novih stavb v Zagrebu Zagrebški listi priobčujeio rezultate letošnjega gradbenega gibanja v Zagrebu. Mestni stavbni urad v Zagrebu je izdal do 1. oktobra 1925. 2SK) novih gradbenih dovoljenj, 40 dovoljenj za prizidke ter 109 dovoljenj za nove adaptacije. V prošlem gradbenem ietu se je Zagreb povečal za dve štirinadstropni hiši, za 8 tronadstropnih, 10 dvonadstropnih, 46 er.onadstropnih ter 123 pritličnih hiš. Poleg tega Je bilo dozidanih več mansard. Število novih stanovanj, za katere se je pomnožilo zagrebško mesto v ravnokar zaključeni gradbeni sezoni, znaša 429. Mestna občina je sezidala 58 stanovanj z dvema sobama in postranskimi prostori, ter 40 stanovanj z eno sobo za deložirance. Od novih stanovanj se jih nahaja 34 v kleteh. 152 v prizenilju, 4 v mezzaninu, 94 v I. nadstr. 56 v II. nadstru., 29 v III. nadstr., 2 v IV. nadstropju. 27 v mansardah in 31 na podstrešjih. Prevladujejo torej stanovanja v prizemiju in I. nadstropju. Od teh stanovanj jih je 143 z eno sobo, 173 z dvema sobama, 75 z 3 sobami, 28 s 4 sobami in 6 s 6 sobaimi In postranskimi prostori. Luksusna stanovanja ostajajo torej daleč v ozadju. Relativno prevladujejo stanovanja z dvema sobama, dočim doka-kazuje naravnost veliko število stanovanj i eno sobo, da je stanovanjska beda še ved-uo pereča. V splošnem se je letos gradilo v Zagrebu rnan.i nego lani, kar je pripisati denarni krizi. Ko bo slednja premagana, nastopijo v stanovanjskem ozrru boljši časi. Iz Trbovelj t— Deljena manifestacija koroškega dne. Prvotno zasnovana manifestacija koroškega dne se je spremenila v toliko, da proslavi Sokolsko društvo obletnico nesrečnega ple« biscita danes zvečer ob 8. v Sokolskem do« mu. Na sporedu je predavanje in petje na« rodnih pesmi trboveljskega »Zvona«. K proslavi so povabljena vsa napredna društva. t— Smrtna kosa. V Lokah pri Zidanem mostu je umrl včeraj ponoči g. Leopold Cimperšek, ki je učiteljeval v Trbovljah oolnih 18 let. Njegovega pogreba, ki se bo .ršil danes popoldne, se bodo korporativno udeležili njegovi kolegi in koleginje z vseh šol v Trbovljah. t— Podetitev koncesijoninnih obrti. Kon cesijo za vzdrževanje rednega prometa z avtomobili je dobil g. Miloš Rozin, imejitel) Avto»družbe. V smislu zakona je izdajati vsako naslednjo konceslcoj v tem slučaju, če ne ustreza prva krajevnim potrebam. — Koncesijonirano obrt za inštaliranje vodo« vodov je dobil g. Franc Guček, ključavnic carski mojster ▼ Trbovljah, priznan stro« kovnjak na tem pod.-c*ju. t— Za mrtvega je progtaSen rudar Mar« tin Plaznik, rojen 1. 1893. v Sv. Lenartu, pristojen v občino Trbovlje, pogrešan od oktobra 1 1914. t— Petindvajsetletnica službovanja pri TPD. Danes praznuje 251etnico zvestega službovanja pri TPD g. Franjo Bidovec, rudniški blagajnik. Jubilantu iskreno čestk tamol Iz Primor ja • Roparski napad v Št. Petru na Krasu. Prošli pondeljek zvečer se je vračal 32letni hlapec Jakob Stavanje iz Selc pri St. Petru na Krasu. Ko je povečerjal v neki čuvajnici, jo jc mahnil k posestniku Ivanu Ciniharju na prenočišče. Medpotoma pa so ga zahrbt« no napadli štirje lopovi, ki so mu odvzeli 70 lir gotovine. Napad se je izvršil poleg hiše posestnika Geržine. * Goriški planinci ne Sobotinu. »Sloven« sko planinsko društvo* v Gorici priredi v nedeljo izlet na Sabotin. Odhod ob šestih zjutraj izpred kavarne »Adriatico* skozi Pevmo, povratek zvečer čez Kojsko in Ste« verjan. * Konec občinske avtonomije rta Primor* skem. Italijanska vlada pripravlja reformo po kateri bodo smele voliti župana samo občine z nad 5 tisoč dušami. Na ta način pridejo vse slovenske občine ob svoje do« sedanje župane. Ljudstvo bodo zastopali sa mo posredovalci, župane pa bo imenovala vlada, ki jih bo tudi plačevala kot držav« ne uradnike. • K eksplozifi motorja v Bukovici. Gori* ška sodna oblast je odredila preiskavo radi eksplozije motorja v bukoviški opekarni. Nesrečo je baje zakrivil strojnik, ki je ho« tel ogreti cilinder stroja s petrolejem. Tu* di motor ni bi! kolavdiran od pristojne oblasti. ■ Dnevi smeha! Danes, nedeljo, pondeljek in torek v kino »Ideal« Buster Keaton človek, ki se nikoli ne smeje nastopi zopet v svoji najnovejši burki «TR1 DOBE*. Ž« pri cenzuri tega filma je nastal bučen, prisrčen smeh. Ako se domislimo, koliko smeha sta nam prinesli burki «V va« lovih Niagare* in »Navigator*, s« lahko že naprej veselimo na njegov tretji film. Sme« lo se danes že iahko trdi. da je Buster Keaton prvi komik na filmskem odru in kot tak gotovo tudi najbolj priljubljen med zvestimi kino obiskovalci. Fredstave v delavnikih: popoldne ob 3j H 5., 6, K 8 in 9 url Predstave v nedeljo: ob pol 11 dopoldne* popoldne ob 3, pol 5., 6., pol 8. In 9. uri, ves < Robske duše» Pred petimi leti ie padla ta beseda, kakor bič po naših plečih. Zavpili smo na glas. ker nas ie zabolelo žgoče. Šele sedai smo se zavedli, da smo bili sramotno poraženi, ne samo poraženi. Zavedli smo se. da .ie ta beseda resnična. Srbin Jovanovič ie takrat dal izraza odporu, ki se je ob tej sramoti vzbudil v nas. Slovesno je izrekel: «Teh 15.000 Jugoslavija ne bo niti pozabila, niti zapustila.« Ponosna beseda ni meso postala. V teh petih letih, ki so potekla. — ali nismo slovenske Koroške i pozabili i zapustili? Da ie ta rod onstran Karavank nemški. ivxl okupacijo, ali francoski, ali laški. ali češki, ali srbski. — ali bi v teh 5 letih baš slovenska ljubljansko-ma-riborska zveza s tem zasedenim ozemljem bila tako slabotna, tako ničeva, kakor je dejansko bila? Ali bi v zadnjih petih letih bili kje drugje tako malo mislili na Koroško, tako malo govorili, tako malo čutili in tako nič storili, kakor Ie tni? Svoj ponos smo pokazali le v odporu proti Srbom, v borbi za avtonomijo. Na Koroško pa smo, tobske duše, pozabili. Med 1920. in 1925. ni še razlike, ostali smo, «koker smo b'li.» — — le prisluhni, prijatelj, danes, pa boš slišal odmev rjovenja «Horruck iibern Loibl!» Zagrizel se v rodna je tla volkodlak, to bil je Črtomir, naš junak. M. A. C. * Prestolonaslednik v Primorja. Prestolonaslednik Peter, ki biva že deli časa v Selcih v hrvatskem Primorju, se turr.kai jako dobro počuti ln mu primorsko podnebje orav ugaja. Zaradi tega se je njegovo bivanje v Primorju podaljšalo ter ostane v Selcih še do konca oktobra, da popolnoma izkoristi lepe jesenske dneve. * Iz šolske siužbe. Kontraktualni profesor na državnem moškem učiteljišču v Mariboru Robert Kcnda je sprejet v državno službo, istotako tudi kontraktualni šolski upravitelj Josip Lipovec v Voklem; oba sta stalno nameščena. * Z beograjske univerze. Kakor javljajo »Službene Novine«, je dr. Baldvin Saria imenovan za docenta t'>a filozofski fakulteti beogra'ske univerze Arheolog dr. Saria ie v zadnjem času vodil izkopavanja starodavnega mesta Stobi ob Vardarju. * Smrtna kosa. V Loki pri Zidanem mostu je umrl v noči od četrtka na tetek šolski upravitelj, nadučitelj g. Leopold C i m p e r-š e k. Pokojnik je bil vesten učitelj, dober narodnjak in splošno priljubljen. Pogreb bo danes, ob 4. popoldne. Blag mu spomin, žalujočim naše iskreno sožaljel * Naredba o novinarjih. Minister za Izenačenje zakonov dr. Milan Srskič }e sprejel te dni reiereuta stalnega odbora za naredbo o novinarjih Udruženja ugoslovenskih novinarjev, urednika Slavka Vodvarško, ter mu izjavil, da ni nobene ovire, da bi za novinarje velevažna naredba ne stopila v veljavo že dne 1. januarja 1926. Minister bo prili. mesec sklical anketo, katere naj bi se udeležili novinar.« in lastniki listov. + Konferenca o izenačenju kazenskega zakona. V ministrstvu pravd? se je predvčerajšnjim vršila konferenca, katere so se ude leiiii novi predsednik kasacijskega sodišča v Beogradu dr. Dušan Subotič, univerzitetni profesor dr. Boža Markovič in kot predsednik Udruženja pravnikov Groka Nestoro-vie Na konferenci se je mpravlislo o vprašan u izenačenja kazenskega zakona in ka-zensko-sodnega postopka. * Dve proslavi v Varsždinu. Za prihodnji mesec se v Varaždinu pripravljata dve proslavi: odkritie spo-renika znanem, slavistu dr. Vatrosl. Jan v vseh IJnbi^nskih knjigarnah. Cena Din 16. Strani 190. * Zadružna šola na drž. dvorazr. trg. šoli v Ljubljani, Kongresni trg 2 se prične dne 3. novembra in bo trajala do Velike či. Vpisovanje se vrši dne 3. nov. od 9. do 11. dopoldne, redni pouk pa se prične dne 3. nov. ob 14. uri in se bo vrši! vsak delavnik od 14. do 19. ure. Pogoj za sprejem je dovršena osnovna šola in dopolnjeno 16 leto starosti. K vpisovanju je treba printsti: krstni list, zadnje šolsko izpričevalo in 2-0 Din vpisnine. Šolnine ni nobene. Šofckfh knjig m treba kupovati nobenih. Ako bi bilo prigia-šencev preveč, ima;o prednost tisti, ki ostanejo na posestvih svojih starišev. Pismene prijave sprejema tudi pred 3. nov. ravnateljstvo. * Naši v Ameriki. Kakor poročajo iz Cle-velanda, je naš rojak odvetnik Ivan MiheKč sprejel kandidaturo za mestnega council,mana. Močna slovenska kolc«:^ ki «fcje nad 30.000 prebivalcev, k kandidaturo z zadoščenjem pozdravila. — V Clevelandu sta 20. septembra praznovala zlato poroko naša ro jaka Anton in Marija Klaus. Oba slavljenca sta rodom iz vasi Hudi konec pri Velikih Laščah. * Smrt na železniškem tiru. V Domžalah je prošlo sredo sk~Ml pod vlak tamkajšnji kovač Janez Jerovšek, star 60 let. Vlak ga je popolnoma raztrgal. Truplo so prepeljali v mrtvašnico na Goričici. Vzrok samomora — alkohol. * Samomor ali zločin? V gozdu »Črešnje-va draga« pri Kraljeviči je neki kmet našel te dni že močno razkrojjno trupio starejše žene. Tekom preiskave se je dognalo, da je truplo identično z Marijo Rutorac, materjo kmetice Vere Stipanov. Hči .ie po obleki spoznala svojo mater. Izjavila je, da ie mati pred tedni zapustila dom ter v zadnjem času penovno izjavila, da si bo končala življenje. Vrši se preiskava, da se dožene, ali gre za samomor ali umor. * Zagoneten samomor farmacevta. V okolici Ogulina so našli te dni na železniškem tiru troino razmesarjeno truplo mladega moža, ki je brezdvorrno izvršil samomor. Dognalo se ie. da je ponesrečenec farmacevt Zdravko Forempoher iz Fužin. Kai ga je gnalo v r; zmno. * Monstre-proces na Cet;n]u. Na Cetinju se je predvčerajšnjim pričela sodna obravnava proti roparski tolpi, ki šteje 41 članov. Povabljenih je več sto prič, Obravnava bo trajala približno 14 dni. * Razstava aeroplanov v Beogradu. Beograjski Aero-klub otvori dne 17. oktobra razstavo aeroplanov v Beogradu. Člani uprave Aero-kluba so se predvčerajšnjim podali v Novi Sad. ca na tar^—^nitrn aerodromu izberejo aeroplane za razstrvo ter naprosijo za sodelovanje komami stEta zrs-koplovne komande generala Stanojlovlča. Razstava se priredi v pritličju paiače Žike Miletiča. Obiličev venac št. 6. v največji izberi za dame, gospode in otroke F. & N. Rozmsn Židovska ulica št. 4 liaj&oii DSRefiiB rehinma le dobro Ulnto. solidna izdelava in nizke cene. Vse to dosežeš le pri nakupu oblek v naši detajlni trgovini, Erjavčeva cesta 2, nasproti dramskega gledališča. Ke^SeVrsšfs'?® tovarna Tlim & Cfo. S,:!skih predpisov. Aretaciji sta bili izvršeni dve in sicer: 1 radi napada straže in 1 radi beračenja. u— Smrtni padec z balkona. V četrtek okrog pol 13. ure se je pripetila na Cesti na Rožni: smrtna nesreča. V hiši št. 5, na balkonu !!. nad-tropja je 37-letna služkinja Tereza Drobnič razpenjala vrv za sušenje perila. Pri tem se je nenadoma preveč nagnila ter pnd'a z viška na dvorišče. Ncsreč-nico so takoj prepeljali z rešilnm vozom v bolnico, kjer pa je vsled notranjih poškodb "e oh 16. uri umrla. 1? joJjpffl m ffftup?! v «i!er»r^stai-r^slie cjdav-nesja Srn-lot>v9:a, I -ra prvovrstno salonski orkester žetezničarsk: gcd' e. Z č tek ob S. vri zvečer. Vs'op prns:. Odprlo vsak dsn do ese poneSs, u— Znižanje cen kruhu v Ljubljani. Dne 12. oktobra se zniia cena kruhu v Ljubljani tako-ie: 1 kg belega kruha 5.50 Din, pol kg 2.75 Din, 23 dkg 1.25 Din; 1 kg črnega ter £ženega kruha 4.50 Din, pol kg 2.25 Din, '23 dkg 1 Din. Cena žemljatn ostane nespremenjena: kos po 50 par. u— Brezžični koncert. Danes od 4. do 6. ure popoldne bo v Ljubljani brezžični koncert ppd vodstvom poštnega podravnatelja, g. inž. Osane. Oddajalo se bo v šentjakobski šoli . s postajo, katero je uredil g. inž. Osana z valovno dolžino 500. u— Orjitna Št. Jakob - Krakovo - Trnovo priredi predavanje pri Steineriu na Opekarski cesti 31, da se na ta način spomni »Koroškega dne». Zato v nedeljo dne 11. oktobra ob 6. uri vsi k Steinerju. — Odbor. 1941 u— Prvo slov. tamburaško društvo «Krima priredi v nedeljo, dne 11. oktobra ob 16. uri vinsko trgatev v gostilniških prostorih g. L. Breskvarja, Velika čolnarska 17. Trnovo. u— Kolizejskl gledališki oder vabi vse prijatelje in znance, da se v čim več:em številu udeleže »Vinske trgatve«, ki se vrši danes zvečer ob 7. uri v salonu restavracije pri «Levu». Vstop prost. Prostovoljni prispevki za nabavo kulis, odra in garderobe se hvaležno sprejemajo. — Odbor. u— Narodne dame prlrede v nedeljo do-poidne od pol 9. ure do 1. ure popoldne po mestu zbiralni dan na korist koroških Slovencev. Prodajali se bodo posebni znaki, Najmanjši prispevek 1 Din. Naj ne bo Ljubljančana, ki ne bi nosil v nedeljo dopoldne tega znaka. u— Dramatični odsek »Unije« priredi da nes zvečer ob 8. v restavracijskih prostorih g. Kavčiča na Privozu (Prule) zabavni večer s pestrim sporedom in sodelovanjem tam buraškega zbora. Vstop prost. Vabimo vse napredno delavstvo ln občinstvo, da v čim večjem številu poseti to našo prvo prireditev. ki bo vsakomur nudila obilo zabave in smeha. Za dobro pijačo ln jedila bo skrbela prvovrstna, znana kuhinja g. Kavčiča. Torej na veselo svidenje! — Odbor. u— Oglejte si največjo zalogo velourjev vseh barv v modnem salonu Stuchly Maške. 1945 u— Cenj. damam popravlja vse vrste klobukov po najnižjih cenah modistka Z. Mah-nič-Gorjanc. 348 u— Filce vseh barv in oblik, krasite kvalitete, samo 125 Din v modnem salonu Stuchly Maške. 1938 u— Da ne bo zamere se obveščajo vsi, za katere je zmanjkalo pretečem) nedeljo izbornih krvavih klobas v restavraciji «Ko-!ezija», da »Pelcova mama» zopet pripravlja ta krvavi Izdelek za danes in jutri. Na dejati se je da «repriza» ne bo zaostajala za prvovrstno »premij ero». Za dobrobit med odmori poskrbljeno s prav dobro kapljico. Pridite! 1954 u— Radio - predvajanja pri hrdki I. Goreč se vrše od seda) naprej ob sobotah, pondeljkih in sredah ob 20. uri. 1948 u— Društvo »Soča« poziva svoje člane in sploh vse Primorce, da se udelele v največjem številu vseh prireditev in manifestacij »Koroškega dneva* 10. In 11. oktobra. Posebno pa bodi obvezna udeležba akademije v soboto bo 8. uri zvečer y Unionski dvorani in lavnega zborovanja ter obhoda v nedeljo dne 11. oktobra ob 11. uri pred univerzo. Pridite vsi brez izjeme! Zbiranje «Sočanov» in Primorcev sploh za javno zborovanje in obhod v nedeljo ob pol 11. uri pred kino Matica«. — Odbor. Pripravlja se največji naravni film »Potovanje okrog sveta" u— Podružnica vojnih Invalidov v Ljubljani uprizori v nedeljo, dne 11. oktobra ob pol 8. uri zvečer v sokolski dvorani v Mostah, veseloigro «Tit Grom«. Vabimo vse prijatelje vojnih žrtev, da se udeleže te prireditve, da tako pomagajo vojnim žrtvam. u— Plesni krožek «Tabor» vabi člane in članice sokolskih društev ter po njih vpeljane goste na otvoritveno plesno vajo, ki se vrši v nedeljo dne 11. oktobra ob 20. uri v dvorani Kazine. Sodeluje društveni orkester Sokola 1. Prijave sprejema br. Albin Turk, Prešernova ulica 45 do sobote zvečer. Prijavite se lahko tudi na dan otvoritve pri blagajni. — Odbor. u— Pevski zbor Gia«bene Matice. Prihodnja dva tedna se vrše samo skupne vaje In sicer za ves ženski zbor ob torkih in četrtkih ob 6. in četrt, za ves moški zbor ob sredah in petkih ob 8. uri zvečer. Pevska šola v pondeljkih ob 6. in četrt. Točno in vsi. — Odbor. češkeua in angleškega sukna za mo^ke obleke, domske kostume in plašče metr 2\51 do 3'20 dobite po ne^er etno nizki ceni 'n sicer od Din 550 nairei v razpošMjalnici J075P Ljub^ia, Ef?U'03?ševa cesta št. 4. (Nasproti frančiškanske cerkve) OfjteUe ni iaSožbe I Prepr-čajte se I Prevzemajo se vsa preoblikovanja in popravila po najnižji ceni v k; r. o k e p? s r« l o k u Z, MAHNIČ - GGRJANC KiSiniš^rjeva uiaca 1. Zaloga vseh vrst najmodernejših klobukov po konkurenčnih cenah. Iz Maribor?. a_ Koroški dan v Marj sega sle- deče 'avne prireditve: da: -er ob S. v Narodnem domu akaden: slovenske Matice s sodelovanjem sok, orkestra, Drave. Jadrana ter Drama društva; jutri, v nedeljo manilestac?;?:. 'vod ro ire stu; zbirališče ob 8.30 na Trsi. • vobode. Zavedni Mariborčani udeležite se prireditve brez razlike strank in stanov! a— Prosvetar mnriNusJte sol.clske ?.upe br. Kovačič ie dodeljen v službovanje na tuka šnje moško učite1 ■ -če in nas je prosil, da obvestimo sok. društva in odseke žup-nega območja, naj mu pošiljajo dopiie z eventualnimi željami na in-e«ovpni zavod. >ri(n &i »L^CkUl t* a— Pritožbe o razsvetljavi ln mlzemam stanju Tvorniške ulice. Prejeli smo: Pripeljal sem se nedavno z večernim vlakom ob tričetrt na 9. s Koroškega in izstopil v Mariboru kor. kol. Slučajno le ta dan jako deževalo. Še! sem po Tvorniški ulici v mesto in zabredei med potjo v jarek ob pešpoti do kolen v vodo. Ta cesta namreč ni kana-lizirana in na vsej poti od Koroškega kolodvora do Frankopanove ulice ni niti ene svetiljke. Slišal sem že več potnikov, ki so se javno zgražali nad takimi nerednostim: v tej ulici, ki je jako živahna, posebno pri večernem vlaku. V kolikor sem se informiral, ima to cesto v oskrbi progovna sekcija drž. žel. Maribor kor. kol. Apeliramo nu merodajna mesta, da te nedostaike čimpre-je uredijo, ker kvarijo ugled tega dela predmestja. — Potnik. a— Kaznilnica bo zidala? Vprašanje zidanja stanovanjskega poslopja za paznike mariborske moške kaznilnice na desnem bregu Drave je stopilo v odločilen stadij. Minuli torek ai je namreč ogledala komisij;1, obstoječa iz zastopnikov gradbene direkcije iz Ljubljane ln gradbene sekcije v Mariboru temelje začete stavbe mladinske kaznilnice, o kateri smo svoječasno prinesli obširnejši članek. Na teh temeljih se bo postavilo veliko stanovanjsko poslopje z nad 40 stanovanji. S tem bo rešeno stanovanjsko vprašanje kazntlniških paznikov, katerih približno 50 stanuje v mestu ta okoliških občinah ta bi se s tem tudi toliko stanovanj izpraznilo za druge reflektante. Podrobni načrti ta proračuni bodo (zdani po gradbeni direkciji še to jesen; z gradnjo pa nameravajo pričeti takoj spomladi. To bo največja stanovanjska hiša, kar Jih le bilo tekont zadnjih desedetij sezldanlh v Mariboru. Iz Celja e— Koroška akademija. Na današnjo p -redltev Jugoslovenske Matice v Narodnem domu vabita vse tvoje člano obvezno Sokol ta Orjuna. Vobče Je med občinstvom za žalno prireditev mnogo zanimania. e— Cercie francals. Konverzacljski teča' francoskega krožka se prične v sred:, dne 14. oktobra ob pol 7. uri v prostorih meščanske šole. Pri prvem sestanku st določi za stalno dan ta ura. Nadaljevalni :n za-četaiški tečaj se otvorita nekoliko pozneje, ker ae Je ni dovolj udeiežencev priglasilo, e— Nočno lekarniško službo bo uprr.vlja-la prihodnji teden lekarna pri «Križu». e— Športni stadion v Celju. Po sporazumu s Športnim klubom Celje je bilo v zadnji občinski seji sklenjeno, da občina odstopi klubu zemljišče med tovarno Arko in Vehovar ob Savinjski železnici, da si uredi svoj stadion. DosedaJ je klub gojil svoj šport na Glaziji. e— Prezidava magistrata. Pri zadnji ob čtaski sej! Je bilo sklenjeno magistratno poslopje deioma preurediti, a deloma celo prezidati. Podrobnosti še niso končno do-gnane, a pozdrava vreden Je ta sklep, ker Je poslopje staro ta prenovljeni a zelo p<.-> trebno. e— Mestna Orjuna Celje priredi v nede IJo ob 11. uri dopoldne v Narodnem domu povodom petletnice koroškega plebiscita javen shod, nato pa obhod po mestu. e— Angleški park. Ker je športni ki :b Celje dobil svoj prostor za ureditev stud; i-na, ki bo že pomladi popolnoma urejen, uporabi mestna občina Glazijo za angleš: park. Poleg obširnega igrališča za deco bo zasajeno grmovje in drevje in postavljene bodo klopi za oddih in počitek. e— Za predsednika Celjske posojilnice je bil izvoljen za rajnim dr. Josipom Ser" -ccm g. dr. Josip Vrečko, odvetnik v Celju, za podpredsednika pa g vladni svetnik Eni. Lilek iz Celja. e— Z realne gimnazije. Ministrstvo za prosveto je sedaj dovolilo realni gimnaziji dve novi paralelki In sicer po eno za prvi in tretji razred, dočim jo drugi razred že ima. e— Uradne ure poštne blngajne. Radi Instalacijskih del v blagajniških prostorih, ki se začno prihodnji pondeljek m ki bodo trajala tri do štiri dni, se skrčijo blagajniške ure do izvršitve del na čas od 8. do 12. ure dopoldne. e— Občni zbor Glasbene Matice, ki se Je vršil dne 7. oktobra, ie bil kaj skromno obiskan. Poročila pa so vsa pokazala zelo vedelo sUko Matičnega delovanja v nrmtlem šolskem letu. Novi odbor le sestavljen iz predsednika g. ravn. Orudns. podpredsednika g. ravn. Jerširoviča, tajnice gdč. I. Zupančičeve, blagajnika g. A. Pfelferja, gospodarja g. K. Finka, odbornikov ravn. B. Se-rajnika, dr. St. Sajovica in A. Mihelčiča ter preglednikov računov gg. ravn. Marinčka :n I. Smodiša. e— Litidsko vseučilišče. V pondeljek je predaval zdravnik dr. Rebernik o povzroči-teiiih nalezljivih bolezni. Predavanje ie bili zelo zrnimivc, zlasti ker smo videli bacile in ni:h razvoj tudi pod mikroskopom. Moramo na žalost ugotoviti, da ni v našem nu--stu za taka važna in lepo nazorna predavanja nikakega zanimanja To priča slab obisk. Tn vendar je ravno ta predmet silno važen za skupnost in za vsakega posameznika. Houston Stewart Chamber-lain Pred 10 leti da je imel svojo sedemdesetletnico! To bi bila slava! Vkljub angleškemu imenu slavljenca bi bila odmevala Nemčija bučneea veselia in v Bavreuth bi frčale brzojavke iz vseh kazin gardnih Dolkov. in SM. (žalne maiestet) bi bil poslal germansko samozavestno fanfaro, brzojavno čes+it-ko. koje odjek bi šel do vsem svetu. Danes je skoraj mesec dni od te sedemdesetletnice — 9. septembra — ali velika plima ie izostala vkliub temu. da je politično Nemčija še zelo konservativna. nacijonalistična. iunkerska, mo-narhistična. germanska. Pa je le nekaj dnevnikov jubiliralo, le malo revi' — slavljenčeve slike, sploh nisem videl, dasi sem vse dostopne nemške revije prelistal samo radi njega. Bruckmann Verlag A. O. je inseriral o priliki 70-letnice vsa slavljenčeva dela — to je bilo vse. In vendar. Chamberlain ni pisal malo. Njegova «Gesammelte Hauptwer-ke» tvorijo dolgo vrsto knjig, in vrhu tega je napisal morda na tisoče člankov. »Goethe*, »Immanuel Kant». »Ri-chard Wagner», «Mensch und Gott», <\Vorte Christi», — naslovi kažejo precej jasno, kako si meri ta pisatelj angleškega imena svoje mišljenje. Kristus — Kant — jaz. »Jaz*, to je današnji germanski človek in pol. bogu blizu in sličen. vzvišen nad dobrim in zlim, sam sebi pravec in cilj. V »meni*. v germanskem meni, se zlijejo vsi v en akord sile, znanja, morale, gospostva, istine, — od vekomai do vekomaj se ta nadčlovek razteza okrog oble in utrip njegovega srca je utrip vsemirja. Goethe, Kant. V/agner, Mensch, Gott. Chri-stus. Deutscher, Ich, — to je le več besed za en pojem. Germanski mesi.ia-nizem. tako fantastično oblikujoč politični cezaropapizem wilhe!minske dobe, je našel v ponemčenem Angležu Houstonu Stewartu Chamberlainu svoj klasičen izraz. Kako se je njegova plitva, na eno kopito udarjena filozofija — sociologija in osevdoznanstvena theo- in anthropomorfologija širila tudi do naših glavah, s kakšno naoetostjo srno pred 20. leti požirali in preMvljali njegovo obenem genialno in obenem kretensko delo »Die Grundlagen des XIX. Jahrhunderts*! To je delo, polno znanja, — amaterskega: polno ognia, — zelotskega: polno znanosti — ob-skurantizma. O umerjenem Goetheje-vem klasicizmu ni sledu. Na vnrašar5" AVeimar oder Potsdam» odgovarja Chamberlain na ves glas: »Potsdam, Potsdam. Potsdam!», kakor z bobnom, da slišiš od daleč železni korak gard-nih bataljonov, topot konjiče, apokaliptično šumenje v svili bariakov. Die Ueltmacht na pnhodu. Godba igra koračnice iz VValkiire, iz Nibelungov, Uagnerjeve koračnice, vse lepotice imaio poteze Cosine, mož niene hčere pa. Houston Stewart Chamberlain. je vrhovni pridigar in znanstvenik te armade. Njegova neugnana sila oblikovania je lastni težnosti hife'a da!;° tudi še ko nI imela več povoda. Napisal je še •Tod der Antigone*. «Weinbauer», •Antonie oder die Schlacht*. «Parsifa-la» in pritožbo »Herrn Hinkebeins Schade!*. izdal posebej »Drei Vorwor-te» in svojo izpoved »Lebenswege mei-aes Denkens». Ti dramatsko-filozofski poizkusi so le «die Probe aufs Exem-pel*. Wagner je genijalna sinteza dekadence in prusaštva — isto ie njegov zet Chamberlain, ki to dekadenco in cezaropapizem pretira do nemožnosti. •Die Grundlagen« povedo v dveh debelih zvezkih nič več in nič mani. da fe "se. kar je na svetu dobrega, germanskega izvora in porekla. Hartmann, Mommsen. Wagner, Chamberlain. Lu-čendorff — ena rodbina, en duh. eno nabiranje. ena usoda. Ekspresionizem je njihov direktni umstveni potomec, kri ajih krvi. Ekspresionizem je onemogočeni ali preprečeni materi'alizem in cezaropapizem. ki se je križa! z amater-stvom. H. St. Chamberlain ie koncem svole-dolgega življenja doživel tragično razočaranje. Samomor — ta izhod Nibelungov 70 letniku več »ne leži*. Wac-ner — ni več vera, ni več zvezda vodnica. Potsdam — pozabljen. W:'u<>1m — premagan, ubežni kralj. Slovani — imajo svoje države, so stresli troino tiranstvo s sebe! Anglija — zmagovalka. Materijalizem — nima vernikov. Edino misticizem še straši po svetu, to pribežališče vseh grešnikov . . . H. St. Chamberlain ima 70 let. Kdo ga danes še pozna? Škandal grofice Bothmer-jeve Poročali smo o tatvinah nemške grofice Bothmerjeve, ki so pripravile njenega moža v takšen obup. da si ie revež skušal vzeti življenje. Grofica je bila zapravljiva ženska in je okradla stanovanje nekega družinskega prijatelja. ki ji je poveril nadzorstvo nad svojimi premičninami v Berlinu. Grofica je izrabila priliko in ie pokradla mnogo dragocene posode in preprog. Še predno ie postal škandal javen, je gro-fičin mož izvršil poskus samomora. V prvem hipu ni bilo jasno, čemu je grofica nakradla toliko in kam je dala denar. Zadnje dni so prišle tozadevno na dan prav čedne reči. Grofica je imela ljubezensko razmerje s policijskim stotnikom Hefterjem v Berlinu in je kradla do njegovih navodilih. Bala se je, da jo v nasprotnem slučaju ijubček zapusti. Oba. grofica in stotnik, sta igrala v aristokratskih krogih Berlina in okolice veliko vlogo, zato je zadeva treščila v javnost kot strela. Zdai je postalo tudi popolnoma iasno. da si je grof Bothmer skušal vzeti življenje radi te sramote. Proti grofici in stotniku je uvedena preiskava. Materijal, ki so ga sodne oblasti spravile skupaj, obeta ob ravnavo. ki bo trajala tri tedne. Dunajska Volksopera v konkurzu Ze dolgo je izgledalo, da je dunajska Volksopera zapisana poginu. Zavod je bil globoko pasiven in je padel zadnje čase tako nizko, da ni mogel več izplačevati gaž svojim nastavljencem. Samo baritonist Bohnen se pritožuje, da je prišel ob horendno vsoto denarja s tem, da ie oristal na angažman v Volks-operi. Poleg običajnega honorarja, ki mu ga vodstvo ni izplačalo, trpi 60 tisoč dolarjev škode, ker je odpovedal gostovanje v glasbeni sezoni, ki se je že Dovsod pričela. Upravni svet Volksopere je seda i napovedal konkurz. ki ima zelo neprijetne posledice. Gledališče ie zaprto in nima skoro nikakega Dremoženia. Z ak-tivami sploh ne razpolaga, kajti svet Danes zadnji dan 207, popust! Velja samo še do 6. ure zvečer. Drago Schwab - Ljubljana in poslopje sta last Volkstheaterverei-na, ki mora oboje vrniti dunajski mestni občini 1. 1948. Upravitelj borne konkurzne mase še ni imenovan. Ponudili so to mesto gledališkemu ravnatelju Jamu, ki oa je tako zaposlen z vodstvom dveh odrov, da ne more biti kos še ti odgovorni nalogi. Govori se tudi o tem. da je Volksopera pasivna že od leta 1923. Tedanji proračun je bil baje samo popravljen, da je izgledalo kakor bi delalo gledališče brez izgube. V resnici je bilo baš narobe. Fn sedaj bp začela Volksopera razprodajati svoj inventar, da vrže svojim številnim upnikom par beraških vinarjev. Volksopera je zaposlovala skupno 600 oseb. Ker je osobje radi zatvoritve zavoda zabredlo v siromaštvo in bedo, razmišljajo oškodovanci o tem, da bi obnovili obrat na lasten račun. Vprašanje pa je. če bo mogoče dobiti tozadevno dovoljenje in če bo s tem sploh kaj uspeha. Upravni svet gledališča namreč utemeljuje polom zavoda z izgovorom. da se je občinstvo napram operi zelo ohladilo. V moškega preoblečena ženska pustolovka V Ragnitzu poleg Gradca je prejela pred par dnevi žandarmerijska postaja obvestilo, da služi v kraju pri nekem posestniku hlapec, ki je pravzaprav preoblečena ženska. Zandarji so postali pozorni na ovadbo in so takoj poslali patruljo k posestniku, ki je zaposloval to čudno bitje. Orožnikom se je brž posrečilo identificirati hlapca, ki ni bil nihče drugi kot Agata Pavlina Beyer iz pruske Slezije. Ženska je bila že večkrat zasačena pri tatinskih dejanjih, radi katerih so jo oblasti izgnale čez avstrijsko mejo. Beyerjeva je bila radi zadnje tatvine zaprta v kaznilnici Lankowitz. Ko je odsedela kazen, so jo oblasti odrinile v Nemčijo. Toda nemški policiji je ženska zbežala i.i se je vrnila v Avstrijo. Nekaj časa se je potikala po avstrijskih deželah, kjer si je dala ostriči lase. Potem si je nabavila moško obleko ln si je poiskala hlapčevske službe. Opravljala je dela v kravjem hlevu ter ie dejala gospodarju, da se piše Johann Fachmar. Ženski hlapec je bil zelo marljiv in delaven. Gospodar in drugi ljudje v vasi pa niso niti slutili, da je hlanec le preoblečena ženska. Končno je sklenila Beverjeva. da utrdi svoj položaj s posebnim trikom. Pisala je nekemu odvetniku v Gradcu, da živi v lankoviški kaznilnici ženska, s katero bi se rada poročila. Prosila je advokata, naj ji pomaga osvoboditi »ljubico«, kakor je sama imenovala to žensko. Toda želja se ii ni izpolnila. Potem je poskušala Beyerjeva drugo zvijačo. Hotela se je vriniti k usmiljenim bratom v Gradec ter je prosila frančiškane, naj jo sprejmejo v njihov red. Tndi ta prošnja je bila odbita. Izkrcavanje špansk h čet v Maroku Tretjič je pisala domači žandarme-riji, katero je prosila za neke podatke. Pismo je bilo sestavljeno v tako sumljivem tonu, da je kmalu prišlo na dan, kdo je pravzaprav tisti, ki ga je sestavil. In tako se je vlovila Beyerjeva v lastno past. Tudi pri žandarjih je opravljala jetnica nekaj dni hlapčevska dela z neverjetno vnemo in spretnostjo. Njen gospodar obžaluje, da je prišel ob tako marljivo delovno silo. katero bodo avstrijske oblasti sedaj zopet izgnale v Nemčijo. Boj za Puccinijevo dedšcino V kratkem bomo obhajali prvo obletnico Puccinijeve smrti. Letošnjo obletnico bo v Italiji kalil prepir za dedščino po velikem pokojniku. Kakor znano, je ostavil Puccini nad 20 milijonov lir premoženja ter je postavil za glavnega dediča svojega sina Antona, kateremu je sedaj okrog štirideset let. Puccinijeva vdova uživa dosmrtne dohodke del. ki prinašajo velike tantijeme ter ima na razpolago Puccinijeve nepremičnine, katerih ni baš malo. Boj zoper Puccinijev testament so začeli pokojnikovi sorodniki, katerim ni ljubo, da sta samo dva človeka podedovala ogromne milijone denarja. Povod pravdi je dalo dejstvo, da je b'!a donna Elvira Puccini najprej poročena z nekim Gemignanijem. katerega je zapustila, ko je spoznala Pucciniia. Donna Elvira se je hotela poročiti s Pucci-nijem, a je morala čakati, da je men prvi mož umrl, kar se je zgodilo šele po dvajsetih letih. V tem času je prišel na svet otrok, katerega so krstili za Antonija. Skladatelj ga je takoi naznanil pristojnemu uradu kot svoje dete. matere pa ni navedel. Pozneje je to no-pravil s tem, da je zaprosil za kraljev dekret, v katerem je bil Antonij priznan za otroka donne Elvire. Sorodniki pa se upirajo tej točki. Na vse kriplie se trudijo, da bi dosegli razveljavljenje oporoke. V ta namen se poslužujejo trditve, da nima Antonij pravice do Puc-cinijevega imena, ker je pravzaprav pred oblastmi sin Gemignanija. ki nima s Puccinijem nič opraviti. A Puccini ni zapustil svojega denarja Gemignaniiu. ampak Pucciniju in okolu tega se suče pravda. Največ težkoč bo delalo sodnikom vprašanje, čigav sin je pravm-prav Antonij: Puccinijev ali Gemisrna-nijev? In še to: ali je dedič otrok donne Elvire ali ni? Od rešitve tega vnra-šanja je odvisen izid pravde in usoda dedščine, katero hočejo Puccinijevi sorodniki iztrgati dediču iz rok. Razgovor s krčmarico v Ascoai Poročevalec pariškega «Matina» v Locarnu poroča svojemu listu raznovrstne intimnosti o zadnjem zaupnem sa-stanku med Briandom in Luthrom v Asconi. Poročevalec je takoj po ministrskem razgovoru obiskal gostilno »Helvita* ter je prosil gostilničarko za razgovor. Gostilničarka, ki je bila dobro informirana o svoiih gostih, je povedala, da sta se gospoda zelo prijazno razgovarjala in da ie trajal njun razgovor skoraj poldrugo uro. — Ali mislite, da sta se sporazumela? jo je vprašal francoski novinar. — Najbrže, je odgovorila prijazna krčmarica. ker sta se razgovarjala zelo prijateljsko. Francoski gospod, ki ima toliko las, je izvlekel iz žepa kos papirja, drugi gospod, ki je plešast, pa mu ej pritrjevalno pokimal. Pogovarjala sta se popolnoma mimo in nemoteno, ker sta bila samo še dva gosta na drugi terasi točilnice. — In kaj sta pila? — Mineralno vodo in kavo. potem pa sta zahtevala grozdje. Moj mož je hotel, da jima prinesem siteklenico šampanjca, da si moreta nazdraviti, toda nisem upala. Mali nemški gospod s plešo je bil zelo, zelo ljubezniv. Ujel je mojo črno mačko, jo postavil na mizo ter jo ie gladil. Nato me je prosil za košček mesa, da bi ga dal mački, toda nisem mu mogla ustreči, ker nismo imeli doma prav nobenega mesa. Ljudje v vasi so medtem izvedeli, kakšna visoka gospoda je pri meni. ter so se pričeli zbirati pred vrtno ograjo. Prihiteli so tudi fotografi. Ko Pa sta s?ospoda zapazila fotografe, sta vstala in odšla. — Kdo pa je plačal račun? Je vprašal končno noviaar. — Od samega počaščenja ne vem več natanko, mislim pa. da je plačal francoski gospod ..._ Collaricb bi rad pobegnil Obravnava proti istrskemu banditu CoI» larichu se nadaljuje po prvotnem načrtu. Podoba je, da je še ne bo kmalu konec, kajti pri zasliševanju pride na dan vedno kaj novega, kar zavleče razpravo. Collarich se vede zelo pogumno in je neskaljeno do« bre volje. Misel na svobodo mu neprestano kroži v možganih, tako je n. pr. obljubil, da se bo maščeval nad svojimi ovaduhi čim pride na prosto. Napovedal je poleg tega tudi svoj beg i« zaporov. Dejal je: »Nič ne skrbite zame, ki imam na razpolago za pobeg tri sredstva. Počakati pa hočem, da me najprej izpra* šaio in ko bo razprava pri kraju — frrrl Da misli bandit zares na beg, se da skle« pati tudi iz njegovega obnašanja. Pisal je n. pr. svojemu zagovorniku pismo, v k a te« rem pravi: »Moja ljubica, s katero sem mogel izmenjati par besed, mi je povedala, da me ne more več zalagati z denarjem. Kar je imela, je zapravila. Moram Vas to« rej prositi, da mi izkažate ljubav ter mo zagovarjate brezplačno. Povejte, če sogla* šate s tem. Povdarjam, da še živim In da trdno zaupam v svojo plačilno možnost, kateri se ne bom izognil.* Ko so pozneje peljali Collariga na obo» roženem avtomobilu k razpravi, je skočil pokonci in za vpil: »Danee pa je na vrsti Marija Traccanelli!* Spačil je obraz in stre« sel z rameni. Stražniki so seveda postali pozorni nanj, nakar mu je okoli usten za« igral ironičen nasmeh, da je rekel: »Kaj imate danes nabasane puške?» • Meseca decembra je Collarich umoril v Puli zasebnico Rozo Klaj in njeno poročeno sestro Marijo Traecanelli. Naletel je v me« stu na zaupnika, ki mu je povedal, da ima« ta ti dve ženski dosti denarja, katerega hranita doma. Brž je bil bandit odločen za to, da ju napade in oropa. Vdrla sta zvečer v trgovino obeh sester. Collarich je začel stikati za denarjem, to« variš pa je južinal sardine v olju in salamo ter je oboje zalival z marsalo. Ko je videl, da sobandit preveč pije, ga je opozoril, naj se mu nikar ne upijani. Okolu sedmih zjutraj sta sestri vstali. Takrat je dejal tovarišu, naj se okrinka. Ko se je mlajša sestra pojavila pri vratih, ga je opazila in je začela vpiti na pomoč. Skoči! je za njo ter jo zgrabil za pas in jo prisilil k molčanju. Ker pa je kljub temu cvilila, jo je ranil z bodalom. Nato se ga je hotela ženska otresti in skočiti k oknu, kar je Collariga tako razjarilo, da jo je za« bodel do smrti. Zadal ji je osem ran, nato pa se je spravil nad njeno sestro, ki se js oblačila v sobi. Tovariš se je od strahu tre« sel, a bandit ga je bodril. Prišedši v sobo, je vrgel na sestro umorjenke ponjavo ter začel kar na slepo udrihati z nožem po trup lu na postelji. Ko je bila tudi druga žrtev mrtva, sta s tovarišem preiskala stanova« nje, a našla sta komaj tisoč lir in nekaj vrednostnih predmetov. Te sta pobasala b zapustila hišo, na hribu Cassone pa sta si razdelila olen. Tovariš ni hotel uplenjenega zlata. Collarich se je nato podal k sestri na stanovanje, kjer se je umil in preoblekel. Bandit je opisoval ta umor tako hladno« krvno in cinično, da so se poslušalci ▼ sod« ni dvorani nad njim zgražali. Collarich pa je imel poleg krutega src* tudi mehko dušo, o čemer svedočijo po« sebno pisma, katera je pošiljal svoji ljubici, 251etni Ivanki Jurmanovi v Pulo. Takole so je raznežil na nekem mestu v tej korespon« denci: »Ti si moja roka, ki me vodi in pod« pira na poti v življenje*. Ko ga je vprašal predsednik, kako je to mislil, je bandit od« vrnil, da je ljubil Jurmanovo čisto in iskre« no in da ni vedela njegova ljubica nič o njegovih napadih, tolovajstvih in krvavih činih. X Zagoneten umor. Pri Ivrei na železni« ci MilansTurin so našli te dni ob tiru odse« kane noge umorjene mlade ženske. Kljub vsem naporom policije še vedno umor ni pojasnjen. Policija domneva, da gre za no« ge demimondke. V nogavicah so namreč na šli všite amulete. To navado imajo ženske, ki so na slabem glasu. V pondeljek so na« šli v Turinu za bolnišnico žensko truplo brez nog. Domnevajo, da spadajo noge, Id so jih našli pri Ivrei, k truplu te ženske. Kako se je posrečilo morilcu vreči ude iz vlaka in potem neopazen odložiti truplo pri bolnišnici, je velika uganka, ki jo policija skuša rešiti. p Frank WooIworth Tajnost njegovega uspeha •Le tisti posli ti bodo uspeli, ki .nu-io tebi samemu zabavo . . .» Tako se ie glasil najvišji princip moja. ki ga danes svet šteie med naimar-dil nar sto do'ariev in odprl malo tr-''vino. v kateri ie vse predmete pn> J'al do 5. oz'roma 10 centov. Tukaj je "el dovolj prilike, da preizkusi svoj klovni princip na sebi samemu: nje-u ie stvar nudila sicer zabavo, ne pa publiki. Posel se ni obnese!. Toda Wool-worth ni obupal. Poskusil je srečo v nekem drugem, istotako majhnem provin-ci.ialnem mestu, in kmalu nato še v štirih drugih podeželskih krajih hkrati. Tri izmed svoiih trgovin ie moral sicer bnu-stiti, toda 1500 dolarjev, ki so mu prinesle. se mu js zdelo že veliko bogastvo Hoteč svojo financiialno bazo razširiti in razdeliti eventualni riziko tudi na druga ramena, ie prišel na misel, ponu-diti tvorničariem, svojim dobaviteljem delež na dobičku. Le - ti so seveda za ponudbo zagrabili, sai je bila v njihovem interesu. Woolworth na ie prospe val vedno boli. in leta IS95. je že otvo-ril prvo večio trgovino v Brooklvnu, ki ii ie kmalu sledila ena v Bostonu in ena v Filadelfiji. Ce se spomnimo teh malih začetkov in pomislimo, da žive danes cele tvorni-ce zgolj od W<>olworthovih naročil, potem razumemo, kako velik napredek v realnem in simboličnem smislu besede nomeni not od malih provinciialmh kra-marij pa do današnjega Woo!worthove-ga nebotičnika, ki obvlada danes Ne\v York in se šteie med niegove naivečic Dosebnosti. S stolna tega 55nadstrop-nega poslopia se vidi vse ogromno new-vorško mesto kot neizmerno mravljišče Za Franka Woo!wortha znači ta veli- kanska stavba, ležeča v City Hali Squa-ru krom njegovega živlienskega dela in tistih 1300 trgovin, ki jih je on priklical v življenje v Zedinienih državah in Kanadi. Njih celotni promet so lansko leto cenili na 215 miliionov dolarjev. Wool-worth je bil ponosen na to zgradbo, ki obsega na stotine in stotine birojev vseh vrst in strok — mesto v mestu — in ki se s svoiimi neštetimi trgovinami, iz bžbami. restorani itd. lahko imenuje čebelnjak dela. Z upravičenim ponosom ie Woolworth vedno dejal, kadar je bil oogovor o tem spomeniku železne pridnosti in žilave vztrainosti: »Kdo ne bi hote! naseliti se v tej hiši. kier lahko vsakdo reče svoiim odjemalcem iz Hongkonga ali iz Kapstadta: Moji prostori se nahaiajo v najvišji stavbi sveta .. .? Nihče ne bo nikdar pozabil njenega naslova.* * 715.000 dolarjev znaša dnevni promet v Woolworthovih bazarjih! Svota se skorai zdi neverieina. če po-mislimo, da se tam prodaiaio zgoli mali predmeti po 5 in 10 centov. V Woolworthovih bazar-iih se dobi vse: poročni prstani in gumijasti čevlji, gramofonske plošče in vlasnice. milo. ceneni Parfemi. tonci in pokrovke, otroške igračke, svinčniki. njitU®] kiuh. peresa, umetne cvetlice, .noži. vilice, žlice, linolej. čipke, uhani, zapestnice, manšetni gumbi, porcelan. naramnice, čokolada, nojeva peresa, tennis - čevlji, mišie pasti, deske za pranje, zobne ščetke. rokavice, konzervirano meso, nabci ... Pa tudi dela Oskarja VVildeja. knjige Edgaria Allana Poeja, zbrani spisi Marka Twaina. Dickensa in Browninga. In da ne pozabimo: radio - aparati, barvasti trakovi za pisalne stroie. pisemski paDir . . . In vse to za 5 ali 10 centov? bo marsikdo povpraša! neverno. Da, se glasi odgovor. Kjer je bilo količkaj mogoče, je Woolworth ostal pri teh temeljnih cenah. Kjer pa ni šlo. je našel izhod: 10 centov pol iarda ali tretjina jarda —. 10 centov ena nogavica itd. Na ta način si je mogoče nabaviti tudi radio - aparat: 5 centov jard žice. 10 centov jard antene Itd. Noben nastavljenec ne imenuje višje cene kakor 10 centov. Publiko vabijo predmeti, ki stanejo le 5 ali centov, bi ne brani se kupiti, tudi če je treba to osnovno ceno pomnožiti z deset. Z drugimi besedami: Woo!worth ie ustvaril trgovino malega človeka, pri katerem :gra sugestija nizke cene veliko ulogo. 5 centov je maihna svotica. in tako vsak do rad plača eventualno tudi dvajsetkrat pet centov. A tod ne kupuje samo mali človek. Poleg mladega delavca, ki kupuje prstan za svojo drago, stoji elegantna dama iz 5. avenije, ki zahteva imitirano ogrlje za svoj naličeni vrat.., • Tajnost tolikega uspeha, ki leži po-največ na imoonderabil;iih. je težko doumeti. Mistra H. T. Parsonsa, ki vodi po smrti Woolwortha njegovo podjetje, so neštetokrat vnrašali- Kako dosezate tolike uspehe? »Mi uganemo vnaprej že-lie naše klijentele,* odgovarja navadno Mr. Parsons. In v tem fi.iem čutu za želje občinstva, ki se ga ni mogoče priučiti. v tem reagiranju na najfinejše utripe ljudske psihe leži uspeh. Eden izmed Woolworthovih aksijo-mov se glasi: Kupec ima vedno prav. Ta beseda ie ključ za skrivnost, ki prav zaprav ni skrivnost. Sai ie znano, da so v Ameriki in tudi v drugih deželah — .n. pr. v Angliji — trgovine in javne naprave. kakor železnice, pošte itd. za publiko in ne obratno kakor pri nas. In zato pravi Parsons: »Pri nas so odjemalci, ki takorekoč prodajajo in kupujejo, in ne mi. Mi pustimo odiemalca, naj kupi, kar hoče on. ne mi. Mi nikdar ne forsiramo prodaie. Po istem principu so tudi urejene naše izložbe; mi ne izložimo nikdar predmetov, ki »ne gredo*. zato. da bi iih prodali, marveč te «JUTRO« št 235 Sobota 10. X. 192.5 Kulturni pregled Narodno gledališče v Ljubljani Drama: Sobota, 10.: Zimska pravljica®. Prem. Izv. Nrdelja, 11.: cb 3. »Pravljica bodočnosti«. Mladinska igra. Izv. Ob 8.: «Periferija». T/. Fmdeljc''. 1": «"lsr.s!:.i pravljica^ A. Torek, 13.: Zaprto. Sreda, 14.: »Pegica mojega srca«. C. četrtek, 15.: »Ifigenija na Tavridi«. D. Petek, 16.: »Periferija«. F. Sobota, 17.: »Pegica mojega srca«. B. Nedelja, 18.: «Zimska pravljica«. Izv. Pondeljek, 19.: »Periferija«. E. Opera: S-Sota, 10.: Zaprto. Nedelj"., 1.' aManon*. Tzv. Pondeljek, 12.: Zaprto. Torek, 13.: »Manon«. B. Sreda, 14.: «Aida» E. Četrtek, 15.: Zaprto. Petek, 16.: »Mrtve oči«. A. Sobota, 17.: aHoffmannove pripovedke«. C. Nedelja, IS.: «Nabor*Povratak«. Premijeri. Izven. Pondeljek, 19.: Zaprto. Premijera «Zimske pravljice« v ljubljanski drami •Zimska pravljica« je med zadnjimi Sha» kespearovimi deli. Ne da se prav uvrstiti niti med tragedije niti med komedije. Po vseh silnih in silovitih dramah človeških strasti in zablod, ki so vrgle mrak tudi v pesnikovo dušo, išče stari modri Shakespe« are novega izraza in izhoda iz te noči. In tako so nastale tri zždnje njegove drame: Cimbclin, Zimska pravljica in Vihar. Stra* Bti divjajo z nezmanjšano silo, brezno, proti kateremu dreve, ni nič manj strašno, in člo« veštvo bi se samo ugonobilo, da mu je uso« jeno izživeti do zadnjega to stran svoje duševnosti. Ali spoznanje, kes in pokora vodijo k očiščenju in uvedo človeka v višjo duševno sfero, kjer je čudež, milost in har» monija prav tako trdna rcsnica, kakor je v nižini resnica strast, greh in razdor. — In vendar ni ta zadnja faza Shakespearove« ga pogleda v svet abstraktna doktrina in pusta moralna pridiga, temveč pravo živo, etično občutje, ki je prepojilo vso materijo s svojo magično muziko in jo poveličalo v zadnji soj poezije. Vloge so zasedene po najboljših močeh naše drame: Marija Vera, Saričeva, Medve« dova, Levar, Skrbinšek, Rogoz, Gregorin, Povhe, Lipah, Jan, Danilo, Plut, Pcček, Kralj itd. Delo je poslovenil dramaturg O. Župančič; režijo vodi Osip Sest. Orkester Dravske divizije bo izvajal Humpcrdincko« vo glasbo k »Zimski pravljici«. Deloma no« vi kostumi so narejeni v gledališki krojač« niči. »Zimska pravljica« se uprizori prvič v slovenskem jeziku danes, v soboto ob 8. zvečer. »Pohujšanje v dolini šent-florjanski ifOtvoritvena predstava v ce'jskem mestnem gledališču dne 6. t. m.) Razpravljati o Cankarjevem »Pohujšanju« kot oderskem delu bi bilo odveč. O tem se Je že toliko pisalo, da se ml zdi potrebno govoriti le o kreaciji dela na odru. »Pohujšanje« se je igralo v Celju po prevratu že dvakrat. Dosedanje uprizoritve so bile skrbno pripravljene in posrečene, otvoritvena predstava dne 6. t. m. pa jih je v mnogem prekašala. Režija g. Stanka Gradišnika je vdihnila farsi življenje In Izluščila iz nje mnogo žgoče Cankarjeve satire in ščemečega humorja. Tudi simbolika je bila mestoma krepko poantirana. J a c i 11 i poosebljenju prave umetnosti, ki je umetniku plemenita in zvesta družica na njegovi visoki poti, je dala ga. S a r i č e-v a iz Ljubljane vzneseno dostojanstvo In globoki, pravi umetnosti primerno obeležje. Jasno je podčrtala kontrast med ciljem svojega poslanstva in nizkn. fiiistersko hlnav-Sčino in pohotnosfo rodoljubnih Sentflor-Jarcev. V prizoru zapeljevanja v druge.n dejanju pa bi lahko bila ta dva kontrasta malo izraziteje podana. Jacinta mora biti vedno visoko vzvišena nad vsem hlapčevstvom in opolzlosrjo svojih podložnikov. V ostalem pa je odigrala ga. Sar'čevi svojo vlogo z' razunevanjem in s privlačno natur-nostjo. Postavila je dober tip Mubeznipolne, večno nemirne in v čudežne dalje hrepeneče Jacinte. Umetnik in razbojnik Krištof Kobar g P f e i f e r j a je bil vestno naštudi-ran in prav hvalevredna 1'r—z. r-Vnn lahne one. o katerih mislimo, da iih bo publika kupila. Odjemalci sestavljajo pri nas program, ne mi. Od^*"a'ci disponiraio ne mi. Našim prodajalkam tudi ni dovoljeno. hvaliti to ali ono blago. Naše izložbe publiko le informirajo^ vse ostalo pa prepuščamo publiki sami.« \V'oolworthova podjetja tudi ne i.ise-riraio mnogo. Zato pa je v postavnih lokalih tako urejeno, da pada pogled odjemalca pri vsaki priliki na tablico, na kateri se blesti ime firme. Na teh tablicah so tudi našteti vsi predmeti, katere prodajajo v tistem oddelku. Tako si od jemalec nailažie zapomni, kje. pri kateri tvrdki ie kupil to ali ono blago. Zakaj baš mali človek ne pozna vedno različnih imen naštetih firm i.i se dostikrat izgubi v trgovino, kjer je blago poceni. ne da bi poznal ime lastnika dotič-ne trgovine. Na omenjeni način pa se mu ime firme vtisne globlje v spomin kakor z oglasi, ki iih .ie čita. Pa še en sila važen princip igra veliko ulogo v Woolworthovih trgovinah, in brez dvoma je ta princip mnogo prispeval k njegovemu bogastvu: \Voolworth vzame vsako kupljeno blago, če ne kon-venira. nazaj. Sicer pa ie ta princip v ameriški mali trgovini zeb razširjen. »Ta princip;« pravi Mr. Parsons. «nam donaša obilo koristi. Po veliki večini so ironiie in tupatam ostrega sarkazTta. Umetnikovo bistvo — umetnost — pa je včasih premalo podčrtal. Zlodeja, Konkor-dala, je igral g. St. Gradišnik. Njegovo satanstvo, cinizem in zaničevanje šentflor-janščine je bilo podano premišljeno in z rutino. Mimika zelo posrečena, maska skoro preveč karikirana, izgovorjava mestoma ne-sigurna. V ostalem pa je dosegel v igranju učinkovite viške in postavil na oder odlično figuro. Izmed Šentflorjancev je treba zlasti omeniti nekaj prav dovršenih tipov: spoštljivosti in moralnosti polnega župana (g. Mar n), čednostnega in nedolžnega učitelja Švlligo-ia (g. P e r c), grešnega dacarja (g F e r -i e ž) ter sladkega in pohotnega cerkovnika (g K o r e n). V vestnih rokah so bi!e tudi ostale vloge: popotnik Peter (g. Plahuta), notar (g. Bele), šiacunar (g. Velušček), župana (gdč. J. Marnova), eks-peditorica (ga. Založnikov a), dacarka (gdč. J u r m a n o v a), štacunarka (gdč. M. M a r n o v al in oko postave (g. Čepi n). Skupna igra je nudila zaokroženo sliko in enotnost. Scenerija v 1. dejanju je bila preskromna. Sobi je manjkal strop, ki ga drugače v sobnih scenerijah vedno vidimo, Kuliserija in ostala oprema v 2. in 3. deja-n'u so pa bile skoroda razkošne, kar jc mnogo pripomoglo k uspehu Oderska razsvetljava je pokazala nekaj hib, umetni cgenj v zadnjem de:anju pa je bil zelo okusno prirejen: Istotako tudi Jacintln ples in godba za sceno. Obisk je bi! zadovoljiv, aplavza obilo. Ga. Saričeva je prejela lep šopek in košarico s cvetjem. Od.Tiori med dejanji so bili malo predolgi. V ostalem pa je uspeia otvoritvena predstava letošnje sezone zelo častno. Celjani bi se s »Pohujšanjem« lahko pokazali tudi na večjem odru. —rp— Mariborski kapeln k A. Mitrovlč — tajnik zagrebške opere. Zagrebški listi iavljajo da odide dosedanji ravnatelj opere v Mari* boru g. Andro Mitrovič za tajnika k operi v Zagreb. Ga Mitrevičeva bo nastopala v partiah dramatske sopranistke. Na njeno mesto v Maribor pride ga Matija Križeva iz Osijeka, kapelniško mesto pa prevza.ne dirigent g. Hercog. Mestno gledališče v Celju. Ker ie prva letošnja predstava »Pohujšanje v dolini šent forijanski« v vsakem ozirn dobro uspela, se farsa v torek dne 13. t. m. ponovi. V vlogi Jacinte nastopi zopet kot gost ga, Saričeva, članica Narodnega gledališča v Ljubljani. Režira g. Stanko Gradišnik. Predprodaja vstopnic v kn igarni Goričar & Leskovšek. »Basler Liedertafel« se ustavi na potu z Dunaja v Ljubljani v nedeljo, d«e 11. okt. ob polpetih popoldne na glavnem kolodvoru kjer zapoje nekaj pesmi iz svojega koncertnega repertoarja. Vabimo vse pevce in pevke včlanjenih zborov, da polnoštevilno pozdravijo švicarske goste. Vstop na peron prost. Odbor ljubljanske župe J. P. S. Uspel] koncerti »Kcla v Parizu in Lyo-nn. Zagrebško pevsko društvo »Kolo« je ime lo s svojima dvema koncertnima produkcijama v Parizu prav lep uspeh. Francoska kritika hvali zagrebške pevce Sn njihovega dirigenta g. Smodeka. Zelo pohvalno sta ocenila nastop »Kolašev« Paul Le Flem v pariški »Comoediji« ter Andre Coloroy v listu »Pariš Midi«. Iz Pariza so odšli »Kolaši« v Lyon, kjer so prvič nastopili v famošnjem konservatoriju, drugič pa v Rameaujevi koncertni dvorani. Ivo Vojnovič v Zagrebu. V pondeljek zvečer bo čital v zagrebškem gledališču pesnik Ivo Vojnovič svoje na novejše delo, štiridejanski »Prolog nenapisane drame«. La ni je Vojnovič recitiral v Zagrebu »Maška-rate spod kuplja«. Komorni pevec Steiner v Zagrebu. V torek, dne 20. oktobra nastopi v Zagrebu na koncertnem odru komorni pevec Franc Steiner, katerega bo spremljal na klavirju pianist Fr. Miller. Meštrovičeve razstave v Ameriki. Koncem prošlega meseca je bilo koiiec Meštrovičeve razstave v St. Louisu. Plastike so razdelili na tri dele ter jih poslal; v Denver (Colo), v Baltimore (Md) ter v Cleveland (O). V Ameriki pričakujejo, da se Meštrovič vrne zopet tja, kar se zgodi še tekom letošnjega leta. Welngartner na Danalu. Nemški skladatelj. dirigent Feliks Weingariner je dospe! na Dunaj, kjer bo dirigiral dne 11. In 18. t. m. koncert dunajske filhaimonije In nekaj produkcij v Državni operi, na katero ga veže pogodba še iz prejšnjih časov. ljudje pošteni in znajo tudi skrbno ravnati s kupljeno robo.- V Ameriki je tudi v navadi običai. razgrniti blago tako, da si ga lahko občinstvo povsem svobodno. često brez slehernega nadz''a. ogleda. Ta običai prča o veliki veri v ljudsko poštenost. Želje in nasveti iz krogov odiemalcev naideio v Woolwor-thovih podietjih vedro po-sluh. in po možnosti se iim skuša tudi kar naiSolj ugoditi. Seveda bi dostikrat nekateri želeli robo. ki jo ie nemogoče oddati za 10 centov. Toda take želje pričaio le, kako neizmerno ie zaupanje publike v zmožnost tvrdke. Pri Woo!worthu so kot prodaialke na meščene zgolj ženske. Vse osobje. ki ga ie več tisoč, je deležno na dobičku firme.__ Za fesensfeo prodajo kolesa Bob in Mary v>(( !CI Pride v kino «Dvor» ot k sreči šinalnl stroi! cene znatno znffane pri J. Goreč Znižane cene I Psiača Ljubljanske kred tne banke Znižane cene I Schillerjevo »Kovarstvo In Ljubezen« so sredi tedna Igrali v Beogradu. Predstava je dobro uspela, kritik hvali posebno izborno igro ge Markovac in dostavlja, da Schiller ! ne učinkuje prav nič nesodobno. Molnarjev »Stekleni čeveljček« v Ber-: lina prodrl. Najnovejše Molnarjevo dramsko ! delo »Stekleni čeveljček«, ki je prošli teden na Duna u doživelo neuspeh, jc v Berlinu ! prodrlo po zaslugi režije in igralcev, med katerimi je bil tudi znani Pallenberg. Dopisi JESENICE. Podružnica Jugoslov. Matice priredi danes dne 10. oktobra ob 8. uri zvečer v risalnlci osnovne šole akademijo »Koroški večer* s sodelovanjem združenih pevskih zborov jeseniških, godbe kat. del. društva ta tamburašev društva »Edinost« Govorita predsednik podružnice g. dr. Kogoj in koroški rojak g. katehet Franc Krašna. Vstopnine ni. Pobirali se bodo samo prostovoljni prispevki za Jugosl. Matico. V nedeljo se bodo prodajale na Jesenicah in Savi razglednice Jugosloven. Matice, Jeseničani, prfhitite vsi, da dostojno manifestiramo, da niso naši bratje onkraj meie pozabljeni in da ravno na meji najbolj razumemo njihovo bol. JESENICE. V sredo dne 7. oktobra se ]e poslovil od jeseniškega Sokola in sploh z Jesenic gospod Gaetan R i b o I a, kapelnik sokolske godbe ter se stalno preselil v svojo romantično domovino Švico. Z njim Je Izgubil jeseniški Sokol svojega prvovrstnega kapelnika, ki je izvežbal godbo In salonski orkester do najvišje stopinje. Godba je nastopala pod njegovim spretnim vodstvom pri vseh sokolskih prireditvah na Gorenjskem, kakor tudi lansko leto na pokrajinskem zletu v Zagrebu, kjer Je žela vsestransko priznanje in zanimanje. G. Ribola le priredi! tudi na Jesenicah več iako lepo uspelih koncertov. Bil je izredno nadarjen godbenik ter izboren dirigent, ljubezniv družabnik in sploh simpatična osebnost na Jesenicah, ki se je znal takoj uvesti v naše nacijonalne narodne razmere ter s tem posta! v vseh krogih priljubljen in popularen človek. Nedeljski poslovilni koncert je nad vse sijajno uspel. Dne 7. t. m. pa se ie zbrala na Jeseniškem kolodvoru velika množica »arodnega občinstva in polnoštevilna sokol-ska godba, ki je zaigrala g. Riboli v slovo nekaj komadov. Slovo ie bilo za njega, kakor tudi za njegove iskrene prijatelje in znance težko, najtežje mu je bilo, ko je podaja! roko in poljublja! marljive godbenike; marsikateremu Je porosila solza, ko so se poslednjikrat poslavljali od svojega mojstra. Med burnimi zdravo - klici je odpeljal vlak in še dolgo so vihrali robci v po i zdrav in zopetno svidenje simpatičnemu • družabniku In umetniku sokolske jeseniške i godbe. Brat starosta Osvald in še več dru-! gih intimnih prijateljev in prijateljic je spre milo svojega Gaetana do obmejne postaje. ŠMARJE PRI GROSUPLJEM. Kar smo pravi naprednjaki vedno trdili in kar ie bilo za nas gotovo dejstvo, to Je seda) tukajšnji posestnik in gostilničar g. Anton Šker-janc starejši, javno priznal. Kdor moža že iz prejšnjih časov pozna, se temu ni čudil. Bil je že od nekdaj vnet pristaš SLS in le radi užaljenega samoljubja pri občinskih vo litvah je presedlal in dejal, da ie za SDS, a v srcu je bil še vedno SLS-ar. Ker se je njegov sin France zadnji čas čutil radi malenkosti močno užaljenega, je ata Škerjan-čev, čujte ter strmite — poda! v »Slovencu, izjavo, da izstopa s svojimi sinovi iz SDS In preneha biti naročnik «Jutra» in »Domovine*. Nam Je ta Izjava le v zadoščenje. Samo to nas močno skrbi, če ne bo morda radi njegove odpovedi prenehalo izhajati »Jutro* in «Domovina». Če se to ne zgodi, potem le zadeva za nas hvala Bogu brez vse nesreče končala. Opozarjamo vse napredno občinstvo, da Imamo v Šmarju le dve napredni gostilni in sicer pri »Smoletu* in pri «Trevnu» (preje Janez Pengov) in pozivamo vse, da bodi naše geslo vedno in povsod »Svoji k svojim*. — Smarski naprednjaki. TREBNJE. Narodna in prosvetna društva v Trebnjem prirede v nedeljo dne 11. t. m. v gostilni g. Pehanija «Koroški večer*. Pri-četek ob pol 8. uri zvečer. Narodno - zavedno občinstvo se uljudno vabi k mnogobrojni udeležbi. KOČEVJE. Podružnica Jugoslovenske Matice priredi s sodelovanjem vseh kulturnih društev »Koroški dan* dne 10. oktobra v hotelu «Trst». ZAGORJE OB SAVI. Kot po vseh zaved-nejših krajih Slovenije, priredi tudi pri nas podružnica Jugoslovenske Matice v zvezi z vsemi tukajšnjimi prosvetnimi društvi s prav primernim sporedom spomin 5. obletnice za nas žalostno završenega koroškega plebiscita. Zbirališče pred rudniško restavracijo ob pol 19. uri. Nato obhod po novi cesti in vrnitev po stari v prostore Sokol-skega doma, kjer se prireditev z bogatim sporedom zaključi. Vse kar čuti narodno, ta dan na plan! PETROVČE. C. M. podružnica se zahvaljuje vsem direktnim kakor Indirektnim sodelavcem na prireditvi dne 27. septembra. Gospoda Maksa Roša, ki ie s svojim zdravim humorjem vse navzoče izredno animiral, brezpogojno želimo zopet v svojo sredino. Salonskemu orkestru «flirija* se C. M. podružnica zahvaljuje v imenu vseh, katerim je skoraj brezplačno nudil prvovrsten koncertni spored. Hvala Keramični d. d. Pe-trovče, ki Je darovala prece) dobitkov. Ta večer, ki je v polni meri zadovoljil vse navzoče, je tudi gmotno dobro uspel. Odbnr je na svoji seji dne 4. oktobra daroval za uboge šolarje petrovške šole 1500 Din in 11-bojske 500 Din. V bodoče si bo odbor prizadeval, da bo nudil svojim članom in poset-nikom prireditev vedno razvedrilne, poučne in tudi vesele ter zabavne večere, na katerih jim bodo za kratek čas odvzete vse skrbi in nadloge in poleg tega jim bo dana prilika, da se seznanijo z našimi slovenskimi in jugoslovenskimi literarnimi deli. Upamo, da se bomo radi sestajali na teh prijateljskih večerih, da tako uvedemo pogrešano družabnost. LJUTOMER. Koncem septembra je vstopil v pokoj tukajšnji učitelj Fran Zacherl, ki Je deloval 26 let na tukajšnji osnovni šoli, 8 let v Cezanjevcih in 2 leti pri Mali Nedelji. Za svoje vzorno šolsko delovanje je prejel več posebnih priznanj in pohval. Kot predsednik sadjarskega društva ima velike zasluge, da se sadjarstvo v ljutomerski oko lici prav lepo razvija. Naravnost nedosegljiv pa je kot delavec na glasbenem polju. Ima svoio godbo na pihala, mladinski zbor in pevski zbor. Vzgojil je celo generacijo pevcev. Njegov mladinski zbor ie glasbe no teoretično in praktično tako izvežban, ka kor malokateri. Zadnji veliki koncert pod njegovim vodstvom le bil meseca avgusta ob priliki 30-!etnice tukajšnjega pevskega društva, pri katerem je sodeloval tudi znani baritonist pater Kolb iz Zagreba. Na pro gramu so bile samo novejše skladbe Adamiča, Premrla, Lajovica, Dvofaka in druge S tem koncertom je učitelj Zacheri pokazal, da je mojster tudi najnovejšim modernim skladbam. Učitelj Fran Zacherl si le pridobil s svojim šolskim in izvenšolskim delo vanjem nevenljive zasluge za kulturni razvoj v Ljutomeru. Želimo, da bi še dolgo let uživa! sad svojega neumornega dela in da ne odloži taktirke. Najlepša zahvala za njegovo delo pa živi v srcu vseh onih, ki so hodili kdaj k njemu v šolo; vse, mlado In staro ljubi in spoštuje učitelja Zacherla. LJUTOMER. Sokolsko društvo priredi danes dne 10. oktobra v gledališki dvorani gostilne Strasser »Koroški večer* s sodelovanjem vseh naprednih in kulturnih organi zacij Na sporedu je nagovor, deklamacije predavanje o koroškem plebiscitu 1. 1920, m alegorija. Vstopnine ni in se vrši prireditev pri pogrnjenih mizah. — Odbor. DOLNJA LENDAVA. V soboto so uprizorili pri nas cVdovo Rošlinko* pod režijo g. Pečnika. Predstava je zelo dobro uspela. — Po končanem učiteljskem zborovanju v Beltincih se je pri nekem večjem omizju čula le madžarščina. Ali res ne obvlada naše učiteljstvo našega jezika, da se mora posluževati madžarščine v medsebojnem občevanju. Kako pa na] vzgaja deco? — Dne 4. oktobra je predaval g. Janko Lesničar, zadružni ravnatelj iz Celja, o zadružništvu z ozirom na ustanovitev živinorejske zadruge. Po govoru srezkega ekonoma Je Izročil srezki poglavar g. Kandrič nekemu vzornemu živinorejcu častno diplomo velikega županstva iz Maribora. SV. LENART V SLOV. GOR. Na splošno željo ie tukajšnja osnovnošolska mladina ponovila v nedeljo dne 27. septembra Igro «V kraljestvu palčkov* In Kosilevo spevoigro »Vino in voda*. Kakor prvič, so tudi tokrat malčki rešili svoie vloge v vsakem oziru prav povoljno. Zlasti nas Je norček (Pircherjeva) s svojim temperamentnim nastopom in s svojo šegavostjo naravnost oča ral. Našemu vrlemu učiteljstvu, ki je imelo z uprizoritvijo gotovo obilo truda, čestitamo k sijajnemu uspehu ter pričakujemo, da nas kmalu zopet preseneti s podobno prireditvijo. Sokol Svojemu članstvu! V soboto, dne 10. t. m. ob 8. zvečer pri» redi Jugosiovenska Matica v spomin na ne srečni koroški plebiscit svečano akademijo v dvorani »Union«, v nedeljo, 11. t. m. pa lavno zborovanje pred univerzo na K on* grešnem trgu. Pozivamo Vas, da se t;:ko akademije, kot manifestacijskega zborovanja udeležite v čim večjem številu. V torek, 13. t. m. pa priredimo v d ruš t' veni čitalnici v Narodnem domu svoj kos roški večer, na katerem predava brat dr. J. C. Oblak. Začetek predavanja točno ob po! 9. zvečer. Zdravo! Odbor «Ljubljanskega Sokola*. • Sokol Moste vabi svoie člane, da se polnoštevilno udeleže današnjega manifestacij-skega zborovan;a za Koroško, k: ga prirede vsa napredna društva skupno ob 7. zvečer v šolski telovadnici. Šah Iz ljubljanskega šahovskega kluba. Si= multanka dr. Vidmarja se danes ne vrši, ker se je dr. Vidmar odpeljal v službenih zadevah v Beograd. Na brzoturnirju za pr» venstvo oktobra je dosegel prvo mesto M. Stupan. — Danes ob 17.30 revizijska seja odbora v kavarni Evropa Odborniki in re« vizorji naj se je udeleže v polnem številu. Ta seja je poslednja pred občnim zborom, ki se vrši dne 14. t. m. da eden par nogavic z žigom In znamko (rdečo, modro ali zla:o) 93-i m jjkBf&sfi" traja kakor štirje pari drugih ako kupite eden par. " 'Mvajo se v vseh prodaja rab. Šport Športniki in koroški plebiscit Kakor znano, igrajo koroški nogometni klubi vsako leto tekme za pokal 10 okteo bra. Prvo kolo za ta pokal se je vršilo prc. teklo nedeljo in je zmagal Klagenfurter A. K. proti Villacher Sp. V. s 3 : 2. Pri nedeljskih manifestacijah v Celovcu bodo sodelovali vsi tamošnji športni klubi. Zate je dolžnost tudi vsakega našega šport, nika, vseh naših športnih klubov in organi, zacij, da sc polnoštevilno udeleže vseh pri, reditev Jugoslovenske Matice v soboto in nedeljo. Pokažite tudi v tem ožini, da se more narod vedno in povsod zanašati n» II. kolo prvenstvenih nogometnih tekem v Ljubljani V nedeljo, 11. t. m. se boj za točke ljub, lianskih klubov nadaljuje ter se odigrajo štiri tekme. Pravzaprav hi se morale pred tekmami prvih moštev odigrati tekme nji, hovih rezerv, vendar na klubi vsled prema« le opreme, ki je zelo draga, ter vsled po« manjkanja igralnih moči, ne morejo posta« viti svojil rezerv. Edino izjemo v tem ori« ru tvorijo naši bivši prvorazredni klubi in S. K. Slovan, ki zmorejo postaviti tudi po več moštev V zadnjem času se kaže, da bodo zmogli i ostali naši klubi več moštev, posebno ljubljanska Svoboda, kjer se situ. acija v tem pogledu zelo boljša. Od nedeljskih tekem bo najvažnejša in najbolj zanimanja vredna tekma med ASK. Primorje in SK. Jadran. Poslednji je poka. zal posebno v tekmi proti Iliriji, da se na. haja v izborni kondiciji. Pa tudi od mlajših klubov se pričakuje oster odpor, kar sta tako Slavija kot Svoboda dokazala na pc. slednjih tekmah. Vse tekme se vrše na igri. šču ASK. Primorje ter se odigrajo v sle. dečem redu: Predpoldne ob 8.30: ASK. Pri. morje rez. : SK. Jadran rez., ob 10.45 SK. Hermcs : SK. Svoboda, popoldne ob 14 SK. Ilirija : SK. Slavija, ob 15.45 pa ASK. Primorje : SK. Jadran. le Božanstvena Suzanne na Dunaju Kakor smo že na kratko poročali, se ie svetovna prvakinja v tenisu Mile. Suzanne Lenglen, ali kakor jo imenujejo njeni roja. ki, božanstvena Suzanne odločila, da bo tri dni igrala na Dunaju, kamor je dospela v četrtek. Pred dnevi je igrala v Milanu kjer je sijajno zmagala. Igrala je skupno z gro« fom Salmom, ki si je pri pariških svetov, nih prvenstvih priboril drugo mesto. Novi. narjem je slavna igralka izjavila, da živi za tenis. Rojena jc let« 1899. v Compiegne, svojo mladost ps je preživela v Niči. Njen oče, ki je sam strasten tenis igrač, jo je h v njenih mladostnih letih sistematično tre> niral v tenis igri. Je predsednik tenis klub« v Niči, ter vodi sam trening svoje hčerke, ki je takorekoč zrastla na tenis igrišču, tega si lahko razlagamo njen rekord v sve» tovnih prvenstvenih. Zmagala je v nešteti bojih ter je bila poražena le enkrat in si; cer v Ameriki. Pri potovanju tja je zelo trpela vsled morske bolezni, k!job temu pa je takoj nastopila proti mrs. Mallorv ter bi. la poražena. O njenem življenju pripovo duje, da hodi zelo rano spat in da nikoli ne zamudi treninga. Ona ne pleie in ne hodi v službo. Živi le eni ideji. Tenis ji je postal strast. Prvi dan bo mile. Lenglen nastopila preti avstrijski prvakinji Erni Redlichovf, nato dvojni igri z grofom Salmom proti nemški prvakinji Neppachovi, Id bo igrala najbra skupno s svetovnim prvakom Koželuhon in končno bo skupno z go. Neppachovo proti dvema gospodoma. Gostovanje Leti' glenove pomeni seveda za Dunaj prave športno senzacijo. Ilirija : Primorje 17 : 0 (U : 0). Vct> rajšnja bazenska tekma med Ilirijo in Pri' morjem je končala z rezultatom 17 : 0 w Ilirijo. Tekma je bila predčasno zaključena vsled nastale teme. Igra je hi!« preccj mo notona, ker se je ' ršila večinoma pred vra« ti Primorja, tako da napad Primorja in obramba Ilirije nikakor nista mogli priti do veljave. Ilirija je bila ves čas v ahsolut. ni premoči, vendar pa ni pokazala svoje prejšnje dobre forme. Podrobno poročilo prinesemo prihodnjič, ko bo odigran še 1 'ali del tekme Hazena Atena : Primorje. V nedeljo II. t. m. se vrši na igrišču Atene v Tivolija nrvenstvena tekma med omenjenima kl'J' boma. Tekma obeta biti zanimiva, ker se obe družini, zlasti pa Atena, nahajata v do« bri formi. Tekma se vrši ob II. dopoldne oš vsakem vremenu. Iz sekcije ZNS. Delegirajo se za tek« me 11. t. m.: Igrišče Primorja ob 8.45 Pri' morje rez. : Jadran rez. g Kemperle: lOJO uri Svoboda : Hermes g. Deržai; 14. uri Slavija : Ilirija g. Sternad; Primorje : dran g. Vodišek. Igrišče Ilirije ob 10..V> rija jun. : Črna XI g Ahčan. V Mariboru Rapid : Merkur g. Franki; v Ptuju Mrra : Ptuj g. Nemec. Gospodje sodniki se oi*" zarja jo, da je treba eventuclne incidente točno opisati. — Tainik. S. K. Ilirija poživlja svoje članstvo. se polnoštevilno udeleži vseh manifestacij povodom »Koroškega dne«. — Odbor. S. K. Ilirije nogometna sekcija. V nedeljo 11. t. m. igra juniorsko moštvo ob 1030 s »Črno enajstorico«, ob 14. uri naraščaj naraščajskim moštvom Hermesa. Postav« moštva za prvenstveno tekmo s Slavijo, b se vrši ob 14. na igrišču Primorja, v gard« robi.. — Načelnik. Madžarska : Češkoslovaška. Nedelji!" tekma je prva med reprezentancama novanih držav. Pred vojno se je vršilo šc< medmestnih tekem Praga : Budimpešta 0< teh so tri končale z zmago Budimpešte 2 : 1, 5 : 2 in 5 : 2, Praga je zmagala enkr« s 5 : 3. dve tekmi sta ostali neodločeni Nc deljsko tekmo bo sodil Dunajčan Brai"1 tekmo Praga : Budimpešta pa Zagrehfrt Fabris. Zadnja tekma se vrši v Budimpe^ Ob petletnici koroškega plebiscita 1920 - 10. oktobra - 1925 Bratom v tujini Bratje, ste sami, nI solnca, ne zarje v tem mraku, da ste povesili glave, da tuga vam sije v očeh? Nimate koga, da vas bodril bi v tem težkem koraku — ko ste obstali pod križem na veliki petek ob treh? Ne, domovina vas vidi, xinove trpeče. Kot pajčolan je njena Ijubav nad vami razpeta, kliče in vabi vas v svoje naročje ljubeče, z vami je ona, smo mi in vsem nam Gdsps Sveta. Kaj — Karavanke so meje, in Triglav naj bo mejnik? 'Zdaj in k.-ko razmejili so naša trca, naše misli in čustva, našo ljubezen do rodne grude; kdo jim je dal "ravico — '"iti npš branik? Naš slovenski glasnik je Gosposvetski zvon! Ali ste čuli to divno zvonenje, ta klic, ta mogočni glas, ki kliče nas in vas v novo živi'pn je — vstajenje?! Bratje, pogum, ne klonite glav! Zemlja slovenska je naša, naš je Triglav, in Karavanke so naše— Gospa Sveta v težkih mukah bo nam In vam oteta. Kako je prišlo do plebiscita (Vojaška in diplomatska predigra.) WiIsonova nacijonalna demokratična načela so na žalost med nami povzročila pravo psihozo: vse je bilo uverjeno. da nam bo na severu ob nemško - slovenski meji prisojeno vse. do koder sega naše prebivalstvo: naše naziranje o etnografski pripadnosti smo si predstavljali kot bodočo osnovo za določanje državne pripadnosti, ne pa individualno odločanje posameznikov po načinu splošnega glasovanja. Popolnoma tuja pa nam ie bila misel, da bi kaj pomenila faktična posest, priborjena z vojaško zasedbo aH celo z oboroženo močjo. V tej psihozi je vir in začetek vse naše nesreče, ki se je zaključila z nesrečnim izidom koroškega plebiscita. Maribor. Ptuj in Dravsko dolino, kjer je bilo nemškutarstvo mnogo močnejše nego na samem Koroškem, smo rešHi. ker je general Maister ravnal po svojem — morda vojaškem — instinktu in ni zapadel obči psihozi. Posamezni mladi dobrovolici so tako-rekoč na svojo roko. spočetka pod duševnim vodstvom Maribora, pričeli z maloštevilnimi vojaki zasedati slovenske koroške kraje, in sicer v drugem tednu novembra leta 1918.: dne 7. novembra Prevalje. 16. novembra SinČoves in Borovlje. Nemci so bili še povsem za-strašeni; upirali so se samo v Zilski dolini. Dne 23. novembra je sklenil major Lavrič z zastopniki koroške deželne vlade začasni sporazum o demarkacij-ski črti. ki naj loči jugoslovenske in koroško - nemške čete. — ta črta ie potekala od italiianskih okupacijskih čet v bližini Trbiža ob ZHici navzdol do listja, potem ob Žili do ustja in nato ob Dravi navzdol do točke 3 km vzhodno od Velikovca. Ta čas so se vršila pogajanja za določitev demarkacijske črte v Koroški; vodil jih je general Maister z zastopniki štajerske in koroške vlade: zahteva! je v glavnem vse etnografsko slovensko ozemlje, a do soglasja ni prišlo. Dne 30. novembra je slovenska četa pod vodstvom Malgajevim zasedla Veliko-vec. kar je povzročilo v ostali Koroški veliko vznemirjenje. Dne 5. decembra Je sklenila koroška deželna zbornica, da je antantnim četam vedno pustiti pn">st prehod, da Pa se jugoslovenskim četam treba zoperstaviti. Sledila je reorganizacija volksTvehrovcev po vsej deželi, z namenom, da se brani nanredovanie L S.: Sveti Trije kralji Nad cerkvijo Hilindarja na Sveti Gori je skozi jasno noč odjeknil jasen klic: »Marko . ..!« Vse tiho. Potem vnovič: »Kraljevič Marko . . .!« In še v tretje: »Pobratim Marko!« Zamolklo se je odzvalo iz dna cerkve: »Tu sem! . . Kdo me drami iz sto- in stoletnega sna?« »Jaz. Marko! Vila! Posestrima tvoja!« »Belo se ti grlo posušilo, posestrima! In črn ti obraz bil! Pusti v miru moje trhle kosti! Daj Bogu. kar je božjega in zemlji, kar ie njenega!« »Grobnica ti trhle kosti izmetala in prahu tvojemu ne bilo mira! — Vstani, Marko! Pobratim moj. vstani in čuj!« Pred cerkviio je v mehki mesečini za-hrzal Šareč vidoviti. udarilo je kopje bojno ob buzdovan šestoperni. z zlatom okovani ... Iz naročja zemlje je zasopel vzdih, kot bi se silna siva skala trgala v Mrvini planini ... »O. čujem. sestra!... Zove Sarec gospodarja. Zove buzdovan moi zvesti. Z Jugoslovenov. dokler mirovna konferenca ne določi mejo. To je bila predigra krvavih spopadov na Koroškem. Dne H. decembra je naša četa zasedla Grabštajn. toda že naslednjo noč jo ie ponoči zavratno napadla četa volkswehrovcev in jo ujela. Začeli so se boji na vsej črti. Ti boji, v katerih so Nemci povečiiii nastopali ofenzivno. pa niso prinesli bistvenih sprememb. Medtem se je še vedno do-skušalo potom pogajani med ljubljansko Narodno vlado in raznimi avstrijskimi oblastvi napraviti kompromis glede na-cijonalne meje. Dne 13. januarja se je na Koroškem sklenilo premirje. 14. januarja so se v Gradcu pričela pogajanja zastopnikov obeh vlad. Tekom teh pogajanj. ki so potekala neugodno, se je poiavila ameriška študijska komisiia. pod vodstvom nadpolkovnika Milesa ter ponudila svoje posredovarre. katerega jedro ie bilo, da se ameriška komisija poda v sporni obmejni predel ter določi provizorno demarkacijsko črto. kolikor najbolj mogoče upoštevajoč želje prebivalstva glede bodoče narodne pripadnosti. Ta predlog sta dne 22. januarja sprejeli obe stranki. Ta ameriška komisiia pomeni stvarno pričetek uporabljanja plebiscitnega načela v sporu za Koroško: nien nastop ie imel naidalekosežnejše posledice. Mi-les se ie s svojimi dne 27. januarja poda! iz Gradca v Maribor, kier so uprizorili Nemci manifestacije, da bi pokazali nemški značaj Padli so streli in kri ie namočila mariborske ulice. V prihodnjih dneh je komisija prepotovala domala vso sporno Koroško. — Mežiška dolina je bila že takrat izvzeta — in na temelju svojih opazovani napravila poročilo o razpoloženju prebivalstva glede nacijonalne pripadnosti. To poročilo bi lahko imenovali koncept plebiscitnega izida; za nas pač ni bilo ugodno. Objavilo se ni. Dne 18. januarja se je v Parizu otvo-rila mirovna konferenca, začele so se razprave o novih državnih mejah. Dne 2. marca ie razpravljala komisija o mejah na Koroškem in Štaierskem. Zastopnik Amerike je predlagal za mejo Karavanke ter se pri tem skliceval na boje v januarju, ki da pač kažejo voljo prebivalstva. Tudi Angleži in Italijani so predlagali za nas neugodne meje. 'e Francija tias ie podpirala. Ali do odločitve ni prišlo, stvar se je odložila do začetka maja. Ko se ie pokazalo, da beatus possi-dens tudi pred novo Evropo največ pomeni. se je pričela nnva akcija za zasedbo Koroške. Dne 29. aprila se je izvršil oni znameniti, nezadostni napad proti Celovcu, in sicer na vsej demar-kacijski črti. Toda napad se ie izvedel s popolnoma nezadostnimi in slabimi vo jaškimi silami: volkswehrovci so dobili pomoč iz ozadja, osobito iz Celovca, oa tudi iz ostalih avstrijskih dežel, prešli v protinapad takoj 30. aprila in 1. ma ia in v naslednjih dneh se jim je posrečilo. potisniti jugoslovenske čete popolnoma čez koroške deželne meje. Ta katastrofa je napravila na vso slovensko javnost porazen vtis. in je tudi poslabšala našo situacijo v Parizu. Obnovljena nogaianja med zastopniki ljubljanske in koroške vlade v Celovcu so potekla brez uspeha. V Parizu je prišel problem koroške razmeiitve dne 9. maja zopet na dnevni red. Tekom maia je postalo jasno, da bomo imeli na Koroškem plebiscit, za kar ie odločilo v orvi vrsti stališče ame riške delegacije. Baš v zadnjih dnevih majnika' ie izvedela naša delegacija, da se je konferenci odločila za plebiscit. Istočasno, dne 28. maja. pa se ie zgodilo ono. kar bi nam bilo. da se je zgodilo takoj pričetkom osvnboienja. rešilo Koroško brez težav: naše čete, v prvi vrsti srbske sile. so v zadostni množini pričele zasedati zahtevano koroško ozemlje. V prvih dneh junija so naše čete okupirale Koroško, dne 6. junija tudi Celovec. Medtem so se v Parizu nadaljevale razprave o naših mejah, predlog za oredlogom ie prše! na dnevni red. Dne 5. junija se je WiIsonu predstavila slovenska deputaciia z znamenitim svojim: «Ave. WiIson. morituri . . .» Ali vse je bilo brezuspešno; šlo ie samo še za Podrobnosti, kako naj se izvede plebiscit. Dne 23. junija ie vrhovni svet antante definitivno sklenil razdelitev Celovške kotlina v dva pasova in dne 25. junija ie določil podrobnosti za izvedbo plebiscita. Te odločitve so prišle v člena 49. in 50. mirovne pogodbe z dne 20. ju-lija. Dne 10. septembra 1919 ie bila v St. Germainu podpisana mirovna pogodba z Avstrijo in s tem se je zaključila vojaška in diolomatična predigra koroškega plebiscita. _ Dr. Fr. M. Usoda koroških Slovencev Skrajni zapadni in severni mejniki ozemlja, ki so ga v osvojevalnih pohodih zasedli predniki korotanskih Slovencev v drugi polovici VI. stoletja, sloje ob izviru Drave na Tirolskem, ob izvini Mure. na sedanjem Solnograškem in na Gorenje-Avstrijskem, segajoč na severu do Donave in Dunajskega lesa. Odkar so korotanski Slovenci v drugi polovici VIII. stoletja morali pripoznati nadoblast bavarsko-frankovskih vladarjev, tako da so postali odvisni od njih v političnem, gospodarskem in kulturno-cerkvenem oziru, se je to ozemlje vsled nemške koFonlzacije spremenilo, posebno v svojih severnih predelih, v jezi- kovno mešano pokrajino. Tekom stoletij je večina absorbirala narodne manjšine: ko je v XVI. stoletju smodnik začel ugašati do tedaj nepremagljivo moč nemških gradov in utrjenih mest in je vsled tega germanizacija za enkrat se ustavila, se je bila že izobličila nova živa narodna meja; oni stari mejniki, ki nam o njih pričajo samo še do današnjega dne ohranjena pristno sbvanska imena gorskih vrhov, potokov, rek in krajev, so v tej dobi že stali na popolnoma po-nemčenem ozemlju in na Koroškem je že bilo nemško ozemlje večje od slovenskega. Leta 1848. je bila med dijaki in učenci vseh šol v Celovcu približno polovica slovenska in devet let pozneje so našteli v tem mestu 6000 Slovencev in le 3000 Nemcev. V isti dobi so na ljudskih šolah v Borovljah, pa tudi po Ziljski dolini in verjet io drugod na Koroškem, proučevali otroke pisati :n citati tudi cirilico in so izdajali koncem šolskih let slovenska letna poročila. Leta 1863. je v Blatograau med Osojskim in Vrbskim iezerom koroški slovenski književnik in duhovnik Jarnik pridigoval samo v slovenskem jeziku svojim vernikom, ki nemško sploh niso razumeli Leta 1866. začasni vodja glavne šole v Celovcu ni mogel postati stalen, dokler ni napravil izpita tudi iz slovenščine. In danes! Pri Gospi Sveti, pri Ostro-vici. v nekdanjem političnem in kulturnem središču karanta.iskih Slovencev, ne slišiš več niti slovenske pridige, dasi prihaja semkaj še vedno dokaj koroških — slovenskih romarjev, niti ne ču-ieš slovenske govorice med domačini. Celovec je skoro docela ponemčen in pravo leglo najstrupenejših sovražnikov vsega, kar nosi ime slovensko. V omenjenih Borovljah, v Ziljski dolini in sploh na vseh šolah na sedai še slovenskem delu Koroške je učni jezik nemški in slavni Blatograd ležj na že popolnoma nemškem ozemlju. V dobi od 1. 1S50. do I. 1900. se je živa narodna meja pomaknila proti jugu. seveda najbolj pri Celovcu, tako. da ie-če. — če ne govorimo o Ziljski in Kanalski dolini. — severovzhodno od Be-liaka. ki je tudi že popolnoma ponemčen; povprečno 10 do 15 km severno od Drave. Toliko ozemlja, dasi v marsikaterem predelu prvotno le slabo obljudenega, so ponemčili Nemci, polastivši se oblasti nad karantanskimi Slovenci v VIII. stoletju. Južno od omenjene narodne meje živi danes še okoli 100.000 koroških Slovencev. Ti žive in govorijo slovensko vkljub temu. da jih je zadnje uradno ljudsko štetje naštelo samo 37 tisoč, govorijo svojo, vsled stoletnega nemškega vpliva močno z germanizmi skvarieno slovenščino. Toda dobra polovica teli je že popolnoma nemškega mišljenja in deloma naravnost fanatično sovražna slovanstvu in slovenščini, ki je pa ne more črez noč opustiti in se jo otresti, deloma že iz prirojene konser- v . * ' fl« : ^ - - { ^ - - fr'. ('Z ' V J , * N s v -v ' v ~ i && - % - /i'A' - J\ -V * A ':■ ..v: *$> Vrbsko jezero njima vitko kopje bojno . . .!« Počile so kamenite plošče pred oltar-jem. višie je vzplamtela lučka v kan-dilu in Marko kraljevič je pokleknil pred ikono Kristovo. »A^arko — Pobratim!« je govorila po-kraj niega vila posestrima in mu s pre-belo dlanjo gladila mrko čelo. »Marko! — Vrag navaljuje na tvoio zemlio . . . Vrag ljutejši od Turčina! Hujši od potu-rice! Pojdi. Marko! Desettisoči bratov kličejo na pomoč! Stotisoči! Na daljnem severu, kjer se med gorami razpenja prostrano po!je. Gosposvetsko polje, in na njem stoji vojvodski prestol, iz kamena izklesan! Pojdi, pobratim, da podeliš megdan junaški s črnim vragom in pravdo sveto njemu in svojim! Idi. pobratim. in blagoslov posestrime svoje ponesi s seboj--!« Vstane Marko. Trikrat se prikloni, trikrat prekriža pred ikono. Poljubi po-sestrimi vili prebele roke. pritisne si jih na čelo in prsi. »Ukazuješ, posestrima! Marko, pobratim. uboga!« Sirom se otvorijo vrata svete cerkve Hilindarske. Stopi Marko kraljevič pod nočno nebo. v mesečino mehko. Svežega vetra z morja zajame globoko v grudi. Oči se mu napolnijo z zvezdami božjimi. Lehti pretegne kraljevič Marko, da j zaškripljejo v členkih. Objame kraljevič Marko Šarca vidovitega, v desnico vzame buzdovan okovani, v levico tanko kopje bojno. Zaiaše kraljevič Marko konja šarca. Zavihti kraljevič Marko topuz pozlačeni. Zaviliti kraljevič Marko vitko kopje bojno. Na ravnem polju kerestinskem pri Sv. Petru je razpletenih las šetalo skozi jesensko noč in povzdignjenili rok klicalo mlado dekletce: »Kje si. ti sveti, na razbeljenem prestolu ustoličeni in z ogijeno krono kronani naš kralj Matija? Ali so kopita sovražnih konj tako trdo zateptala zemljo nad grobovi junakov tvojih In nad gomilo tvojo, da ne čujete obupnih krikov. ki jih noč temna in svetli dan prinašata s severa? Zimzelena puntarske-ga sem prinesla, o sveti kralj naš. da ti ga pripnem na krono ognjeno. Da zaki-tim z njim uporne polhovke vojščakov tvojih. Pridi, o kralj zatiranih in ubogih! Pridi in z zamahom meča. z enim samim. stri verige sužnje. Prebij in zlomi jarem hlapčevski, ki ie sedel na tilnik in se pod njim krivi in lomi hrbtenica. Kralj Matija! Pridi! Pridi!« Črna meglica se vije pod obzorjem. Brzi, leti vse bližje. Ali je oblak, ki se je utrgal raz nebo nad spavajočimi gorami? O. ni meglica črna! Ni oblak! Z ognjeno krono kronani kralj Matija, na razbeljenem prestolu ustoličeni, jezdi ia-drno na svoji črni kobili Liski. Jezdi sveti kralj Matija in ob otroku sredi polja zaustavi konja . . . »Blagoslovljena, ti najmlajša, ti najčistejša!« Do sedla dvigne kralj Matija dekletce, poljubi ga na čelo in oči in usta. »O. kralj naš! O. sveti kralj Matija!« Z zimzelenom puntarskim kinča dete krono kraljevo, šopek zimzelena pun-tarskega mu pripne na svitli meč. Na ravnem kerestinskem polju, pri starodavnem Sv. Petru. • Na ravnem po!ju kerestinskem pri Sv. Petru se pozdravita in poljubita dva svetla viteza, dva svetla kralja. Marko kraljevič in kralj Matija. Z ravnega polja kerestinskega zajašeta kot streli dve dva sveta kralja. Marko kraljevič in kralj Matija. S kerestinskega polja v podravsko pa v posavsko plat. Zajašeta. da podkva iskre kuje. Da v vetru zavi-hrata plašča dva. Plamen sipljeio nozdr-vi šarčeve. Ogenj dišejo nozdrvi Liski-ne. Na sever, na sever! Tja, kjer za sneženimi planinami leži Dolie, Gosdo- i vativnosti. deloma radi nezadostnega obvladovanja nemškega jezika. To sc — sicer žalostna — a neizpodbitna dejstva, ki jih tudi največji jugoslovenski idealist, ki dejansko pozna resnične razmere. ne more. pa tudi ne sme utajiti, s katerimi pa mora računati vsak. kdor resno in objektivno premišljuje o usodi koroških Slovencev. Ce govorimo o usodi koroških Slovencev v Avstriji, se nehote tudi spominjamo Nemcev, ki bivajo v naši državi. osobito onih v Sloveniji. Pri tem pa je sicer treba kar naprej povedati in pribiti, da so koroški Slovenci relativno avtohtono, napram Nemcem prvotno prebivalstvo, ki biva kompaktno na svojem ozemlju, ki je sestaven del celokupnega jugoslovenskega ozemlja m nikakšen jezikovni otok. Koroški Slovenci nimajo samo svojega lastnega slovanskega jezika in narečja, ki nas v svojih posebnostih spominja tako na go-riško-primorsko in gorenjsko narečje, kakor na hrvatski in češki jezik, ampak tudi svoje prav posebne šege in navade. svojo narodno nošo in zlasti svoje narodne pesmi, ki slovijo že po cel: Ju-goslaviij in preko njenih mej. Oni in samo oni so dali na celem Koroškem in , v pokrajinah preko te dežele rekam, potokom. jezerom, mestom, trgom, vasem, goram, hribom, dolinam itd. svoja pristno slovanska imena, kakršna nahajamo povsod pri drugih Slovanih, pri Hrvatih, Srbili ravno tako kot pri Cehoslovakih, Poljakih in Rusih: in ta prastara imena so kljub politični in kulturni odvisnosti od Nemcev obveljala, ostala in se sko* več kot tisoč let ohranila kot žive zgodovinske priče slovanstva do danes tudi tam. kjer je v naši državi slovenska govorica že izumrla. Nemci v Sloveniji, na Kranjskem tak« kot na nekdanjem Spodnjem Štajerskem, Pa so samo potomci nemških kolonistov, ki so jiii počenši z drugi? polovico VIII. stoletja in v celem srednjem veku klicali v deželo nemški mogotci, posvetni in cerkveni, da posedejo zemljo, odvzeto Slovencem. Oni r.ikjer ne bivajo kompaktno tako. da bi se stikali nepretrgoma s pristno nemškim ozemljem ali narodom. Na Kočevskem tvorijo jezikovni otok in vsak petošolec mora vedeti, kdo in kdaj da jiii je tja naselil: na Spodnjem Štajerskem pa žive raztresena v kolikor sploh niso le ponemčeni Slovenci. Izvzemši Apaško kotlino o kakem kompaktno od potomcev nemških kolonistov naseljenem ozemlju tu ni govora i i ga ne more biti. ker takšnega ozemlja nikjer tu ni. Razen Kočevarjev tudi nimajo Nemci v Sloveniji nikjer pristno lastnega narečja, nimajo svojih posebnih šeg in navad, ki bi jih ločile od slovenske večine, niti svoje narodne noše. Ozemlju, kjer bivajo raztreseni, niso eni, ampak Slovenci dali krajevna imena. Maloštevilna nemška naselbinska pojmovanja, ki se tu pa tam tod nahajajo, ne izvirajo iz ljudstva, ampak iz nemških uradov srednjega, pa tudi novega veka. Ako so že morali koroški Slovenci pripasti k nemški državi, dasi se je dala meja potegniti brez vsakih zemljepisnih in gospodarskih težkoč tako, da bi tudi oni postali sestaven del države, h kateri spadajo etnografsko, bi že iz opisanega dejanskega položaja moralo slediti, da imajo več naravnih pravic do zaščite in obstanka nego Nemci v Sloveniji. Slednjih se sploh ni moglo in tudi nI smelo prikloniti k Nemški Avstriji, ker se ozemlje, koder bivajo Nemci kot jezikovni otok ali kot raztreseni udje nemškega telesa, ne stika nikjer z nesporno popolnoma nemškim ozemljem, na katero bi se naslanjalo. Senžermenska mirovna pogodba ne dela v tem oziru nobene razlike, naj še tvori narodna manjšina — kakor koroški Slovenci v Avstriji — kompaktno naseljeno prebivalstvo, ali pa naj tvorijo to manjšino — kakor Nemci v Sloveniji. — samo razkropljeni deli tujega naroda. Slovenci v Avstriji so torej po mednarodno veljavnih določilih pravno pod isto zaščiro kot Nemci v Sloveniji, oziroma v Jugoslaviji sploh. Določbe, ki govore o zaščiti narodnih manjšin, vsebuje V. oddelek senžermen-ske mirovne ptogodbe v ČL 62. do vključno 69. V stari Avstriji so živeli koroški Slovenci skupno z ostalimi Slovenci, četudi od njih po pokrajinskih mejah v svetsko imenovano, in na njem ie kame-niti sedež vojvodski. A v gori tam pod gradom Krnskim v dvorani zlati spava s svojimi vojskami tretji sveti kralj . . . Kralj Matjaž ... * Ni ju spoznal, o Micika. Ni ju spoznaj. Meni pa je srce povedalo, kdo sta. Pri samem vojvodskem prestolu sta pritegnila uzde in stopila s konj. In j« prvi pogledal na zvezde in je dejal drugemu: »Brat Matija . . . Cas je!« In tudi drugi se je ozrl po nebu in je rekel: »Resnično, brat Marko! Dvanajsta ura se približuje ... Ne oklevajva ...!« Spoznal sem ju. o Micika, spoznal na prvi pogled . . . Pri vojvodskem prestolu sta pn stila konia. Šareč je nemirno tolkel s kopiti grudo. Črna kobila Liska je zaupno naslonila glavo na njegov vra4 . . . In sta se kralja namerila naravnost pod Krnski grad . . . Ko je z brona pri Gospi sveti odbr-nelo tričetrt na polnoč, je sveti kralj Marko z zlatim buzdovaaom udaril na skalo pod gradom. »Odpri, o kralj Matjaž!« je zakllcal z mogočnim glasom. »Po kolena in Bogu brat. . . OdDriU troravnem ta zlasti t šolskem ozirn ločeni. v državi, katerega prebivalstvo je bilo številčno po večini slovansko. Danes — po plebiscitu — pa živijo, oziroma životarijo kot neznatna narodnostna manjšina v nacljonaino enotni nemSki republiki, ki se na zunaj zove Avstrija. De iure se pač lahko sklicujejo na pravice, ki jih dajejo tozadevna določila senžermenske mirovne pogodbe narodnim manjšinam in tudi njim. in so v vsakem oziru s svojimi nemškimi sodržavljani enakopravni kakor tudi enako-dolžni; de facto pa — tako izpovedujejo njih priznani voditelji, njihova oficijelna reprezentanca in njihov list »Koroški Slovenec,« — so na milost in nemilost izročeni svojim dednim sovražnikom, koroškim Nemcem in nemškutarjem. Kdor čita nemške, na Koroškem izhajajoče časopise, kadar pišejo o usodi Nemcev v Jugoslaviij in posebej v Sloveniji, pa ne pozna osebno dejanskih razmer, mora si osvojiti popolnoma napačno prepričanje, da so ti naši Nemci brezpravni sužnji, to pa "sicer kljub temu — tako zatrjujejo venomer isti nemški listi s Koroškega — da Nemci na Koroškem dajejo svojim slovenskim rojakom vse pravice v polni meri. Na drugi strani skoro vsi slovenski listi v Sloveniji poročajo že od plebiscita sem neprestano o popolni brezpravnosti, da celo o nasilnem preganjanju narodno zavednega slovenskega življa na Koroškem. V zadnjem času se ponovno zopet ču-fe marsikaj neprijetnega preko koroške meje; zato bo umestno, da si ogledamo natančneje sedanjo usodo koroških Slovencev, zlasti in to še posebej v zvezi z usodo jugoslovenskih Nemcev, in jo predočimo naši javnost; tako. kakršna je v Istini. Kakšna usoda v bodočnosti — ako pojde po započeti poti naprej — čaka koroške Slovence, to predvideti na podlagi sedanjega stanja in dosedanjega krčenia slovenskega ozemlja na Koroškem uganiti pač ne bo težko. Po čl. 68. V. oddelku senžermenske pogodbe mora avstriiska vlada v okrajih. kjer bivajo koroški Slovenci skrbeti za to. da se nudi slovenskim otrokom v šolah pouk v njihovem materinem jeziku. Koroški Slovenci na imnio m podlagi 67. čl Iste pogube tudi sarnl pravico, »da zidajo šole, jih oskrbsilejo in nadzorujejo, in sicer s popolno uporabo svojega jezika.« Kar se tiče šolstva med koroškimi Slovenci v Avstriji In Nemci v Jugoslaviji, so znana slovenski in nemški javnosti svoječasna toz^°vna izvata^a našega zunanjega ministra g. dr. Ninčiča in bivšega prosvetnega ministra Sveto-zara Pribičeviča. Navedene uradne številke govore jasno dovolj. Na drastičen način jih Izpopolnjuje temeljito poročilo tajnika Ciril-Metodove družbe g. inž. I. Mačkovška na njeni 36. glavni skupščini v Brežicah. V Sloveniji pride na 1211 prebivalcev po ena šola; ako se trpošteva število Nemcev, naštetih pri zadnjem ljudskem štetju v Sloveniji pa pride po ena šola že na 1100 Nemcev. Na Kočevskem pride celo na vsakih 500 Kočevarjev po ena nemška osnovna šola. V tem jezikovnem otoku vzdržuje zgolj za Nemce naša država celo pet nemških šol kjer število otrok ne dosega Po zakonu predpisanega minimuma 30. Da obstoja v Ljubljani za celih 34 učencev štirirazredna manjšinska nemška šola, smo pred kratkim čitali v slovenskih listih, tn na Koroškem? V šolah severno od Drave ne poznajo več slovenskega jezika; nemški učitelji silijo slovenske otroke, da morajo nemško občevati med sabo. ne morebiti z motivacijo. da se bodo tako prej naučili nemško. ampak češ: »Deutsch ist nobel ist fein; vvindisch ist baurisch, ist schiech!« In vendar ie vsa planota, ki se razprostira med Dravo. Vrbskim jezerom in celovško ravnino popolnoma slovenska in leže tu štiri občine, ki so pri plebiscitu dale več kot polovico glasov za Jugoslavijo. V nekaterih šolah južno od Drave — lahko iih našteješ na prstih dveh rok — trpijo slove iščino, pa samo koroško narečje, ne pa pismenega jezika. v prvem letu skoz nekoliko mesecev za najprimitivneiše razgovore; potem pa izgine slovenščina in ves na-daljni pouk zasleduje samo dva namena. vbiti otrokom v glavo mehanič.io znanje nemščino in zaničevanje materinega jezika. Na Koroškem dejansko slovenskega šolstva vri* r>i klinh temu. Stara romarska cerkvica na Otoku na Vrbskem jezeru. da nemški listi sami prrpoznavajo. da je tam še 80.000 Slovencev in so sami proti brezpredmenemu ponemčevanju v šoli. (»Arbeiterwille« dne 16. dec. 1920 in dne 5. aprila 1925 ) Tako je torej razmerje! Treba pa je. kakor že omenjeno, pripomniti, da je krivica daleko večja, ako se konoškim Slovencem, ki ne tvorijo nebnega jezikovnega otoka in ne ži-e raztreseno, ampak kompaktno, ne da slovenskih šol. kakor ra bi bila. ako bi se — kar se pa ne godi — prebivalstvu jezikovnega otočica in raztresenim kolonistom ne privoščila elementarna izobrazba v materinem jeziku. Ker Nemci, razen na Koroškem in v Apaški kotlini, nikjer v Sloveniji ne bivajo kompaktno, jugoslovenska vlada po besedilu navedenega 68. člena V. odd. senž. pogodbe niti ni dolžna otvarjati in vzdrževati nemške šole tudi še po drugih krajih, n. primer v Liubliani ali v Mariboru. Na Koroškem je dosti občin v plebiscitni coni A, ki je v celoti priznano kompaktno slovensko ozemlje tudi po avstrijskem ljudskem štetju iz leta 1910 (gl. Stelerjev »Atlas«!), ki so pri plebiscitu dale več kot polovico glasov za Jugoslavijo, dasi so vsi Slovenci z nemškim mišljenjem in vsi organizirani socl-ialni demokratje glasovali za Avstrijo. Te občine so: Sele (96 odst.). Blato (Sa odstotkov). Bela (78 5 odst.). Švabek (75 odst.). Slovenji Plajperg (65.9 odst.). Bistrica pri Pliberku (64.7 odst.). Loče (64.3 odst.) Ledina (58.4 odst.). Libeliče (57 odst.). Bistrica v Rožu (54.9 odst.). Ljibuše (54.9 odst), Št. Jakob v Rožu (54.2 odst.) in Globasnica (53.8 odst.). — Severno od Drave na phnoti med Dravo in Vrbskim lezerom in celovško ravnino, na takozvanih »Htiarah« (— »Gorah«) pa so te-le občine dale več kot polovico glasov za Jugoslavijo: Bilčovs (79.4 odst.). Zgornia vesca (68.8 odst.). Logaves ob Vrbskem jezeru (56.8 odst) in Radiše blizu Celovca (51 odst.) Nad 30 odstotkov glasov je bilo na Jugoslavijo oddanih v sledečih občinah: šmar-jeta v Spodnjem Rožu, Hodiše ob Vrb-skeem iezeru. škocijan v Podiumi. Ško-fiče ob Vrbskem iezeru. Št. Peter. Oli-nje — Medborovnica. Vovbre nad Ve-likovcem. Rožak. Zitaraves, Kotmara-ves. Buda. Podljubelj, Drava, Djekše (35 odst.). najsevernejša točka sedanjega slovenskega ozemlja na Koroškem. Rikariaves. Dobrlaves. Zrelec pri Celovcu. Železna Karla in Otok. Blizu 30 odstotkov ie dobila Jugoslavija v občini Galiciia (28.5 odst.) in v Borocljah (27.5 odst.). Pred dvema letoma je naš zunanji minister g. dr. Ninčič zapretil. da bo jugoslovenska vlada segla po posebnih merah, ako avstriteka oziroma pokrajinska koroška vlada ne da koroškim Slo vencem slovenskih šol Kdor pozna bistvo koroških Nemcev in nemškutarjev. je takoj vede! Ze v naprei, da ;zlepa oni ne bodo dali nikoli koroškim Slovencem niti ene slovenske ljudske Šole. da se iz-lepa nikoli ne bodo pokorili obveznostim. ki jih ie avstrijska vlada prevzela v 67. in 68. členu V. odd. senž. pogodbe, in d ase tudi pretenj našega zunanjega ministra ne strašijo. Ker so določbe glede zaščite narodnih manjšin obveznosti mednarodnega značaia. ima Jugoslavija Po čl 69. odd V. one pogodbe kakor sicer tudi vsaka druga v svetu Društva narodov zastopana država pravico, pri tei mednarodni in štanci posredovati in ima torej tu di možnost doseči, da mednarodno razsodišče celo zadevo uredi. Toda to je not. ki jo menda naša vlada iz gotovih vzrokov ne mara podvzeti: kam sicer v obče ta pot pelie. nam je pokazalo zadnje zasedanje Društva narodov. Naša vlada ima na razpolago drugo sredstvo, in to je zelo enostr Besedam g. ministra dr. Ninčiča, izpre-govorienhn pred dvema letoma — mi ga pri tei priliki na njegove ministrske besede spominjamo — naj sledi vendar že enkrat f"di dc;wle: Ako deželna vtada v Celovcu ne otvori takoj slovenskih šol povsod tam. kjer je plebiscit dal več kot polovico glasov za našo državo, ako ne vpe'je slovenščine kot učnega predmeta obvezno za vse Slovence v ljudskih šolali onih občin ki so pri pieb?scl'u dale nad 25 odstotkov glasov za Jugoslavijo, ako avstriiska vlada ne vneie za vse slovenske diinke obvezne slovenščine kot učnega predmeta na vseh koroških sred njih šolah, potem naj naš* vlada v sml slu besed g. ministra dr Ninčiča na mah z enim samim ukazom zapre vse nem ške šo!e v SIovenlH — In uspeh bo Isti hip viden. Nemci koroškim Slovencem na šolskem polju ničesar ne morejo vzeti več. ker so iim vse do zadnjega, kar so nrei v plebiscitni dobi imeli, krasno razviia-ioče se Imdske. meščanske in obrtne šole. gimnnz;'a in učite!"šče. že davno vzeli in nlih sledi izbrisali. Takoi bodo da preprečiio zariranie nemških šo! v Sloveniji, dali našim bratom na Koro škem to. kar bo naša vlada na podlag1 navedemh določb senž. pogodbe upravičeno zahtevala od avstrijske vlade. Kal ti koroškim Nemcem je vse in morebiti celo več kot Nemcem v Slovenci samim ležeče na tem. da ostanejo nemške šole v Sloveniji. Je Pa še druga važna zadeva, s šolsko ozko zvezana, ki bi je naša vlada ne smela v nemar puščati, usoda slovenskih učiteliev. duhovnikov in profesorjev — vse vkup okoli 100 — ki so svoičas morali zanustiti svojo domovino deloma, ker so iim Nemci in nemčur;i nretili. d a iih ubijeio. ako takoj ne izgi nejo — slučaj g. dekana Limpla je dokaz. da grnžnie niso bile prazne — deloma pa zato. ker iih nemška šolska ob last v Celovcu oziroma na Dunaju ni hotela prevzeti v svoio službo. Po določilih senžermenskf ros^dJie ^°mška Beljak Trikrat je pozval prvi sveti kralj in trikrat ie potrka! . . . Oj. nisi videla čuda. Micika! Na tretji udarec in na tretji klic se je skala razklala od vrha do tal in so pred strmečimi očmi zablestela zlata vrata. Zlata vrata v zlato krali Matjaževo dvorano. In nato je drugi sveti kralj, kralj Matija. s svojim mečem trikrat udaril .ia zlate duri: »Odpri, o kralj Matjaž! Po Bogu in po kolenu brat .odpri!« In ko je v tretjič potrkal in v tretjič pozval so se v zlatih tečajih razstežajila zlata vrata. In gledal sem. o draga! Gledal sem... Za slonokoščeno mizo ie na slonokoščenem prestolu sredi dvorane sedel in spal tretji sveti kralj: kralj Matiaž . . . Dragocen plašč mu je pokriva! ramena in se preko ledii v težkih gubah zlival do samih tal — Iz srebra kovani oklep je bliščal izpod Plašča in prav na sredi, nad smaragdno zapono na prsih so sijale tri bele. tri modre in tri rdeče zvezde. Zlata krona z bisernim križem više čela mu je počivala na glavi, v desnico nas'onieni. Levico je uprl .ia prekrasen meč ob boku. brada pa. samim lilijam podobna, se ie sedmič ovijala okrog mi- J ze slonokoščene. Tisočglave vojske so ležale mož pri možu križem po dvorani in spale. In pri kralievih nogah ie klečal paž njegov v škrlat.iem oblačilu. Na zlat in srebrn ščit kraliev ie nagnil glavo in tudi spal Do mize slonokoščene sta stopila sveta kralja. Marko in Matija in med spečimi voiskami in pred spečim kraliem je lonuz svoj šestoperni trdo položil na mizo slonokoščeno in izpregovori! kraljevič Marko: »Po kolenu in po Bogu brat! O. kralj Matjaž'! Vstaia.i in v boj se napravljaj!« In za njim ie nred mizo slonokoščeno z mečem zarožlial drugi sveti krali. krali Matija. in izpregovori!: »Na polnoč se vzd;guie .iebo. o kralj Matiaž! Po kolenu in po Boku brat! Vstaiaj in v boj se napravljaj!« In tretji sveti kralj, kralj Matjaž, je odprl oči in počasi dvigni! veličastno glavo. !n ž njim so se isti hip tisoči i.i tisoči prebudili no dvorani in se je odprlo dvakrat toliko oči. In ie izpregovori! tretji sveti kralj, krali Matjaž: »Kdo me budi? — Kdo me budi? In s kakšno pravico?« »Tvoj rod! Naš rod! o kralj Matiaž!« sta odgovorila Marko kraljevič in krali Matija . . »Naš red. s pravico za pravico! Za staro pravdo!« Vstal je kralj Matjaž za mizo slonokoščeno in v pogledih njegovih se je vnema! snop bliskov. In je po dvorani planilo tisoče junakov na junaške nop« in je sto mečev zažvenketalo ob sto mečev in je tisoč kopij treščilo ob tisoč ščitov. »Za staro Pravdo? S pravico za pravico?« ie zagrmelo iz kraljevih prsi »Kdo sta. o tujca! In od kod vaju je privedla pot?« »Ne iznrašuj. o kralj Matjaž, brat po Bogu in kolenu! Ker še ma!o. in sprožila se bo dvanajsta ura! Vstajaj in pojdi!« Kralj Matjaž pa se ie obrnil k rdečemu pažu pri svojih nogah in izpregovoril mračno: »Ne poz.iam ju. mali! Ali ju poznaš ti?« »Ne!« je odgovoril rdeči sluga. »Ne poznam iu. o krali Matiaž!« Ni spoznal krali Matjaž svetlih vitezov. Ni ju spoznal Počasi je tretji sveti kralj, krali Matiaž. sedel nazaj za mizo slonokoščeno In Je vnovič povesil glavo v desnico in skrčil levico za nas. In strele so se gasile druga za drugo pod njegovimi trepalnicami. »Povei mi. mali.« ie še izpregovoril trudno rdečemu pažu, »povej, ali še le- tajo srake po svetu?« »O. krali Matiaž!« je odgovoril suženj. »Še letajo srake po svetu.« In ko ie suženj izgovoril je pri Go-spi sveti ura oznaiila polnoč ... In sveti krali Matjaž je nagnil glavo nizko, nizko k mizi slonokoščeni in zaprl veke In ž njim so kot na povelje polrgle in posrale po dvorani tisočere vojske. Nad poliem Gosposvetskim je vrisnil dolg obupen krik strahu in bolečine, v zlato krali Matiaževo dvorano pa je zavela črna ledena tema. Ledena in črna tema. In nisem vide! ničesar več-- Desetega oktobra dopoldne Gospodovega leta tisočdevetstoindvajsetega je fantiček Tonček pripovedoval tovarišici Miciki svoje sanje. In ie na koncu dodal: »Davi so za našo mizo sedeli trije neznani možje. S pšenično pogačo so se gostili in so si grla nalivali z ruino starino. In smeiali so se na vsa požrešia usta in se norčevali iz naše matere, ki je imela obiokane oči Veš. moj oče pa je drugoval tujcem in se ž njimi bratil in poljubova!---- Darujmo za Jugoslov. matico oblast n ibila upravičena te nrošnie za vrniti, kaiti plebiscitna določila in druge določb? one pogodbe dobesedno pravijo. da ro rrdi p!eb:sc't"~gT d:lovcnia nikogar no "'e preganjati, zlnsti ne gle. de njegover1 službovanja, ker ima vsakdo. ki je unravičen do glasovania. tudi pravico, agitirati in delovati za to ali ono državo. Ce nemške oblasti v Celovcu pravijo sedaj, da so imenovani Korošci — učitelji, duhovniki in profesorji — z vstopom v jugoslovensko službo v plebiscitni dobi in s prisiljenim begom v Jugoslaviio po plebiscitu si pridobili tudi jugoslovensko državljanstvo in s tem izgubili avstriisko. tako da bi postali na svoji rodni zemlji inozemci. se mora pripomniti, da so omenieni zapustili Koroško šele in samo znto. ker iih nemška oblast — neupravičeno — ni hotela prevzeti, dasi bi iih bila potrebovala. oni pa brez službe niso mogli živeti. ali pa zato. ker iim merodaina oblast ni nudila dovoljnega varstva za nii-hovo življenje in premoženje, tako da so v vsakem slučaju k izseljevanju bili prisiljeni. Za pravni položaj slovenskega jezika in Slovencev na Koroškem je važen 66 člen V. odd. senž. pogodbe. Ta člen slovi dobesedno tako-le: »Vsi avstrijski državljani brez razlike rase. iezika ali vere. so Pred zakonom enakopravni in uživajo iste državljanske in politične pravice. Nobenemu avstrijskemu državljanu se ne sme omejevati svobodna uporaba njegovega jezika v privatnem, poslovnem, verskem, novinarskem ali kakem drugem oziru. tako tudi ne na javnih zborovanjih. Nenemško govoreči državljani morajo dobiti tudi primerne olajšave pri rablienju svojega jezika Dred sodiščem, in sicer v govoru in pisavi.« V Sloveniji se Nemci popolnoma neovirano privatno, kakor iavno pri vseh različnih uradih smejo in morejo posluževati svojega materinega iezika in zakrknjeni nemškutarii nemškega. Na kolodvorih dobe brez vsega na nemško zahtevo potni listek in morebitne informacije v nemškem jeziku. Pri vseh uradih, sodni hali poštnih in političnih, slovenski uradniki z vso spoštljivostjo »kramljajo« z njimi nemško, tudi marsikdaj v slučajih, ko dobro vedo. da ta »Nemec« dobro zna govoriti slovensko, ampak da ie sploh Slovenec, ki Pa se radi svojega »nemškega mišljenja« noče posluževati svojega materinega jezika Ako se v Sloveniji po možnosti zbiranie in organiziranje odpadniškega življa omejuje ali zabranjuje. je to popolnoma pravilno in tudi ne nasprotuje duhu senž. nogodbe. ki nikjer ne govori o pravicah ali celo o zaščiti izdajalskih, odpadniških elementov: odpadništvo ni moralno in nemoralnost. v tem slučaiu »nem-škutarstvo«. je treba zatreti. saj je to povrh še protidržaven element, ravno zato. ker je protinaroden. Ce Pa Pogledamo med naše brate na Koroškem, vidimo, da se avstriiske oblasti navedenih določb o pravicah in zaščiti narodne manjšine ne drže, da iih celo vedoma in namenoma po svoiih organih prezirajo. Narodni koroški Slovenec pred koroškim sodiščem in pred zakonom sploh z Nemcem ali nemškutarjem ni enakopraven. Konoški sodniki zlasti mnogi v plebiscitni coni A, presodijo prej. ali stranka nemška ali slovenska, potem šele — razsodijo Pripetilo se je. da je sodnik med obravnavo vprašal stranko, kako je pri plebiscitu glasovala in da je potem z razsodbo takoj bil na jasnem. Svobodna uporaba slovenskega jezika se koroškim Slovencem povsod omejuje, privatno na cesti, v gostilni, uradno na pošti Pri sodniii. pri davkariji, sploh pri vseh uradih. Zahtevaj na kolodvoru vozni list v slovenskem jeziku, pa jo dobiš namesto listka z batino po glavi. Uradniki in učitelji. Pa tudi večina duhovnikov, ki službujejo med koroškimi Slovenci, ne znajo govoriti slovensko. Pa tudi tisti, ki znajo. nočejo govoriti s Slovencem slovensko m ga povsod in vedno silijo, da »lomi« nemščino; drugače nič ne opravi in ga zapode. »Niks bindiš!« je že postala krilatica. . \ čl; ,62- odd. V. senž. pogodbe se je Avstrija zavezala, da bo vse določbe tega oddelka, ki govore o varstvu narodnih manjšin, pripoznala kot osnovne državne zakone in da nobena postava, nobena naredba in nobeno uradno poslovanje ne bo veljalo več kakor te določbe o zaščiti naroinih manjšin ,vse'e določbe so do sedai tako avstrijske državne, kakor koroške deželne oblast, same ali po svoiih organih teptale z nogam. Koroški Slovenci so brez slovenskih šol. S svojim ježkom £ornSV?e °nraVii0 nič" '"teligenca koroških Slovencev, učitelji, duhovniki uradniki, profesorji, odvetniki, vsi so morah zapustiti svojo domovino in so bih na svou rodni grudi oropani domovinske pravice. Zavedni koroški Slovenci so na Koroškem pred zakonom avstnjsk. državljani druge vrste zn-e nosebne odredbe: izdaia iih privatna družba, ki se zove »Heimat-dienst«. Ako si predočimo hitri potek g-rmani-zacii v zadnjih desetletjih in upošteva-m*L a se sedai slovensV! živeli na Koroškem nahaia kot narodna manišina v popolnem brezpravju in v popolnoma neenakem boju z močnim, dednim so-vražnikom. brez narodne šole brez iz-vezbanih voditeliev. brez inteligence v zalostneišem položaju kakor kdai prei [>°tem si lahko mislimo, kaka usoda ča- ŽELEZNA &LPIA £EDA] /UGOfLAlJA ITAUJA ZHLE2MA KAPLA viji je srbizacija Slovencev neizbežna nujnost bodočnosti, zakaj tok zgodovine stremi po ustvarjanju vedno večiih enot, in srbščina, ki je vrh tega identična s hrvaščino, bo naposled prevladala tudi med Slovenci — gledano seveda sub specie saeculorum. To so pravilno uvideli možie okrog »Jutra* in »Slovenskega Naroda». ki skušajo že sedaj svoi iezik prilagoditi jeziku večine. ljudje okrog »Slovenca* pa gledajo vse s perspektive vaškega zvonika. a se zaman ustavljajo toku časa. Koroškim Slovencem, ki jim je za slovenski jezik, bi bilo voliti tedaj Ie med germanizacijo in srbizacijo. S temi razlogi skuša Celnar dokazati nesmiselnost slovenske Irederite na Koroškem. Ta sicer ni močna, marveč tvori le tenko plast, mora pa se vendarle vzeti resno radi tega, ker daje »imperijalistom onstran Karavank snov za sanje in povod za razburiaw'e». To so glavne misli Celnarjevega članka, ki gotovo ne kaže povprečnega nemškega naziranja. Uredništvo se je tudi zavarovalo s posebno pripombo, da se seveda ne strinja v vseh točkah z njegovo vsebino. Izjavlja pa, da se sklada s povabilom, ki ga je izrekel Celnar koncem članka, naj se namreč oglasijo možje tudi iz slovanskega tabora in naj se razvije odkrita diskusija o problemu. Uredništvo pravi, da nudi v svoii reviji prostor tudi avtorjem Iz nasprotnega tabora v svrho, da se razčisti in poglobi problem. Registriramo zanimiv članek, ki pa se nam zdi v prvi vrsti individualen poiav. ne pa morda izraz širših krogov. Od eventualne iavne diskusije si seveda ne moremo obetati pozitivnih uspehov: bila pa bi vseeno, kakor vsak odkrit razgovor — če more b'ti zares odkrit v danem primeru — zelo koristna in zanimiva. Mr. Stanko Hačevarjeva aromstlcna žeiezn. tinktura zoper slabo prebavo In ra oslabele. Steklenica 20 Din, po pošti od 3 stekl. dalje Lekarna Hočevar, Vrhnika. SS16 Dvajsetletnica smrti pisatelja Janka Veselinoviča Meseca junija 1905 je izgubil srbski narod enega izmed svojih najbolj nadarjenih ljudskih pripovednikov, pisatelja Janka Veselinoviča. Proslava tega dogodka se je imela vršiti v Beogradu že letos poleti, toda ovire so premaknile svečanost za pol leta naprej, v prve dni meseca decembra. Veselinovič je bil rodom iz Mačve. Iz Crnobarskega Salaša pri Glogovcu. Na svet je prišel 1. maia 1862. V Ologovcu le pchaial ljudsko šolo, potem je šel v ,^abac. kjer ie študiral štiri leta na on-dotni gimnaziji. Iz Šabca se je podal v Beograd, kjer ie dovršil učiteljišče. Učiteljeva! je v Svileuhi. Glogovcu, Sabcu in Koceljevu. Od leta 1893. dalje je živel v Beogradu, kjer je bil zaposlen v uredništvu «Srpskih Novin». Ko je bil odpuščen iz državne službe. Je postal urednik «Zvezde». ki je izhajala od leta 1898. do 1901. Nekaj časa Je bil dramaturg Narodnega gledališča v Beogradu. Umrl je v Glogovcu dne 14. junija 1905. Pisateljevati je začel kot učitelj v Svilenhi. kjer je čital pripovedke Milo-vana Glišiča In Milana Miličeviča ter spise Ojure Jakšiča. Zelo ie vplivala nanj tudi maloruska literatura Učil se je s pridom posebno pri pisateljici Mariji Markovičevi (znani pod psevdonimom Marko Vovčok). Slikal je življenje na kmetih. V prvem času ni delal izvirno. temveč je sama nredelaval narodno blago, večinoma legende. Rokopise je večkrat ponuial listom v obiavn. bil na je vsikdar zavrnien. Radi tega ie odložil pero. Sele 1. 1886.. ko je prišel v veliko beda ie segel zopet po peresu. Lokalni listič «Sabački Glasnik« ga ie rad sprejel med svoje sotrudnike. ker ga je priporočil pesnik Vladimir Jovanovič. S tem je bil za Veselinoviča led prebit Njegove pripovedke so bile deležne splošnega priznania in to ga ie osrč'lo. da se je lotil pisatelievania z vso resnostjo. Kmalu je plodove svoiega peresa zbral in iih izdal v dveh kniigah pod naslovom «Slike iz seoskog života«. Prvi zvezek je izšel I. 1886., drugi dve leti pozneie. Kritika je delo priznala in Veselinovič je bil sedai tudi sam prepričan. da ie njegov poklic v tej stroki. Od leta 1890. do svoje smrti je napisal celo kopo literarnih spisov. Izdal je deset snopičev pripovedk z naslovom •Poljsko cviieče« (1890—91); Slike iz učiteliskog života (189ft); Od srca srcu (1893): Rajske duše (1893); Zeleni vaia-ti (1895); Stari poznanici (1891—96); Male priče I. in H. de! (1902) Zaslužna Srpska Književna Zadruga ie Izdala njegove «Slike iz seoskog života« v dveh kniigah 1. 1896. in 1899. Poleg tega Je napisal nekaj romanov in ljudskih iger. Nedovršen Je ostal političen roman »Borci« (1889). Veliko pripovedko iz kmečkega življenja »Selian-ka» (1893) se mu ie posrečilo končati, istotako tudi popularen zgodovinski roman »Hajduk Stanko« (1896) Nedokončana pa so ostala dela: Junak naših dana, roman, ki je izhajal v »De!u». Seliak (izhajal v «Zvezdi» in »Brankovem Kolu«) ter Mašidi (roman v »Delu«. 1905). Skupaj z Dragomirom Brzakom ie napisal še danes svežo narodno igro »Gji-do»; v družb! z igralcem Ilijem Stano-jevičem je ustvaril »Potero«. komad, kf je zelo priljubljen na srbskem odru. V »Pismih sa sela« (1901 do 1904) je obrazložil svoje mišljenje o selu ter opijal začetek svojega književnega debva-nja. Veselinovič je v pravem pomenu besede naroden pisatelj. V njem je mnogo slovanske mehkobe, nežnosti in občutljivosti. To svojo dobroto je izrazi! v svojih pripovedkah na številnih mestih. Pisateljeva! je z veliko ljubeznijo. Držal se je načela: »Vse, kar gledaš, moraš ljubrt!, pa t! bo vse razumljivo. Kadar Pa ti ie stvar razumljiva, o nji lahko govoriš in pišeš.« Veselinovič je toplo občutil vsako napisano vrsto; on nI bil samo površen slikar brez duše. marveč je govori! zares «iz srca k srcu«. Njegova domena je bilo selo, kjer se poseda, razgovaria. prede, zabava, kjer se vrše ženitovania, kjer ie doma vasovanje. Veselinovič je gledal vse to z veliko ljubeznijo in je slikal dogodke s toplimi čuvstvi. Na kmetih je našel svo-je «rajske duše«. Pozna! je selo kakor malokdo, saj Je v njem učiteljeval. spoznaval njegove liudi naravnost. To ga je napeliavalo. da Je črpal samo iz naroda. Znal je na pamet celo vrsto narodnih pesmi in Je bil tudi dober guslar. Leta 1895. ie izdal zbirko narodnih pesmi »Sevdalinke«. Kakor smo povedali zgoraj, je Veselinovič v začetku svoiega delovania upo rablja! narodne legende na ta način, da jih je nekoliko predrugačil ter jih predelane da! na dan. Imel je pri tem delu srečno roko. Drugače je bilo z Veselinovičevimi romani. Lotil se Je v njih snovi, ki ie sama na sebi dobra in hvaležna, katere oa ni mogel obvladati. V »Borcih* in v »Junaku našega časa« le bote! naslikati politično ozadje tedanie Srbite, pa ni Imel posebnega usoeha. Še naiboli je uspel s svojo »Seljanko*. kjer je očrtal življenje kmetice od zibeli do groba. Vpletel je v to delo vse narodne običaje, vraže in dogodke, ki jih doživi srbska žena na kmetih. V tem delu se ie pokazal Veselinovič sijajnega follorista »Hajduk Stanko« je roman izza prve vstaje ter predstavlja zelo popularno in posrečeno delo. V njem je mnogo narodnostnega razpoloženja. Do danes je ohranilo to delo privlačno silo in srbski narod ga čita z nezmanjšano strastjo kakor pred par desetletji. Skratka. Veselinovič ie bil pesnik srbskega sela, Idealiziranih starih časov, v katerih Pa je posveti! več pažnje človeku kakor prinodi. To ie baš. kar ga dela še danes sodobnega in aktualnega. Veselinovič je največji srbski idilik, jasen in gibek, živopisen in buien. Izraža se preprosto, domače, narodno. Ko je izgubil stike s selom, je začela njegova sila pešati In bi bila v mestu popolnoma opešala. Umrl je mlad. ampak dal je vse, kar je mogel dati. • Meseca decembra bodo slavili r Srbiji dvajsetletnico njegove smrt!. Odbor za proslavo ie zamislil svečanost tako. da izideta pred njo dve novi kniigi, ki naj osvežita spomin na pokojnega pisatelja. Prva knjiga bo namenjena ljudstvu in vojakom. V nlej bodo zbrane naiboljše in nairazumljiveiše Veselino-vlčeve pripovedke. Obsegala bo deset tiskanih pol. Drugo delo izide pod naslovom »Prigode iz Jankovega življenja« ter je namenjeno izobraženemu občinstvu. Ta knjiga bo tiskana v cirilici in latinici. Proslavi se pridruži kajpada tudi Narodno gledališče v Beogradu. / Načrt zakona o organizaciji finančne uprave v oblastih in v srezih Posebna komisija pod vodstvom finančnega delegata dr. Karla Šavnika je letošnjo pomlad izdelala načrt zakona, ki naj uredi organizacijo finančne uprave v naši državi. Finančna uprava je po tem načrtu popolnoma izdvojena iz obče uprave. Mnogo se da debatirati o tem. ali je to cepljenje umestno. Dokler pa je v nekaterih delih države politična uprava na nerazviti stopnji, morajo naši teoretični pomisleki molčati, tem bolj. ker bo ravno politično upravo v ožjem smislu najtežje izlečiti bolezni partizanstva. Evo glavnih določb načrta: Najvišja instanca v vseh finančnih zadevah ie ministrstvo. V kolikor pa posli niso izrecno pridržani ministrstvu ali špecijalnim strokovnim organom (monopol. pravobranilstvo, carina, kataster, tehnična finančna kontrola, finančna kon trola, ki se pa z rešenjem ministrskega sveta izjemoma tudi morejo prenesti na oblastne in srezke finančne uprave), jih obavlja v oblasti oblastna finančna direkcija, v srezu pa srezka finančna upra va. Več oblasti se lahko združi pod eno oblastno finančno direkcijo. Oblastne finančne direkcije so nadzorna in pritožbena instanca nad sr^kimi finančnimi upravami, sodijo v finančno-kazenskih zadevah kot prva instanca, obavljajo knjigovodstvene in lblagajni-ške posle za vse državne organe in urade svojega področja. V personalnih zadevah oblastna direkcija postopa sporazumno z velikimi županom, v slučaju nesoglasja se predložita obe mnenju Kjer je finančna direkcija odločila kot druga instanca, tam zoper razsodbo Upravne sodnije, ki odbija tožbo, ni pritožbe na Državni Savet. ako je sam finančni minister radi enoobraznosti prakse ne zahteva. Finančni direktor je predsednik davčnih komisij druge instance. Sedež in področje srezke finančne, uprave je po pravilu sedež in področje sreza. Izjema je dopustna bodisi da se več srezov združi v eno upravo ali da se ustanove ekspoziture. Srezka finančna uprava ie davčna, tPDŠarinska in taksna vlast I. stopnje, izterjuje davke in kazni sama ali potom poštne hranilnice, vrši na predlog velikega župana razrezanje in izterjanje samoupravnih doklad na državne davke, je ekspozitura oblastne finančne blagajne in obavlja depozitno službo. Starešina srezke financijske uprave je jnrist z najmanj 10 leti službe. On predseduje davčnim komisijam. Beseda k našemu sirarstvu Maribor, 9. oktobra. Kdor vč. da pokrivajo gozdovi 46 % zemeljske površine v mariborski oblasti, bi gotovo pričakoval, da se bo po možnosti vse storilo za povzdrgo te važne panoge našega gospodarstva. Važen pogoj za povzdigo gozdarstva so šole. A takih nižjih in srednjih gozdarskih šol nimamo v celi državi, čeprav smo skopo čisto agrarna država, iz enostavnega vzroka, ker ni kreditov v ta namen. So pa problemi za naše kmetijstvo, ki ne zahtevajo nobenih novih kreditov in ki bi se vendar dali ugodno rešiti, če bi imeli merodajni faktorji dovolj smisla za navidezno malenkostne stvari, ki ra nam delajo veliko škodo in oviraio zdrav razvoj naše kmetijske industrije. Oglejmo si naše mlekarstvo! S kolikimi težavami ie zvezana ta panoga našega kmetijstva! Za nadprodukcijo mleka v gotovih mesecih ni kupca na inozemskem trgu. Torej moramo izdelovati trpežne proizvode iz mleka, predvsem čajno maslo in sir ter skrbeti za to. da pridejo v promet. Pri izdelavi sira rabimo sirila in posebne barve za barvanje sira. Taka sirila se že izdelujejo pri nas, čeprav niso v bakteriološkem oziru preveč zanesljiva. Pač pa moramo uvažati iz tujine barvila za sir. Barvila za sir, kakor se dobivajo pri nas. so po mojih izkušnjah inficirana z gnilobnimi bakteriji in ,ii čuda. če dobi sir po dodatku takih barvil okus in vonj po gnilobi. Ko se je pa ta bolezen razširila v mlekarskem obratu, se da s težavo odpraviti. Koliko hrane se na tak način izloči iz prometa, kar je obžalovanja vredno, ker na tak .način ne bedo živi!a nikdar cenejša. Ce pa se vprašamo, zakaj so barvila za sir inficirana z gnilobnimi bakteriji, imamo naslednje razlage: Ali so prvotno bila že inficirana ored uvozom v našo državo, ali so se inficirala pri carinskem postopanju, ali pa pri trgovcu z barvami. Da niso barvila bila prvotno inficirana, se da gotovo iz tega sklepati ker se taka barvila kupujejo le pri svetov-noznanih tvrdkah te stroke na Holand-skem. Če so se inficirala pri carinskem poslovanju, ko se odvzamejo vzorci iz originalnih posod od lajikov, ki ne pretehtajo dalekosežne posledice takih infekcij, ni mogoče dognati. Direktno izgubo ima morda trgovoc z barvami čisto po nedolžnem, ker ne bo našel več odjemalcev za svoje blago, in naš posestnik. ki ne bo mogel več vnovčiti presežnega mleka lastne produkcije. Naše sirarstvo nai iz tega članka črpa prepričanje, da je pri naših obstoječih razmerah prepotretraa kontrola pripo- raoSfov v našem obratu, da se obvarujemo škode in da si ne upropastlmo našega gospodarstva. Za kontrob teh pripomočkov imamo dovolj inštitucij in kreditov. Inž. H. Mohorčlč. Končna cenitev svetovnega hmeljskega pridelka 1925 Odbor III. mednarodnega hmeljarskega kongresa je te dni, kakor smo že kratko poročali, na svoji seji v Karlovih Varih končnoveljavno ocenil svetovni pridelek hmelja tako - le (v centih po 50 kg): Nemčija 120.000, Češkoslovaška 126.900. Jugoslavija 40 ti-soč (Bačka 27.000 in Slovenija 13.000), Avstrija 500. Madžarska 600. Runumiia 500, Poljska 22.000. Francija 68.000. Belgija 40.000. kontinent (Evropa brez Anglije) skupno 418.500; potem Anglija 320 tisoč, Amerika in Kanada 200.000. Avstralija in Nova Zelandija 20.000. Celokupni svetovni pridelek hmelja se ceni torej na 958.500 centov po 50 kg. Končnoveljavna cenitev presega ono z dne 1. avgusta t. 1. ob priliki III. mednarodnega hmeljarskega kongresa v Mo nakovem za okroglo 70.000 centov po 50 kg. Ta večja številka se razlaga tem, da se v avgustu, ko se je izvršila cenitev, še niso dali natančno oceniti veliki nasadi poznega hmelja. Zato se je takrat tudi izrecno povdarjalo, da Se ce nitev le začasna, in se je prepustilo posebnemu odboru.da pozneje na podlagi dejanskih rezultatov obiranja sestavi cenitev. Odbor sam naglaša. da se nanaša razlika med obema cenitvama na rezultate letine velikih nasadov poznega hmelja v Angliji in Ameriki. Končnove-ljavne cenitve kontinentalnih hmeljskih oknožii s kvalitetnim blagom pa poka zujeio le majhne razlike napram avgu-stovim cenitvam. Ker slab hmelj Anglije in Amerike komaj prihaja v poštev za kontinentalno produkcijo kvalitetnega piva. nima več ali manj večji pridelek omenjenega poznega hmelja posebnega vpliva na razvoj cen kontinentalnega kvalitetnega hmelja in na oskrbo srednjeevropskih pivovarn. Tako torej tudi končnoveljavna cenitev potrjuje mišljenje III. mednarodnega hmeljarskega kongresa v avgustu, da pri delek kakovostno polnovrednega srednjeevropskega hmelja ne -more pokriti potreb produkcije kvalitetnega piva. Kakor Pa je podoba, je višja cenitev vendarle vplivala na hmeljska trž;šča in povzročila majhen zastoj ter oslabitev cen, kajti ne samo v Savinjski dolini, temveč tudi na drugih tržiščih je kupčija postala precej mrtva Zatrjuje pa se, da je ta zastoj le začasen. Tržna poročila Svinjski sejem v Mariboru (9. oktobra.) Dogon: 123 svinj. Povprečne cene so bile: prasci, stari 5 — 6 tednov 100 — 125, 7 do 9 tednov 150 — 225, 3 — 4 mesece 250 do 300, 5 — 7 mesecev 350 — 450, 8 — 10 mesecev 500 — 650, l" leto stari 900 — 1000 Din. 1 kg žive teže 12 — 14.50, mrtve teže 15 — 18 Din. Prodalo se je 74 komadov. Dunajski živinski sejem (8. t. m.) G o v e-d a: Dogon 1030 komadov. Cene so bile povprečno za 15 grošev nižje kakor v pondeljek Svinje: Dogon 2677 komadov. Ob miirnem prometu so bile napram glavnemu sejmu cene mesnim svinjam za 5 do 10 grošev, debelim pa za 5 grošev nižje pri kg. Dunajska borza za kmetijske produkte (8. t. m.) Ponovno oslabljena tendenca ameriških borz je povzročila mrtvilo na dunajskem tržišču, tako da ie prišlo samo do posameznih zaključkov, pri čemer nivo cen baš zaradi pomanjkanja kupčije ni zabeležil sprememb. Notirajo vključno blagovno-prometni davek brez carine za 100 kg na debelo v šilingih: pšenica: domača 37 —38.50, madžarska s Potisja 42—43, madžarska 38.50— 40.50; r ž: domača 29—29 50, ječmen: domači 35—41, slovaški 41—46; turščica: 30—31; oves: domači 23—30. = Topilnica svinca in srebra ter kemična industrija, d. d. v LitiiL Včeraj se je VTŠil v prostorih Slavenske banke, d. d., podružnice v Ljubljani občni zbor delniške družbe Topilnica svinca in srebra ter kemična industrija Litija, na katerem so bili zastopani vsi delničarji. Kakor znano posedu;e delniška družba obrate ne samo v Litiji, temveč tudi kemično tovarno v Celju, ki jo je odkupila leta 1923. od kemične tovarne v Hrastniku. Po dopolnilnih volitvah so bili izvoženi v upravni svet naslednji gospodje: Avgust Praprotnik, predsednik; Leo Vvreschner imetnik tvrdke Beer, Sondheinier & Co. v Frankiurtu, podpredsednik; Josip Strauss iz Frankfurta. Kar! Noot z Jesenic, Josip Bei-lak z Dunaja ter dr. Fran Novak in dr. ing. Milan Vidmar iz LMibljane. = Močan padec Vojne škode v Zagrebu. Na včerajšnjem zagrebškem borznem sestati ku je padel tečai Vojne škode od predvčerajšnjega tečaja koncem borze 323 na 303 v početkit sestanka in dalje r.a 296 koncem sestanka. To pomen; padec z. 27 očk tekom enega dneva. Vzroki nazadovanja niso znani, vendar je tako hiter padec Voine škode, ki je notirala še nedavno okrog 400 znak, da je ta vrednota v rokah špeku'acije. Padec Vojne škode je spričo njenega ugodnega obrestovanja neopravičen. = Ljubljanska posojilnica, r. z. z o. z. ▼ LJubljani, Mestni trg 6. ie imela od 1. jan. do 1. oktobra t. 1. naslednji denarni promet: vplačanih vlog 1,984.150.44. Izplačanih vlog 1,150 256.79, izplačanih posoji! 1.304.801.04, vrnjenih posojil 5=9.331.04, stanje vlog 1. oktobra t. 1. 2.214.36860, celotni promet 6 milijonov 644.23S.67 Din. Firaniln« vloge se obrestujejo od 1. oktobra t. m. takole: vloge brez odpovedi po 6%, vloge na trimesečno odpoved po 8% {n vloge na šestmečmo odpoved po 10%. 1951 = Sušaška akcija proti novi železniški tarifi. Kakor poročajo s Sušaka, se je tam sestavil odbor z nalogo, da posreduje glede odprave nepogodnosti nove železniške tarife za Sušak in Hrvatsko Primorje. Na Sušaku nestrpno pričakujejo na povratek deputacije, ki je bila pred kratkim odposlana v Beograd, da intervenira na pristojnih mestih. = Septemberski promet novosadike efekt ne borze. V mesecu septembru t. 1. je znaša! promet na novosadski prometni borzi skupno 298 komadov v vrednosti okrog 36.000 Din. Od tega odpadejo 103 komadi na delnice Trgovinske in obrtne banke v Novem Sadu, 180 komadov na 7odstotno investicijsko posojilo in 15 komadov na Vojno škodo. V avgustu ie znašal promet 210 komadov v vrednosti 21.000 Din. = Jesenski velesejeru v Osijeku. Kakor poročajo iz Osijeka, so dela za tamošnji ve-lesejem končana. Otvoril bo velesejem minister za trgovino in industrijo dr. Krajač. = Opozorilo izvoznikom v Kanado. Svoječasno je kanadska vlada izdala naredbo, s katero zabranjuje uvoz blaga, zavitega v slamo, da zaščiti kanadsko živino pred boleznimi evropske žrvine. Da bi se ne delale prevelike zapreke uvoznikom, je potem kanadska vlada dovolila uvoz blr.ga, ??vitega v slamo, vendar samo pod pogojem, da ie pošioatev opremljena z veterinarskim spričevalom, ki mera vsebovati gotove od kanadske vlade pred : "e izjave. Brez takega spričevala se vsaka pošiljctev brezobzirno zavrne. Zato se priporoča, da se poši-Ijatve v Kanado ne zavijajo v slamo, seno ali drugo blago, ki bi moglo služiti živini za hrano, ampak samo v papir in drug materi-jal_ — Sprememba imena Dobrovoljačke banke v Zagrebu. Dobrovoljačka banka v Zagrebu je imela 5. t. m. izreden občni zbor. V upravni svet je bilo izvoljenih 6 novih Članov, večinoma trgovcev. Zaradi izpre-membe delovnega programa barke se izpre" meni tudi njen naslov v Jugoslavensko trgovinsko banko, d. d. v Zagrebu. Banka, k; ima tudi podružnico v Ljubljani, ostane še nadalje v tesnejših zvezah 2 Banko češkoslovaških legij v Pragi. = Konkurz stare tvrdke. Iz Celja nam poročajo: 2e dalje časa se je po mestu govorilo, da je znana nemška kniigarna Eritz Rasch v plačilnih težkočah. Naposled se je pred nekaj tedni podjetje ponudilo na prodaj. Bilo je sedem reflektantov, katerim pa je bila ponudna cena previsoka. Sedaj pa je lastnik knjigarne napovedal konkurz. Podjetje je obstojalo okoli šestdeset let. = Zastopstvo za lesne tvrdke v Grčlil. Neka grška tvrdka želi prevzeti zastopništvo za razpečavanje tur- ':-i izdelanih lesenih predmetov, ki se uporabljajo pri dekoraciji pohištva. Naslov pri Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. = Prevoz tobaka in seli na Jadranskem morju. Na seji gospodarsko - finančnega komiteja ministrov se je na zahtevo ministra za trgovino in industrijo sklenilo, da se bo pomorski prevoz tobaka in soli na Jadranskem morju vršil izključno potom ju-goslovenskih trgovinskih ladij. = Polom žitnih tvrdk v Braill. V zadnjem času so se razširile v javnosti vznemirjajoče vesti o polomu več žitnih tvrdk v Braili. Med trgovskim svetom znani žitni izvoznik Polimanropu' je izginil iz Braile in zapustil okrog 100 milijonov lejev dolgov. Zaradi njegovega bega je prišla v težkoče tudi Rumunska trgovinska banka, kateri je omenjeni dolgoval 50 milijonov lejev. V zvezi s polomom brailskih tvrdk so se razširile tudi vesti, da je pri tem močno prizadeta jugoslovenska izvozna trgovina z žitom. Oovoriio se je že o ogromnih vsotah, vendar so oškodovane le manjše tvrdke za manjše vsote. Polom rumunskih žitnih tvrdk izvira največ iz ponesrečene špekulacije na hausse. = Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 16. t. m. ponudbe za dobavo zveznih vijačnih spon za žično vrv ter za dobavo prepojenih brzojavnih drogov. Predmetni pogoj so na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije. Vršile se bodo naslednie ofertalne licitacije: 23. t. m. pri intendanturl Vrbaske divizijske oblasti v Banjaluki glede dobave ovsa; 28. t. m. pri intendanturi komande III. armijske oblasti v Skoplju glede dobave 300 komadov železnih sodov za petrolej; 2. novembra; 2. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave 48.9"!0 komadov strešnikov in 206.1:00 komadov opeke. Predmetni oglasi so v Zbornici za trgoviao, obrt in industrijo v Ljubljani na vpogled. = Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 13. t. m. ponudbe za dobavo 2000 kg firne*a, d 1 !'v t. m. ponudbe za dobavo raznih konopncnlh vrvi. Predmetni pogo:i so na vpogled pri ekonomskem odeleniu te direkcije. = Dobava industrijske soli. Po pravilniku o prodajanju industrijske soli, katerega je izdal finančni minister z razpisom dne 9. februarja 1925. k štev., ie treba prošnji za nakup soli v denaturiranem stanju poleg potrdila o plačanem davku priložiti tudi potrdilo ministrstva za trgovino in industrijo, iz katerega mora biti razvidno, da je dotlčno podjetje sod.no protokolirano m da potrebuje sol za obratovanje. Na micijativo Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani ie uprava državnih monopolov navedeni pravilnik izpremenfla v toliko, da se potrdilo ministrstva trgovine in industrije v sodnem protokoliranju fci o potrebi soli za obratovanje nadomesti s potrdilom pristojne Zbornice za trgovino, obrt in industrijo. V ostalem ostu ie pravilnik neizpremenjen. = .Mednarodna donavska komisija bo začela s posvetovanjem v Bratislavi dne 30. oktobra. Konferenca bo trajala do dne 30. novembra t. 1. Na dnevnem redu Je novi vozni red na Donavi, ki naj bi stopil v veljavo dne 1. februarja 1926. = Z dunajskega tržišča jajc. Dovozi so se povečali, zlasti v rumunskem blagu. Cene Pa so kijub temu poskočile. Notirajo: jugo-slovensko blago I. 21—21.5, madžarsko I. 205.-21, sedmograško 18.75— 19.5, rusko 18.5—19 grošev za komad. = Madžarska denarna enota. Iz Budimpešte poročajo: Pogajanja o novi madžarski denarni enoti se vrše že dalie časa. Gotovo je da bo zakonski načrt o uvedbi nove valute predložen parlamentu 15. t. m. in da bo prišel takoj v razpravo. Vrši se živahna propaganda za uvedbo starega goldinarja, čegar vrednost naj bi odgovarjala 20.000 sedanjim papirnatim kronani in bi se razdelila v dve kroni po 10.000 papirnatih kron. = Zedin'ene države producirajo nad eno tretjino svetovnega tobačnega pridelka. Iz Newyorka poročajo: Po uradnih podatkih producirajo Zedinjene države okrog 35 odstotkov celokupnega svetovnega pridelka to baka. Konzum tobaka je večji kakor v katerikoli državi in znaša na osebo 6 funtov letno. Tudi v Belgiji :e konzum po zadnji statistiki nekoliko večji. Od vseh držav ameriške Unije proizvedejo tri države Kentucky, Sererna Karolina in Virginia 70 odstotkov ameriške produkcije. = Uvoz lekarniških specijalitet v Rumu" nijo. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani je dobila od našega generalnega konzulata v Bukarešti seznam farmacevtskih specialitet, katerih uvoz v Rumuni-jo je dovoljen proti plačilu predpisanih carinskih pristojbin. Seznam ie interesentom med uradnimi urami na vpogled. = Čvrste cene kavL Na poročila o slabih izgledih kavine letine so cene na svetovnem trgu v prošlem tednu zopet poskočile. Kljub temu je na tržiščih povpraševanje zelo majh no in se kupujejo le manjše količine za tekoče potrebe. Na tržaškem tržišču so ostale cene za enkrat neizpremeniene. = Preračunski tečai zlate krone pri carinskih plačilih v Madžarski. Madžarsko fi nančno ministrstvo je odredilo, da se v mesecu oktobru pri carinskih plačilih računa zlata krona s 14.500 papirnatih madžarskih kron. = K pogajanjem o nemškem železnem trustu. Iz Berlina poročajo: Pogajanja za združitev nemških industrij železa, ki se vrše že dalje časa. še niso dovedla do ni-kakega rezultata. Pogajanja se bodo v sredo prihodnjega tedna nadaljevala. Dasi so nastopile precejšnje težkoče, vlada vendar med inter-esiranimi krogi optimizem, da bo prišlo do pozitivnega rezultata. = Nove cene sirovemu železu t Nemčiji. Nemška zveza industrijcev sirovega železa je določila za sirove železo z dne 1. t. m. naslednje cene (v markah za tono): hema-tit 93.50 ab tvornica, livarniško sirovo železo I 88 ab tvornica, slegerlandsko železo v palicah 88 na tovorninski podlagi Siegen, zrcalno železo: s 6 — 8 odst. mangana 102, z 8 — 10 odst. mangana 107, z 10 — 12 odst. mangana 112 na tovorninski podlagi Siegen, livarniško sirovo železo III 71 ab Winters-dorf. = Znižanje cen bakru v Nemčiji. Zveza tvorničarjev bakrene pločevine v Kasslu ln Zveza tvorničarjev bakrenih cevi v KOlnu sta znižali temeljne cene za 3 marke pri meterskem stotu: na 200 mark za bakreno pločevino in na 206 mark za bakrene cevi. — Obnovitev kartelne pogodbe rumunskih sladkornih tvornic. Iz Bukarešte javljajo, da ie kartel, ki obstoji med rumunskimi sladkornimi tvornicami, podaljšan za nadalinih pet let. = Brezposelnost v Italiji. Kakor poročajo iz Milana, se je švevflo brezposelnih v Italiji zmanjšala letos za 22.000 na 79.500. Značilno za italijanske razmere je, da je izseljevanje zadnja dva meseca skoraj popolnoma ponehalo. = Snovanje podjetij v Italiji. V nasprotju z razmerami v naš' državi Je snovanje novih m razširjenje dosedanjih podjetij v Italiji še vedno v polnem razmahu. Nove emisije delniških družb, učvrstitev kapitala in ustanavljrnje novih podjetij Je pri naši za-padni sosedi skoraj na dnevnem dedu. Meseca avgusta je bilo ustanovljenih 177 novih industrijskih družb z glavnico 95 milijonov lir. Delniško glavnico Je zvišalo 116 podjetij v skupnem znesku 275 milijonov lir. 9. oktobra. LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe ln v oklepajih kupčijski zaključki.) Vrednote: investicijsko posojilo 80—0, Vojna škoda 310—312.50 (311), zastavni listi Kranjske deželne banke 20—24 kom. zadoižnice Kranjske dežeine banke 20 —24, Celjska posojilnica 201—205, Ljubljanska kreditna 220— 240, Merkantilna 100—104 Kreditni zavod 175—185, Strome tovarne 123—126, (123), Trbovlje 348-35S, Vevče 120—0, Stavbna družba 165—180, Šešir 128 148. — B I a g o: 1 e s: trarri. monte, po noti, fco meja 1 vagon 320—320, (320); frizi. od 4—10 cm, od 25—60 cin, fco meja 0—1300; breza, od 10—30 cm prem., fco meja 0—400; bukova drva, 1 m dolž., suha, fco nakl. po- idio-Botaica In lamela mM 3. t Ivana Mm Podpisani Mihajlo Kovačevič se najtoplejše zahvaljujem na ozdravljenju revmatizma na nogah ln rokah ter po celem telesu, vsled česar mi je bilo nemogoče kretati se i ro ami in nogam, ter sem bil odvisen edino od tuje pomoči, celo jesti in piti nisem mopel sam, ker sem imel revmatizem v vratu in celem telesu. Prav nobeno sredstvo mi ni pomagalo, toda z Vaš-m zdravilom Radio-Balzamlca sera si v kratkem času olajšal svoje bolečine. Prvikrat ko sem se namaza! z Vašim zdravilom Radio-Balzam ca sem občutil hude boleč ne, ki so trajale eno uro č m hujše. Kmaiu nato pa so bolečine ponehale in skoraj mi ;e odle-gio. Po vsakem mazanju mi je bilo boljše. Sedaj se počutim popolnoma zdravega in se vsicd tega Vam najtoplejše zahvaljuje. te bom vsakemu buln ku pripoiočal Vaše zdravilo. Dosed.r sem porabil 4 Vaše steklenice in Vas prosim, da mi poš!;ete še peto. Z odličnim spoštovanjem in največjo zahvalo uda ni Mihajlo Kovačevič, 1. r. Selo Ravnje, p. Bogal.č, okrug Sabac. Občinsko sodišče potrju e resničnost. M. L. Djokič, 1. r. predsednik sodišča. staja 2 vagona 17.50—17.50, (17.50); poljski pridelki: pšenica domača, fco Ljub ljana 255—0; turščica, med,imurska, nova, na sclncu sušena, teo Cakovec 0—210, okrogla, drobna, zaduhia, par. Ljubljana 19J —195, v storžih, par. slav. post. 0—75, nova, okt., nov., dec. 100% kase pri sklepu, par. slav post. 0—122.50, nova, umetno sušena, par. sremska postaja, 1 vagon 162.50— 162.5vi (162.50), stara, rumena, zdrava, suha, reše-tana, par. sremska postaja 1 vagon 185— 185, (185); fižol: mandolon, fco Ljubljana 295—0, prepeiičar, fco Ljubljana 345, ribni-čan, fco Ljubljana 315—0, beli, prebrani, v vrečah po 100 kg, po vzorcu, fco Postojna trans. 0—300. ZAGREB. Na tržišču bančnih vrednot tendenca dalje slaba. Pri veliki ponudbi blaga je bil promet precej slab. Posamezni papirji so dalje padli. Industrijski papirji so ostali dalje zanemarjeni. Tečaj Vojne škoue je dalje močno padel. Začela se je trgovati na tečaju 303 napram 330 včeraj. Tekom sestanka je dalje oslabela na 296. Za oktober se je trgovala po 312, a proti koncu se je ponujalo blago po 299. Za december se je zaključevala spočetka po 315, j. proti koncu po 306. Dinar je ostal v Curihu nespremenjen. Na zagrebškem deviznem tržišču -e bilo zepet dovolj blaga, zaradi česar so tečaji dalje padli. Narodna banka ni Intervenirala. Skupni promet v devizah je znašal 10.5 milijona dinarjev. Notirale devize: Amsterdam (zaključek 2272.5), Dunaj 788.8— 798.8, Berlin 1335—1345. Bukarešta 25.75— 26.75, Italija izplačilo 224.44—226.84, London izplačilo 271.88—273.88, Newyork ček 55.97—56.57, Pariz 259.5—263.5, Praga 165.94—167.94, Švica 1082.6—1090.6; valute: dolar 55.3—55.9, avstrijski šilingi 791"— 800, Kč 163.5—165.5, nemške marke 1320— 1330; efekti: bančni: Eskomptna 125—127 Poljodjelska 20—21, Kreditna Zagreb 130— 132, Hipo 72.5-73, Jugo 109—110, Ljubljanska kreditna 225—0, Obrtna 75—85, Praštediona 950—960, Slavenska 49—50, Narodna 0—4500; industrijski: Eksploatacija 47-52, Dubrovačka, zaključek 650, Šečerana £00— 520, Isis 65—73, Gutmann 400—410, Slaveks 140—145, Slavonija 51.5—52, Trbovlje 340— 350, Vevče 120—0; državni: investici sko posojilo 75, agrarne: 48, Vo.na škoda, promptna 294.5—295.5, za oktober ?9S— 298.5, za november 0—300. CURIH. Beograd 9.18, Berlin 123.45, Newyork 518.625, London 25.115, Pariz 24.04, Milan 20.76, Praga 15.375, Budimpešta 0.007260, Bukarešta 2.485, Varšava 86, Dunaj 73.10. TRST: efekti: obligacije Julijske Krajine 67.35, Zivnostenska 277, Assicurazione Generali 2530, Riunione Adriatica A 3290, Riunione , Adriatica B 3260, Cosulich 290, Dalmazia 255, Lloyd 1000, Oceania 168. Trlpcovich 380, Dalmazia cement 651, Split cement 462, Krka 345; devize: Beograd 44.25 — 44.50, Dunaj 350 — 360, Prasa 74.25 — 74.75, Pariz 115.50 — 116.25, London 120.70 — 120.95; valute: dinarji 43.50 do 44.25, 20 zlatih frankov 93 — 97, 20 zlatih lir 481.96. DUNAJ, Beograd 12.5950 — 12.63.50, Berlin 168.63 — 169.13, Budimpešta 99.15 do 99.45, Bukarešta 3.4075 — 3.4275, Lcndon 34.31 — 34.41, Milan 28.33 — 28.45, Ne-v-york 708.35 — 710.85, Pariz 32,82 — 32 98, Praga 20.99 — 21.07, Sofija 5.13 — 5.17. Varšava 117.75 — 118.25, Curih 136.62 do 137.12; dinarji 12.58 — 12.64. PRAGA. Beograd 60.05, ' Berlin 804.25, Curih 651.75, London 163.40, Milan 135.50, Ne\vyork 33.75, Pariz 156.875, BERLIN. Beograd 7.46, London 20.313, Newyork 4.195, MIlan 16.78, Pariz 19.45, Praga 12.425, Curih 80.85, Dunaj 59 17 LONION. (Opoldne). Beograd 272 New-york 484 in tri šestnaistinke, Ital; a 120.87' S Dim a i 34.33. švfca 25.11 NEWYORK. (Zaključno po borzi 8. t. m.) Beograd 1.77 In četrt, London 4.84 in tri šestnajstfnke, Italija 4.01 in pol, Dunaj 14. Švica 19.28 in pol. Vr^no. * poroč i č o Ljubljana, 9 oktobra 1925. L!ub!iana. 30R m nad morj"m Krai opazovanja ob Zračni tlak Zračoa temperatura Ljubljana . . . 7. 773-2 9-3 Ljubljana . , . 14. 772-1 110 Ljubljana . . . 21. 7730 83 Zagreb .... 7. 770-1 90 Beograd . . . 7. 7680 14 0 Dunaj .... 7. Praga .... 7. 7735 14-0 Inomost . . . 7. Veter Oblačno 0—10 vzhod obl. sev. vzh. sever zap. obl. sever pol. obl. brezv. megla Padavine mm 2-0 Solnce vzhaja ob 6 7. zahaja ob 17*27, luna vzha a ob 21 44 zahaja ob 13 16. Barometer višji, temperatur,-- n žja Dunajska vremenska napoved za soboto: Jasno, temperatura se bo zvišala. « JUTRO« S; 11 Sobota 10. X.1925 Mali oglasi, ki služijo v posredovalne In socialna namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjtl znesek Din 5*—. Zenltve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din I*—, Najmanjtl metek Din tO«-* qike za legitimacije drlo)e najhitreje fotograf [ogonHIbflEK Ljnb ijja. Valvazorjev trg 168 Popravila Mehanik Ivan Legat ,pwijalist m pisarn »trote 'b) Maribor noo Vetrinjska ulica Telefon it 434. M. Brivnico iobro Idofo dam takoj t i j e m solidnemu brivcu poti 7000 Din kavcije. — 'ozneje se proda. Osebni nicoTor t torek t briv-ici KoStomaj, Olje. 25006 Klobuček ko.en In modem napravim lala. svilen« bluze ali rila ta 80 Din Sprejemam n<1i flle klobuke v moder-ranje Cena nizka in dFna postrejha Se prlpo-toJn J Stemberger - ReS. odistinja, Dunajska c. 8. Damske klobuke vrSuje in preoblikuje najceneje modlstka Mila Hut Dunajska cesta St. rt TI 25402 Perica se ttče u na dom. Kula-kova, Skolja ulica St. 17fl. 25640 Kroj. pomočnika za veliko delo sprejme Zupančič. 8t. Vid 56 nad Ljubljano. 25893 (iščejo) Potnik ieli mesta proti plači ali proti proviziji za Slovenijo ali Jugoslavijo. — Govori slovenski, srbohrv&tski in nemški. Event. gre tudi za skladiščnika. Cenjene ponndbe na spravo »Jutra» pod «Takoj». 25899 Ekonom 9amec, izuSen v vseh kmetijskih panogah ISče elužbe za takoj Ponndbe na npr. «Jutr&» pod značko •Poštena moč*. 26919 Dekle z dežele gre v pomoč gospodinji ali kuharici za tri mesece zastonj v svrho iz-ačitve kuhe, kjer bi imela prosto hrano in stanovanje. Ponndbe na upravo «Jatra» pod Šifro «PoAtena 12663» 26900 Krojaški pomočnik ilče delo za takoj. Naslov pove oprava ke ater^oeraft« strojema. nem^ke^a in -»lov^n a jp7ika. se sprejme. no«t imaio oni, ki so * bilj v kakSnem indu !rtj«kem podjetja Lastno pi*men* ponudbe na PT'ti na- Dra?otin Hribar. ■i°bljana, poStni predal 4? 25915 arskl pomnčn"* •prejme. — Istotam se '"''"to 2 molzni kravi — lk.'»k, Poljanska cesta Hi. 25877 Vaienka boljl. rodbine. * dobri-solakimi izpričevali »e :"''ne takoj v trgovino fnlanterij-*kim hlsrom. — 4,'ov pove oprava (Jutra* 25884 rovretna «e i§če za ta nastop. — Pavli?. "«H:nn.k» nlici Stev. 24 dvoriSču). 25544 Učenca ^riv.bo obrt. zdravega. *t.r>e»a in nbnpljivegs takoj Dragan Ll«ae Irastnikn «5551 Mladenič se želi Izpopolniti v trgovini z leleznino. Ponudb« pod cDober vajenec, na upravo «Jutra». £5887 Fina šivilja dobro izvežbana gre Šivat na dom. Naslov pove npr. «Jntra». 25895 Absolventinja drl. dvorazredne trg. lole leli vstopiti kot praktikan-tinja v večje podjetje ▼ Ljubljani Gre tudi par mesecev brezplačno. Vprala-nja na upravo »Jutra* pod •Vestna 12627*. 25558 Uspešne Inštrukcije daje viSjeSolec nlijeSolrem za zmeren honorar Reflek-tanti naj pofiljejo svoje naslove pod »Jasna in temeljita razlaga* na opravo »Jutra*. 25381 Akademik inštruira srednješolca is vseh predmetov proti zmer-oemu honorarju, eventuelno hrani. Cenjene ponudbe na upravo »Jutra* pod značko »Uspeh 12635*. 25873 Francoščino in klavir poučuje gospodična Naslov pove uprava »Jutra*. 25490 Avto A. Fiat Sestsedeien s elektr. razsvetljavo. starter, zelo dobro ohranjen, 4 nove gume, 2 rez kolesi, orig. orodje, se proda. Ponudbe na npr cJutra* pod lifro »22 H P. Tjrpa 1 0». 25410 Yeč stolov kavarn, marmornatih ml« na lelcznih stojalih, slik, omar itd. proda takoj hotel Tratnik. 25350 4 vodna kolesa 1 nov valjčni )tol s 4 valji. 4 rezerve v premeru 65 cm, aspirateut 8 in luščilni __ stroi, vse v dobrem stanju 1 proda ugodno Ivan KerS- w * mane, Pšata, poŠta Dol pri Ljubljani. 25304 Železna blagajna 176 cm visoka se poceni proda. Naslov pove uprava . 25902 Za 500 Din dam lepo zimsko suknjo za 20—231etnega gospoda. Naslov pove uprava »Jutra* 25900 «Ford» avto malo rabljen se po ugodni ceni proda. — Naslov pove uprava »Jutra*. 25897 Kredenco in železno zložljivo posteljo — oboje skoro novo. proda po zelo nizki ceni Draean Lisac, Hrastnik. 25552 Motor cSpecial* DKW v najboljšem stanju se proda, event. se vzame tudi kolo na račun. Ogleda se samo dopoldan pri tvrdki «Express» Ljubljana, Vegova ulica. 25880 Butar (drv) večja množina smrekovih In bukovih postavljenih v Ljubljano se proda. Naslov v upravi »Jutra*. 25881 «lndlan» motor tip »Standard* s priklopnim vozom, kompletna oprema, električna luč. po izredno nizki ceni proda Gnstav POrtl, tu, kavarna Emona 25541 Vinska kad za 1070 1, zelo močna se poceni proda. Ogleda se jo lahko vsak dan pri sodarju Kranjcu v Celju, Ozka ul. 252SS Proda se: ne rabljena častniška uniforma s plaščem za pešca, razna obleka, zlata ura in verižica, pisalni stroj »Adler*, kompletna spalnica Naslov pove uprava »Jutra* 25563 Otroški voziček ponikljan se ugodno proda Naslov pove uprava »Jutra* 2543S Inštruktorja vestnega in verziranega v nemSčini in latinščini iščem za svojega sinka IV. razr. hum. gim v Ljubljani. — Prijazne ponudbe na upravo cJutra* pod »Uspeh v šoli* 25891 Steklena strešna opeka je zopet v zalogi pri Združenih opekarnah, d. d. v Ljubljani. 433 Ugodno se proda: l železna blagajna Wert-heim St. 2 in razno pohištvo, 1 kompl. postelja visoko omaro. 1 tridelna omara. 1 kompl. fina otroška posteljica. 1 omara za led itd. Istotam se prodata tudi 2 krasna asparagusa Naslov pove uprava cjutra» 25531 DevetsedežnI avto prodam ali zamenjam za 6sedežnega. Stanko Ažnan, avtotaksa, Bled I. 25474 Gig lahek in eleganten, popolnoma novega izuma se pro-dm. Naslov v upr. »Jutra*. 25485 Proda se: 2 novi Supi kriti z opeko, uporabljivi za prodajo premoga in drv ali pa zelo pripravni za shrambo kakemu posestniku: 2 lopi pripravni za branjorijo. ozir. raznovrstno prodajo ter 1 kompleten vrtni paviljon, zelo ličen tndi za podbo. ozir k eostllnl ali kavami za prodajo okrepčil. — Pojasnila daje M a rila Rtricel. Ljubljana. Sv. Petra c. 83. 2545« Če službe iščeš, dragi moj, z rokami v žepu mi ne stoj: V upravi «Jutra* se oglasi in hitro stopi, ne počasi, saj v malih tam si inseratih izbereš lahko služb bogatih! Se bolje, dragi moj, storiš seveda, če pametna zaleže ti beseda, — da v «Jutru» sam ti inseriraj in iz ponudb potem Izbiraš, kar prija tvoji bistri glavi, potrebam tvojim k sreči pravi. Ko si poiščeš pravo delo, ne bo življenje te skrbelo, ne bo te zmerjal nikdo več, da si na svetu vsem odveč, da si verižnik reduciran, trgovec brez blaga, faliran, kar bi nikoli ne postal, če pamet rabiti bi znal, če bi ob pravem času inseriral, z oglasi «Jutra» vedno špekuliral. A kar zamudil prej si kdaj, popraviš lahko še sedaj: Če tudi slabši so valutni časi, prinesejo le »Jutrovi» oglasi ti novo srečo, blagostanje. Življenje vžival boš nekdanje, postal boš dneva spet junak, mogočen, spoštovan veljak. Kisa enouadstropna s trgovino in gostilno ter velikim vrtom v lepem kraju na Uo-renjskem se takoj prona za 130.000 Din. Ponudbe pod .Lepa prilika* na upr •Jutra. 25481 Gostilna tik borlskepa mosta, poleg velik vrt. se ugodno proda — Pojasnila tn pogoje daje uprava graSčine Bori. poŠta Sv Barbara pri Ptuju. 25449 Krasno posestvo z vsem gosjiodarskim poslopjem za iO glav Sivin« se odda v najem. Poizve se: Gornji Log 5, p. Litija. 26878 Vila enonadstropna, dvodrnžinska se proda. Kupcu na razpolago stanovanje treh sob z vsemi pritiRlinami, event. tudi opremljeno. Naslov v upravi «Jutra». 25562 H»ša z vrtom «e proda. Več pove lastnik Franc škrabec, krojač v Ribnici st. 81, Dob. 25279 34 kg žime prvovrstne, nove se proda. Naslov pove uprava «Jutra» 25508 Smoklng In zaket naprodaj Vprašati v go tiini Cinkole, Kopitarjeva ulica 4. 25505 Mlinarji, pozor! Vsakovrstne mlinske kamne najboljše kakovosti ima vedno v zalo?! Jakob Se-liškar v Skofji Loki 25287 Zlata ura starinska, se ugodno proda Naslov pove uprava cJutra* 2541S Sod? Večjo množino dobro ohranjenih praznih sodov on rina in žganja proda Kon-r.nrono društvo za Slovenijo. Ljnbljana 7, Zibertova ulica 27. 25S49 Ugodno prodam: več žel-tnih sodov od olja. halone od kisov«- kisline, ra 20 sodov od masti Tod M—fnn kg} In več zabojev različne velikosti Vse v •*obrem stanju. J Sedlar. Ljubljana, Linhartova ul St. 4 25395 Električni motor 8—4 HP za ravni tok. 150 voltov s C00 obrati se kupi takoj. Pismene ponudbe z navedbo cene na upravo cJutra* pod Šifro »Elektromotor*. 25547 Znamke vseh vrst slo-j; venskih v vinar-d ski vrednosti toda nerabljene kupnje Izidor Steiner, Brod na Savi 443 Soba za pisarno s popolnoma pos«buim vhodom odda v Bethovnovi ulici 9-'n. 25521 Staro stojalo od Šivalnega stroja se kupi Naslov pove upraja »Jutra« 25545 Tovorni avto tritonski. malo rabljen, v dobrem stanju, takoj rab-Ijiv, se kupi Cenjene ponudbe pod cKakina znamka* na upravo »Jutra*. 25554 Fižol kupim Ponudbe t vzorci na naslov: Tomo, poStni predal IV. 25340 Jabolka raznovrstna namizna — na • agone in manjše množine razpošilja tvrdka Peter Setlat, Radeče pri Zid. Mostu. Trgovina z mefianim blagom, vsem inventarjem in zalogo, v lepem kraju na Gorenjskem. na zelo prometni točki se vsled stalnega odpotovanja takoj odda pod zelo ogo-lnimi pogoji Ponudbe na npravo «Jutra* pod Šifro »Trgovina 256. 25488 Delavnica na dvorišču se iSče Naslov v upravi .Jutra*. 25467 Trgovina z mešanim blagom v velikem industrijskem kraju na Gorenjskem, na najpromet-nejši točki te radi selitve odda z zalogo vred. Zelo pripravno za manufakturo. galanterijo in perilo ker se je dosedaj delalo v tej stroki zelo aspeSno In lepo Naslov po v, uprava * 25451 Lokal s skladiščem na Marijinem trgu se odda proti odškodnini (event. • stanovanjem), ozir te proda hiSa. Naslov pove u .Jutra* Gostilno a stanovanjem v Ljubljani oddam ali zamenjam za stanovanje. Ponudb« upravi 1—I posteljama m takoj odda. Naalov pove uprava »Jatru. m 'a Trgovec i delete, 40 lot itai, ieli znanja z gospodično prijetne zunanjosti. Dopise na upravo »Jutra* pod Mfro »kapital št 25518*. 25518 L. M. Pomiri Ml Prepričaj u, da sem samo Troj! Vabim T« na sestanek v H ... v nedeljo ob 17. oii pričakujem na kolodvora. — P. T. Z. 25912 Gospa ISge zakonski par, goapo-dično aU gospoda k obisku plesnih vaj. Ponudb« pod »Vajo oa npravo »Jutra*. 25894 Mojček 32 Včeraj odpotoval. Vrnitev v nedeljo. Mnogo, mnogo mislim na T«, ljuba. In Ti? - Ljubi T« Tvoj Miran. 25565 Lepi deklici slromaSni — a« nndi dobra prilika za možitev. Naslov pove npr. »Jutra*. 25901 malo rabljen poceni naprodaj Ljubljana VII, Medvedova cesta 24. 25896 Kitara skoraj nova, dobro ohranjena •« proda ca 700 Din. Naslov pove uprava »Jutra* LJ0 Pes volij« pasme, star 6 meae-cev m proda Poizv« b»_t upravi »Jatra*. Denarnica z železniško legitimacijo in nekaj denarjem se je Izgubila v nedeljo. Najditelja se prosi, da jo odda v trafiki na državnem kolodvoru Stanovanje ne predrago. ISče mlad ne-oženien uradnik, ki Je premeščen z dežele v LJubljano. Je soliden in ima vse lastnosti simrtatičnega podnajemnika. Dopise nas lovi-ti na urravo »Jutra* pod • St. 555/12569» 25478 Pla~ ..t naprej stanovanje vsaj 2 sob — Ponudb«- na upravo ZAPISNIKOV in vsa druga Icnjigoveška dela izvršuje lično, trpe z ho in po konkurenčnih cenah KNJIGOVEZNICA DELNIŠKE TISKARNE D. D. V LJUBLJANI Miklošičeva cesta štev. 16 www Gustave le Rouge: 11 Misterija (Roman) — Prvi del pohoda ni težak, je dejala, ko si je bila ogledala temljevid. Dežela je zapuščena in nismo v nevarnosti, da bi imeli neprilik s prebivalci. Jutri zjutraj bomo le še petnajst ali dvajset milj od razvalin svetišča. Potem pa bomo že videli. Imate načrt, Kennedy? — Da, je odvrnil mladi mož. Mislim, da je najbolje, če se utaborimo na popolnoma skritem mestu, čim bližje svetišču, in tu počakamo ugodne prilike, da napadamo Indijance in... Kennedy ni mogel končati svojega stavka. Lionel je iztegnil svojo roko med Misterijo in Kennedyjem in z brutalnim, a spretnim sunkom pomel vse papirje, ki so bili polo» leni na okno. Misterija se je divje zganila. — To je Bradv! je zatulila. Dohitel je naju. Tecite za njim, Kennedv, treba ga je ubiti in mu odvzeti najine papirje. Obadva sta tekla v veliko sobo posade. Tu se jima je kazala Izredna slika. Lionel se je v naglici prerival skozi goste in skušal priti do vrat. Nenadoma se je okrenil in dvignil svoj bro\vning. — Roke kvišku! je zagrmel z orjaškim glasom. Vsi so ubogali, celo Misterija in Kennedy. Obadva sta predobro poznala Bradvja, da ne bi vedela, da bi niti sekunde ne odlašal s streljanjem. Smrtni molk je zavladal v ravnokar še tako razposajeni veseli 'dvorani. Banditi so si začudeni stavljali vprašanje, odkod prihaja pogumni tujec. Ta pa se je z namerjenim brovvningom počasi umakni! k vratom in jih, predno se je kdo zavedel, bliskoma odprl, izginil skozi nje, jih spet zaprl in zunaj pritrdil z lesenim zapahom. Roparji, ki so bili tako zaprti v dvorani, so se z divjim vpitjem navalili na vrata. — Petsto dolarjev onemu, ki mu razbije butico, je kričala Misterija. To je ogleduh, ki mi hoče ukrasti mojo skrivnost! — Smrt banditu! Ubijte ga! Brady se je v tem trenutku nahajal v neke vrste predsobi, ki Je bila zgrajena kot ostala hiša iz debel, ki so še imele lubje, in slabo obtesanih tramov. Pogledal je okoli sebe in ni videl drugega izhoda kot stopnice, ki so vedle v prvo nadstropje. Vrata so se ie udajala pritisku banditov. Še trenutek in željni osvete planejo po njem. Lionel je pohitel po stopnicah navzgor in prišel v skoraj prazno sobo. Oddahnil si je in pri tem pogleda! naboje svojega brovvninga. V tem trenutku so bila vrata razbita in gavči so se zrinili na stopnice; toda prvi, ki so se prikazali, so počepali na desno in levo, zadeti od krogel izbornega strelca. Sedaj so napadalci postali bolj previdni. — 2hr im sm« priti b hitel je s*klic*la Misterija. Imuno itu, toda nai mora biti. Po Kennedyjevem nasvetu so se banditi poskrili m sobno opravo po vseh kotih in iz te zasede neprestano streljali v smeri proti sovražniku. Krogle so padale kot toča ▼ sobo, kjer je bil LioneL Toda kadarkoli je eden napadalcev pokazal glavo iz svojega skrivališča, je Brady ustrelil in možak se je zgrudil mrtev« Tako je padlo Sest banditov. Lionel jih je zaenkrat ustrahoval, toda prav dobro je vedel, da to ne more trajati dolgo. Prej ali slej podleže številčni premoči. Vznemirjal se je pa tudi zaradi nečesa drugega. Njegova ura je kazala tričetrt na pet. Mr. Swann je hotel odleteti točno ob šestih. Treba je bilo na en ali drugi način končati s tem stiašnim položajem. Lionel je počil še enega ali dva neprevidna bandita, potem je zaklenil vrata svoje sobe, da vsaj za nekaj časa zadrži napadalce in prišel skozi druga vrata na ozek hodnik in od tod splezal po lestvi na podstrešje. Minuto pozneje se je naglo vrnil in še parkrat ustrelil, da bi bili sovražniki mnenja, da je še vedno na svojem mestu, pripravljen pobiti vsakega, ki bi si upa! približati se stopnicam. Sicer jc pa opazil, da je njegova pogumna obramba napravila globok utis na napadalce. Postali so previdni in si niso več upali iz svojega skrivališča. In res, Lionel se ni motil. Zaradi neprestanega streljanja se je valil gost dim po notranjosti posade in gavči niso natančno vedeli, kje je pravzaprav njih nasprotnik. Nekateri so se bali, da ne bi imel prijateljev v bližini in da jih ne bi dobro oborožena tolpa napadla od zadaj. — Verjemite mi, je dejal Zorro, E1 Matador, izključeno je, da bi si ta senor, čegar pogum je naravnost občudovanja vreden, upal čisto sam tu sem in se tako vedel, ne da bi imel prijatelje, ki bi mu pomagali. Te besede so dale premisleka. Lionel pravzaprav ni dobro vedel, kaj se godi, vendar je sklenil, da se okoristi z začasnim mirom. Njegova ura je tedaj kazala točno pet. — Moram ven, odtod, ali pa poginem, si je mislil. Komaj imam še časa, da dosežem meteorološko postajo. V par skokih je bil spet na podstrešju. Odprl je okence in zlezel na streho: pustinja se je raztezala do obzorja. Naglo je skočil v podstrešje nazaj in mrzlično iskal po vseh kotih. Tu in tam je ustrelil, da preplaši svoie zasledovalce, toda čas je hitel naprej, dragocene minute so minevale druga za drugo. — Četrt na šest! je vzkliknil v divji jezi. Tudi če si zlomim tilnik, na vsak način moram odtod. Stopil je v čumnato, ki je prej ni bil opazil in našel v svoje veliko veselje kup starih sedel, pokritih z debelo plastjo prahu, izpod katerih je zbežalo več podgan, ko se je približal. Naglo je odrezal stremena, ki so se mu zdela najtrdnejša, jih zvezal in si napravil tako kakih dvanajst čevljev do'g jermen. Nato je »pet zlezel na streho, pritrdil jermen na železni križ okna in se spustil po njem navzdol, tik ob posadinem zidu, v trenutku, ko so med splošnim streljanjem banditi brezdvomno začeli z glavnim napadom. Srečno je dospel na tla, tekel v stajo, kjer je stal njegov konj, bil z enim skokom v sedlu, in bliskovito oddirjal... Tu mu je krogla zažvižgala mimo ušes. bila je Misterija, ki je prva opazila njegov beg in ustrelila za njim. — Toda hitite vendar za njim, je zakričala besna od jeze: vas je petdeset proti enemu! Saj nam bo še ušel!... Banditi so s silnim truščem pridrli iz posade in zajahali vse konje, ki so bili na razpolago. Hiteli so zasledovat ubežnika in divje priganjali z ostrogami svoje konje. Dva ali trije med njimi so imeli mnogo bolje konje, kar se tiče rasti in hitrosti, kot široko* glavi mustang, na katerem je jezdil Lionel. Ni še preteklo deset minut, že je mladi mož opazil, da se raz« dalja trte d njim in njegovimi sovražniki naglo manjša. Krogle so sikale okoli njega. Ena mu je že bila prebila klobuk in ga oprasnila po glavi. Sunkoma je ustavil konja, se obrnil v sedlu in dvakrat ustrelil: dva njegovih najbližjih sovražnikov sta padla s konj in se krčevito zvijala na tleh. Nato je divje podžgal svojega konja in v blaznem diru bežal v smeri meteorološke postaje, nad katero se je že zibal privezan okrogli balon Mr. Swanna; njegovi pomočniki so ga bili napihnil; v teku popoldneva s pomočjo tekočega vodika, ki ga je imela postaja v velikih množinah na razpolago. Lionel je. naslonjen na vrat svojega konja, pogledal na uro. — V desetih minutah bo šest; ne dospem več pravočasno. Njegove ostroge so bile rdeče od krvi, njegov konj je dirjal. da je tekel pot od njega, a vse to ni nič pomagalo, gavči so bili hitrejši in bi ga kmalu morali dohiteti. Ena krogla je oprasnila njegovega konja ob boku, druga ga je !ahno ranila na rami. Še enkrat se je ustavil in streljal na naj. bližje bandite: trije so popadali s sedeL Prijezdil je sedaj v gozdno pokrajino, kjer je bila precejšnja gošča. Tu ga je bilo mnogo težje zasledovati. Pustil je konja slepo dirkati naprej, kajti čutil je, da je skoraj izven nevarnosti. Banditi. ki so mu še sledili, so bili ali preplašeni po smrti svojih tovarišev, ali pa niso imeli tako dobrih konjev; vsekakor jih ni bilo več videti. — To pot si je dejal Lionel ves zasopel, mislim, da sem že rešen. Sedaj ga je vsak skok njegovega konja približal balonu. Natanko je že razločeval može, ki so ga držali za vrvi in pričakovali povelja: «Spustite vse!» Njegov konj se je že opotekal, a imel je še pre. dirkati petsto metrov. — Še malo, je kriknil Lionel s hripavim glasom, in tam bom. Toda v trenutku, ko je izrekel te besede, so možje izpustili vrvi in balon se je začel počasi dvigati v mirni večerni zrak. Žarel je v zadnjih žarkih zahajajočega solnca. Lionel ie pogledal na uro: bilo je pet njjnut čez šest. katerega akozinsko; napora vsebina prepletena « fan tcptiCnim! eaplrllpiji oretiKl i53, Ljubljana. Kupim Z2 500.080 MM M? zbirke pisemskih znamk vendar samo boljše objeKle, kakur tudi posamezne rarltete in »tare znamke na kuvertah po na