шПка 13 • leto KUH • cena 2.000 din_^	CeUe^ 30. marca 1989
^ TEDNIK JE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZOL CEUE. LA^KO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN 2ALEC
V petek, 31. marca toč-
no ob 7. uri zjutraj bosta
dva Izletnikova avtobusa
z nove avtobusne postaje
v Celju odpeljala 100
kmečkih žensk na morje,
v Lucijo pri Portorožu.
Povratek ženske kmečke
stotnije s spremstvom bo
v soboto, 1. aprila okoli
17. ure tudi na Izletniko-
vo avtobusno postajo
v Celju. Podrobnosti o iz-
letu na strani...
TV
Delne
»neposredne
volitve«
v nedeljo
- v nedeljo bomo tudi na Celjskem
glasovali o tem, koga predlagamo
Skupščini SRS za novega člana
Predsedstva SFRJ - Janeza Drnov-
ška ali Marka Bulca. Ne glede na izid
pa je jasno, da bodo nedeljske »voli-
tve« vsaj delno pokazale tudi, ali smo
v Sloveniji resnično in v večini za
uvedbo neposrednih volitev. Stran 2.
Čas za prvi letošnji sladoled
Sladoled sicer bolj sodi k poletni vročini in k majicam s kratkimi rokavi kot pa
k toplim jaknam in puloverjem. Pa vendar je že v teh dneh marsikoga zamikal
hladni posladek, saj je sonce čez dan prijetno ogrelo mesto. Le še plašče in
puloverje bo treba pospraviti v omare, pa bo podoba čisto prava.
Foto: EDI MASNEC
Kako kakovostna je celjska voda?
v pitni vodi, ki jo del Celja dobiva iz medloških virov, so prevelike
količine nitratov. Vendar se mnenja o tem, kako škodljivi so pri porabi
v prehrani dojenčkov, razlikujejo. Kaj naj storijo v takšnih razmerah
matere z majhnimi otroki? Kje so rešitve in kako daleč je do njihove
uresničitve? Več o tem lahko preberete na 5, strani.
Znanci
s Celjskega
Novi tednik predstavlja
akademika Angelosa
Baša.
Stran 13.
Regijsko
gospodarstvo
na robu
brezna
Vse več težav zaradi
izguti v gospodarstvu.
Stran 4.
Pozor na škropivo
»Letos pričakujemo manj težav okrog
škropljenja hmeljišč, ker imamo precej škro-
piv še na zalogi, toda podrejati se moramo
zahtevam ameriškega tržišča«, opozarja pred
začetkom hmeljarske sezone predsednik po-
slovne skupnosti za hmeljarstvo Jože
Brežnik.
Stran: 10.
2. STRAN - NOVI TEDNIK
30. MAREC 1989
Delne »neposredne volitve«
v nedeljo
v nedeljo, drugega aprila, bomo v Sloveniji izvedli
»neposredno izjavljanje za določitev kandidata
SZDL Slovenije za člana Predsedstva SFRJ iz SR
Slovenije«. Na Celjskem bodo občani lahko glasovali
po krajevnih skupnostih.
Čeprav so nekatere občinske konference sociali-
stične zveze na Celjskem imele med kandidacijskim
postopkom nekgj pripomb k postopku evidentiranja
in izboru kandidatov za novega člana zveznega pred-
sedstva iz Slovenije, smo preko RK SZDL nekako le
prišli do dveh, ki sta po temeljnih in občinskih kandi-
dacijskih konferencah dobila n£yveč podpore. Ob
zakonodaji, ki neposrednih volitev še ne predvideva,
bomo drugega aprila imeh tako možnost vs^ izbirati
med dvema kandidatoma. Markom Bulcem in Jane-
zom Drnovškom. Tistega, ki bo v Sloveniji dobil naj-
več glasov, bo nato volila republiška skupščina.
Tako kot drugod po republiki, so tudi na Celjskem
izvedbo nedeljskega neposrednega izjavljanja prevzele
občinske volilne komisije, organizacije sociahstične
zveze pa vodijo politično akcijo s katero naj bi zagoto-
vile čimbolj šo udeležbo občanov na glasovalnih me-
stih.
Ne glede na to, kako se bo kdo odločil - ali bo
glasoval, ah ne bo, ali bo podprl tega ah onega izmed
možnih kandidatov - bodo nedeljske volitve tudi vs£y
delno pokazale, ah smo v Sloveniji res večinoma za
uvedbo neposrednih volitev povsod, kjer je to kolikor-
toliko smiselno.
BRANE PIANO
»Zaustaviti histerično medilsko vojnol«
Celjani so v Rakovici dogovorili prepotrobno sodelovanje
v soboto so se s pogovo-
rov v Rakovici pri Beogra-
du vrnili predstavniki celj-
ske skupščine občine in
družbenopolitičnih organi-
zacij. Bili so na enodnev-
nem delovnem obisku v tej
primestni občini, ki so se ga
udeležili tudi predstavniki
hrvaške občine Susedgrad
in kosovske Suve reke. Vse-
bino in vzdušje bivanja
v Rakovici je za Novi ted-
nik povzel Darko Končan,
vršilec dolžnosti sekretarja
celjskega Občinskega komi-
teja Zveze komunistov Slo-
venije.
Željo, da se srečajo in po-
govorijo, so že pred časom
izrazili Rakovičani, Celjani
pa so se zanje odločili po za-
gotovilih, da se bodo pogo-
varjali predvsem konstruk-
tivno in upoštevali nekatere
različne poglede na zadnje
dogodke v Jugoslaviji. Celje-
ni so šh na pot v Srbijo mal-
ce tudi pod vtisom pisma de-
lavcev rakoviške Industrije
motora, šorskim železarjem,
v katerem so terjali, da se
Štorovčani opredelijo do
zborovanja v Cankarjevem
domu.
Končan pravi, da so v Ra--
kovici skupno ugotovili, da
se politika ne sme vmešavati
v poslovne odnose. Da bi se
gospodarstveniki občin še
bolje spoznali, so dogovorili
tudi obisk rakoviških vodil-
nih delavcev v СеЦи. Obe
mladinski organizaciji sta iz-
razili pripravljenost za sode-
lovanje pri manjših delovnih
akcijah, predvsem pa za iz-
menjavo kulturnih dogod-
kov. Občini bosta pričeli iz-
menjavati tudi svoja lokalna
glasila.
Po beseda Darka Končana
je predsednik sindikatov ra-
koviške Industrije motora
pojasnil, da so delavci te to-
varne pred zvezno skupšči-
no demonstrirali predvsem
zaradi slabega socialnega po-
ložna in brezplodnega admi-
nistriranja zvezne birokra-
cije.
Slavko Pezdir, predsednik
celjske socialistične zveze, ki
je spregovoril po slovensko,
je pojasnil celjsko pripravlje-
nost na sodelovanje in pogle-
de na dogajanje v Sloveniji
in Jugoslaviji. Darko Kon-
čan je razložil, kako in zakaj
je prišlo do zborovanja
v Cankarjevem domu in med
drugim dejal, da opaža po-
manjkljivo obveščanje na
obeh straneh. Tako recimo
besedilo zaključkov iz Can-
karjevega doma še do sedaj
ni bilo objavljeno v Srbiji, po
drugi strani pa da so tudi slo-
venski novinarji ob protestu
rudarjev Starega trga niso
poročali objektivno. Zato, je
pojasnil Končan, smo v Slo-
veniji mislili, da so razmere
v rudniku izredno tragične.
Gostje in gostitelji so se
strinjaU, da vlada v jugoslo-
vanskem informativnem
prostoru nekakšna histerič-
na medijska vojna, ko jo je
nujno zaustaviti. Obenem pa
so soglašali, da naprimer re-
presivni ukrepi na Kosov«
niso trajna rešitev, ampak je
za to žarišče jugoslovanski)!
nesporazumov nujno zgradi-
ti dolgoročnejšo politiko na
vseh področjih.
Po Končanovih besedat
so pogovori v Rakovici mini
li v prijateljskem in strpnem
vzdušju, obe občinski partij
ski organizaciji pa sta se da
govorili tudi za neposredne
menjavanje mnenj, tako da
ne eni ne drugi ne bod(
v zavzemanju stališč odvisni
le od poročanja sredstev ob
veščanja.
BP
Predstavniki celjske občinske skupščine in družbenopoH
tičnib organizacij so se v petek v Rakovici pri Beograii
sestali s svojimi kolegi iz Rakovice, hrvaškega Susei
grada in kosovske Suve reke.
Stari viri usiiiajo, novili ni
Težave pri modernlzacUl celjske bolnišnice
Le občini Celje in Laško
sta v zvezi z modernizacijo
bolnišnice Celje poravnali
vse obveznosti, medtem ko
imajo nekatere ostale obči-
ne celjskega območja nepo-
ravnane obveznosti še iz let
86 in 87. O tem, ter o izvaja-
nju družbenega dogovora za
lani in načrtih za letos so
govorili tudi na zadimi seji
sveta osmih občin celjskega
območja.
Obveznosti so neporavna-
ne predvsem zato, ker se
v vseh občinah niso uspeh
dogovoriti za enodnevni za-
služek. Ta denar bo tudi
v bodoče težko zbrati. V ob-
činah, ki niso izpolnile ob-
veznosti iz tega naslova, dvo-
mijo v uspeh tovrstnega zbi-
ranja denarja, zato se zavze-
majo za iskanje novih virov.
Teh pa, ker se gospodarstvo
utaplja v izgubah in nelik-
vidnosti, tudi ni.
Po zagotovihh županov
posameznih občin pa tudi
v bodoče ve^etno ne bo te-
žav z zbiranjem sredstev Iz
naslova pospešene amortiza-
cije. Nekateri so že priprav-
ljeni podpreti predlog, da se
družbeni dogovor v tem po-
gledu podaljša.
Sicer pa пгО bi letos po
družbenem dogovoru, kot je
predvideno v začasnem fi-
nančnem planu, zbrah za
bolnišnico 14 milijard 518 ti-
soč dinarjev, medtem ko пгц
bi samo Celje z samoprispev-
kom letos dalo 10 milijard.
Odgovor na očitek, da gre
v povezavi s tem tudi za dva
koncepta modernizacije, je
bil jasen. Koncept je le en, le
vira za financir^e sta dva.
Precej stvari je odvisno tu-
di od tega, kd^ in kako bi
urejeno financiranje bolniš-
ničnega zdravljenja na nivo-
ju repubhke. Ko bo to znano,
bodo o tej temi v svetu občin
ponovno govorili, do takrat
pa so se zavzeh, da bi bila
valorizacija sočasna z valori-
zacijo rednih sredstev in da
se denar odv^a mesečno,
ker lahko ravno s tem največ
pridobijo. Občine pa n^ bi,
kohkor bodo lahko, del sta-
rih obveznosti le poravnale,
kar bi bilo pošteno do tistih,
ki so to že storili.
RP
Primež na tuje
Uniorjeve naložbe za učinkovitost
v Zreškem Uniorju so se lo-
tili nekaj večjih naložb za po-
sodobitev osnovne dejavno-
sti. Tako so se lotili velike re-
konstrukcije kovačnice, pod
streho so spravili strojegrad-
njo, vpeljujejo poslovanje na
IBM, v Zahodni Nemčiji pa so
kupili podjetje.
Za dokončanje strojegrad-
nje, kjer bo, ko bo povsem na-
red, zaposlenih od 150 do 200
delavcev, so iz razvojnega di-
narja dobili 8 milijard dinarjev.
Objekt je dokončan, čakćOo pa
še na пекад opreme iz uvoza,
da bodo lahko začeli s polno
proizvodnjo preciznih strojev
in kombinirane linije. Večino
načrtovane	proizvodnje
v vrednosti sto milijard dinar-
jev, im^o že prodane, pretežno
na vzhodno tržišče. Delno pa
bodo stroje prod^ali tudi na
zapadni trg. Proizvodrya
v strojegradnji bo povsem ste-
kla čez približno dve leti.
Za nova tržišča se ni bati,
pravijo v Unioiju. Tudi zato
ne, ker nameravajo prihodnji
mesec v Nemčiji kupiti podjet-
je in reko te nove firme sklepa-
ti velike izvozne posle. Čeprav
nekoliko skrivnostno, vendar
v Uniorju kljub temu povedo,
da želijo na tak način povečati
izvoz za približno 5 do 8 milijo-
nov mark na leto. Podjetje
v Nemčiji bo obdržalo svojo
blagovno znamko, izdelovali
pa bodo ročno orodje. Finanč-
na konstrukcija za nakup to-
varne, ki bo dvakrat večja od
tiste v Avstriji, je že zagotovlje-
na, prav tako pa imajo v Unior-
ju vsa potrebna soglasja za na-
kup podjetja v Nemčiji.
Da bi bilo delo učinkovitejše
oziroma proizvodnja laže pre-
verljiva, so v Uniorju kupili
1MB računalnik z veliko zmog-
ljivostjo, ki so ga delno že spra-
vili v funkcijo. V računalni-
škem centru Unioija bo delalo
deset strokovnjakov. Ti bodo
poskrbeli, da bo začel računal-
nik s polno močjo delati pri-
hodnji mesec.
MATEJA PODJED
Večje
polfopališče
v Slovenskih Konjicah bo-
do povečali pokopališče, ki je
postalo za mesto z okolico
premajhno. Sklep o javni raz-
grnitvi ureditvenega načrta
so sprejeli na včerajšnji seji
Izvršnega sveta.
Za ureditev novega dela po-
kopališča, ki ga bodo razširili
ob starem delu, so že pripravili
lokacijski načrt, osnutek načr-
:a pa bo razgrnjen v prostorih
ibčine in krajevne skupnosti
Slovenske Konjice. Po tem na-
Ttu naj bi pokopališče v Slo-
■enskih Konjicah razširili za
m hektar, uredili bodo poti in
^oskrbeli za vse ostale komu-
lalne ureditve. Mrliška vežica
)a ostane ista za oba dela po-
kopališča. Novega naj bi začeli
¡raditi še letos.
MP
Nagrada
Karlu Kordešu
Med letošnjimi Žagarje-
vimi nagrajenci je tudi pe-
dagoški delavec z našega
območja, Karel Kordeš,
ravnatelj osnovne šole Ka-
rel Destovnik-Kajuh v Šo-
štanju.
Nagrado je prejel za vid-
ne dosežke v delu osnovne
šole in njenem povezova-
nju s krajem. Je eden tistih
delavcev, ki v šolsko delo
in življenje nenehno vnaša
novosti in spodbuja učence
k vključevanju v n^razUč-
nejše interesne dejavnosti
v okviru šole in izven nje.
Karel Kordeš je znan tudi
kot borec za čisto okolje, je
pa tudi dolgoletni sodela-
vec Zveze kulturnih orga-
nizacij občine Velenje.
Žagaijeve nagrade in
priznanja, ki jih vsako leto
podeljuje Izobraževalna
skupnost Slovenije, so na-
grajenci prejeli v ponede-
ljek v Cankarjevem domu
v Ljubljani.
M. A.
Manjše zanimanje za viali
Prvi rok za prijave za so-
delovanje v vlaku bratstva
in enotnosti, ki bo odpeljal
iz Slovenije v Srbijo letos
prve dni oktobra, je bil do-
ločen za konec februarja,
ker pa je bilo premalo pri-
jav, so v dogovoru z organi-
zatorji v Srbiji rok podalj-
šali do 31. marca. Vendar
vse kaže, da tudi ta podalj-
šek ne bo bistveno vplival,
da bi se kaj več ljudi odloči-
lo in potovalo z vlakom
k prijateljem, s katerimi so
se v veliki večini spoznali
med vojno, mlajši pa tudi
kasneje ob podobnih vla-
kih, kot bo letošnji.
Poklicali smo vseh osem
občinskih konferenc sociah-
stične zveze na celjskem ob-
močju, da bi dobili kolikor
toliko točne podatke o tem,
коИко nekdanjih izgnancev
in njihovih najbližjih prijate-
ljev se je odločilo, da nekaj
oktoberskih dni preživi med
ljudmi, ki so jim med vojno
nudili topel dom, hrano in
lepo besedo.
Celje: za letošnji vlak
- največ potnikov potuje
v pobrateno Ćuprijo - je pri-
javljenih 22 družin oz. 45 pot-
nikov, kar je precej manj,
kot pri prejšnjih vlakih, ko
jih je samo iz celjske občine
potovalo po 120 do 140. Kot
vzrok navajo starosti in bole-
zen. Pri občinski konferenci
SZDL Celje so vsem nekda-
njim potnikom poslali še eno
vljudnostno pismo s proš-
njo, naj jih obvestijo ali bodo
potovali.
Šentjur: pobrateni so s Po-
žego, imajo 18 prijav, druga-
če so jih imeli okoli 30. Mno-
gi, ki so se že prijavih, so se
kasneje odjavili.
Šmarje: sodelujejo z Ari-
Ijem, prijavljena je ena druži-
na z dvema članoma, čeprav
so ponavadi potovale štiri
družine. Tudi v šmarski ob-
čini jih imajo še enkrat na-
men skhcati, ter se z njimi
pogovoriti, da bi spremenili
mnenje in se le odločili za
vlak BIE 89.
Laško: prijavljenih je pet
družin, ki bodo potovale
v pobrateni Trstenik. Prejš-
nja leta je iz laške občine
z vlakom potovalo osem
družin.
Slovenske Konjice: v tej
občini, kije pobratena s Kos-
jeričem, je situacija na Celj-
skem še najboljša. Tako so
na prejšnjih vlakih imeli po
5 do 10 svojih potnikov, letos
jih imajo 15. V konjiški obči-
ni prijavljenci pravijo, da bi
se radi srečali z nekdanjimi
gostitelji in se »iz oči v oči«,
kot prijatelji, pogovorili
o vseh težavah, ki so nastale
in zaradi katerih je tudi pri-
šlo vsaj delno do teh nepri-
jetnih zapletov okoli udele¿
be. V konjiški občini med
prijavljenimi ni pomislekon
da se ne bi udeležili te mari
festacije, ki je bila rojena
v vojnih dneh.
Žalec: prijavljenih je pel
od tega eden pogojno. Tud
v žalski občini bodo še en-
krat odšli med ljudi in se p»
govorili o njihovi udeležbi
na letošnjem vlaku. Prijav-
ljeni se bodo ustavili v po-
brateni občini Kruševac in
bližnjih zaselkih.
Velenje: največ jih bo po-
tovalo v Vrnjačko banjo, od
koder so dobili kar 80 vabil
za občane velenjske občine,
da bi z vlakom prišli na
obisk. Trenutno je prijavlje-
nih 26 oseb. V velenjski obči-
ni, kjer še nihče ni rekel, da
ne bo potoval, bodo ob kori-
cu prijav še enkrat vse skli'
cali ter se pogovorili o orga-
nizaciji vlaka BIE.
Mozirje: pobrateni so s Ca
jetino. Običajno je potovale
okoli 46 potnikov iz različnih
krajev mozirske občine, zdaj
pa je prijavljenih 11, od tegs
dva pogojno in bosta potova-
la, če se bo do takrat situaci;
ja izboljšala. Tudi v mozirsk)
občini bodo poslali še en po-
ziv vsem, naj se odločijo za
potovanje, say se prijatel}
stvo stkano pred štirideseti
mi leti ne bo smelo kar take
prekiniti. TONE VRABl
»Zaicaj bi se šii zagovarjat?«
Žalčanl zavrnili povabilo pobratimov Iz Palanke
Iz občinske konference so-
cialistične zveze Bačka Pa-
lanka je konec minulega
tedna prispel odgovor na
vprašanje občinske konfe-
rence v Žalcu, kako si zami-
šljajo nadaljnje bratsko so-
delovanje.
V Bački Palanki so v odgo-
voru med drugim zapisali,
da ne sprejemajo ogorčenja
ter negodovanja Zalčanov
zaradi nastopa Mihalja Ker-
tesa na mitingu v Novem Sa-
du, ker njegovo mišljenje
odraža zahteve delovnih lju-
di in občanov Bačke Palan-
ke. V nadaljevanju se pobra-
timi sprašujejo, ali so Žalča-
ni dovolj informirani ah pa
se morda ne želijo informira-
ti o vseh pojavih na Kosovu
ter dejstvu, da kosovska kri-
za ogroža Jugoslavijo. Žalča-
ne so povabih v Bačko Pa-
lanko, kjer naj bi se bolje
spoznali in pogovorili.
Odgovor so na seji izvršne-
ga odbora in razširjeni seji
predsedstva občinske konfe-
rence v Žalcu prcej ostro za-
vrnili. Zlasti očitke o do-
brem slovenskem ljudstvu
in grdem vodstvu, ki z ljud-
mi manipulira. Nadalje so
sklenili, da pobratenja ne bo-
do prekinili, ker bi s tem le
še prihh olja na ogenj, a tudi
vabilu na obisk se ne bodo
odzvali. V Bački Palanki jim
obisk obljubljajo že pol leta,
prihodu v žalsko občino pa
se vedno izmikajo. »Zakaj bi
se hodili zagovarjat,« so me-
nili člani predsedstva. »Pri-
stajamo na bratstvo, ne pa na
to, da bi pobratimi igrali vlo-
go starejšega brata,« je dejal
eden od udeležencev.
I. BASA
30. MAREC 1989
NOVI TEDNIK - STRAN 3
pružba, ki ji ¡8 šolstvo deveta skrb
5 sestanka učiteljev celjskih srednjih šal ob opozorilni prekinitvi dela
Zgolj v okvirih lastnega
občinskega sindikata, je
0inulo sredo potekal sesta-
nek učiteljev celjskih sred-
njih šol, ki so se zbrali,
y dvorani Srednje šole za
ekonomsko usmeritev v Ce-
lju, da bi obravnavali in do-
polnili Predlog stališč in
zahtev delavcev srednjih
jol občine Celje. Ker gre za
perečo in že predolgo traja-
joée nesprejemljivo stanje
v našem srednjem šolstvu
so, kot so poudarili na se-
stanku, pričakovali večji
(¿ziv celjske družbenopoli-
tične skupnosti.
I Enourna prekinitev dela,
1Ó je na celjskih srednjih šo-
lah v sredo potekala v različ-
nih oblikah, je bila dejansko
opozorilna, pri zahtevah pa
delavci na srednjih šolah
vztrajajo. Morajo, ker gre za
družbenoekonomski položaj
srednjih šol v naši republiki
in s tem tudi v celjski občini,
ki se nenehno poslabšuje,
obenem pa je učiteljevo, vi-
soko strokovno delo materi-
alno in moralno razvrednote-
no. Na sestanku so udeležen-
ci zahtevali, da se v najkraj-
šem času uresničijo vse zah-
teve, ki jih je izoblikoval Re-
publiški odbor sindikata de-
lavcev vzgoje in izobraževa-
nja sredi marca oziroma zah-
teve delavcev srednjih šol
občine Celje.
Ti poudarjajo ugotovitev,
da v zadnjih petih letih
v celjski regiji niso namenili
nikakršnih finančnih sred-
stev iz skupne porabe za po-
sodabljanje, vzdrževanje in
širitev šolskega prostora. Po-
uk je nesodoben, ker ni de-
narja za učnovzgojne pripo-
močke, nakup televizorja na
primer pa, kakor se smešno
sliši, že kar ogroža redno iz-
plačilo osebnih dohodkov
zaposlenih na šoh. Celjski
učitelji srednjih šol so v sre-
do ponovno opozorili na ne-
sprejemljivost in škodljivost
nenehnega spreminjanja si-
stema izobraževanja v sred-
njem šolstvu. Ob izjavi za
javnost, ki jo je dal slovenski
sekretar za vzgojo in izobra-
ževanje Ludvik Horvat pa so
dejali, da je bila le-ta žaljiva
in poniževalna, in še dodali,
da takšnega šolskega mini-
stra Slovenija pač ne potre-
buje.
Ob številnih posameznih
ocenah oziroma kritikah je
na sestanku *še en, pomem-
ben vidik v celovitosti pro-
blematike. Gre namreč tudi
za našega učenca, tudi za
njegov vse slabši materialni
položaj, saj morajo mladi, ze-
lo banalno, vendar resnično,
sami prispevati ali kako dru-
gače zbirati denar za nekate-
re osnovne potrebe na šoli,
na primer za toaletni papir!
Zahtevati moramo, da se
uredi tudi prehrana naših
srednješolcev, s^ je stanje
na tem področju v celjski ob-
čini že katastrofalno.
O slednjem in še katerem
problemu, ki so nanj opozar-
jali učitelji pa bodo morali
razmišljati tudi ali pa zlasti
v celjski občini. Marsikateri
problem pač ni vsesplošni
oziroma republiški.
MARJELA AGREŽ
ШТ MED TEDNOM
Piše Slobodan Vu|anovlć\
Zmaga J ele ina - poraz partije
v marsičem prelomne volitve za novi sovjetski parla-
ment- kongres ljudskih deputatov - so mimo, izidov pa še
niso objavili. Že zdßj pa je jasno, daje veliki zmagovalec
volitev »partijski disident* Boris Jelcin, kije dobil v svo-
jem (moskovskem) volilnem okrožju več kot 89 odstotkov
glasov. Jelcin bo tako v zboru narodnosti v parlamentu
predstavljal kar približno štiri milijone (od skupno 184
milijonov) volilcev, kar je najbrž daleč več kot katerikoli
drug deputat.	-
Preden na kratko komentiramo zmago Jelcina, naj za
osvežitev spomina še enkrat zapišemo, da so volilci izbirali
deputate za 1500 mest v parlamentu, 750 mandatov pa je
bilo prepuščeno izbiri družbenopolitičnih in drugih orga-
nizacij. Za voljena mesta seje potegovalo 2895 kandidatov,
kar pomeni, da so lahko sovjetski volilci prvič izbirali (ne
sicer povsod) med več kandidati in to v tajnih volitvah.
Seveda volilni izid ni mogel ogroziti partijske večine v par-
lamentu že zaradi samega sistema volitev in nadzorova-
nega postopka kandidiranja, po katerem je v končni fazi
ostalo 85 odstotkov kandidatov partijcev.
Toda tudi tako nadzorovan sistem je pokazal vsaj za
konzervativnejši del partije neprijetne »razpoke«. Tako iz
pribaltskih republik (Estonije, Latvije i Litve) neuradno že
poročajo o več zmagah nepartijcev v konkurenci z vodil-
nimi funkcionarji. In če je bilo po eni strani eno osrednjih
vprašanj volitev, kako bo novi parlament začrtal razmerja
znotraj partijskih struj, ki bi jih lahko označili kot konzer-
vativno, zmerno in liberalno, tedaj je velika zmaga Borisa
Jelcina (sicer člana partijskega centralnega komiteja)
daleč presegla okvire zgolj znotrajpartijskih obračunov.
Kot smo na tem mestu zapisali že zadnjič, je bil Jelcin
nekdaj tesen zaveznik Mihaila Gorbačova in šef moskov-
ske partije, ki pa je bil potisnjen na politično obrobje
zaradi liberalnih in kritičnih pogledov na perestrojko ter
navzkrižij z najmočnejšim funkcionarjem konzervativne
struje Jegorjem Ligačovom.
Ali si je Gorbačov tudi sam želel odstraniti Jelcina
zaradi preostrega jezika, ah pa je bil zaradi močnih Jelci-
novih nasprotnikov prisiljen v to (morda le začasno?)
potezo, ostaja vprašanje. A dejstvo je, daje to bila Jelcinu
zaradi novega volilnega sistema omogočena vrnitev na
politično prizorišče pri »stranskih vratih« (kandidirala ga
ni partija). Jelcin je priložnost izkoristil, saj so mu na
predvolilnih zborovanjih, ko je javno kritiziral korupcijo
in privilegije funkcionarjev in se zavzemal tudi za raz-
pravo o večstrankarskem sistemu, Moskovčani množično
izražali podporo.
Ostrejši ko so bili napadi na Jelcina iz partijskih vrst,
glasnejši so bih njegovi privrženci, ki so povrh zahtevah
odstop šefa moskovske partije Leva Zajkova in grozili
z demonstracijami in stavkami, če Jelcin ne bo izvoljen.
Volilni spopad med Jelcinom in njegovim nasprotnikom,
kandidatom partije Brakovom, seje tako v nekem smislu
spremenil v boj med ljudstvom in partijo.
Velika zmaga Jelcina je zatorej tudi poraz partije in ni
naključje, daje dan po volitvah moskovska Pravda, kritizi-
rajoč »politično nekulturne« nastope Jelcinovih privržen-
cev na ulicah, namignila, da bi bilo treba volilni zakon
»izpopolniti«.
Uradna partijska linija je sicer z zmago Jelcina doživela
poraz, toda vprašanje je, ali je to poraz za Mihaila Gorba-
čova osebno. Nekateri analitiki so sicer že pred volitvami
ocenjevali, da je Gorbačov v vsakem primeru v pasti, saj
naj bi mu negativne točke prinesla bodisi Jelcinova zmaga
ah njegov poraz. Verjetneje pa se vendarle zdi, da bo
Jelcinova zmaga Gorbačovu bolj v pomoč v spopadu
z močno konzervativno strujo na čelu z Jegorjem Ligačo-
vom. Kajti povsem jasno je, da so milijoni Moskovčanov,
ki so volili za Jelcina, obenem tudi proti Ligačovu, Zaj-
cevu in drugim »zaviralcem« perestrojke. In še več, očitno
je privrel na dan dolga leta dušen izraz želje po še koreni-
tejših spremembah, kot se trenutno gode v Sovjetski
zvezi, predvsem pa v smislu pragmatičnih, vsem vidnih
sprememb. Jelcin je priljubljen zlasti zaradi stališča, da
mora biti prva naloga perestrojke dvig življenjske ravni,
nedvomno pa se tudi Gorbačov zaveda, da brez slednjega
njegova perestrojka ne more postati »nepovraten proces«.
V nekaj ¥rstah
Ф Velika presenečenja so se godila tudi na volitvah
v Turčiji. Vladajoča Domovinska stranka premiera Tar-
gata Ozala je namreč na lokalnih volitvah dobila le petino
glasov, najbolje pa sta se odrezali njeni n^večji nasprot-
nici Stranka pravice in Socialdemokratska narodnjaška
stranka. Opozicya je po premočni zmagi že zahtevala
takojšen razpis izrednih parlamentarnih volitev. Opazo-
valci sodijo, da so poglavitni razlog izgube volilnih glasov
vladajoče stranke narašč^oči življenski stroški in 80-
odstotna inflacija. Bo poraz naslednika Kemala Atatürka
približal Tarčijo željenemu članstvu v Evropski skupnosti
ali jo še oddaljil od nje?
• Kot vse kaže, se Evropska skupnost pripravlja na
večjo politično akcijo proti Romuniji, z namenom, da bi jo
opozorila na kršenje človekovih pravic in siromašenje pre-
bivalstva. Francoska vlada je iz Bukarešte poklicala svo-
jega veleposlanika na posvet, časniki pa redno pišejo o tež-
kih razmerah v Romuniji, preganjanju intelektualcev in
uničevanje vasi. Nekatera evropska mesta so že napove-
dala, da se bodo »pobratila« s posameznimi romunskimi
mesti in »posvojila« vasi, ki jim grozi porušenje. Tudi ZDA
opozaijajo, da se bodo lotile diplomatskih ukrepov, evrop-
ski parlament pa bo o razmerah v Romuniji razpravljal
prihodnji mesec. Medtem ko se odnosi med Zahodom in
Romunijo očitno zaostrujejo pa romunski predsednik
Ceaucescu te dni potuje po državi in državljanom ponav-
lja, da gre Romunija nezadržno proti komunizmu...
Za svobodno izražanje misli
o dokumentu »Sociali-
stična zveza Slovenije in
politični pluralizem« je mi-
nuli teden razpravljalo
predsestvo Občinske konfe-
rence Socialistične zveze
Šmarje pri Jelšah. Osnovna
nit razgovora je bila misel,
da je treba slehernemu ob-
čanu omogočiti svobodno
izražanje njegovih misli,
hotenj in uveljavljanje nje-
govih pravic in svoboščin
kot je to navada v demokra-
tičnem svetu.
V javni razpravi, ki se pri-
pravlja, bo treba občanu vso
aktualnost in problematiko
družbenih oziroma politič-
nih gibanj predstaviti na po-
ljuden, dostopen način,
skratka, treba bo govoriti
v ljudskem jeziku, so pouda-
rili. Političnega pluralizma
se ne da prepovedati niti za-
povedati, so dejali in da mo-
nopolistični položaj partije
vodi v nazadovanje. Govorili
so tudi o eni in edini podruž-
nici Slovenske kmečke zve-
ze, ki pa o njej zadnje čase ni
nič slišati. Na vprašanje za-
kaj tako, so menili, da bodo
novonastale organizacije ozi-
roma gibanja zaživela takrat,
ko bodo videle in našle mož-
nost enakopravne vključitve
v obstoječi skupščinski in
sploh »uradni« politični si-
stem. V prizadevanjih za pre-
novo socialistične zveze pa
so člani predsedstva šmar-
ske frontne organizacije me-
nili, da bi kazalo skupščinski
družbenopolitični zbor uki-
niti v smislu tez v razpravi
ob spremembi slovenske
Ustave, vsa sedanja in na no-
vo nastala politična gibanja
pa naj bi našla svoje mesto
v drugačni obliki oziroma se-
stavu v skupščini, vendar
v okvirih delovanja sociali-
stične zveze, ki mora sestavi-
ti svoj ustrezen politični pro-
gram. Če se v Socialistični
zvezi ne bomo korenito pre-
novili, bodo nova gibanja,
ljudje z drugačnimi pogledi
na razvoj naše družbenopoli-
tične stvarnosti in sploh
družbe, ki je v vsesplošni
krizi, delovali izven sociali-
stične zveze, to pa vodi
v večstrankarski sistem, ki
najbrž ni prava rešitev pri
.iskanju poti, ki naj bi vodila
v demokratičnost družbe in
svobodo ustvarjalnega člo-
veka^ so poudarili na razpra-
vi v Smaiju.
MARJELA AGREŽ
Koncept razvoja Golovca
v Zavodu Golovec so pri-
pravili koncept razvoja,
o katerem je na zadnji seji"
razpravljal tudi celjski iz-
vršni svet. Glavni razlog za
oblikovanje razvojnih mož-
nosti so spremenjene raz-
mere in pogoji poslovanja
zavoda od sprejetja njego-
vega srednjeročnega načr-
ta. V začetku poslovanja je
bil ustanovljen predvsem
kot športno-rekreacijski
center in le v manjši meri
sejemski. Danes pa zavzema
delež gospodarskih dejav-
nosti v celotnem prihodku
že 65 odstotkov.
Po besedah direktorja Go-
lovca Mitje Pipana so pri
konceptu razvoja izhajali
predvsem iz dveh ciljev: za-
gotoviti kakovostno izvaja-
nje storitev, zaradi katerih je
bil zavod ustanovljen in biti
poslovno uspešen. Do spre-
membe v usmerjenosti Go-
lovca je prišlo zaradi vse več-
jih težav pri zagotavljanju
sredstev, ki so jih po dogovo-
ru zbirali za izvajanje šport-
lo-rekreativne dejavnosti.
Ta sredstva so še leta 1985
znašala v celotnem prihodku
15, lani pa le še 8 odstotkov.
Ker ne pričakujejo spre-
iiemb na bolje, računajo, da
Se bo pri sedanjem sistemu
financiranja razlika med
stroški in pokrivanjem iz te-
Sa vira le še povečevala. Na
spremembo pogojev poslo-
vanja Golovca pa je vplival
tudi sklenjen samoupravni
sporazum pri organizaciji
sejmov z Zvezo obrtnih
združenj in Splošnim zdru-
ženjem drobnega gospodar-
stva. Ostanek dohodka naj bi
na osnovi tega sporazuma
namenjali razvoju sejemske
dejavnosti in s tem bi se
zmanjšal delež za pokrivanje
izgub v negospodarski de-
javnosti. Zato v Golovcu
predlagajo, da je treba obli-
kovati nov sistem pokriva-
nja stroškov te dejavnosti.
Ena od možnosti naj bi bilo
zbiranje prek občinske ko-
munalno-cestne skupnosti.
Glavna ugotovitev kon-
cepta pa je, da ima Golovec
precejšnje možnosti za uve-
ljavljanje kot sejemsko sre-
dišče, kar pa bo odvisno od
kreativnega prispevka zapo-
slenih v Zavodu, zagotavlja-
nja družbene podpore in ne-
katerih ukrepov za izboljša-
nje pogojev poslovanja. Med
naložbami, ki jih letos načr-
tujejo za izboljšanje pogojev
delovanja, pa je dokončanje
izgradnje hale D, vezni hod-
nik med C in D, ureditev zu-
nanje razsvetljave, tenis,
igrišča in pridobitev cenejše
energije v času nekurilne se-
zone. Nosilec teh naložb bo
skupnost za izgradnjo objek-
tov posebnega družbenega
pomena v občini.	TC
Spet preložili sprejem odloka
Celjski izvršni svet je
o odloku o dopolnitvah za-
zidalnega načrta za območ-
je Gospodarske cone raz-
pravljal že na februarski se-
ji. Vendar ga takrat ni spre-
jel, ker je ocenil, da je obra-
zložitev k odloku premalo
jasna, saj ni vsebovala šte-
vilnih pripomb društva za
varstvo okolja in krajevne
skupnosti Gaberje. Na zad-
nji seji je izvršni svet po-
novno obravnaval omenje-
ni odlok skupaj z obsežnej-
šo obrazložitvijo na enaj-
stih straneh, vendar ga tudi
tokrat ni sprejel.
Odlok o zazidalnem načrtu
Gospodarske cone v Celju
vsebuje načrtovano lokacijo
čistilne naprave za čiščenje
dimnih plinov iz proizvodnje
frit v Emu in lokacijo začas-
nega odlagališča posebnih
odpadkov, ki bi nastali v po-
stopku čiščenja. V javni raz-
pravi je celjsko društvo za
varstvo okolja oblikovalo
številne pripombe, ki jih je
predstavnik društva ponovil
tudi na zadnji seji izvršnega
sveta. Gre predvsem za pri-
pombo, da pri čistilni napra-
vi ne gre za rešitev, ki bi bila
v skladu z načrti občine, da
je sporno začasno odlagališ-
če in da se s tem problem
onesnaženje samo prenaša iz
zraka na zemljo. Predstavnik
društva je opozoril, da naj bi
do junija v okviru Sociali-
stične zveze pripravili celo-
vito javno razpravo o tehno-
loški in ekonomski sanaciji
Ema in zato je sprejem odlo-
ka preuranjen. Poleg tega
n^ bi začasno vodstvo Ema
v pogovorih s predstavniki
društva zagotovilo, da bodo
lahko posebne odpadke iz či-
stilne naprave predelovali in
zato skladišče ne bo potreb-
no. Kljub temu pa Komite za
urejanje prostora ni prejel
nikakršnih zahtev Ema, daje
treba odlok spremeniti ali
dopolniti, pač pa njihov do-
pis, da naj nadaljujejo z ak-
tivnostmi za sprejem seda-
nje oblike odloka. Na seji iz-
vršnega sveta ni bilo pred-
stavnika Ema, ki bi lahko
odgovoril na vse te dileme,
zato so člani izvršnega sveta
menili, da je treba v obrazlo-
žitvi k odloku ta vprašanja
razjasniti. V ta namen naj bi
se sestali predstavniki vseh
prizadetih strani in uskladili
besedilo, šele nato pa bo
o odloku ponovno razprav-
ljal izvršni svet.
TC
Računalniki v službi informiranja
Delegati so na zadnji seji skupščine ustanoviteljev
'ndok centra Celje pozdravili vse večjo racionalizacijo na
področju obveščanja, s pomočjo računalniške obdelave
'nformacij.
Ko so ocenjevali minulo delo so ugotavljali, da so lahko
z delom Indok centra zadovoljni. V okviru informacijske
i^ejavnosti sta se zlasti uveljavila Indok informacije ter
"iformativni bilten, prvi namenjen gospodinjstvom
v občini, drugi pa organizatorjem obveščanja v delovnih in
bivalnih okoljih.
4. STRAN - NOVI TEDNIK
30. MAREC 1989
Regijsko gospodarstvo na robu brezna
Izgube, slaba akumulaci-
ja in neperspektiVnost, to
so osnovne značilnosti do-
gajanj v gospodarstvu celj-
ske regije v lanskem letu.
Kljub temu, da so izgube
v regiji zelo resen problem,
je še hujše sti^e na področ-
ju likvidnosti. Bilanca sta-
nja kljub lepšim rezultatom
v bilanci uspeha namreč ne
kaže nikakršnih izboljšanj.
Po podatkih Službe druž-
benega knjigovodstva, ki je
prejšnji teden na novinarski
konferenci predstavila po-
slovne rezultate gospodar-
stva v regiji, je zaključne ra-
čune za lani v regiji pripravi-
lo 37 organizacij ma^ kot le-
to prej. To je posledica zdru-
ževanj v enovite delovne or-
ganizacije. Reorganizacije,
sodeč po poslovnih rezulta-
tih, zaenkrat še ne prinašajo
želenih rezultatov. Da smo
zaenkrat še vedno bolj
uspešni pri pisalu parol kot
pa pri udejanjanju stvari
v praksi, opoza^a tudi poda-
tek, da sta bih lani V regiji
ustanovljeni le dve enoti
drobnega gospodarstva: Vi-
zija iz Celja in Megra iz La-
škega.
Podatki tudi potijujejo, da
problema tehnoloških in
ekonomskih viškov še ne re-
šujemo, saj je bilo število za-
poslenih v gospodarstvu
celjske regije lani na ravni
predlanskega leta. Večina
občin tudi ni dosegla predvi-
dene rasti fizičnega obsega
proizvodnje, med podatki, ki
d^ejo realno sliko poslova-
nja pa so spodbudni le izvoz-
ni rezultati. Ostalo ocenjeva-
nje (ne)uspešnosti gospodar-
jenja pa je izredno težavno,
s^ so dinamiko ekonomskih
kategorij v pretežni meri do-
ločale astronomske rasti cen,
možnost krojitve finančnih
rezultatov pa so lahko orga-
nizacije našle tudi v spre-
membah na področju revalo-
rizacije.
Delež akumulacije v do-
hodku je bil v regiji z 9,9 od-
stotka nekohko višji kot lani,
vendar je to še vedno manj
kot leta 1985 in le za msden-
kost več, kot so bile realne
obresti. Revalorizacija traj-
nih virov poslovnih sredstev
je bila 10 krat večja kot pred-
lani. Dohodek je z 2.165 mih-
jardami dina^ev zaostajal za
celotnim prihodkom za 23
odstotkov, zaostajal pa je tu-
di za rastjo dohodka v repu-
bliki ter tudi za rastjo cen.
Pri strukturi dohodka je po
posameznih področjih še
vedno v ospredju industrija
z rudarstvom, ki je ustvarila
62,6 odstotka dohodka. Gle-
de na tradicionalno naravna-
nost naše industrije je to raz-
umljivo, manj razumljivo pa
je, da kljub vsem papirnim
spodbudam pada delež do-
hodka od obrti in osebnih
storitev. Poleg vsega je hudo
tudi to, da je pri tako skrom-
ni akumulaciji njenih 93 od-
stotkov že vezanih na razna
obvezna združevanja, na od-
plačila dolgoročnih kredi-
tov, pri kreditiranju manj
razvitih itn..
V primeijavi s predlani so
izgube višje za 4,5 krat. Naj-
več, kar 60 odstotkov izgub
je v občini Celje, 22 odstot-
kov v Veleryu, ostalo pa
v drugih šestih občinah ob-
močja. Njihov delež se je
v celotnih slovenskih izgu-
bah povečal z 9, na 12,9 od-
stotka. Ob tem se je od 45 na
50 povečalo tudi število or-
ganizacij, ki so poslovale na
meji rentabilnosti. Resnost
problema dopolnjuje tudi
dejstvo, da še tako skromna
sredstva vlagamo v kritje iz-
gub, medtem ko se v normal-
nih ekonomijah kapital izo-
giba naložbam v izguba^e...
Še hujši od izgub pa je se-
dćO problem hkvidnosti. Pla-
čilna sposobnost gospodar-
stva je namreč vse slabša.
Problemi izhajajo predvsem
iz strukture virov, s£0 pred-
stavljao tr^ni viri kratko-
ročne narave že 44 odstotkov
vseh virov. Primanjklj^ treg-
nih in dolgoročnih virov po
zaključnem računu je štiri-
krat večji kot predlani, je pa
tudi 7,5 krat večji kot aku-
mulacija regijskega gospo-
darstva. Če so lani strokov-
njaki načrtovali; da se lahko
zaradi tega regijska finančna
konstrukcija sesuje v petih
letih, potem smo letos le še
bliže temu skrbnemu cilju.
R.PANTELIČ
Služba družbenega knji-
govodstva Celje se priprav-
lja na gradnjo novih poslov-
nih prostorov. Sedanja
stavba je bila namreč leta
1963 grajena za 80 zaposle-
nih, medtem ko dela danes
v njej (in prizidku) 190 de-
lavcev. Osnova odločitvi za
novogradnjo je v sedanji
varnosti Hnančnega poslo-
vanja, ki ne zadostuje naj-
osnovnejšim predpisom.
Novo stavbo v podaljšku
Narodnega doma naj bi pri-
čeli graditi aprila, zgrajena
pa naj bi bila v letu dni.
Polovico denarja bi zagoto-
vili s prodajo sedanjih po-
slovnih objektov Službe
družbenega knjigovodstva,
polovico pa bi naj dobili iz
združenih sredstev republi-
ške SDK.
Reproveriga ne bo pretrgana
Papirnica li/leđvoile se hoče Iziočiti iz Aera
Tozd tovarna celuloze in
papirja iz Medvod, ena
uspešnejših Aerovih temelj-
nih organizacij, se bo izloči-
la iz Aera. Tako so delavci
tega kolektiva odločili na
referendumu (86 odstotkov
delavcev je bilo za izloči-
tev), ki so ga imeli že febru-
arja. Posebna komisija naj
bi sedaj uredila predlog na-
daljnje ureditve medseboj-
nih obveznosti in pravic.
V vodstvu Aera ocenjujejo,
da se zaradi odcepitve ne bo
pretrgala ena najzglednej-
ših slovenskih reproverig,
menijo pa tudi, da odcepi-
tev ne bi bila potrebna.
Pobudo za odcepitev so
v Medvodah dali že decem-
bra lani, ob napovedi, da bi
lahko z novim zakonom
o podjetjih izgubili samo-
stojnost. Z aktivnostmi so
nadaljevah tudi kasneje, ko
je bilo jasno, da novi zakon
samostojnosti ne ogroža,
vendar pa ni bilo jasno, na
katerem nivoju se bo odloča-
lo o prilagoditvi organizira-
nosti novemu zakonu. Stališ-
če vodstva Aera je bilo, da
z izločitv^o ne bi bilo treba
hiteti in jo na referendumu
tudi doseči. Kot je dejal Zvo-
ne Hudej, direktor Aera, bi
se lahko skupno dogovorili
za takšno obliko povezano-
sti, ki bi ustrezala vsem. Oce-
njujejo tudi, da tozd iz Med-
vod po odcepitvi ni pridobil
pri samostojnosti^ temveč da
je zgolj ohranja. Že od zdru-
žitve z Aerom je. imela na-
mreč ta temeljna organizaci-
ja poseben status, saj so ime-
И v Medvodah vse poslovne
funkcije in so bih takorekoč
podjetje v podjetju. A po-
membneje od tega, kaj pri-
dobijo v Medvodah je, kaj so
izgubili v Aeru oziroma ali ta
korak ne pomeni tudi dezin-
tegracije reproverige, ki sojo
v Sloveniji radi dajali za
zgled. Očitek, ki ga uradno
sicer ni slišati, pa je tudi ta,
da Medvode obračego hrbet
Aeru, potem ko jim je ta po-
magal pri izgradnji papirnice
in prispeval tudi znanje za
izdelavo papirja.
Zvone Hudej vse skupaj
takole komentira: »V Med-
vodah izjavljajo, da ne gre za
dezintegracij ski proces in da
želijo še naprej sodelovati
z Aerom. Predlagajo tudi, da
bi se ponovno združili
v Aeru v obliki sestavljenega
podjetja. Sicer pa se bo med-
sebojno poslovno sodelova-
nje nadaljevalo, saj kar polo-
vico svoje proizvodnje poši-
ljajo k nam v nadaljnjo pre-
delavo. O trganju reproveri-
ge tako ne moremo govoriti.
Predvideno je, da naša sred-
stva, vložena v Medvodah,
tam ostanejo, da pa imamo
mi pravico sovlaganja. Neka-
teri celo komentirajo, da bi
znalo naše sodelovanje le še
pridobiti, s^ bodo medse-
bojne obveznosti še natanč-
neje opredeljene.«
Sicer pa so v delavskem
svetu Aera imenovah komi-
sijo, sestavljeno iz članov
vseh tozdov, ki naj pripravi
predlog ureditve medseboj-
nih pravic in obveznosti.
Tozd iz Medvod namreč
kljub uspelemu referendu-
mu še ni izločen iz Aera. Če
bodo zadeve z Aerom rešili
sporzaumno, potem bo pri-
šlo do odcepitve v 30 dneh,
v nasprotnem pa bo morala
zadeve urejati notranja arbi-
traža ali sodišče združenega
dela.
Ocene, ali in koliko Aero
v fazi predvidene reorganiza-
cije zaradi odcepitve Med-
vod izgublja, ni, vsekakor pa
je jasno, da izgubljajo drago-
ceni čas zaradi nesoglasij
znotraj celjskega dela delov-
ne organizacije. Kot je zna-
no, je namreč v začetku le-
tošnjega leta propadel tudi
poizkus združitve obeh ke-
mijskih tozdov - celjskega in
šempetrskega (v Šempetru
so bih za združitev, v Celju
pa ne). Ta združitev naj bi
pomenila prvi korak h kom-
pleksni reorganizaciji Aera,
z njo pa bi odpravili nekatere
motilne^ elemente pri poslo-
vanju. Želeli so združiti raz-
vojno funkcijo obeh tozdov
ter povečati njuno ekonom-
sko moč. Sedíy v Aeru pri-
pravljajo nov predlog, ki ga
bo v aprilu najprej obravna-
val njihov delavski svet.
R. PANTELIČ
inovacije
v Rogatcu
Inovativna dejavnost je
v Gorenjevem tozdu Kon-
denzatorji v Rogatcu posta-
la stalna in množična aktiv-
nost, ki ji posvečajo veliko
pozornosti.
Komisija za ocenjevanje
inovacijskih predlogov v toz-
du Kondenzatorji je lani oce-
nila 21 inovacijskih predlo-
gov. Med njimi je bilo 9 teh-
ničnih izboljšav in 10 korist-
nih predlogov. Skupna go-
spodarska korist je s tem
znašala blizu 130,5 milijonov
dinarjev, avtorjem pa so
skupno izplačali 5 milijonov
628 tisoč dinarjev nagrade.
M. A.
Vabijiv iiristai
Delfor ¥ Kozlom pred novo naiožbo
V	Dekorju v Kozjem, te-
meljni organizaciji Steklarne
Boris Kidrič Rogaška Slati-
na, se lotevajo nove, pomemb-
ne naložbe, zanjo pa so se od-
ločili iz več vidikov. Gre za
izgradnjo nekakšne manjše
tovarne, v kateri naj bi izde-
lovali komercialno embalažo.
V	sodobnem svetu se dobro
zavedajo pomena zunanjega
videza izdelka, ki ga prod^^o,
kamor sodi tudi estetska in so-
dobno oblikovana embalaža.
Takšno si kristalni izdelki Ro-
gaške in brusilcev iz tozda
v Ko2jem gotovo zaslužijo.
Steklarna Boris Kidrič je na-
mreč lani na tuje, pretežno na
ameriški trg, izvozila svoje iz-
delke v vrednosti preko 18 mi-
lijonov dolarjev.
Elaborat za obrat komercial-
ne embalaže v Kozjem je v zak-
ljučni fazi. Gre za objekt s po-
vršino 2.200 kvadratnih me-
trov, v katerem bo mogoče za-
posliti 30 novih delavcev. Na-
ložba je pretežno izvozno na-
ravnana, vredna pa n^ bi bila
okoli 8 milijard dinarjev. Na
začetku, ko proizvodrya še ne
bo v polnem zamahu, bo ob-
jekt delno služil potrebam re-
publiških blagovnih rezerv,
v obdobju petih let pa пгц bi
proizvodni program izpopolni-
li in ga namenili izključno po-
trebam proizvodnje komerci-
alne embalaže. Poleg lastnih in
republiških sredstev (blagov-
ne rezerve), bo pri tej naložbi
sodelovala vrsta soinvestitor-
jev, ki bodo združili sredstva
(Papirnica Videm Krško, Me-
talna Maribor, trgovske delov-
ne organizacije), računao pa
tudi na tuji kapital.
Celotna tehnologija bo prila-
gojena maloserijski proizvod-
nji, kar pa terja veliko znanja
in kreativnosti pri oblikova-
nju, vse skup^ pa bo imelo
bolj značaj enote drobnega go-
spodarstva. Sicer pa je nova
naložba v Kozjem neke vrste
nadgradnja proizvodnega pro-
grama ročne izdelave embala-
že v Podsredi za izdelke iz De-
korjevega programa pod ozna-
ko Gry (unikatni program).
Novi proizvodni objekt
v Kogem je pomembna nalož-
ba za кгсО in okolico, saj, po
predvidevanjih, v Kozjem do
leta dva tisoč ne bo mogoče,
v okviru sedarle industrije,
v večji meri odpirati novih de-
lovnih mest. Obenem se bo no-
va dejavnost lepo povezovala
z obstoječim programom v ste-
klarstvu, za to pa bo treba po-
pestriti poklicno strukturo.
Program komercialne embala-
že bo teijal pretežno delavce
z visoko in višjo strokovno izo-
brazbo, za kar so s štipendijsko
politiko v Kozjem tudi že po-
skrbeli. Dekor Kozje bo z no-
vim programom poslovno in
tehnološko tesno sodelovéd
s tovarno papina v Vidmu Kr-
ško, ki obljublja tudi svoje bo-
gate marketinške izkušrge.
MARJELA AGREŽ
NOVI TEDNIK - RADIO CEUE
Telefonske številke: redakcija, naročnine,
oglasi: 29-431, 29-438, 29-419, 29-409.
Direktna številka studia Radia Celie: 21-250.
OKNO v JUGOSiJiVIJO
Piše: VLADO ŠLAMBERGER
Krvava drama na Kosovu
Iz ure v uro, ko pišem te vrstice, se število mrtvih in
ranjenih na Kosovu spreminja. Ali je kosovska drama na
vrhuncu? Ali je možno še kaj hujšega, kot je 26 mrtvih in
že blizu 80 ranjenih miličnikov in demonstrantov? Ali bo
obveljala ocena zveznega sekretariata za notranje zadeve,
po kateri im^o dogodki na Kosovu že prvine oborožene
vst^e? Upajmo da ne, čeravno demonstranti ne izbirajo
več sredstev. Prvi so posegli po strelnem orožju, v vasi Žur
(občina Prizren) so se vključili v spopad celo ostrostrelci,
ki so s podstrešij iskali žrtve med miličniki.
Na Kosovu je v bistvu že prava vojna, saj so morali,
recimo, v Uroševcu red vzdrževati tanki, varnostnim orga-
nom na Kosovu in odredu zvezne milice so morali poslati
iz vseh republik in Vojvodine dodatne okrepitve. Nihče,
niti novinarji ne, med policijsko uro, ki traja od 20. do
petih zjutr^, ne sme na cesto, zbiranje več kot treh osebje
prepovedano.
Medtem ko so v enem delu republike Srbije - v njeni
južni pokrćgini, kot zd^ imenujejo Kosovo - ubijah in
miličnike in demonstrante, so v drugem delu, v republi-
škem (in zveznem) središču slavili. Srbija je v torek
postala enotna socialistična republika, ki sicer ima v svoji
sestavi avtonomni pokrajini, vendar ima odslej državne
pristojnosti nad vsem svojim ozemljem. S tem je postala
enakopravna drugim republikam, so ugotovili na slovesni
seji, ko so sprejemali dopolnila k ustavi SR Srbije.
Dr. Borisav Jovič, še kot predsednik skupščine SR
Srbije - kmalu nato so ga delegati izvolih za člana predsed-
stva SFRJ iz Srbije, 15. maja 1989 bo prevzel funkcijo
podpredsednika, 15. maja 1990 pa bo prevzel mesto pred-
sednika od člana predsedstva SFRJ iz Slovenije Marka
Bulca ali Janeza Drnovška - je bil v slavnostnem govoru
jasen:
»Z 28. marcem 1989 je končana 15-letna veljavnost
ustavnih rešitev iz leta 1974, ki bodo prišle v zgodovino kot
pravno nelogične, politično nepravične, predvsem pa
družbeno škodljive.«
Kdo je pripravljal ustavo leta 1974, je bralcem Novega
tednika vepetno še v spominu; n^j spomnim, da sta bila
nosilca idej in izvedbe predsednik Tito in Edvard Kardelj.
Po Jovičevih besedah sta zagrešila še veliko več, kot pa
naredila le družbeno škodo:
»Pogubne in nesmiselne določbe ustave iz leta 1974 so
omogočile separatistom, da so jih -zlorabili in zrušili pra-
vice nekega naroda. Najbolj množični odhod v sodobni
Evropi (mišljeno je izseljevanje Srbov in Črnogorcev
s Kosova - op. p.), ki nima primerjave v svetovni zgodo-
vini, je toliko zunaj logike razvoja držav in narodov, da ga
svet ne more razumeti.«
Šele po 15 letih so Srbi odkrili, da je nekdo vodil brez-
umno politiko z geslom »slabotna Srbija - močna Jugosla-
vija«. Sele »kosovska rana nam je odprla oči«, je rekel
bodoči predsednik predsedstva SFRJ. Na slavnosti je tudi
obračunal s tistimi, ki »so vodili zahrbtno in umazano
vojno proti pripadnikom narodnosti v srbski republiki«.
Zavrnil je obtožbe, češ da sta »srbski narod in srbsko
vodstvo stalinistična, da sta za trdo roko, da sta napadalna
proti drugim republikam«. »Niti naši narodi niti zgodo-
vina ne bosta molčala o dejstvu, da so metali v obraz hude
žalitve prav tistemu narodu, ki je v sodobni zgodovini
Balkana dal največje žrtve in najbolj dokazal svojo svobo-
doljubnost in demokratičnost,« je rekel Jovič.
Delegati vseh treh zborov skupščine SR Srbije in šte-
vilni gosti, saj je bilo na seji več kot 2000 udeležencev, so
tudi zvedeli od svojega predsednika, da so ustavne spre-
membe v Srbiji prispevale k padcu separatistične politike,
ki jo je vodilo birokratsko politično vodstvo v Vojvodini,
in do jasne ločnice v političnem vodstvu Kosova, kdo je za
politiko ZKJ, za Srbijo in za Jugoslavijo, kdo pa proti ftisti
»proti« so še zaprti - op. p.)
Zdcg, po dveh letih hudih in utrujajočih bojev, ko je
Srbija zmagala, se bo lahko posvetila - bolj in odločneje
- razvoju in standardu svojih državljanov.
Tako smo po Jovičevih besedah dobili složno, demokra-
tično, razvito in močno Srbijo.
Kaj bo na to reklo tisoč demonstrantov na Kosovu,
v torek ni bilo pomembno. Srbski narod je zmagal in to
zmago glasno in veselo proslavil v glavnem mestu, kjer so
se - smrtim na Kosovu navkljub - odrekli le nastopom
rockerskih skupin, sicer pa je veselje ob zmagoslavju tra-
jalo pozno v noč.
Ob istem času, ko se je v Beogradu začelo zbirati na
deset tiso<^e ljudi v počastitev nove ustave, se jé v Podu-
jevu na pogrebu ubitega demonstranta zbralo 50.000 ljudi.
Ni še videti konca krvave kosovske drame.
Vse več stavk
Do sredine marca je bilo v Jugoslaviji že 484 stavk,
v katerih je sodelovalo blizu 100.000 delavcev. Pri tem
stavke na Kosovu, ki so ohromile tamošnje gospodarsko
življenje, sploh niso štete. Val stavk se povečuje, če pri-
merjamo podatke od prej.
Lani je bilo vse leto 1851 stavk, v katerih je sodelovalo
400.000 delavcev (zlonamerneži so govorili o »skupščin-
skem turizmu«, ko so nezadovoljni delavci hodili pred
skupščino SFRJ ali celo vdrli vanjo), pred sedmimi leti je
bilo, na primer, v vsej Jugoslaviji le 174 prekinitev dela,
kot smo jih takrat imenovali. Po statističnih podatkih je
bilo v vsej povojni zgodovini Jugoslavije skupjó 16.000
prekinitev dela.
Prvi letošnji val nezadovoljstva delavcev le napoveduje
nove. Gospodarska reforma, ki jo pripravlja nova zvezna
vlada inž. Anteja Markoviča, tržno gospodarstvo, ki ne
dovoljuje, da bi se slabi gospodarji iz leta v leto izvlekli na
račun drugih, tehnološki presežki delavcev, ki nastajajo
s posodabljanjem proizvodnje, vse to so podmene, na
katere je treba računati v prihodnjih mesecih. Še zlasti
zato, ker so socialni programi, s katerimi naj bi omogočili
preživetje in prešolarye delavcev, ki bodo ostali brez dela
- ne po svoji krivdi - še zmerag samo želja in opozorilo;
skor^ nihče ni nič prispeval, da bi jih tudi udejanili.
Zato ni čudno, če predlog iz Makedonije, da bi morali
imeti zvezni sklad za rešavanje socialnih problemov,
dobiva vse več zagovornikov. Zlasti tistih, ki menijo, da
moramo biti enaki vsćO v revščini, če že v drugem ne
moremo biti. Jasno je namreč, da v tak sklad lahko daje le
tisti, ki ima. Ima pa le tisti, ki zna delati...
30. MAREC 1989
NOVI TEDNIK - STRAN 5
Kako zdrava je celjska voda?
fnenia o tem niso enotna. Rešitev - Infiltradla?
¡{akšno vodo pijemo v Če-
lu? Je zaradi nitratov
piedloški podtalnici ne-
zmerna za dojenčke? Ka-
^ ravnati v takšni situaciji
' Kje so rešitve? Tako se
^fjetno sprašujejo v teh
lneh, mnogi Celjani, ki so
^ali obvestilo celjskega
MŠtva za varstvo okolja.
Mštvo je namreč obvesti-
u javnost, da je voda iz
^đloških virov neprimer-
Џ za dojenčke do treh me-
scev, ker vsebuje preveli-
Џ količine nitratov. Kako
^no je stanje in ali je res
^ za alarm?
y Celju so ugotovili, da zna-
ja dnevna poraba pitne vode
približno 340 litrov na se-
kundo, medtem ko razpola-
gajo s 370 litri. Po besedah
lož. Milke Leskovšek s celj-
le Komunale o letu 83, od-
l¡ar deluje medloška vodar-
ja, s količinami ni bilo več-
jih težav. Po vključitvi vodo-
voda Frankolovo pa teh pro-
blemov ni več. Tudi za kako-
vost ugotavljajo, da je v zad-
njih letih dokaj dobra, zlasti
to velja za vi tanj ski in fran-
lîolovski vir, medtem ko
vmedloškem ugotavljajo po-
večane količine nitratov. Na-
ši normativi dovoljujejo 10
miligramov na liter vode,
medtem ko v zadnjem letu
ugotovljajo, a dosegajo kon-
centracije v omrežju v pov-
prečju 16 miligramov.
.Spodbudno je, da se v zad-
njem času te koncentracije
ne povečujejo,« pravi Milka
Leskovšek.
Ugotavljajo, da so naši
lormativi zelo strogi v pri-
neijavi z drugimi državami,
^r so ostali pri starem dolo-
flu, da ima lahko voda 20
niligramov nitratov, gotovo
pa priporočilo svetovne
zdravstvene organizacije
o znižanju normativa ni bilo
brez razloga. O možnih po-
sledicah prekomernih kon-
centracij nitratov v pitni vo-
di pravi dr. Ivan Eržen z Za-
voda za socialno medicino in
higieno takole: »Nitrati so
lahko nevarni za otroke do
šestega meseca starosti, ker
je njihov organizem še ne-
zrel. Lahko povzročijo mot-
nje pri vezavi kisika v krvi,
posledica pa je pomanjkanje
kisika v krvi, kar lahko vpli-
va na razvoj otroka in njego-
vo gibalno aktivnost. Vendar
koncentracije, ki jih ugotav-
ljamo v medloški vodi, niso
tolikšne, da bi dovoljevale
kakršnekoli pojave tega obo-
lenja, ki mu strokovno pravi-
mo medhemoglobinemija.
Koncentracije nitratov v vo-
di bi morale biti desetkrat
večje, da bi do tega prišlo.«
Za odraslega pa po ocenah
dr. Eržena nitrati niso škod-
ljivi, saj jih izloči skozi ledvi-
ce, poleg tega ima razvit si-
stem, da nevtralizira učinek
nitratov na hemoglobin.
O tem si s ¿lani društva za
varstvo okolja niso enotni,
saj so ti mnenja, da so nitrati
škodljivi predvsem za do-
jenčka, pa tudi za odrasle.
Vsekakor velja, da ne gre za
povsem nedolžne snovi, ki
jih je dovolj tudi v naši pre-
hrani (na primer v konzervi-
rani zelenjavi, suhomesnatih
izdelkih ali v zelenjavi, ki je
bila dalj časa shranjena
v kleteh), kar pomeni, da jih
ne dobivamo samo z vodo in
bi že zato veljalo vložiti vse
napore za bolj kakovostno
celjsko vodo.
Tudi podatki, ki jih po be-
sedah inž. Andreja Planin-
ška z Zavoda za socialno me-
dicino in higieno spremljajo
na otroškem dispanzerju, še
niso zaskrbljujoči. Pred leti
je namreč Zavod predlagal,
da bi spremljali stanje med-
hemoglobina v krvi dojenč-
kov. Doslej zbrani rezultati
kažejo, da se pri nekaterih
dojenčkih v šestem mesecu
pojavlja medhemoglobin
v krvi, vendar v koncentraci-
jah, ki ne povzročajo kakš-
nih obolenj.
Starši pa so kljub temu za-
skrbljeni, zlasti pri tistih do-
jenčkih, ki so tako imenova-
ni zalivančki. Nekateri hodi-
jo v zadnjem času po vodo
v tiste predele mesta, kjer
naj bi po podatkih Komuna-
le imeli bolj zdravo vodo iz
vitanjskega vira. Vendar či-
sto natančne ločnice ne mo-
rejo postaviti, saj se marsikje
voda meša. O njeni kakovo-
sti najlažje sklepajo na osno-
vi meritev Zavoda za social-
no medicino in higieno, ok-
virno pa velja, da imata Otok
in pretežni del Ostrožnega
medloško vodo, Hudinja in
vzhodni del Celja vitanjsko,
drugod pa mešano.
Za Meškov studenec, " ka-
mor hodijo nekateri, pa ve-
lja, da nitratov sicer ne vse-
buje, problem pa je mikrobi-
ološka oporečnost vode.
Rešitev že letos?
čeprav ugotavljajo, da
problem ni tolikšen, da bi
morali biti Celjani prestraše-
ni, pa že nekaj časa iščejo
rešitev. Ker gre za problem,
ki ga poznajo povsod tam,
kjer imajo podtalnico in nad
njo intenzivna kmetijska
zemljišča, bi bil prvi korak
k rešitvi gotovo odločitev
o tem, kaj je pomembnejše:
ali viri pitne vode ali kos ob-
delane zemlje. Kot pravi inž.
Bela Bukvić z Območne
vodne skupnosti Savinja-
Sotla, smo se doslej pri tem
obnašali zelo neodgovorno.
»Nihče ničesar ne ukrene,
čeprav ima celotna Drešinja
vas neurejeno kanalizacijo
v neposredni bližini podtal-
nice, nihče ni s prstom mig-
nil, ko so površine med Lev-
cem in Drešinjo vasjo spre-
menili v intenzivna hmeljiš-
ča. Potem pa se čudimo, od
kod nitrati v vodi!«
Komunala Celje išče krat-
koročno in dolgoročno reši-
tev. Po načrtih naj bi z infil-
tracijo vode iz Savinje redčili
koncentracije	nitratov
v medloški podtalnici. Lani
so zgradili pilotsko čistilno
napravo, ki je dala dobre re-
zultate in letos bi se lahko
lotili reševanja tega proble-
ma. Pri tem se seveda pojav-
ljajo številne bojazni, če bo
takšen način uspešen tudi
dolgoročno. Vprašanje je,
kje zajeti Savinjo, ki je od
izliva Pake proti Medlogu
vse bolj onesnažena. Kako
preprečiti, da ne bo prišlo do
večjega onesnaženja Savinje
in s tem podtalnice? Nemo-
goče bo namreč zagotoviti
vodovarstveni pas, ki bi se-
gal od Zgornje Savinjske do-
line do Medloga, če tega še
za ožje območje ni mogoče
urediti.
»Dolgoročno lahko zagoto-
vimo dovoj vode le z akumu-
lacijami, kar pomeni, da je
treba z^eti vodo takrat, ko jo
je dovolj in jo dajati vodoto-
kom, ki jo je premalo. Danes
teh potreb še ni, zato je treba
iskati drugačne rešitve,« pra-
vi inž. Bela Bukvič z Območ-
ne vodne skupnosti. Ena
takšnih rešitev zato predvi-
deva, da bi tudi dolgoročno
izkoriščali naravno podtalni-
co v Spodnji Savinjski dolini
in jo bogatili z vodo iz Savi-
nje nad izlivom Pake. To vo-
do bi pripeljali na območje
infiltracije in jo dovajali za
oskrbo v Spodnji Savinjski
dolini. »Nikakor pa ne more-
mo danes zagovarjati kon-
cepta, da bi šli po vodo v po-
virje, jo speljali v cevovode,
pustili struge suhe in jo nato
spet umazano vrnili v nara-
vo. Danes je treba iskati reši-
tve, ki bodo tudi ekološko
najboljše,« pravi inž. Bukvič.
»Predvsem pa je treba zago-
toviti, da se prostor, kjer so
vodni viri, ne bo obremenje
val z objekti trajnega pome
na,« dodaja.
Vsekakor bo treba pre
sprejemom tako pomemt
nih odločitev kot je preskrb
z vodo temeljito pretehtat
vse argumente, nenazadnje
ker bodo projekti zahtëVaJ
precej denarja. Predvsem p¿.
naj bi rešitev pomenila kako-
vostno oskrbo z vodo za Ce-
lje in okolico, kar v sedanjh
razmerah ne moremo po-
vsem zagotovo trditi.
T. CVIRN
V Celju porabimo letno
približno 7 milijonov kubič-
nih metrov vode, približno
40 odstotkov te vode pa vse-
buje večjo količino nitra-
tov, kot jo predpisuje Pra-
vilnik o higienski neoporeč-
nosti pitne vode (dovoljuje
10 mg N na liter vode).
V	celjski občini je z vodo iz
centralnega in krajevnih
vodovodov oskrbljenih 90
odstotkov gospodinjstev,
ostali se oskrbujejo iz mai^-
ših vodnjakov in zajetij.
V	gospodinjstvih porabijo
40 do 45 odstotkov vse vode
v občini, splošna poraba
v zdravstvu, šolstvu in po-
dobnih dejavnostih znaša
25 do 30 odstotkov, v indu-
striji pa porabijo od 32 do
45 odstotkov pitne vode.
Za varstvo vodnih virov
so pred leti sprejeli odlok
o varovanju in zaščiti vod-
nih virov v Medlogu in Lev-
cu, ki sta ga sprejeli celjska
in žalska občina. Vendar
ugotavljajo, da ga vselej ne
upoštevajo. Tako je celjski
vodnogospodarski inšpek-
tor na osnovi poročil posta-
je milice v Celju in pregle-
'dov ugotovil, da prevozniki
nevarnih snovi kršijo pre-
poved prevoza teh snovi
skozi vodovarstveno ob-
močje v Medlogu. Inšpektor
zato predlaga, da pristojni
upravni organi dopolnijo
označbe vodnega zajetja na
vseh cestah pri dostopu in
da po potrebi dopolnijo tu-
di odlok in režim ravnanja
z nevarnimi snovmi.
O preskrbi s pitno vodo v občini v preteklem letu
so prav danes razpravljali delegati celjske občinske
skupščine. Med predlogi ugotovitev in stališč je tudi
opredelitev, da naj zdravstveni delavci opozarjajo
rizične skupine občanov na škodljivost uporabe
medloške vode v prehrambene namene zaradi pre-
velikih količin nitratov. Opozorila naj bi veljala pred-
vsem za matere z dojenčki.
Jožeta Smoleta ni potrebno pose-
di predstavljati. V političnem vi-
^u ga je spoznala domala cela
'ug:oslavija, državljani Slovenije
Pa so ga, skoraj brez i^eme, spreje-
1' га enega izmed najpomembnej-
ših borcev za ohranitev slovenske
'uverenosti. Prav gotovo ni lahko
"■ti Jože Smole v državi, kjer ga na
'Qem delu povzdigujejo skoraj
^ heroja, na drugem pa zahtevajo
"Jegovo »^lavo«.
jSlavoj Žižek je izdal knjigo s sim-
naslovom »Druga smrt Jo-
Broza Tita«. Mnogi so mnenja
^ t. i. Titove Jugoslavije ni več.
^šna bo, po vašem mnenju, tret-
p Jugoslavija, če sploh bo? Ali
ta država sploh prihodnost?
Ja država ima prihodnost. Ne bi
pel, da po Titu ni več Titove Jugo-
'ävije. Mislim, daje ta trditev abso-
"Jtrio pretirana. Pod »Titovo Jugo-
'ävijo« razumem skupnost enako-
Pfavnih narodov in narodnosti, raz-
^"^em tisto, kar je bilo dogovorjeno
, A.vnoju. Mi moramo ta načela fe-
^rativne skupnosti braniti, vključ-
2 načelom soglasja pri urejanju
^4pnih zadev. Prepričan sem, da
^ na koncu v Jugoslaviji zmagal
^Predni demokratični koncept, ki
f^urne razvoj Jugoslovanske skup-
kot moderno, v Evropo odpr-
_
Vsaic program naj deiuje z močjo argumentov
Intervju s predsednikom RK SZDL Slovenije Jožetom Smoletom
to državo, ki temelji na pravni civil-
ni družbi, ob doslednjem spoštova-
nju človekovih pravic.
V Jugoslaviji sta ostro izraženi
dve koncepciji: t. i. slovenska in
t. i. srbska. Slednja je dosti bolj mi-
litantna in nasilna do drugih oko-
lij. Zgodovina nas uči, da se je po-
puščanje nasilnim ideologijam
v Evropi vedno bolj ali manj tra-
gično končalo. Kako na učinkovit
način zaustaviti napade na Slove-
nijo, ki v nekaterih primerih pre-
segajo meje dobrega okusa?
Potrebno je razdvojiti dve strani.
Eno so upravičene zahteve srbske-
ga naroda, da se SR Srbija ustavno
zaokroži na celem področju. V Usta-
vi iz leta 1974 je nekaj nelogičnosti
glede položna Srbije. Zelo vprašlji-
vo pa je ukinjale soglasja obeh
SAP za nadaljrye sprejemanje
ustavnih sprememb.
Drugo pa se nanaša na delovanje
znotr^ Jugoslavije kot celote. Od-
ločno se moramo upirati nekaterim
težnjam, ki peljejo v spremembo ju-
goslovanske skupnosti. Parola
»močna Srbija - močna Jugoslavi-
ja« je ena izmed parol, ki hoče dati
Srbiji posebno mesto v jugoslovan-
ski skupnosti. Če bi bila vezana tudi
na »močna Slovenija - močna Jugo-
slavija, močna Hrvaška ...«, potem
bi jo razumeli kot napredno, če pa
se misli, daje Jugoslavija predvsem
Srbija in je vse odvisno od tega,
kakšni bodo odnosi v Srbiji, potem
je to za jugoslovansko skupnost po-
polnoma nespremenljivo. Vsak uni-
taristični koncept pomeni razbija-
nje Jugoslavije. Trdim, da dejansko
razbija Jugoslavijo tisti, kdor hoče
ukiniti soglasje republik in pokr^in
in uvesti unitarizem.
Veliko se govori, da je sistem
preživel, da je rešitev v večstran-
karskem sistemu, na drugi strani
pa se množično uporablja sintag-
ma »nestrankarski pluralizem«.
Kako si vi predstavljate nestran-
karski pluaralizem in ali je sploh
mogoč v pogojih, kjer ima ena
stranka, ki se uradno imenuje zve-
za, ustavno priviligiran položaj?
Ustavna definicija ZKJ se bo nuj-
no spremenila. Mi smo se opredelili
za reformo političnega sistema. Za
mene je bistveno zagotoviti svobo-
do političnih pluralizmov, da ima-
mo tudi svobodo konkurenčnih po-
litičnih idej in programov. To je bi-
stvo. Ni nujno, da se mora izražati
kot večstrankarski sistem. ZKS se
je jasno opredelila, da noče biti več
nobena državna partija ampak hoče
delovati z močjo svojih argumentov
in z argumenti pridobivati podporo.
Vem, da je sam pojem »nestrankar-
ski pluralizem« teoretično malo ob-
delan.
Pred nekaj tedni je bil pri meni
urednik Die Zeita in mi je postavil
vprašanje, če vem za en sam primer
v svetu, kjer bi se politični plurali-
zem izražal na nestrankarski sistem.
Vprašanje me je prizadelo, toda na-
šel sem odgovor. Opozoril sem, reci-
mo, na politični sistem v ZDA. De-
lujeta dve partiji, obe sta za esta-
blishment, isto ureditev in tudi
v programskih okvirih ni bistvenih
razlik. Če je na oblasti ena stranka,
tista ki je v opozicyi ono ki vlada
zbada in pripravlja alternativne
predloge in zahteve. Če se mi v Slo-
veniji in Jugoslaviji zedinimo, da
smo za našo družbenoekonomsko
ureditev, potem ne vidim nobenega
razloga, da ne bi ustanavljanje raz-
nih političnih zvez igralo izredno
pomembne vloge.
Bistvenega pomena je, da odpre-
mo prostor za svobodno delovanje
vseh plitičnih pluralizmov, možnost
formiranja različnih programov in
da se opredeljujemo na osnovi argu-
mentov. Če jutri predsednik SDZS
ponudi nek konkreten program zbi-
janja inflacije, ga bom podprl. Ni
pomembno, da so to oni predlagali.
Strinjam se s tem, da večstran-
karski sistem ni rešitev sama po
sebi. Toda nakazovanje slabosti le
tega, mnogi razumejo kot zgolj
opravičilo za ohranjanje priviligi-
ranega vladajočega položaja edine
dovoljene stranke. Kakšna je reši-
tev. Ali naj se ZK razpusti in ima
kot gibanje v SZDL prav toliko
glasov kot vsako gibanje in SZDL
postane prostor soočanja politič-
nih idej ali je pametneje tudi dru-
gim dovoliti, da se organizirajo na
ravni strank, kajti konec koncev
nas obvezujejo nekateri medna-
rodni dokumenti: npr. Splošna de-
klaracija o človekovih pravicah,
kjer piše, da ima vsak posameznik
pravico svobodno sprejemati in
razširjati politične ideje, torej pre-
iti na večstrankarski sistem. Iger
naj se spori rešujejo v skupščini,
vendar potem SZDL izgubi svojo
vlogo?
Na množičnih mitingih v Srbiji,
zlasti v Beogradu, so zahtevali od
predsedstva SFRJ, da prepove uva-
јацје političnih zvez v Sloveniji, ker
da je to protiustavno. Temu smo se
kategorično uprli. ZKS hoče biti
enakopravna z drugimi. SZDL po-
trebujemo kot stičišče skupnega
dogova^arvja. N^brž nismo zainte-
resirani, da bi pri uvíyarúu pluraliz-
mov stvari v negativnem smislu po-
litizirali, da bi izkoriščali en pro-
blem proti drugemu, ampak da se
družbeni problemi rešujejo. SZDL
ni samo frontna organizacija, am-
pak hkrati tista, ki je kot organizaci-
ja občanov zasidrana v KS. To v ni-
čemer ne zmanjšuje avtonomnosti
posameznih zvez. Vendar imamo že
na tej točki velike težave v Jugosla-
viji. Zato menim, da bi bilo v tem
trenutku govorenje o ustanavljanju
strank zgolj draženje ostalega dela
Jugoslavije, ki bi lahko posegel tudi
po raznih drugih ukrepih.
Bistveno je, da zagotovimo arti-
kuliranje političnih pluralizmov, in
da bo lahko vsak alternativen pro-
gram deloval z močjo argumentov.
Nihče izmed nas, vključno z ZKS,
nima monopola na resnico.
Dejali ste, da ZKS želi biti ena-
kopraven partner pri odločanju,
toda, če je to hotenje iksreno, zakaj
drugim enakopravnosti ne omo-
goči?
B.Markič, profesor na FSPN, je
dajal da je bilo na zadnjih štirih
zasedanjih zvezne skupščine manj
kot odstotek nekomunistov. Màd-
žarska je napovedala uvedbo več-
strankarskega sistema. Ali kakor
bi dejal T.Mastnak, da ni vpraša-
nje kako priti iz krize socializma,
vprašanje je, kako priti iz socializ-
ma! Recimo, da se Madžarska mo-
ti. Na kakšen način zagotoviti de-
jansko enakopravnost? Kajti, če
želijo biti nove politične zveze ena-
kopraven partner, želijo biti to tu-
di pri delitvi oblasti, ki jim na ta
način ni in ne bo zagotovljena.
Vsaka parlamentarna demokraci-
ja ima svojo osnovo v političnem
sistemu. SZDL, kot DPO, igra vlogo
vseljudskega parlamenta. S tem ne
zanikam parlamenta kot takšnega.
Nikoli nismo dejali, da SZDL zame-
njuje legalno izvoljene institucije,
kot je skupščina.
Popolnoma se strinjam z vami, da
je nemogoče to, da imamo v skupš-
činah in drugih strukturah tolikšno
število članov ZK. To ni dobro.
V skupščinah bi se moralo odražati
starije, kakršno v družbi je in v tem
pogledu tudi pluralizem. Morate
nam priznati, da smo v tem smislu
v zadnjem času naredili velik pre-
mik. Menim, da je potrebno zagoto-
viti neposredne volitve za sestavo
novih skupščin. Pri tem moramo bi-
ti dosledni in spoštovati tudi tisto,
kar bodo te skupščine sklenile. Ne
vem, zakaj bi bilo to sporno z vidika
socializma. Verjetno ni naš cilj, da
bi se vračali v kapitalistične odnose,
mislim, da moramo graditi sociali-
zem z drugačno vsebino, z drugač-
nim pojmovanjem.
BOŠTJAN VOLF
6. STRAN - NOVI TEDNIK
30. MAREC 1989
Grozi Radečam elcološiia Icatastrofa?
Gradnja hidroelektrarne
Vrhovo napreduje brez več-
jih zastojev, medtem ko
osrednje komunalne čistil-
ne naprave v Laškem in Ra-
dečah sploh še niso pričeli
graditi. V primeru, da bi hi-
droelektrarna Vrhovo zače-
la delovati brez omenjenih
čistilnih naprav, grozi Ra-
dečam ekološka katastrofa,
kajti vsa odpadna komunal-
na voda iz Laškega in Radeč
bi se zbirala v akumulacij-
skem bazenu hidroelektrar-
ne Vrhovo.
V občini Laško so sicer
pričeH izvajati program za
gradnjo obeh čistilnih na-
prav, vendar jih zaradi dol-
gotrajnega postopka čas že
prehiteva. Projekt gradnje
v Radečah je v tem času pri
revizijski komisiji zveze vod-
nih skupnosti Slovenije,
v kratkem bi morali dobiti
gradbeno dovoljenje, z iz-
vedbo del pa naj bi začeli
v drugi polovici leta. V La-
škem so lokacijo določili
v letnem družbenem načrtu
občine. Lokacijski poskus in
raziskave v Radomljah so si-
cer potrdile možnost te loka-
cije, ob tem pa se je izkazalo,
da bi bilo pametno uvesti tu-
di predčiščenje tovarniških
odplak, predvsem tistih iz
pivovarne, in šele nato skup-
no čiščenje komunalnih od-
plak.
Ob problemu tehničnih in
lokacijskih rešitev, se pojav-
ljajo velike težave pri finan-
ciranju. Kajpada obe čistilni
napravi pomenita izredno
veliko obremenitev gospo-
darstva v občini. V gradivu
republiškega izvršnega sveta
je navedeno, da predstavlja
vrednost čistilnih naprv 70
odstotkov lanskega polletne-
ga dohodka občine. V La-
škem kajpak takšne obreme-
nitve ne bi prenesli, zato bo-
do v repubhki morali poiska-
ti možnost posebnega vred-
notenja občin, ki bodo nad-
povprečno obremenjene
z gradnjo čistilnih naprav.
Potrebno bo tudi natančno
določiti znesek sovlaganj
Zveze vodnih skupnosti Slo-
venije, ki bi po zdajšnjem
sporazumu morala sofinan-
cirati 60 odstotkov investicij-
ske vrednosti, vendar je sko-
raj nemogoče ta denar od
njih pričakovati.
V Laškem zatrjujejo, da
bosta čistilni napravi začeli
služiti namenu koncem pri-
hodnjega leta.
VOJKO ZUPANC
Spremembe
voznili redov
v železniškem voznem redu za leta 1989 in 1990 je
tudi precej sprememb, ki so zanimive za potnike, ki
na vlake ali z njih vstopajo na našem območju.
Tako bo po novem potovanje z vlakom Sava iz Ljub-
ljane v Beograd krajše za 30 minut, v obratni smeri pa
za 5 minut. Med Mariborom in Banja Luko bo vozil
nov vlak, ki bo imel časovno usklajeno tudi povezavo
z vlakom v in iz Titovega Velenja. Sezonski vlak
Salona bo trikrat tedensko vozil med Mariborom,
Zidanim mostom in Splitom, posebej pa bo namenjen
počitnikarjem, saj bo na omenjeni relaciji potoval od
srede junija do srede septembra. V lokalnem potni-
škem prometu je najpomembnejša sprememba ta, da
bo več delavskih vlakov vozilo tudi ob sobotah - pred-
vsem na progi med Celjem in Titovim Velenjem.
BRANE PIANO
Zapore in obnove
prog na Ceijsiiem
To pomlad bodo železni-
čarji na Celjskem obnovili
nekatere odseke železnic in
objektov na njih, da bi vsaj
delno izboljšali železniško
prometno varnost na našem
območju, saj za nekatere
nujne modernizacije žal ni
denarja. Zaradi del bodo
nekatere proge tudi delno
zaprte.
Dosedaj je bila zaradi
obrabe kretnic vožnja na že-
lezniški postni v Rimskih
Toplicah omejena na 50 kilo-
metrov na uro, v minulih
dneh pa so železničarji zame-
njali tri kretnice in hitrost
vlakov je lahko spet nor-
malna.
Še letos bodo zamenjali tu-
di nekatere dotrajane mo-
stovne konstrukcije na želez-
niških- progah. Na mostu
preko Voglajne v Šentjuiju
jo bodo tako zamenjah med
31. marcem in 4. aprilom, že-
lezniški promet pa bo v tem
času nekoliko oviran, saj bo
potekal le po enem tiru.
Z večjimi obnovitvenimi
deli na desnem tiru med po-
stajama Rimske Toplice in
Laško bodo začeU 10. aprila,
končali pa jih bodo predvi-
doma do konca maja. V tem
času bodo zamenjali gramoz-
no gredo, tirnice in pragove.
Med remontom bo železniški
promet možem le po levem
tiru, železničarji pa obljub-
ljajo, da zamud ne bo.
BRANE PIANO
Največji vrtec
na Šentjursicem
v vrtcu na Ponikvi je
največ otrok od vseh
v šentjurski občini. Po-
leg 35 otrok od dveh do
šestih let, je tudi 32
otrok v mali šoli.
V vrtcu, v katerem
vzgajajo otroke že štiri-
najsto leto, največ sodelu-
jejo z domačo osnovno
šolo. Z njimi pripravljajo
skupne proslave. Povpra-
ševanje po prostih mestih
v vrtcu je precejšnje, zato
si na Ponikvi želijo še en
oddelek. Vodja dislocira-
ne enote šentjurske
Vzgojno varstvene orga-
nizacije, Lija Pušnik,
opaža razliko med po-
gumnejšimi, samozavest-
nejšimi in odprtejšimi
otroci iz vrtca ter otroci iz
male šole, ki se šele vživ-
Ijajo. Sicer pa si v vrtcu
na Ponikvi želijo zame-
njati dotrajano opremo,
v enem od pritličnih pro-
storov pa bodo poleti ob-
novili ugrezajoča tla. BJ
Kurirčicova torbica
v žaislci občini
Kurirčkova torbica, ki jo
bodo nosih pionirji po vsej
Sloveniji, je prejšnji teden
krenila iz Ljubljane. Na celj-
sko območje bo torbica pri-
spela 7. aprila, ko jo bodo iz
rok pionirjev iz Hrastnika
prejeh vrstniki na Vrheh, še
isti dan pa bo po skrivnih
poteh nadaljevala pot v Pre-
bold, Tabor in na Vransko,
kjer bo prenočila.
Sekretarka Občinskega
odbora društva prijateljev
mladine Žalec Leonida Mo-
čivnik je na vpraš^e, kje se
bodo v žalski občini pionirji
še srečah s kurirčkovo torbi-
co, pove: »10. aprila bo priro-
mala na Gomilsko, od koder
jo bo pot vodila do Braslovč,
Polzele in Šempetra. Nasled-
nji dan se bodo s torbico sre-
čali pionirji iz Gotovelj, Po-
nikve in Vinske gore, 12.
aprila pa bo iz Gahcije poto-
vala do Vehke Pirešice, Žal-
ca, Griž in Liboj.«
13. aprila bo kurirčkova
torbica prispela v Celje, ko jo
bodo mladi iz OŠ Petrovče
predah celjskim pionirjem
pri Joštovem mhnu.
T.TAVČAR
V	rogaškem
Domu kulture
letos že poroke
časovno maratonska na
ložba, kulturni dom v Roga
ški Slatini, bo kmalu odprl
nekaj svojih vrat. Zaradi
skromnih Hnančnih sred
stev, ki so na voljo, delo te^
če počasi, kljub pomo^
združenega dela v tem delu
šmarske občine, ki vsa leta
izgradile sodeluje pri tej
naložbi.
Najprej bodo usposobit
spodnji del objekta, kjer ba
do odprli manjši gostinsk
lokal in oddelek s spominki
V	avli in poročni dvorai
v tem času polagajo marmor,
Letos naj bi predali namenu
prostor za krajevno skup-
nost, krajevni matični urad.
knjižnico, poročno dvorano
in večnamensko dvorane
s sto sedeži, ki jo bo mogoč«
po potrebi pregraditi.
Sočasno z urejanjem no
tranjih prostorov, urejajo ti>
di zunanji del (hidrantno
omrežje, kanalizacija). Na-
slednja faza izgradnje je
glavna dvorana ter prostori
za delovanje družbenih orga-
nizacij in društev.
MARJELA AGREŽ
OBRAZI
Fric Veiigovšek
Da kulturno udejstvovanje
človeka plemeniti, se je Fric
vseskozi zavedal. In se še. Le
moči so mu pošle in zato naj-
več časa preživi v hiši ali kje
v bližini.
Prvo gledališko predstavo
je odigral v rosnih letih. Tri-
nkst let mu je bilo, kp je pr-
vič stopil na oder. Še pred
drugo vojno so v Grižah
uprizorili »Kralja na Betaj-
novi in Fric je v tej predstavi
odigral manjšo vlogo.
Tudi v tamburaškem orke-
stru je igral. Prav pestro je
bilo, ko so se z ostalimi sku-
pinami, ki so delovale v ok-
viru kulturnega društva Zar-
ja zbirali pri Coceju, kjer je
bil pred vojno griški kultur-
ni hram.
Kasneje je Fric še veliko-
krat stopil na griški oder.
Največkrat v vlogi igralca
v različnih dramskih uprizo-
ritvah, včasih pa kot govor-
nik na kakšni kulturni prire-
ditvi. Ima občutek, da so mu
ljudje radi prisluhnili. Zad-
njo predstavo, v kateri je
Friz sodeloval, so odigrali
pred štirimi leti. Bilje to Jur-
čičev Sosedov sin.
Še po nečem je zanimiv
Fric Veiigovšek. Vrsto let je
bil frizer v zabukoviškem
rudniku. Pravi, da je bolje,
da o njegovi »frizerski kari-
eri* ne bi pisali, ker so njego-
ve stranke še žive. Mnogo je
bilo namreč smešnih in vča-
sih že kar malce krutih dogo-
divščin. Tako je mnogo let
nazßj Ludvika Kukovca, za-
tegadelj, ker mu jo je ta ne-
kaj dni prej zagodel, ostrigel
na balin. Ludvik, zdajšni
predsednik zveze borcev
v KS Griže, mu ni zameril.
Nemara ima tudi zaradi tega
še dandanes močne in zdra-
ve lase.
Frig je bil dolgo časa še ru-
dar. Šibke postave, a trde vo-
lje, je garal v jami. Čeprav je
prih^al iz jame utrujen, mu
ni bilo težko skočiti še v dvo-
rano Delavsko-prosvetnega
društva Svoboda iz Griž. »Ce
bi ljudje celo življenje samo
garali, bi kaj kmalu poštah
čustveni invalidi, brez smi-
sla za notranjo kreativnost,
ki jo prinaša vsakršno kul-
turno ustvarjanje.*
Tudi zaradi tega, ker se
dandanes precej malo števi-
lo ljudi tega zaveda, je za
marsikoga življenje prazno
in dolgočasno.
V. ZUPANC
S »Šlandrovci« na Izlet
Avto-moto društvo »Šlander« Celje prireja na svoje
člane in prijatelje konec junija zanimiv in poceni izlet,
pravzaprav že prave male počitnice.
Tokrat bodo potovali na Komate, ki si jih bodo med
šestdnevnim bivanjem na Velom Ižu temeljito ogledali.
V aranžman - ki obsega pet polnih penzionov - so namreč
vključena tudi tri celodnevne vožnje z ladjo med Komati, ko
bo dovolj možnosti tudi za kopanje v otoških jezerih in za
krajše in daljše sprehode po otokih. Iz Celja bodo izletniki
krenili 23. junija zvečer - z vlakom do Zadra in od tam
z ladjo do Iža. Prebivah bodo v hotelu Korinjak, domov pa
se bodo vrnili 3. julija zjutraj. Cena aranžmana, ki gaje moč
plačati v obrokih po 200 tisoč dinarjev, je milijon dinarjev
- člani društva in otroci pa imajo popust. Prijave sprejemajo
v pisarni Avto-moto društva Šlander v Celju.
Akcija za ultrazvočni aparat še
traja
Zdravstveni center tozd zdravstveni dom v Celju je
predlagal, da bi za dan žena zbrali sredstva za nakup
ultrazvočnega aparata, ki ga potrebujejo v dispanzerju za
žene.
Na žiro računu, ki je bil odprt v ta namen se je do zdću
zbralo 39 milijonov 930 tisoč dinarjev, kar pa je še veliko
premalo za nabavo aparata, ki trenutno stane 400 milijonov
dinarjev. Nekaj sredstev so obljubile še delovne organizacije
(Cinkarna), občinska zdravstvena skupnost bo dodehla 81
milijonov v ta namen, akcija zbiranja denarja za aparat pa
tudi še ni zaključena. Še vedno dotekajo sredstva od posa-
meznikov in osnovnih organizacij sindikatov, predvsem pa
pričakujejo največ denarja od obrtnikov, katerim bodo
dodeljena sredstva za aparat odštevah od davčne osnove.
Z.S.
Razgibano v celjskem društvu
upokojencev
Delegati celjskega društva upokojencev so na zadnji
letni konferenci ocenili delo v minulem letu za uspešno,
predvsem pa zelo razgibano. V celoti je bilo namenjeno
starejšemu občanu, njegovemu zdravju in razvedrilu.
Sicer pa se prvi znaki društvene aktivnosti kažejo že
v poverjeništvih v krajevnih skupnostih, ki so uspešno delo-
vala. Društvo je povezovalo lani 2.629 članov, ki so se udej-
stvovali v različnih sekcijah, tako v šahovski, balinarski,
kegljaški, ribiški, gobarski in strelski. Letos bodo ustanovili
še sekcijo za izlete v naravo ter sekcijo za kolesarjenje.
Bogata je tudi bera za izlete v naravo, saj je pripravila lani
kar 51 izletov, udeležilo pa se jih je več kot dva tisoč članov.
Po sklepu konference ima društvo celjskih upokojencev
dva nova častna člana: Faniko Rednak in Cirila Ravbarja.
ALEŠ FLUDERNIK
Obnavljajo dom
v Galiciji skorajda nimajo prostora, kjer bi lahko orgi
nizirali večjo prireditev, zato so začeli obnavljati stari
zadružni dom.
Uredih bodo predvsem večjo dvorano z odrom, kjer bod(
lahko kulturne in telesno kulturne prireditve, poleg dvoran»
pa bodo uredili še garderobo in sanitarije. Obnovo gališkegi
doma so prevzeli delavci Ingrada, ki so ponudili nižjo cen(
kot delavci Obnove in Remonta. Predračun del znaša 531
milijonov din, vendar v krajevni skupnosti računajo, di
bodo z lastnim delom in materialom znižali ceno na 42i
milijonov. V režijskem odboru, ki ga vodi Slavko Vrhovnik
želijo k sodelovanju pritegniti ljudi v posameznih zaselkii
doslej so se delovnih akcij že udeležiU ljudje iz Gahci^
Hramš in Zavrha.
Dom bodo obnoviU do konca junija, ko naj bi v no«
dvorani bile že prve prireditve ob občinskem prazniki
V novi dvorani pa bo tudi zasedanje zborov občinske skupä
čine ob 7. juliju, prazniku žalske občine.	H
30. MAREC 1989
NOVI TEDNIK - STRAN 7
Boro in Ramiz v Celju
I v celjskem Domu Jugoslovanske ljudske armade so prejšnji teden odprli razstavo o Bori
inRamizu, Srbu in Albancu s Kosova, predvojnima skojevcema, komunistoma in prijate-
ljema. Njuno prijateljstvo, kot je bilo rečeno ob otvoritvi, nekako pooseblja sožitje pripadni-
l(ov različnih narodov in narodnosti, ki ga dandanašnji na Kosovu gotovo primanjkuje.
Razstavo sta postavila ljubljanski Muzej revolucije in tamkajšnji Dom JLA.
BP, Foto EE
Priprave na jubiiej gasiicev
Največje prostovoljno ga-
silsko društvo v žalski obči-
ni je v Žalcu, kjer imajo tudi
gasilski dom, ki je nekakš-
no srce gasilske dejavnosti
v občini. Na 108. občnem
zboru so ugodno ocenili lani
opravljeno delo pa čeprav
je ostalo še nekaj proble-
mov odprtih.
Med najpomembnejšimi
dolgoročnimi nalogami je
sprejetje okvirnega delovne-
ga programa za proslavo 110-
letnice njihovega gasilskega
društva, ki bo čez dve leti.
Do takrat je po besedah
predsednika Martina Cilen-
ška časovno še daleč, vendar
če želijo uresničiti vse, kar
imajo v načrtu, morajo ob
rednem delu začeti tudi
s pripravami na pomemben
jubilej.
»Lani smo program skoraj
v celoti izpolnili, razen tistih
nalog, ki so zahtevale preveč
finančnih sredstev,« je pove-
dal Martin Cilenšek. »Nima-
mo veliko članov so pa tisti.
ki delajo v društvu, izredno
aktivni, tako da lahko oprav-
ljamo tudi najbolj zahtevne
naloge na področju gašenja
požarov, tako klasičnih kot
kemičnih.«
V Žalcu je vedno več viso-
kih stavb in pri pregledih so
ugotovili vrsto nepravilnosti
in malomarnosti pri izvaja-
nju požarne preventive in
vzdrževanju protipožarnih
naprav. Za večjo učinkovi-
tost reševanja iz višjih nad-
stropij so lani dobili prepo-
trebno raztezljivo lestev. Tu-
di pri njih bodo posvečali še
večjo pozornost strokovni iz-
obrazbi gasilcev, pridobiva-
nju mladih ter aktiviranju
žena.
Lansko leto je bilo za žal-
sko gasilsko društvo izredno
pomembno, saj so praznova-
li 100-letnilco poveljevanja
v slovenskem jeziku, letos
pa slavijo 90-letnico prvega
slovenskega gasilskega vež-
bovnika, ki ga je Širca sesta-
vil skupaj z bratom Frideri-
kom, znanim slovenskim
skladateljem Kistom Savi-
nom. Poleg teh dveh jubile-
jev bodo letos ob delu pro-
slavili še 120-letnico sloven-
skega gasilstva, 40-letnico
gasilske zveze Slovenije in
20-letnico gasilskega muzeja
v Metliki, kjer so razstavljeni
dokumenti tudi z žalskega
področja.
Poveljnik gasilskega dru-
štva Žalec Franc Naraks je
povedal, da so lani člani dru-
štva opravili preko 2800 pro-
stovoljnih ur, skrbeli so za
preventivo, strokovnost, se
udeleževali tekmovanj, bili
zraven pri dvanajstih poža-
rih, kjer k sreči ni bilo večjih.
Vse težji so problemi s pre-
vozi pitne vode v sušnem ob-
dobju, žalostno paje tudi, da
je kar 26 odstotkov hidrant-
nega omrežja v Žalcu nespo-
sobnega. Še letos morajo za-
četi z gradnjo vodnjaka za
vodo pri stari Šarlahovi hiši
ter narediti vse, da bo gasilec
strokovno usposobljen, kajti
le tako bo zagotovljeno do-
bro in učinkovito delo te hu-
manitarne organizacije.
Kot vedno so tudi na 108.
občnem zboru podelili za-
služnim in delovnim gasil-
cem več priznanj, republi-
ška pa so dobili Ivan Koceli
za 40 let pripadnosti gasil-
ski organizaciji, Smiljan
Peter za 30, Anton Nahtigal
in Jože Marinko ml. za 20 in
Jože Turnšek ml. za 10-letno
delo.
Martin Cilenšek je še opo-
zoril na problem alarmira-
nja, saj so sireno s Ferralita
odstranili, tista z Name pa se
slabo sliši. Letos bodo med
glavnimi nalogami vzdrževa-
nje opreme, skrb za strokov-
no usposobljen kader, var-
nosti načrt društva, in usta-
navljanje društev Mladi ga-
silec.
TONE VRABL
Steifiina na poliodu po iašici občini
s pojavom stekline so se
v laški občini ponovno so-
očili pred letom dni. Takrat
je bila odkrita prva stekla
lisica na področju Rifengoz-
da. Od takrat pa do danes se
je steklina razširila na ce-
lotno občino. Samo v minu-
lem tednu je bilo na področ-
ju laške občine pokončanih
petnajst steklih lisic, ena
celo v neposredni bližini
fflesta v Laškem, kar pome-
ni, da je bolezen dobila vse
svoje razsežnosti in praktič-
no ni kraja, kjer ne bi bilo
primera. Pričakovati je, da
bo takšno stanje še v na-
slednjem mesecu, saj je se-
daj čas parjenja lisic.
O tem nam je več povedal
Alojz Mihev, veterinarski in-
špektor inšpekcijskih služb
Skupščine občine Laško:
»Pri nas smo v sodelova-
nju z Veterinarsko službo
postorili vse, kar je v naši
pristojnosti. Sprejeti je bil
Odlok o posesti psov in
mačk ter gojitvi domačih in
malih živali na območju ob-
čine Laško, ki še ni bil pre-
kUcan iz prvega vala širjenja
stekline iz leta 1979 in govori
o zapori psov in mačk.
V času kontumaca morajo
biti psi privezani ali zaprti,
zunaj bivališča pa na vrvici,
z nagobčnikom. Psi in mač-
ke morajo biti ponoči zaprti.
Člani lovskih družin in vete-
rinarsko-higienska služba so
dolžni pokončati neregistri-
rane in necepljene pse, pse
brez znamkice, pse, ki niso
privezani ali se zunaj bivališ-
ča vodijo brez vrvice in na-
gobčnika, mačke, ki niso za-
prte, prav tako pa tudi lisico
in ostale zveri. Tako razglas.
Z njim smo poskušali na kra-
jevno običajen način ljudi
seznaniti s pojavom stekline
in ukrepi. Na nekaterih šo-
lah smo organizirali tudi pre-
davanje. Žal pa se po drugi
strani soočamo z veliko ne-
resnostjo in neodgovornost-
jo prebivalstva. Trudimo se.
da bi ljudem prišla v zavest
nevarnost te bolezni. Vendar
je brez njihove zavzetosti za
to naš trud zaman. Res je, da
na srečo še ni bilo smrtnega
primera zaradi steklilne,« je
še dejal Alojz Mihev.
V.MAROT
Vse več zasebnih trgovin
v mozirski občini je trenutno troje zasebnih prodajaln, čez
nekaj dni pa bodo v Gornjem gradu odprli še zasebno trgo-
vino s čevlji. Najdlje ima zasebno trgovino v mozirski občini
Štefka Čretnik. Na vprašanje, kako je zadovoljna, je pove-
dala: »Na tem področju sem zaorala ledino in priznam, da
meje bilo kar malo strah. Začetna oprema je bila zelo draga,
upala pa sem, da se bo naložba izplačala. Zadovoljna sem!«
Na sliki: Štefka Čretnik in mož, ki ji včasih pomaga.
T. TAVČAR
Posodabljanje
kaiobsifih cest
če bodo dopuščale flnanč-
ne možnosti, bo po planu
krajevne skupnosti Kalobje
letos asfaltirana cesta Ka-
lobje-Vinca, pravijo na kra-
jevni skupnosti. Za posodo-
bitev cest je predvidenih 50
milijonov dinarjev iz samo-
prispevka, kolikor naj bi bila
tudi cena posodobitve. Kra-
jani sami pripravijo cesto za
asfaltiranje, krajevna skup-
nost pa cestišče asfaltira. De-
lež krajevne skupnosti znaša
80 odstotkov, ostalih 20 pa
Prispevajo krajani.
Za letos načrtujejo tudi as-
faltiranje ceste med Osred-
liom in Brezami v laški ob-
BJ
Vse za deiavca, občana in čisto oifoije
¡•etos bodo v Kozjem zgradili tudi cesto na ¥eternilfu
v letošnjem načrtu so
v krajevni skupnosti Kozje
Jäpisali vrsto nalog, da bi
■'ilo življenje v tem hitro
fazvijajočem se kraju čim-
■^olj kakovostno v mnogih
Pogledih. Tudi letos so dali
Prednost infrastrukturi,
^ ospredju pa so še zaposlo-
vanje, stanovanjska proble-
••^atika in športno-rekre-
itivna dejavnost.
Od cest so dali prednost
Vasi Veternik oziroma zasel-
«u Opečnik, kjer so tovrstni
Pogoji najtežji. Marsikje bo
'feba urediti vodooskrbo in
Poskrbeti za nove telefonske
Priključke.
Ûa bi zagotovih ljudem za-
poslitve, so v krajevni skup-
nosti Kozje v programu sa-
moprispevka namenili tudi
sredstev za odpiranje no-
•ih delovnih mest. Ker tam-
pjšnja industrija v tem sto-
ne bo mogla zagotoviti
potreb, vidijo možnosti
^ drobnem gospodarstvu in
^Orti. Pred kratkim so se od-
vrata zasebne cvetličar-
ne, na vidiku je zasebna pro-
dajalna obutve in usnjene
galanterije, možnosti vidijo
tudi v razvoju brusilniške
dejavnosti. Brusilnica, te-
meljna organizacija Dekor
Kozje, ponuja obliko dela na
domu. S spodbujanjem obrt-
ništva in nuđenjem vsestran-
ske pomoči interesentom naj
bi letos v Kozjem odprli 70
do 100 delovnih mest.
Pred leti so zgradili nekaj
stanovanjskih blokov, danes
pa je spet premalo stanovanj
za delavce oziroma družine,
predvsem mlade. Letos bo-
do pričeli s pripravami na
gradnjo novega stanovanj-
skega bloka, v pripravi pa je
študija o možnostih zadruž-
ne gradnje vrstnih hišic. Od-
kupiti in obnoviti namerava-
jo tudi nekaj starih stano-
vanjskih enot v trgu, ki do-
življa prenovo. Tudi obnova
trškega jedra je namreč
v programu referenduma
v Kozjem.
Le redkokateri kraj se lah-
ko ponaša s tako urejenim
športnim parkom, kot so ga
v zadnjih letih zgradili
v Kozjem. Objekt je name-
njen zdravju občanov, obe-
nem pa se lepo vključuje
v razvoj turizma v tem delu
Kozjanskega in v ponudbo
Spominskega parka Trebče.
Do zdaj so uredili igrišča za
tenis, rokomet, košarko,
glavni in pomožni atletski
stadion ter naravno kopališ-
če ob potoku Bistrica. V na-
črtu imajo še ureditev bali-
nišča ter gradnjo tribun, ki
jih bodo arhitekturno rešili
tako, da bodo v njih tudi sla-
čilnice in podobne pritikline
za športnike oziroma rekre-
ativce. Pomembna naložba
je tudi izgradnja kolektorja.
Vse odplake bodo »speljali«
mimo športnega parka do
zbiralnika, tej naložbi pa bo
sledila še čistilna naprava.
MARJELA AGREŽ
Invalidom avtonomno vlogo
Vztrajati je treba na celoviti strategiji invalidskega
varstva v republiki in ustreznejši samoupravni organi-
ziranosti družbenih dejavnosti, predvsem tako, da bi
imeli v procesih demokratizacije naše družbe invalidi
kot posebna interesna skupnost svojo avtonomno vlogo.
Izredno velik problem je tudi zaposlovanje mladih invali-
dov ter neuresničevai^e že sprejetih zakonov (zakon in
pravilnik o gradnji objektov brez arhitektonskih ovir.)
O tej problematiki so med drugim razpravljali člani
društva paraplegikov celjske regije, ki so se zbrali na
občnem zboru v Frankolovem ter hkrati obeležili dve
obletnici: 20-letnico te organizacije v republiškem merilu
in 10-letnico organizacije regijskih društev paraplegikov.
Z.S.
Nujna bo obnova
strojnega parita
Od začetka februarja pa do
konca marca so imela v žalski
občini prostovoljna in indu-
strijska gasilska društva obč-
ne zbore. Preglede lani oprav-
ljenega dela je opravilo 43
društev, tega pa še niso storili
v industrijskih gasilskih dru-
štvih Tekstilna tovarna Pre-
bold in Zarja.
Po besedah strokovnega so-
delavca pri SIS za požarno var-
nost občine Žalec Tone Grosa,
ki je sam bil navzoč tudi na
večini občnih zborov, so med
glavnimi problemi omenjali
vprašanja gasilskih vozil ter
obnovo strojnega parka, ki je
na mnogih krajih dotrajano, za
novega pa žal ni denarja. Bolj
kot doslej bodo posvečali po-
zornost strokovnosti, saj mora
vsak gasilec imeti osnovno izo-
brazbo, kajti drugače mu no-
ben tehnični pripomoček ne
koristi v gašenju požara ali pri
reševanju v primeru kakšne
druge elementarne nesreče.
Po vseh društvih imajo ide-
alno izdelane delovne progra-
me, ustavi pa se, ko je treba za
njihovo uresničitev zagotoviti
denar, ki ga je žal vedno manj
tudi za to dejavnost. Lani je
bilo premalo narejenega na po-
dročju aktivnosti žena po ga-
silskih društvih, preseneča pa
velik interes mladih, tudi ti-
stih, ki so že odslužili vojaški
rok. Kot vzgled je Tone Gros
navedel komaj nekaj več kot
leto dni staro gasilsko društvo
v Tešavi nad Vranskim, kjer so
mladi izredno aktivni. Poleg
osnovne dejavnosti v društvih
prevladuje tudi druga dejav-
nost, saj šo zlasti v manjših
krajih gasilski domovi z gasilci
srce vsega vaškega dogajanja,
tudi kulturnega, športnega in
političnega. Nekaj gasilskih
društev bo letos v žalski občini
slavilo visoke jubileje. Občni
zbor občinske gasilske zveze
Žalec bo 22. aprila.
T. VRABL
Žeiijo več čianov
CB operaterji zborovali v Marija Gradcu
Konec preteklega meseca so
se v Marija Gradcu pri La-
škem sestali člani CB kluba
Zlatorog na prvi letni konfe-
renci. Na pobudo številnih
CB operaterjev - lastnikov
CB postaj in nekaterih zagna-
nih posameznikov, je bil pred
letom dni ustanovljen CB
klub.
Sedaj je v delu kluba vklju-
čenih že več kot 90 članov,
med njimi tudi nekaj iz drugih
občin. V laški občini je to prvi
tovrstni klub, v Sloveniji pa jih
je nekaj več kot 20. Pri ustano-
vitvi so jim šli na roko pri kra-
jevni skupnosti. Z njihovim
razumevanjem so v minulem
letu prišli do svojih prostorov,
ki so jih uredili s prostovolj-
nim delom. Uspešno so izvedli
tudi tako imenovani kontekst
- povezavo z drugimi operater-
ji in klubi ter srečanje »cebeja-
šev«, kot se sami imenujejo.
V letošnjem letu so uspešno
organizirali praznovanje dneva
žena za krajanke Marija Grad-
ca, v načrtu pa imajo še organi-
zacijo srečanja CB operaterjev
in ljubiteljev te dejavnosti, izo-
braževanje novih operaterjev
in dopishiško sodelovanje
v glasilu CB Slovenije.
Predsednik kluba Jože Vo-
dišek nam je povedal, da so pri
ryih zainteresirani za čim več
novih članov, v okviru Zlatoro-
ga pa iščejo tudi možnosti za
skupno sodelovanje vseh ti-
stih, ki so si nadeli to ime.
»Poleg dobrih odnosov, ki
jih gojimo v našem klubu, naše
postaje služijo tudi kot neke
vrste brezžični telefon. Saj pra-
vih v naših krajih še ni. Tako
nam je uspelo že marsikomu
poiskati ustrezno nujno po-
moč. Naša sodelovanje in delo
želimo še razširiti, zato bomo
letošnji kontest izvedli na višji
točki, sodelovati pa namerava-
mo tudi v sklopu prireditev Pi-
va in cvetja.«
VLADO MAROT
8. STRAN - NOVI TEDNIK
30. MAREC 1989
v ponedeljek dopoldne so se predstavniki investitorja (Ingrad-gradnja za trg), projek-
tantov (Razvojni center Celje) sestali skupaj izvajalci restavracijskih del (Pokrajinski
muzej) in predsednico skupščine Kulturne skupnosti Celje Anko Aškerc kar na grad-
bišču in se dogovorili o sodelovanju ter pomoči za ohranitev in vkomponiranje izjemne
najdbe v bodoči poslovni objekt.	maSNEC
Kultura globoko pod zemljo
Pokrajinski muzej Celje
se je, podobno kot druge po-
klicne kulturne ustanove,
znašel letos v težkem gmot-
nem položaju, predvsem za-
radi deleža fínanciranja re-
publiške Kulturne skupno-
sti, ki kulturo fínancira
s tretjino ostanka dohodka.
To je vplivalo, da so morali
v Pokrajinskem muzeju ne-
katere dejavnosti enostav-
no črtati.
Tako so, žal, iz redne de-
javnosti morah opustiti pri-
pravo razstav, ki so skozi le-
to sicer krepko obogatile
kulturno ponudbo Pokrajin-
skega muzeja, prav tako sa-
nacijo Heraklejevega svetiš-
ča in nadaljevanje rekon-
strukcije antične freske
z najdišča pri Turški mački.
Z odmerjenimi novci pa niti
ne vedo, kako bodo izpeljah
svojo osnovno dejavnost, pri
tem pa jih bijejo še stroški za
elektriko, PTT, ogrevanje in
drüge dajatve, ki jim kljub
varčevanju ne bodo kos. Tu-
di zaostajanje za osebnimi
dohodki delavcev v Pokra-
jinskem muzeju, vseh sku-
paj je 15, je za ostahmi v ob-
čini vse bolj očitno. Čeprav
potreb z kadri nimajo, pa
v prihodnjih letih ne priča-
kujejo osipa. Dela pa je, na
področju, ki ga pokriva po-
krajinski muzej, veliko. Sa-
mo v Celju, na primer, izko-
pava o na dveh mestih, sku-
paj z Zavodom za varstvo
kulturne in naravne dedišči-
ne, ki je glede težav v kulturi
tudi v enakem položaju kot
Pokrajinski muzej.
Na obeh najdiščih v Celju,
v Savinovi in Gubčevi ulici,
so strokovnjaki odkrili na-
selbinske naselitvene dele
rimskega mesta Celeie.
V	Savinovi uhci so naleteli
na tlakovano antično ulico in
del reprezentančne hiše. Od-
krili so prostor z mozaikom
v izmeri 15 x 12 metrov.
V Savinovi ulici gradi Ingrad
poslovni objekt in projek-
tanti bodo skušali mozaik
vkomponirati v novo stavbo.
Našh so tudi izjemno drago-
cene freske, stensko slikari-
jo, kije kombinirana s štuka-
turo. »N^deni primerki so
za rimsko provinco zelo red-
ki in primerjave je mogoče
n^ti samo v Rimu,« pravi
ravnateljica Pokrajinskega
muzeja Vera Kolšek. Ker bo
z dvigovanjem mozaika veli-
ko dela, bodo Celjanom po-
magale še druge strokovne
ekipe, ki so jih za delo že
pritegnili. Tako bodo mozaik
prihodnji mesec že deponi-
rali v muzeju in opravili po-
sebne posege, tako da bodo
ostali samo kamnečki, ki jih
bodo pripravili za ponovno
vzidavo. Enak postopek ča-
ka strokovnjake še pri se-
stavljanju fresk. Takšna pre-
cizna in strokovna dela seve-
da trgajo več let in terjajo ob
znanju še precej denarja.
V	Gubčevi ulici, na prosto-
ru »Kreuh«, kjer Merx gradi
gostišče, je drugo, nekohko
manjše najdišče, ki ga razi-
skujejo Zavodovi delavci.
Na tem prostoru so okrih ve-
liko gradbenih faz, ki se
odražajo v različnih tlakih.
Našli so ognjišče, obdano
s kamnitim robom in tlake
z opeko. Na obeh najdiščih
so odkrili še zanimive drob-
ne najdbe, med njimi tudi
novce, ki pomagajo določati
kulturne plasti. Na prvem
najdišču so se »dokopali« do
2., 3., in 4. stoletja n. š., na
drugem pa so se zaustavili
v četrtem stoletju našega
stoletja.
Nekako simbohčno, za
gmotni položaj današnje kul-
ture, mar ne?
V	stoletjih pred nami takš-
nih problemov najbrž niso
imeh, zato pa so lahko vse
svoje moči in duhovna zna-
nja porabili za bogato izroči-
lo bodočim rodovom. Tem
pa, zlasti v kulturi, še kako
manjka novcev.
MATEJA PODJED
VIDEOPARADA
MAinFESTO
* ★ *★
VIDEO KLUB CELJE ★ ★ ★ ★ CANKARJEVA 13
Igrajo: Camilla S0eberg, Rade Šerbedžija, Alfred Molina
Režija: Dušan MAKAVEJEV
Naslov originala: Manifesto * USA 1988 ★ politični ★
Makavejeva jugoslovanska publika dobro pozna, kljub
temu, da je bil zaradi svojih političnih filmov ekskomunici-
ran iz jugoslovanskega" prostora - ah pa morda prav zaradi
tega. Vsi se spomnimo odmevov na njegove filme Misterij
organizma (1971), Sweet Movie (1973), Montenegro (1981),
Coca Cola Kid (1985), če omenimo samo nekatere. Večina od
njih je nastala v tujih producentskih hišah in bila moralno
politično nesprejemljiva za samoupravljalski exodus
v komunizem, s^ vsi tako ah drugače govorijo o bebavosti
totahtarne zavesti in izraž^o dvom v zgodovinsko poslan-
stvo revolucije. Za Makavejeva je revolucija nekaj prav tako
omejenega kot njen antipod, njena zrcalna podoba - totah-
tarna oblast.
Logika oblasti v njenih represivnih organih in logika revo-
lucionarnega gibanja v njenem ilegalnem delovanju sta
glavni temi tudi v filmu MANIFESTO, ki ga je Makavejev
posnel leta 1988 v ŠkoQi Loki v Cannon produkciji.
Dogajanje je postavljeno v neko neidentificirano kralje-
vino iz začetka tega stoletja, kjer borci »gibanja« poskuš^o
izvesti atentat na njegovo vehčanstvo. V mestece, ki ga
namerava obiskati kralj, pride poleg atentatorjev tudi dela-
vec krajeve varnostne službe, ki ima za nalogo odkriti in
preprečiti morebitno zaroto. Oboje, tako revolucionarje kot
predstavnike oblasti, Makavejev karikira in sicer tako, da
poudarja tiste elemente logike delovanja enih in drugih, ki
jih del^o civihzacijsko in intelektualno nerelevantne in
nelegitimne. Revolucionarji so zanesenjaki in predvsem
osebnostno in organizacijsko inferiorni, oblast pa po pravilu
obscena, socialno in moralno izprijena. Vsa resnica, ki nam
jo skuša Makavejev povedati, je skoncentrirana v prizoru
norišnice, ki nadomešča klasičen zapor za politične delik-
vente. Vodilo prevzgoje hospitirancev je geslo »Vsakemu po
njegovih potrebah, vsakdo po svojih zmogljivostih«. Tako je
hospitiranemu predstavniku »gibanja« namenjena naprava
podobna kolesom v kletkah za veverice, kjer se lahko giblje,
kolikor ga je volja. Metoda se pokaže za uspešno, saj se
revolucionar v njej na koncu počuti povsem v redu, tako da
se odpove revolucionarni akciji. Seveda atentat spodleti,
varnostni organi pa zarote sploh ne odkrijejo. Simboličen je
zaključek filma, kjer se seksualno zbližata delavec var-
nostne službe in glavni organizator spodletelega atentata
- prikupna intelektualka iz okrejne visoke družbe.
Srečanja gledaliških skupin
V organizaciji Področnega
združenja gledaliških skupin
Celje ter Zveze kulturnih or-
ganizacij Slovenske Konjice,
poteka v teh dneh v konjiški
občini letošnje medobčinsko
srečanje gledaliških skupin,
ki se ga udeležuje pet gledali-
ških družin iz celjske regije.
Program se je pričel v pone-
deljek v domu kulture v Slo-
venskih Konjicah, kjer so kot
prvi nastopili ljubiteljski gle-
dališčniki KUD »Zaija« Tr-
novlje Celje. Predstavili so
svoje novo delo, farso Ervina
Fritza: »KRALJ MALHUS«, ki
jo je s tem ansamblom na oder
postavil domači režiser Štefan
Zvižej, ki je pripravil tudi sce-
nografijo ter izbor glasbe. Ko-
stumografija te predstave je bi-
la akad. slikarka-kostumogra-
finja Vida Zupan-Bekčičeva,
maske in lasulje je kreiral Vin-
ko Tajnšek, gib pa sta naštudi-
rali Gordana Stefanovič-Er)a-
vec ter Urška Sevnik.
Kot drugi so se v programu
medobčinskega srečanja gle-
daUških skupin v torek zvečer
v Slovenskih Konjicah pred-
stavili člani Gledališča pod ko-
zolcem iz Šmartnega ob Paki
z zanimivo predstavo Petra
Turrinija: »TA NORI DAN«,
v režiji Petra Militarova. Sceno
je pri tej predstavi zasnoval Sa-
šo Kump, glasbo Lado Kakša,
koreografijo pa Janez Mejač.
Včeraj sta bili, v okviru tega
programa, kéir dve gledališki
predstavi. Prva je bila popol-
dan ob petih v večnamenski
dvorani v Zrečah, kjer je nasto-
pila gledaUška skupina DPD
»Svoboda« iz Polzele. Predsta-
vili so komedijo Petra Ustino-
va: »KOMAJ DO SREDNJIH
VEJ«, ki jo je režiral domači
režiser Jaka Jeršič, scenografi-
jo je opravil Sašo Kump, izbor
glasbe pa Lado Jakša. Zvečer
ob pol osmih pa je bila pred-
stava tudi v domu kulture
v Slovenskih Konjicah, kjer je
nastopil ansambel Gledališča
»Žarek« iz Žalca z Antona To-
maža Linharta: »TA VESELI
DAN ALI MATIČEK SE ŽE-
NI«, v režijski postavitvi Izto-
ka Valiča. Maske in lasulje je
tudi pri tej predstavi pripravil
Vinko Tajnšek. Vse navedene
predstave je Področno združe-
nje gledaliških skupin prijavi-
lo tudi na selektivni ogled re-
publiškemu sektorju Združe-
nja gledaliških in likovnih sku-
pin Slovenije, ki bo, po ogledu
vseh prijavljenih skupin v Slo-
veniji, sestavil program za-
ključnega, republiškega »Lin-
hartovega srečanja- gled^.
ških amaterjev Slovenije, v
terem bodo predstavljeni tS
vidnejši dosežki ljubiteljsfc
gledališčnikov na Slovç,
skem. Program medobčinsk
ga srečanja gledaliških skup!
se bo zaključil jutri s predstav
ob pol osmih zvečer v don,!
kulture v Slovenskih Kom
cah, kjer bo gledališka skupij;
PD »Jelka« Nazarje zaigraj
komedijo Fadila Hadži^
»ČLOVEK NA POLOŽAJU:
To komedijo sta na oder reži.
sko postavila Danica Sever t¿
Tomaž Križnik.
ŽIVKO BEŠKOVNIF
Simona Vodopivec s sliko Dialog, na desni slikar Јиц
Cekuta.
Dan gledališča
»Gledališče mora biti
profesionalno, intelektual-
no, etično in zrcalo življe-
nja, pa tudi zrcalo samemu
sebi,« je med drugim zapi-
sal v poslanici ob 27. mar-
cu, svetovnem dnevu gle-
dališča, zagrebški režiser
Georgij Parov. Poslanico
so po uprizoritvi Krvave
svatbe prebrali tudi na sre-
čanju v celjskem gleda-
hšču.
Na sprejem, ki so se ga
poleg članov ansambla
udeležili tudi predstavniki
pokroviteljev gledališča,
sta v duhu poslanice govo-
rila tudi Slavko Pezdir,
predsednik OK SZDL Ce-
lje in Borut Alujevič,
upravnik gledahšča.
Tišina, Dialog in
Vizila za Človeka
Slikar Jure Cekuta iz Ce-
lja je v petek zvečer v go-
stišču Matjaž na Polzeli po-
skrbel za kulturno humani-
tarni dogodek, ko je z licita-
cijo treh svojih umetniških
del denar namenil univerzi-
tetni kliniki v Ljubljani,
Rdečemu križu Slovenije in
Zdravstvenemu domu
Celje.
Čeprav kupci del ne želijo
biti imenovani (gre pa za
večja slovenska podjetja), se
zdi prav, da kljub vsemu po-
vemo, da je slikar s skrbno
pripravljeno prireditvijo po-
magal s 30 milijoni dinarjev.
Popoldne se^ je začelo
pravzaprav že v Žalcu v tam-
kajšnjem kulturnem domu,
kjer sta nastopila New
Swing kvartet in skupina
Moped show, ki sta zabavala
tudi v gostišču pri Juretu
Matjažu. Slike je vešče žlici-
tiral Tof, pomagala mu je Si-
mona Vodopivec, kupci slik
in gostje so bili zadovoljni
zlasti z ravnijo prireditve.
Shkarju se je v imenu repu-
bliškega Rdečega križa za
pomoč zahvalil sekretar Mir-
ko Jelenič, ki je spregovoril
še nekaj besed o pomenu
takšne sohdarnostne dobro-
delne akcije. Jure Cekuta, tó
je poklonil slike z naslovi:
Tišina, Dialog in Vizija, pa
pravi: »Kadar začutim, da
sem poln ustvarjalne energi;
je, srečen in zadovoljen, bi
rad to svoje občutje delil
s soljudmi. Zato tudi ta akci-
ja - za Človeka.«
MATEJA PODJED
Foto: EDI MASNEC
Tečaj kiparjema
Društvo šaleških hkovnikov iz Titovega Velenja je v Mayerjevi vih v Šoštanju poriovii
organiziralo štirimesečni nadaljevalni kiparski tečaj pod vodstvom akademskega kipai)
Cirila Cesarja iz Titovega Velenja.	. .
Na nadaljevalnem tečaju so kiparih: Milan Matko, Oskar Sovine, Stanislav Sojanovič,
Džunhor, Bernard Sešl, Franc Ravnjak in Živorad Glišič-Žika. Po mnenju Cirila Cesarja s
vsi tečajniki dobro napredovah in dosegh zlasti dobro kompozicijsko portretiranje. ^
udeležbo na tečaju so posamezniki prispevah 120 tisoč dinarjev.	U
30. MAREC 1989
NOVI TEDNIK - STRAN 9
prava Шеја najde odziv na tržišču
/f/l povezana v evropski turistični IniormacUskI sistem
pred nekaj meseci je
prevzel direktorsko mesto
Izletnikove turistične agen-
cije Stevo Orel. V tem času
se ta agencija pojavlja na
našem trgu z nekaterimi no-
vimi prijemi, osnovni cilj
pa je seveda, da bi potrošni-
Iti zaupali v vse usluge, ki
jih ponuja ITA kot se po no-
vem imenuje ta agencija,
¿aj pravzaprav pomeni no-
vo ime in kaj ponazarja?
Orel: »Grafično predstav-
lja znak ITA majhno družino
in našo skrb, da bi se družina
oziroma potniki prijetno po-
čutili na različnih izletih in
počitnicah, ki jih organizira-
mo. V novem imenu smo se-
veda zadržali Izletnikovo
ime, saj je ITA navsezadnje
del Izletnika in njegovih pri-
zadevanj za čim kakovost-
nejšo ponudbo na trgu. Sicer
pa naj povem, da ima vod-
stvo ITA nove prostore na
Mariborski 1, blizu hotela
Celeia oziroma salona
iMeblo.«
-	Kaj pomenijo novi pro-
stori za uspešnejše delo?
Orel: »Novi prostori bodo
opremljeni z najsodobnejši-
mi turističnimi komunika-
cijskimi sredstvi. Povezani
bomo v sistem evropskih tu-
rističnih informacij, tako da
bomo sprotno informirani
o prostih zmogljivostih in
seznanjeni z vsemi informa-
cijami, ki so za turistično de-
javnost izredno pomembne.
Ob vsem tem je seveda naj-
večjega pomena znanje za-
poslenih v ITA. Zaenkrat je
zaposlenih 20 delavcev, od
tega jih ima četrtina višješol-
sko izobrazbo. Tri četrtine
delavcev je zaposlenih v pro-
dajnem sistemu, ki ga bomo
Se okrepili, saj bomo že
v kratkem odprh nove poslo-
valnice v Poreču, Zagrebu,
Kranju in Mariboru. Ko sem
že omenil nove prostore
v Mariborski ulici naj po-
vem, da stara agencija v Sta-
netovi ulici še ostaja z vso
dejavnostjo, ki jo ima že
sedaj.«
-	Kaj pomeni življenje
pod isto streho delovne or-
ganizacije, katere osnovna
dejavnost je vendarle
opravljanje potniškega pro-
meta. Je kaj prednosti?
Orel: »Predvsem je treba
premagati miselnost potroš-
nikov, da ni bistvene razlike
med vsakodnevnimi javnimi
prevozi in našo dejavnostjo.
To miselnost smo v zadnjem
času že nekoliko spremeniU
in ljudi prepričali, da lahko
iščejo kakovostnejše usluge
od vsakodnevnih prevozov
na delo in iz dela. Izletnik
ima 370 avtobusov. 60 jih je
namenjenih za turistične
prevoze, od tega pa jih je 30
visoke kakovosti.«
- Za turistično dejavnost
sedaj niso rožnati časi.
Standard upada in ljudje
imajo vedno manj možnosti
za udeležbo na izletih, popo-
tvanjih in za počitnice,..
Orel: »To je seveda res,
prepričan pa sem, da lahko
tudi turistične agencije do-
bro poslujejo. Upoštevati je
treba to, da je turizem v bi-
stvu ideja. Dobra ideja še
vedno lahko najde trg in od-
ziv pri potrošnikih.«
- Zdaj bi verjetno že lah-
ko povedali, kako bo z leto-
vanji ob morju.
Orel. »Pripravljenih ima-
mo zelo veliko možnosti, žal
pa tudi sarajevska turistična
borza še ni obelodanila cen
za domače goste. Mislim pa,
da bodo že v kratkem znane,
mi pa se bomo seveda tudi
potrudili, da bi bile sprejem-
ljive. V ITA si želimo več na-
rediti na področju receptiv-
ne dejavnosti. V našo regijo
bi radi pripeljaU več gostov.
tudi tujih, kajti možnosti so
velike: od kmečkega do
zdraviliškega turizma. O tem
se že pogovarjamo s tujimi
partnerji, ki jim posreduje-
mo tudi obmorske destinaci-
je in nudimo turistično pre-
vozne usluge. Ena od novih
oblik, ki jo uvajamo, so poto-
valne počitnice. Svoje počit-
nice naj bi gostje preživeli na
neobremenjujočem potova-
nju, s prenočevanji v več ho-
telih in ogledi zanimivih kra-
jev doma in v tujini. Priprav-
ljamo tudi izlete in počitnice
za sindikalne skupine. Do-
bro že sodelujemo z mnogi-
mi kolektivi na našem ob-
močju kot so Cinkarna, tek-
stilna tovarna Prebold, Kera-
mična industrija Liboje, pa
tudi z Muro iz Murske Sobo-
te in še z mnogimi drugimi.
Kot zanimivost naj povem še
to, da 12. aprila pripravljamo
posvet, ki bo namenjen akci-
ji za krajše oddihe in zdrav-
ljenja delavcev. Udeležili se
ga bodo socialni delavci,
predstavniki sindikatov in
največji jugoslovanski stro-
kovnjaki s področja zdrav-
stvenega turizma.«
- Kako pa je z vašim inte-
resom v Logarski dolini?
Bodeča neža je menda kar
dobro pičila.
Orel: »Nobenega dvoma
ni, da je Logarska dolina pre-
malo izkoriščena glede na
vse svoje izjemne lepote.
Razlogov, da ni bolj obiska-
na je več. Od glavne promet-
ne žile, po kateri se vali reka
turistov, torej od Šentilja
preko Celja in naprej proti
Ljubljani, je v obe smeri od-
daljena 150 kilometrov. Po-
seben problem predstavlja
odcep od Ljubnega do Luč.
Skratka - preveč je odmak-
njena, tujce pa med potjo
premalo obveščajo o tej lepi
alpski dolini. Izletnik seveda
ima namen in željo, da v Lo-
garski dolini izboljša gostin-
sko turistično ponudbo, do-
kler pa ne bodo narejeni vsi
plani za celosten razvoj Lo-
garske doline, bo to težko
storiti. Planinski dom, ki
smo ga odkupili, je bil pred-
vsem zatočišče za planince.
Če bi ga hoteli temeljito ob-
noviti, bi potrebovali kar tri
milijarde dinarjev. Dokler ne
bodo dokončno izdelali vsi
načrti razvoja Logarske doli-
ne, sami takšne vsote ne mo-
remo investirati. Trdim, da
je zgolj gostinsko turistična
ponudba za Logarsko dolino
in večji obisk premalo. Več
bo treba storiti za stacionar-
ni turizem, ki pa zahteva do-
datne rekreacijske in druge
objekte.«
JANEZ VEDENIK
Ivo Kos, predsednik mo-
zirskega izvršnega sveta
o Izletnikovem Domu v Lo-
garski dolini, ki je skupaj
z mozirsko občino prejem-
nik lanske celoletne sloven-
ske turistične neže:
Izvršni svet si je izredno
prizadeval, da bi s celjskim
Izletnikom s pomočjo sred-
stev za nerazvite in drugimi
cenenimi investicijskimi
sredstvi dosegel, da bi Izlet-
nik kočno pričel prepotreb-
no obnovo tako spornega
Doma v Logarski dohni. Iz-
letnik je sicer javil mozirske-
mu Izvršnem svetu, da izde-
luje študije, vendar, kot že
velikokrat, v Mozirju ocenju-
jemo, da več kot študije tudi
letos ne bo.
Stevo Orel
Spet odprli vrata
Celjske koče
Celjski Izletnik je po približno petih mesecih le
spet odprl vrata Celjske koče; prve goste so sprejeli
prejšnjo soboto in hkrati obljubili, da se poslej ne bo
zgodilo, da bi ta priljubljena izletniška točka ostala
tako dolgo zaprta.
Izletnik je kočo nekoliko prenovil, predvsem kletne
prostore in restavracijski del ter kuhinjo, obnovili pa
so tudi opremo. Čez približno mesec dni naj bi zaklju-
čili tudi obnovo nočitvenih zmogljivosti": Na koči bo še
naprej 40 ležišč, le nekoliko boljši standard naj bi
zagotovili.
Novi upravnik koče je Slobodan Milosavljevič, ki je
bil nekaj časa vodja strežbe v konjiški Dravinji.
»Z Izletnikom sem se sprva pogovarjal o najemu
koče, vendar niso hoteli o tem nič slišati, tako smo se
dogovorili, da bom prevzel mesto upravnika,« pravi
Milosavljevič. »To delovno mesto je zame izziv, saj
bom poskušal doseči, da bo koča spet tako obiskana,
kot je bila nekdaj.«
Milosavljevič obljublja dobro kuhinjo, piknike,
glasbo ob koncu tedna in še nekaj novosti, računa pa
tudi, da bi lahko gostili manjše športne klube, ki za
večje in dražje centre (na primer Roglo) nimajo dovolj
denarja.
Na Celjski koči so štirje zaposleni, odprta pa bo od
devete zjutraj, do devete zvečer, ko odpelje zadnji
avtobus v dolino. Ob ponedeljkih bo koča zaprta,
upravnik pa pravi, da si bo prizadeval, da bi bila koča
vsaj ob koncu tedna odprta dlje v noč.
S. ŠROT
Zdravilišče pod Regio
Sonce, voda, zrak - v zdraviliškem kompleksu v Zrečah
Zreče so sicer najmlajše
slovensko mesto, vse pa ka-
že, da še zdaleč ne najmanj-
še. Z novimi naložbami
v zdraviliški turizem, za ka-
terim stoji v glavnem Uni-
or, pa tudi ostalo združeno
delo v občini, pa bodo kma-
lu dobile tudi status klimat-
skega zdravilišča. Kom-
pleks na površini okoli 2500
kvadratnih metrov si je že
mogoče predstavljati, saj
novo zdravstveno postajo
ob hotelu Dobrava že gra-
dijo.
Prvi objekt iz obširnega
projekta, ki so ga zasnovali
pri Razvojnem centru Celje,
zdravstvena postaja, je tre-
nutno za mesto, ki raste, tudi
najbolj potrebna. Dimenzi-
onirana pa je tako, da bo lah-
ko s terapijo, dvema notra-
njima in zunanjim bazenom
in z vsemi potrebnimi ambu-
lantami, služila zdraviliške-
mu turizmu. Tega bodo
v Zrečah razvijali v zaledju
z Roglo in termalno vodo, ki
bo pritekala v bazene pol-
drugi kilometer in kilometer
daleč. Te dni delajo izkope
za polaganje cevi, po katerih
bo tekla zdravilna voda po-
dobnih lastnosti, kot jih ima
dobrnska. Vrelci imajo 34
stopinj Celzija. V Uniorju so
zato zložili lastni in razvojni
dinar iz občinskega sporazu-
ma in tako za zdraviliški
kompleks naložiU milijardo
in pol dinarjev. Delovna or-
ganizacija Comet je prispe-
vala 500 milijonov, nekaj tu-
di ostale v občini. Denar bo-
do zbirali tudi iz dohodka
vseh zaposlenih. Celotna na-
ložba velja trenutno 14 mili-
jard, vendar ocenjujejo, da
bo potrebnih okoli 32 mili-
jard dinarjev. Seveda pa ne
gre samo za ambulanto s te-
rapevtskimi prostori, ampak
zlasti za zunanje, urejene re-
kreacijske površine: parke,
igrišča in sprehajališča. Do-
bršen del objektov in povr-
šin naj bi zgradili prihodnje
leto. Zaenkrat vseh potreb-
nih gradbenih dovoljenj še
nimajo. Z deli pa bodo zače-
li, takoj ko bo to mogoče.
Tako bodo Zreče pod zele-
nim Pohorjem šle v bitko za
sloves zdraviliškega kraja,
kjer bodo najboljši zdravniki
sonce, zrak in voda. Klima in
lega Rogle nad Zrečami bo-
do tako še bolj pritegnili, zla-
sti obolele na očeh, pljučih,
za astmo, rekonvalescente,
živčne bolnike in vse, ki jim
bo prijalo ugodje savne, sola-
rija, vitamske restavracije,
kar vse načrtujejo v sklopu
zdravilišča Zreče, v povezavi
z Roglo.
MATEJA PODJED
Turizem v Laškem še na stranskem tiru
Najmanjši odstotek pri družbenem proizvodu v reglil
Po podatkih Poslovne
skupnosti za gostinstvo in
turizem, ustvarijo v laški
občini najmanjši odstotek
pri družbenem proizvodu
s turizmom, ne glede na pre-
cejšnje število turističnih
objektov. Vendar je pri tem
potrebno poudariti, kot
Smo izvedeli od Romana
Matka, predsednika laške-
Sa izvršnega sveta, da po-
datki ne prikazujejo resnič-
nega stanja, dasiravno turi-
zem v občini ne predstavlja
enakovredno gospodarsko
dejavnost.
Podatki poslovne skupno-
sti niso odraz dejanske slike
predvsem zaradi tega, ker
^ njih niso vključeni prihod-
l^i Zdravilišča Laško, ki brž-
kone predstavlja eno po-
fnembnejših turističnih de-
javnosti v občini. Zdravilišče
Je namreč registrirano kot
'Negospodarska dejavnost in
^enar, ki priteka od tam, ni
^ključen v metodologijo zbi-
■■anja podatkov poslovne
skupnosti.
Kljub temu v Laškem niso
Zadovoljni z deležem družbe-
'lega proizvoda, ki ga ustvar-
jajo z gostinstvom in turiz-
mom. Zato so pričeli obliko-
vati skupen, celovit model
turistične ponudbe, na osno-
vi primarnega motiva - ter-
malne vode. V tem konceptu
razvoja turizma so seveda za-
jete še kakovostne zdrav-
stvene in gostinske storitve.
Izkoristiti velja še ostale
možnosti kot so kmečki turi-
zem, ribolov, planinstvo,
tranzitni turizem.
Koordinator celotne turi-
stične dejavnosti je pivovar-
na Laško, neposredna nosil-
ca pa sta zdravilišče in go-
stinsko turistične organiza-
cije Savinja. V Savinji so ne-
dolgo tega izstopili iz Gostin-
skega podjetja Čelje in dolo-
čeni pozitivni rezultati se, po
Matkovem mnenju, že kaže-
jo v večji inovativnosti in za-
sedenosti nekaterih turistič-
nih objektov.
Možnosti za razvoj turizma
ná Laškem brez dvoma ob-
stajajo, toda še vedno močno
primanjkuje poguma, ka-
drov in drugačne miselnosti.
V. ZUPANC
Roman Matek, predsednik
izvršnega sveta občine La-
ško: »Turizem vendarle
predstavlja eno najbolj per-
spektivnih dejavnosti pred-
vsem če imamo pred očmi
malce optimistično sliko
razvoja, ko bo standard viš-
ji, ob tem pa bodo ljudje
imeli več prostega časa, ki
ga bodo hoteli aktivno izko-
ristiti.«
Veliko prireditev
Prejšnji teden so se na let-
ni konferenci sestali člani
Turističnega društva Žalec
in ugotovili, da so precej
zahteven program uspešno
izpeljali.
Po besedah predsednika
Srečka Meha, so pripravili
vrsto prireditev, med dru-
gim pustni karneval, veliko
dela pa jim je vzela tudi tra-
dicionalna žalska noč. Kljub
temu, da imajo že nekaj izku-
šenj, je bilo še precej nerod-
nosti. Turistične dneve so
popestrili z koncertom an-
sambla Avsenik. Pripravili
so tudi novoletni sejem, pla-
nirano sodelovanje ob 120-
letnici žalskega tabora je od-
padlo, ker jih nihče ni pova-
bil k sodelovanju. Komisija
za ocenjevanje urejenosti
okolja in ugotavljanje nepra-
vilnosti, je imela že deseto
ocenjevanje urejenosti v KS
Žalec. Ocenjevan so okolje
šole in drugih ustanov ter
ureditev okolja hiš in blo-
kov. Manj uspešna je bila ko-
misija za obveščanje, pripra-
vili pa so tudi več izletov in
strokovnih ekskurzij. Nekaj
nalog še ni dokončanih, ob-
činska zveza turističnih in
hortikulturnih društvev še
ni opravičila svojega obstoja.
Na zboru so sprejeli program
dela. Med važnejša sodi po-
pravilo strehe na domu, ure-
ditev društvenih prostorov,
pomoč pri urejanju parkov-
nih površin, pripraviti name-
ravajo šest prireditev, več iz-
letov, strokovnih predavanj,
ocenjevanje okolja itd. Na
konferenci so podelili priz-
nanja za urejeno okolje dru-
žinam Blatnik, Četina, Ko-
lar, Ostrožnik, Srebre, Šala-
mun, Zagode, DO Juteks,
Okrepčevalnica Bučka, Žup-
nijskemu uradu in Cvetličar-
ni Pobregar.
T.TAVČAR
Hotel HUM
Ldško
vos vabi
v peteic
in soboto
na ples
z ansamblom
VIKEND.
10. STRAN - NOVI TEDNIK
30. MAREC 1989
Srečanje proizvajalcev kravjega In tudi kozjega
mleka
Osmič zapored so v Hmezadovi mlekarni Celeia pripravili srečanje proizvajalcev mleka.
Poleg kmetov in predstavnikov lastne proizvodnje s celjskega območja, so na srečanje
povabili tudi rejce iz vseh odkupnih področij Slovenije, od koder vsak dan vozijo mleko
v Aijo vas. Letos so se prireditve udeležili tudi rejci kozjega mleka.
Okrog 300 udeležencev je najprej obiskalo mlekarno v Aiji vasi (na sliki), zatem pa so
najboljšim podelili priznanja. Zbranim sta v dvorani y Žalcu govorila predsednik sozda
Hmezad Vlado Gorišek in direktor mlekarne Andrej Čulk. Dejal je, da je trenutni odkup
mleka višji za dobrih 6 odstotkov v primeijavi z lanskim letom, zadovoljiva je kvaliteta, vse
težje pa je prodajati mleko in mlečne izdelke. Zaradi manjše kupne moči bodo v naslednjih
mesecih poskušali prodreti na avstrijsko tržišče.	i. BASA Foto; E. MASNEC
Dobri volji naproti
Zbirno mesto za vse potnice na izlet 100
kmečkih žensk je v petek, 31. marca točno
ob pol sedmih zjutraj na novi Izletnikovi
avtobusni postaji.
Avtobusa, s katerimi se bomo peljali, bo-
sta vidno označena. S seboj je treba imeti
potrdilo o vplačilu za sodelovanje na izletu,
osebno legitimacijo in potrjeno zdravstveno
ter za vsak primer v torbici ruto in dežnik.
Napovedano jè sicer sonce, vendar ruta proti
neprijetni kraški buiji kar prav pride. Ob
tem ne potrbujete drugega kot veliko dobre
volje. V avtobusu bodo vse potnice dobile
podroben program našega dvodnevnega iz-
leta. Prvi postanek bo nad Postojno, drugi
v gostišču Tomi v Portorožu, tretji v hotelu
Lucija. Popoldne bo namenjeno razvedrilu.
Potnice bodo lahko izbirale med ogledom
Pirana in Portoroža ali pa kar posedele v pr-
jetnem parku ah marini v Luciji. Po večeiji
bo družabni večer« nastopom ansambla Mi-
ra Klinca, Maijane Drž^, okteta Studenček
in čarovnika Janija Jošovca.
Po sobotnem zajtrku se bomo odpeljali
v Lipico, kjer bo ob 11. uri ogled dresurnega
programa, nato kobilarne in kosilo, oktet
Studenček pa v lipiški cerkvi pripravlja tudi
krajši koncert priložnostnih pesmi. Povra-
tek v Celje bo okoh 17. ure, vmes pa še
postanek na Trojanah za nakup tradicional-
no dobrih krofov.
TONE VRABL
Ni pomembno, kje je kmetija,
temveč kdo gospodari na njej
Zemlja v hribih ne da toliko, kot y dolini
Ko smo obiskali visoko
ležečo kmetijo Jožeta Pe-
trovca na Gozdniku, smo se
lahko takoj prepričali, da
na posestvu 700 metrov nad
morsko gladino delajo prid-
ne roke.
Na višinskih kmetijah je
potrebno opraviti veliko de-
la ročno, ker si na njivah,
travnikih in v gozdovih več-
krat ne moreš kaj prida po-
magati s stroji. Tudi zemlja
je v hribih manj rodovitna,
kajpak pa so prikrajšani še
za eno košnjo. V dolini so
trgovine bližje, pa tudi am-
bulante, kmetijske zadru-
ge... Spodaj ljudje prihajeyo
h kmetovalcem in od njih
kupujejo različne pridelke,
v hribe le malokdo zaide
s takšnim namenom.
Vendar bi bilo napak skle-
pati, da je Jože nezadovo-
ljen. Ima ideje in voljo. Lani
je uspel večji del s svojimi
rokami in zvezami postaviti
prijetno gostišče. V nepo-
sredni bližini domačije je na-
mreč smučišče na Gozdniku
in predvsem smučarji najdbi
bili n^bolj zvesti gostje. Žal
zadnji dve sezoni Jožetu ni-
sta prinesh zaslužka, ker je
bilo snega le za vzorec, smu-
čarjev pa od nikoder. Jože
kajpak ni obupal. Prihodnje
leto namerava gostom ponu-
diti tudi postelje.
Ne glede na to, da se letos
Jože ni veliko ukva^al s tu-
rizmom, mu dela ni zmanj-
kalo. Vehko dela je v 17 hek-
tarjev gozdov in na 5 hektar-
jih obdelovalnih površin, po-
leg tega ima še nekaj živine.
»Precej me moti mačehovski
odnos do višinskih kmetij.
Višinski kmetje smo v dvoj-
nem nemogočem položaju;
naprej kot kmetje in nato še
kot višinski kmetje. Res je,
da imamo пекад olajšav pri
davkih, toda le-te ne vredno-
tijo dovolj tistih razlik
v kmetovanju v hribih ali do-
lini.
Toda kakorkoli že, človek
se življenja v določenem
okolju navadi in tako je bilo
tudi z Jožetom. Ljudje ga
poznajo kot prijaznega in do-
brodušnega človeka. Vedno
je pripravljen ustreči sokra-
janom, pomagati na smučiš-
ču, gostje pa še kako radi pri-i
griznejo domači kruh in klo-
base, ki jih ponudi obisko-
valcem. Nekaterim zastonj,
drugim za denar.
Ko srno odhajali, je Jože
dejal: »Še to zapišite, lepo je
življenje v hribih, toda'
težko.«	!
VOJKO ZUPANC
Foto: L. KORBER
»Skraisati roke piacila
v klavnici in mlekarni«
Tako zahtevajo člani podružnice kmečke
zveze v СеЦи
V Celju so se prvič sestali
člani upravnega odbora po-
družnice kmečke zveze in zve-
ze kmečke mladine. '
Oblikovali so posebno de-
lovno skupino, ki bo v imenu
podružnice opravila konkret-
ne dogovore s predstavniki
klavnice in mlekarne za tekoče
plačevarije oddanega mleka in
mesa. »Ze z odkupnimi cena-
mi ne moremo biti zadovoljni,
da pa bi naš trud in trdo priga-
ran dinar tanjšala še inflacija
- na to ne moremo več pristaja-
ti,« zahtevajo kmetje, kajti si-
cer se bodo drugače organizi-
rali, to pa zagotovo ne bo pri-
pomoglo k boljši oskrbi.
Člani upravnega odbora so
se nadalje zavzeli za večji delež
sredstev, ki ga za primarno
kmetijsko proizvodnjo name-
nja samoupravna interesna
skupnost za pospeševanje pro-
izvodnje v celjski občini. Ime-
novali so tudi posebno delov-
no skupino, ki bo skušala poi-
skati skupno rešitev za odpra-
vo sporov in razprtij med ude-
leženci komasacije v Zado-
brovi.
V upravnem odboru kmečke
zveze v Celju pozivajo kmete
v celjski občini, da se jim pri-
družijo. Pristopno izjavo lahko
podpišejo pri blagajničarki
v Kmetijski zadrugi Celje in
enoti v Vojniku. Članarina za
letos znaša 25.000 dinarjev za
prvega člana v družini, za vse
ostale pa 5000 dinarjev. Uprav-
ni odbor podružnice bo do red-
nega občnega zbora vodil Mi-
ran Prezelj.
Mleko
v Nigerijo?
Iz Nigerije sta se pred
kratkim vrnila dva pred-
stavnika sozda Hmezad;
Vlado Goršek in Polde
Škafar. V Nigeriji sta pro-
učevala možnosti sodelo-
vanja med Hmezadom in
to afriško deželo.
Že pred leti so v Hmeza-
du nameravali v tej dežeh
graditi mlekarno in piš-
čančjo farmo, vendar so na-
mero opustili. Zdaj so v Ni-
geriji po oceni Ljubljanske
banke in gospodarske
zbornice razmere bistveno
stabilnejše, država ima sta-
len vir dohodkov od nafte,
z njo uspešno sodelujejo
Nemci in Američani.
Predstavnika Hmezada
sta se z nigerijskimi part-
nerji dogovorila za komer-
cialno sodelovarye, za zače-
tek naj bi izvažali kmetij-
sko opremo in mleko, če-
prav v Mlekarni o tem niso
vedeli povedati ničesar. Iz
Nigerije naj bi uvažali
predvsem bombćiž in kaka-
vovec, kasneje pa namera-
vajo razvijati tudi višje
oblike sodelovanja.
IB
»Če ni smučarjev, je pač potrebno žagati drva. Nekje je
treba zaslužiti*.
»Škropite le z dovoljenimi sredstvi«
Tako pred začetkom hmeljarske sezone poziva hmeljarje predsednik Poslovne
skupnosti za hmeljarstvo Jože Brežnik
Zaradi mile zime so se le-
tos nekoliko prej začela de-
la v hmeljiščih. »Za nami je
že prvo brananje in grobo
podoravanje,« je povedal
Jože Brežnik, s katerim smo
se pogovarjali o letošnjih
načrtih hmeljarjev, obnovi
nasadov, škropivih in plači-
lu hmelja.
Načrtovali ste obnovo
večjih površin hmeljišč, ko-
liko ste zastavljene cilje tu-
di uresničili?
Brežnik: »Obnovih smo
202 hektara hmeljišč. Shši se
sicer veliko, vendar je še
vedno premalo obnov^enih
hmeljišč. Vsako leto bi mo-
rali obnoviti 250 hektarov
nasadov, če bi hoteh slediti
normalni premeni. Toda de-
narja ni dovolj. Hektar ob-
novljenega nasada stane 90
milijonov dinarjev, na voljo
imamo pa svoja sredstva,
bančni denar, zd^ se pote-
gujemo tudi za razvojni de-
nar m mishm, da bomo de-
nar dobih. Programe smo že
vložih v banko.«
Se bodo letos v hmeljiščih
pojavile kakšne nove vrste
hmelja?
Brežnik: »Novih sort v na-
ših hmeljiščih zaenkrat ne
bo, čeprav poskuse delamo.
Precej novih vrst pa se po-
javlja v svetu. To so pred-
vsem super alfa sorte, sorte,
ki vsebujejo po 15 in več od-
stotkov alfa smol. Proizv^ al-
ci tako na enem hektarju pri-
deliòo toliko smol kot mi na
dveh in to bo za nas pomeni-
lo velike težave pri prodaji.
Kvaliteta je pač slabša.« •
Kako ste sicer uspeli pro-
dati lansko letino hmelja?
Brežnik: «Lanski pridelek
- 3700 ton hmelja - je v glav-
nem prodan. Izvozili smo
2800 ton, na domačem tržiš-
ču pa smo ga prodali 800
ton.«
Lani ste imeli precej te-
žav pri izbiri škropiv. Kakš-
na bo oskrba z zaščitnimi
sredstvi letos?
Brežnik: »Vsi evropski in
drugi proizvajalci smo tudi
letos podvrženi ameriški za-
konodaji. Dobro za nas je, da
imamo precej škropiv še na
zalogi od lanskega leta, tako
da ne bi smelo biti težav.
Opozarjam pa hmeljarje, da
resnično škropijo le s tistimi
škropivi, ki so dovoljena.«
Lahko že rečete kakšno
besedo o odkupni ceni
hmelja?
Brežnik: »O ceni je težko
govoriti. 80 odstotkov hme-
lja gre v izvoz, na tujem tržiš-
ču se cene zaradi hiperpro-
dukcije zmanjšujejo, ne ve-
mo, kakšni bodo stroški pro-
izvodnje, niti kakšna bo cena
marke oziroma dolarja. Re-
čem lahko le to, da bomo
s ceno poskušali loviti infla-
cijo.«
IRENA JELEN-BAŠA
Jože Brežnik: »Letos hme-
ljarji načrtujemo, da bomo
na 2520 hektarih pridelali
4300 ton hmelja. To je okrog
600 ton več kot lani, vendar
ne smemo pozabiti, da je bi-
la lanska letina manjša za-
radi suše.«
Cene koz, kozllčev in kozjega
mleka
Kozjereja postaja tudi na Celjskem vse bolj popu-
larna, zato naj tokrat navedemo nekaj cen. Kozje-
rejci namreč vsako leto na rednem občnem zboru
določijo cene koz, kozličev, plemenjakov in kozjega
mleka.
Za letošnje ter za začetek prihodnjega leta so se
dogovorili takole: cena kozjega mleka se bo, tako kot
doslej, spreminjala glede na ceno kravjega mleka.
Liter kozjega mleka bo vedno za 100 odstotkov dražji
od litra kravjega. Trenutno dobijo rejci za liter mleka
okrog 2000 dinarjev. V Sloveniji kozje mleko še vedno
odkupujejo le v Hmezadovi mlekarni v Arji vasi.
Drobno prodajna cena po domovih je višja, saj rejci
vztrajajo na tem, da je kozje mleko vredno toliko kot
alpsko mleko, tako da stane liter okrog 4000 dinarjev.
Cena koze, ki je potomka plemenske živali in stara
tri mesece, je trenutno od 800 tisoč do 12 milijonov
dinarjev. Neocenjene živah so vredne polovico manj.
Med letom se bo cena spreminjala glede na tečaj di-
narja.
Cena kozhčev za zakol je določena glede na ceno
jagnjedi. Kilogram žive teže kozliča za zakol znaša
trenutno 25 tisoč dinarjev. V Hmezadu pa načrtujejo
tudi odkup kozličev za izvoz.
In kakšne so cene osemenjevanja? Člani kozjerejske
sekcije bodo morali za skok plemenjaka odšteti 30
tisoč dinarjev, nečlani pa 60 tisoč. Med letom se bo
cena skoka spreminjala glede na ceno kozjeg mleka.
Sicer pa cena osemenjevanja niti ni pretirana, če upo-
števamo, da stane kozel plemenjak, uvožen iz Nemčije,
kar 1800 nemških mark.
I. BAŠA
jO^ARE^^
NOVI TEDNIK - STRAN 11
pdmev na
nazkol šaleških
eKologov
gem članica Šaleško eko-
loškega društva od ustanov-
gga občnega zbora dne 5. 6.
1988 in redno spremljam do-
гдјапје in delo v društvu. Ko
sem prebrala naš članek, ki
:p veren posnetek javne IZ-
STOPNE IZJAVE tov. Goš-
Jlca v NAŠEM ČASU dne
23.2. 1989 v skrajšani verziji,
sem ugotovila laži, ki jih je
papisal vaš novinar. Zato na-
jprotujem takemu pisanju,
že iz načina pisanja eno-
stransko postavlja nekoga
pa piedestal, druge pa blati.
Laž je, da »Šaleško ekolo-
jko društvo razpravlja o tem,
Icako veliko naj bo odlagališ-
če jedrskih odpadkov v obči-
[)i...« kakor je zapisal vaš
[lovinar. Nič ne govorimo
0	odlagališču v naši občini,
niti v Sloveniji. Res pa je, da
smo že davno slišali, da je
bilo planirano jedrsko odla-
gališče v velikosti za 23 jedr-
skih elektrarn v Krškem in
da smo ta sum še poglobili
na omizju dne 23. 11. 1988.
podrobno o tem v NAŠEM
ČASU. ŠED se ne ukvarja
1	občinskimi zadevami, am-
pak na sploh z območnimi.
Ne govorimo o tem, da bi
gradili odlagališče v občini,
ampak se borimo proti odla-
gališču v Sloveniji. Bi se res
lahko zgodilo, da bi to skla-
dišče z veliko prostornino
sprejemalo tudi odpadke
d^gih držav. In če smo
o tem razpravljali, vaš novi-
nar nikakor ne more obtožiti
društva za nekaj, kar ni, izu-
zeti pa »po vašem drugo
strujo«, ki noče kontaktirati
z našimi republiškimi pred-
stavniki. S kom pa se naj po-
gajamo, če ne z oblastjo, ali
morda kar s prvim sosedom?
Pišete, da se Vane Gošnik in
Peter Rezman tako radikal-
no zavzemata za ekologijo,
celo za več, kot je trenutno
■mogoče doseči. No to jim ra-
da verjamem, ker se tudi
nam tako godi. In naprej:
Predsednica Šaleškega eko-
loškega društva je priprav-
ljena sklepati kompromise
(določene) z elektrogospo-
darstveniki. Tudi to lahko
razberete iz članka v NA-
ŠEM ČASU, kjer je podrob-
no razložen in ga tu ne bom
ponavljala. Torej laž je, da
smo se pogovarjali, kako ve-
liko пдј bo odlagališče v ob-
čini in leiž je, da sklepa Ša-
vorjeva kompromise z elek-
trogospodartveniki. K^ti
zločin je, če bi se dogovarjali
o jedrskem odlagališču in
gradnji v občini, saj se ven-
dar proti temu borimo. In ta
zločin je v pismeni obliki pri-
nesel v lažnem tonu bralcem
NOVEGA TEDNIKA! Kdo
bo za take laži odgovarjal, ali
novinar PIANO ali časopis,
ali pa nekdo, ki trosi to po
vsej Sloveniji.
MARINKA OBU, Gorenje
Odmev na
»Odmev«
če mački stopiš na rep,
pač zamijavka. Ce se ŠED
res ukvarja z območnimi za-
devami, bi o svojem delu
lahko obveščalo tudi območ-
ni časopis. Sicer sem pa
v Razkolu šaleških ekologov
zapisal: »Pomembno je, ko-
mu člani (ŠED - op.p.) in ob-
čani Velenja bolj zaupajo in
od koga si obetajo več uspe-
hov.« Ultimat TEŠ-u, o kate-
rem bodo v nedeljo glasovali
krajani Zavodenj, gotovo ne
pomeni zaupanja v ŠED. In
nenazadnje: če Obujeva laže
spi, če objavo neizpodbitne
resnice imenuje »zločin«, no-
vinarja pa »lažnivca«, ji to
blagohotno oproščam. Slej-
koprej jo bo razvoj dogod-
kov demantiral. Z zmerja-
njem pa naj le preneha, s^j jo
zna kakšen manj razumeva-
joč novinar še tožiti.
BRANE PIANO
Garažna hiša
v Novi vasi
v Novem tedniku je bilo
16. marca letos objavljeno pi-
smo tovariša Markiča o ga-
ražni hiši v Novi vasi. Ker so
po ^egovem mnenju urba-
nistični projektanti tisti, ki
na predvečer 21. stoletja pro-
jektirao čudesa v obliki prit-
ličnih garaž in na ta način
kažejo svojo nizko strokov-
no raven, bi rada njemu in
vsem ostalim zainteresira-
nim predstavila del projekta
»Dolgo polje III«, kjer v pro-
gramskem delu v točki 3. 14.
2.	»Objekti nedefiniranih de-
javnosti« beremo: »Predvi-
deni objekti se nahajajo ob
Kersnikovi ulici. Namen lo-
kacije takih objektov je mož-
nost lokacije in izgradnje ti-
stih dejavnosti, ki danes še
niso znane, niti lokacija za-
nje trenutno ni aktualna.
v urbanističnem arhitek-
tonskem smislu predstav-
ljajo objekti izgrajevanje
ulice, poudarjajo kontinu-
iteto mesta, ki ob izgrad^i
sosednje - Nove vasi, ni bila
upoštevana. Istočasno ob-
jekti predstavljajo proti-
hrupno zaščito hrupa
s Kersnikove ulice.«
(Podčrtala A. K. P.)
V nadaljnem tekstu v točki
3.	14. 2. 1. »Namembnost ob-
jektov - predlog možnih de-
javnosti« pa beremo:
»Garažna hiša. Izgradnja
garažne hiše bo možna
v obliki zadružništva zainte-
resiranih krajanov.
-	Poslovne zgradbe
-	Obrtno-servisne storitve
z ne preveč hrupno dejav-
nostjo... itd.«
Menim, da omenjena cita-
ta popolnoma ilustrirata na-
men projektantov - zgraditi
mestno ulico z vsemi atributi
le-te in z dejavnostmi ob
njej, ki služijo soseski - ga-
ražna hiša, obrt - in obenem
ščitijo stanovanja pred hru-
pom. Vendar moram prizna-
ti, da so nameni projektan-
tov in realizacija njihovih
projektov včasih močno
navzkriž. Realizacija je pač
odsev naših razmer in vsak-
danje pragmatične urbani-
stične politike in pluralizma
interesov v prostoru. Bodi
mi dovoljena aktualna pri-
pomba - v načrtovanju pro-
stora se vedno bolj »dogaja
ljudstvo« in njegov interes
v obliki razno raznih neod-
govorno in sramotno obliko-
vanih objektov v široki pale-
ti od visokih zgradb pa do
črnih individualnih gradenj,
medtem ko je stroka odrinje-
na na družbeno margino in
tam zajema sapo in benti ter
čaka na boljše časa. Kdo pa
dovoli gradnjo take vizualne
polucije kot je Kreator in po-
dobni umotvori na temelju
družbeno verificiranega do-
kumenta - zazidalnega načr-
ta Dolgo polje III, ki, kot se
vidi iz prej omenjenih cita-
tov, predvideva vse kaj dru-
gega; je pa že druga zgodba
in nima s stroko in projek-
tanti urbanisti veliko
opravka.
Mgr. Alenka Kocuvan
Polutnik, dipl. ing. arh.
Odgovorni vodja projekta
D. P. III.
P. S.
Kot vsakemu občanu je tudi
tovarišu Markiču predmetni
ZN DP III. na vpogled na
občini Celje, kjer se lahko
prepriča o namenih urbani-
stov.
Arkade so
končno očiščene
Mnogo je bilo pisanja v do-
mačem časopisu in pozivov
na pristojne občinske orga-
ne, da se prepove divje lep-
ljenje lepakov in drugih ob-
vestil na stebrih arkade v le-
po urejeni Prešernovi ulici.
Koliko je bilo doslej kazno-
vanih kršiteljev te prepovie-
di, celjski javnosti ni znano
in tako tudi nihče ne ve, če je
mestna straža opravila svojo
dolžnost in prijavila storilce.
Vsekakor mora mestna stra-
ža, ki gre velikokrat po Pre-
šernovi ulici, odstraniti lepa-
ke in takoj podati prijavo za
kaznovanje.
Sed^j, ko so stebri očišče-
ni, pričakujemo boljše
opravljanje službe dobro
plačanih stražarjev. Primer-
no bi tudi bilo, če bi na arka-
dah namestiU napis o prepo-
vedi leplenja.
Medtem potekajo tudi dela
pri obnovi zunanje podobe
Narodnega doma, tako da se
počasi le urejujejo črne toč-
ke v mestu, ki mora biti pov-
sod urejeno in lepo.
Dr.ERVIN MEJAK
Celje
PRIREDITVE
V	kulturnem domu v Ločah pri Poljčanah bo jutri ob
19.30 uri še zadrvja predstava v okviru medobčinskega
srečanja gledaliških skupin. Dramska skupina Prosvet-
nega dhištva Jelka Nazarje bo uprizorila komedijo Fadila
Hadžiča Človek na položaju, ki stajo režirala Danica Sever
in Tomaž Križnik.
V	Narodnem domu v Celju bo v torek, 4. aprila ob 19.30
uri peti abonméOski koncert. Prisluhnili boste lahko jazz in
zabavni glasbi v izvedbi Glasbenega studia Nade Žgur.
V	sejni sobi knjižnice Edvarda Kardelja v Celju bo
v ponedeljek, 3. aprila ob 17. uri srečanje s pisateljem
Dragom Jančarjem. Srečanje prirejata Slavistično društvo
in knjižnica, pogovor s pisateljem pa bo vodila prof. Marija
Končina.
V	torek, 4. aprila ob 10.45 uri pa bodo v knjižnici odprh
razstavo z naslovom »Lužiški Srbi«.
V	kulturnem domu v Rog:atcu pa bodo v nedeljo, 2.
aprila gostovali Moški pevski zbor ter folklorna skupina
kulturnega društva Kostrivnica. Njihov nastop se bo pri-
čel ob 15. uri.
V	Pivnici Zdravilišča Rogaška Slatina bodo jutri ob 20.
uri odprli razstavo Rudija Jordana iz Maribora, v kultur-
nem programu ob otvoritvi pa bo koncert noneta Certus iz
Maribora.
V	Likovnem salonu v Celju je na ogled razstava slikar-
skih del Predraga Hegedüsa. Razstava bo na ogled do
sobote, 1. aprila.
V	razstavnih prostorih celjskih Zlatarn je na ogled
razstava sUkarskih del Štefana Horvata iz Višnje gore.
Razstava bo na ogled do 9. aprila.
Na Starem gradu v Celju razstavlja svoja kiparska dela
ViUbald Krajne iz Celja. Razstavljena dela bodo na ogled
do 8. aprila.
V	avli hotela Evropa v Celju bo še do 7. aprila na ogled
razstava malih plastik Miroslava Peršolje.
SKUPŠČINA OBČINE LAŠKO
K,omisija za podelitev Priznanja občine Laško -
2. julij
RAZPISUJE
na podlagi 8. člena odloka o uvedbi in podelitvi
»Priznanja občine Laško - 2. julij« (Uradni vestnik
občine Laško, št. 1-1/75)
za leto 1989
DESET PRIZNANJ
Priznanja podeljuje Skupščina občine Laško za izredne
uspehe in dosežke pri pospeševanju gospodarskega in
družbenega razvoja občine, dosežene v daljšem časovnem
obdobju.
Priznanja lahko prejmejo posamezniki in skupine občanov,
ki stalno prebivajo na območju občine Laško, temeljne orga-
nizacije združenega dela, delovne skupnosti, družbenopoli-
tične organizacije, samoupravne interesne skupnosti, kra-
jevne skupnosti, družbene organizacije in društva, ki imajo
svoj sedež na območju občine.
Priznanja lahko prejmejo tudi posamezniki in organizacije,
ki ne prebivajo oziroma nimajo sedeža na območju občine
Laško, imajo pa zasluge za razvijanje bratstva in enotnosti
med jugoslovanskimi narodi in narodnostmi, kakor tudi pri
razvijanju medobčinskega sodelovanja na gospodarskem in
družbenem področju.
Priznanja bodo podeljena 2. julija, na praznik občine Laško.
Predlog za podelitev priznanja občine Laško - 2. julij, lahko
podajo temeljne organizacije združenega dela, delovne
skupnosti, družbenopolitične organizacije, družbene orga-
nizacije in društva, krajevne skupnosti, samoupravne inte-
resne skupnosti in posamezniki.
Predlog mora biti primerno obrazložen.
Predloge sprejema komisija do vključno 15. maja 1989.
Pozneje prispelih predlogov komisija ne bo obravnavala.
Predloge je treba poslati na naslov:
Skupščina občine Laško - Komisija za podelitev priznanj
občine Laško - 2. julij.
12. STRAN - NOVI TEDNIK
Kunčjo krizo so premaga
TeleifizÊjski kunci posiušajo radijski program
Na Hotunju pri Ponikvi
pri Grobelnem, kjer se je ro-
dil znameniti kartograf
Blaž Kocen, je posebnost tu-
di Podkrajškova kunčja far-
ma, ki so jo predstavili že
na ljubljanski televiziji, kar
dve leti zaporedoma pa tudi
na sovjetski televiziji. Da-
nica in Ivan Podkrajšek sta
pred osmimi leti kupila pol
hektarja zemlje in si posta-
vila dom.
Danica je po tistem, ko so
pred petimi leti s krediti po-
stavili in »naselili« prvi
kunčji hlev, pustila svojo
službo trgovke in se posveti-
la kunčjereji. Mož Ivan dela
v celjskem Gradisu. Danica
seje tako odločila tudi zaradi
otrok, osnovnošolcev Sonje
in Danila ter predšolske
Vesne.
Pred dvema letoma so
Podkrajškovi zgradili še dru-
gi hlev z italijansko opremo,
ki jim jo je posredoval šent-
jurski kombinat, s katerim
kar najtesneje sodelujejo.
V	prvem hlevu z domačo, je-
seniško opremo, je zdaj vzre-
jališče s 450 samicami, 50
samci in 2 tisoč mladiči.
V	drugem hlevu je pitališče
s 3 tisoč pitanci. Kunci zah-
tevajo posebno nego. Danica
Podkrajšek in njena redno
zaposlena pomočnica Zden-
ka hodita v hleva v snežno-
belih plaščih. Pomočnico, ki
študira ob rednjem delu na
kunčji farmi, so zaposlili
pred letom dni. »Največ dela
je s samicami«, zatrjuje med
kunci Danica Podkrajšek.
»Treba jih je prepustiti, po-
tem preverjati brejost. Sami-
ca naj bi povrgla osemkrat
letno. Po 27 dneh po pripu-
stu je treba dati v kletko ko-
tilnik. Potem je potrebno
vsakodnevno preverjanje
gnezd. Polovico stroškov
predstavlja krmilo. Po jesen-
skih težavah nismo krili niti
vseh stroškov«, je dodala.
Zadnjo zimo so v hlevih za-
menjali ogrevanje na trdo
gorivo z oljem.
V hlevu me preseneti ra-
dijski program. Še bolj sem
presenečen, ko izvem, da ni
namenjen le zadovoljstvu
Danice in Zdenke, ki tu pre-
življata veliko delovnega ča-
sa, ampak Podkrajškovim
belim kuncem z rdečimi oč-
mi. Kunci se morajo navaditi
hrupa in tudi govora oseb, ki
jih ne poznajo. »Ko z delom
prenehamo, radio ugasne-
mo. Luči gorijo zaradi samic
po 16 ur«, je razložila Danica.
Vsaka samica ima svojo kar-
tico, kamor zapišejo datum
pripusta, kontrolo brejosti,
datum kotitve, število živo in
tudi mrtvorojenih mladičev
ter datum odstavitve. Nepro-
duktivne samice izločijo. Se-
veda imajo svojo kartico, ka-
mor zabeležijo vsak skok, tu-
di samci.
Hleva sta v neposredni bli-
žini družinske hiše, vendar
ni nobenega vonja. »Zajčji
gnoj, ki je podoben konjske-
mu, prodajamo zadrugi, vrt-
nariji ali kmetom«. Lani so
poskusih s kahfornijskimi
deževniki. Upravičenost no-
votarije se bo izkazala letos.
Pa prodaja kuncev? Zaradi
slabih cen po jesenski preki-
nitvi konvertibilnega izvoza
kuncev so mnogi rejci obu-
povali. V šentjurski občini je
približno 10 kunčjih farm.
Domači trg še ni spoznal iz-
razite prednosti kunčjega, za
teletino najbolj zdravega me-
sa. V času četrtletne krize so
bili Podkrajškovi bolj prak-
tični od nekaterih drugih rej-
cev. S tehnologom kombina-
ta so kar sami začeli iskati
domače kupce. »Večino je
nakup zanimal. Nato je bilo
iz tedna v teden več naročil«.
Največ kuncev prodajo na
Reko, v Kranj, Postojno in
Ljubljano. Prednost šentjur-
skega kombinata, ki prodaja
Podkrajškove kunce je, da
prodaja kunce brez glave,
kar je za kupce sprejemlji-
vejše. »Kombinat res poma-
ga, pokopavajo pa nas obre-
sti«, se pritožuje Podkraj-
škova.
Na Hotunju so sprva gojih
italijansko pasmo kuncev,
zdaj pa so se odločili za fran-
coske, ki več kotijo in so od-
pornejši. Pa izobraževanje?
Pred petimi leti so prihajali
iz laške kunčje farme. Preve-
deno italijansko in franco-
sko literaturo je posredoval
šentjurski kombinat. »Po-
trebno je precej znanja«. Let-
no pridejo na Hotunje tudi
z Biotehniške fakultete. Te-
densko prihaja šentjurski
veterinar. Vse kunce odkupi
šentjurski kombinat, ki po-
skrbi tudi za zakol. »Naša je
reja, za ostalo pa skrbijo
oni«.
BRANE JERANKO
»Z njimi je veliko dela«, pravi Danica Podkrajšek
Puncerjevi iz Lok pri Mozirju
»Turizem na kmetiji mi sicer pome^
menitev, vendar goste vseeno rada sp
vidim, če so zadovoljni in da se radi v
mi pomagata v sobah in tudi v i^,
vnukinja«, je med drugim povedala j
Marija, nosilka turizma. Snaha Ljuba
zirskem Diskontu, 16-letna Sabina pj
mačiji je 6 sob druge kategorije, štiri
dve dvoposteljne, s skupnimi sanitarij
dvanajst beograjskih televizijcev je r
strovo leta 1981. Goste pošiljajo zad^
Sonja Bitenc, uslužbenka mozirj
in tajnica Zgornjesavinjske turisti^,
smo kmetijo Puncer prodajali kot vi
tos pozimi, ko ni bilo snega, je bi|
veliko povpraševanje za jahanje, vei
žalost zamudili. Organizirali bi tri,
pakete. Z nekaj kmetijami pa smo tu,
novem katalogu. Ugotavljamo, da s,l
tudi Italijane, s katerimi smo začeli^
zanimivi le z jahanjem. Kaže, da bo
manja.
Siabo izkoriščena prednost
Konleništvo na Punceríewi turistični kmetiji postaja pogiavi
priviačnost ponudbe
Na Puncerjevi, po domače Levčevi kmetiji, so že
od nekdaj imeli konje. Oče Vinko, ki za konjiček še
mizari, je bil furman. Tako je vzljubil konje tudi
Tone, sedanji gospodar turistične kmetije. Tudi
verjetni naslednik, trinajstletni Stanko je po ti-
stem, ko se je vrnil iz šole, povprašal: »Ati, ali
lahko?« Nato je odjahal v smeri proti Gozdni šoli.
Konjeništvo je za turistično kmetijo, kot je Puncerje-
va v Lokah pri Mozirju, prednost, sva se pomenkova-
la s Tonetom, ki se je pred leti popolnoma posvetil
kmetijstvu. Kmetiji, kije na pol poti med Savinjskim
gajem in Gozdno šolo, pripada 10 hektarov obdelo-
valne zemlje in 3 hektare gozda. Imajo en^st govedi
in pet telet. Posebnost je seveda šest konjev. Trije so
Puncerjevi, drugi trije pa od mozirskega Konjeniške-
ga kluba. »Pri klubu sem že od vsega začetka. V klu-
bu so mi tudi pomagali do konjev pasme nonius iz
kobilarne Karadjorc^evo. Tako bomo nadaljevali s či-
sto pasmo«. Prej so imeh konje iz Madžarske. Tonetu
Puncerju je Vojvodina posebej pri srcu. Prikupila se
mu je že med vojaščino, v Somboru. Všeč mu je
zaradi ljudi. Pri Puncerjevih so pred leti stanovala
tudi dekleta iz vojvodinskega Alibunarja, ki so se
učila v Elkroju. Priletna Puncerjeva mama Marija, ki
je nato obiskala Alibunar, še danes ne more pozabiti
gostoljubnosti Vojvodincev. Iz vojvodinske ravnice
so tako pripeljali tudi konje.
Večina prih^a iz Hrvaške. Njihov tu
vse leto. Blizu so smučarske Golte,
prihaja seveda poleti. Prihajajo tudi e
Spance so že gostili. Nekoč se je pó
celo par, ki pa je po temeljitem »dnq
odpotoval že kmalu pred večerom. Ni
sta sta seveda ostala v trdnem sporni
Med Puncerjevimi gosti se za konje
sicer redki tujci kot pa domači gosti. I
jahanje malo zanimanja, s tem pa tudi
»Teren je lep,« pravi Tone Puncer. Kn
ni, tristo metrov od hiše se že dvigajoi
velj. »Steze lahko zadovoljijo vsakog
Uslužbenka mozirskega Kompasa
povedala, da se je s posredovanjem
cerjeva kmetija pojavila v letošnjem
žične nemške potovalne agencije N«
prav ne gre za objekt visoke kategoi^j
čih merilih. »Izgleda, daje zanimanjei
pri nas«, razmišlja Tone. Puncerjevi bi
Ijeni, ko bodo spoznali zanesljivo t^
nost zgornjesavinjskega turizma, še |
njeništvu, dodatni ponudbi svoje tui
V kraju bi se lahko sporazumeli o j
o kateri se govori. Tudi posodobi^
kakšna lastna savna in druga dodali
bila velika težava.	gfjjy
iVialo savinjskega naglasa je pa še vedno...
Sprehod skozi življenje znanega etnologa dr. Angolosa Baša
Neprijazen star blok sredi
Ljubljane. Zvonec, ki spet
ne dela. Vrata, ki se med se-
boj razlikujejo le po tablici
s priimkom. Za enimi od
njih prijazno, starinsko di-
šeče stanovanje Angelosa
Baša, zastrupljenega z etno-
logijo. Potomec Uskokov, ki
so v 16. stoletju zaprosili
Žovneško gospođo za naseli-
tev v Tdboru v Savinjski
dolini, je tiste kraje zapu-
stil še zelo mlad. Kanček
opevane savinsjske samoza-
vesti pa je ostal in za poto-
kom njegovih jasnih, tu in
tam hudomušno obarvanih
besed, je še vedno čutiti ne-
kakšen »savinjčanski«
podton.
Znanemu pesniku Rilkeju,
ki ga Angelos Baš zelo rad
prebira, je nekoč mlad kadet
napisal pismo v katerem ga
je spraševal, ah пгу se zaradi
ljubezni do pesnikovanja od-
pove oficirski službi. Rilke,
kije tudi sam končal vojaško
akademijo, mu je odgovoril
naj to naredi samo, če brez
poezije ne more živeti. No,
doktorja Baša bi brez etnolo-
gije gotovo pobralo. Zapisal
se ji je še kot študent zgodo-
vine, ko je ugotovil, da se
zgodovina zanima predvsem
za politiko in gospodarstvo,
vsakdánjega življenja pa ji je
bolj malomar. Še posebno ga
zanima oblačenje nekoč. Ko
bo končana njegova sedanja
raziskava, bomo Slovenci
skozi njegova dela lahko
spoznavali, kako so se obla-
čih naši predniki od poznega
srednjega veka pa tja do po-
lovice prejšnjega stoletja.
Zato seveda tudi na cesti
kd£y pa kdaj pogleda kako so
ljudje oblečeni. Njegova se-
strična Eva Paulin, ki se
z modo poklicno ukvarja
-	oblačenje je torej nekakšna
»družinska strast«, je nekoč
rekla, da smo danes vsi kot
izletniki ali mehaniki. Ange-
los pa je eden tistih redkih,
ki danes še hodi v »reklcu«
in plašču.
»Angelos je do skrajnosti
urejen, skoraj pedanten, zelo
dosleden, vztrajen, zahteven
do sebe in drugih. Zanj je čas
zlato,« ga na hitro opiše žena
Vlasta. Poleg tega se zelo ob-
vlada in ne zna nikoli zaroh-
neti, kar je slabo za zdravje,
kot sam pove. Njegov delov-
nik je sicer vsak dan enak
-	zjutr^ na Inštitut, opoldne
nekam na kosilo, popoldne
urica spanja, zvečer delo tja
do desete v njegovi s knjiga-
mi prenabiti delovni sobi,
kjer ga z ene strani motri bla-
gohotni očetov pogled,
z druge pa podoba Matere
Božje. Pa vendar si vsak dan
posebej skrbno načrtuje in
vsako nedeljo si pripravi te-
denski načrt. Ob sobotah in
nedeljah pa profesor Baš, ki
mu je poleg raziskovanja
v posebno veselje še delo
z njegovimi 12 študenti na
podiplomskem študiju etno-
logije Slovencev, iz principa
ne dela. Samo kdaj pa kdaj
.. .Ampak ponavadi jo z Vla-
sto mahneta kam v hribe. Tja
v ŠkoQeloške, ah na Katari-
no, ali na Šmarno goro, mar-
sikdaj pa tudi v Zgornjo Sa-
vinjsko dolino. Na Ljubnem
pozna nekaj ljudi, s katerimi
se je zbližal, ko je »vohljal«
za splavarji, pa tudi tamkajš-
nja narava ga vleče. »Komur
\T	Irrkfll q1I \T T
garski dolini ne zaigra srce,
je pa res en štor!« se mimo-
grede malce priduša. Sicer
pa je bolj kot naravne lepote
po Baševem mnenju na sa-
mozavest Savinjčanov, češ
»MI pa smo nekaj!« vplivalo
blagostanje. Hmeljarstvo je
bilo pravi žegen za Spodnjo
Savinjsko dolino, po drugi
vojni pa so se z lesno trgoi
no povzpeli tudi »Goli
grunci«.	1
Poleg narave so Angelo^
va šibka točka kriminale
čeprav televizije zaradi ^
lezni na očeh sicer ne glei
veliko. Zaradi oči pa tu5
v gledališče ne more več tol
ko kot nekoč. Njegova mlí
dostna ljubezen pa je tudij
teratura, zlasti poezija. Pl
šerna zna skoraj celega I
pamet, od mlajših »obrajg
zlasti Kajetana Koviča. K|
dar je čemeren, pa se zatd
k Ježkovim ali MikelnovS
duhovitostim. Pravzaprav!
vse kar ima Angelos ri
takšne vrste, da mu pomaž
ubežati iz brezosebne^
mestnega življenja, ki je d
zabilo na družabnost.
poskušam razumeti din
mičnost in naprednost d
našnjega časa, ampak v^
mi pa ni,« pravi. Toda živj
je treba danes... In zato ¿4
z Vlasto preurejata njuJ
prijazno, s starim pol
štvom, a prav nič »mu^
sko« opremljeno stanovanj
da bo primernejše za modj
nè »gospodinjske prid
bitve«.	J
Kdo ve kje bo pristal se
klavir njegove mame in I
tisti drobni stari predmeti,'
jih je zbral njegov oče. Kí
ve, kje bo pristal mogočni
telj, v katerem se je sicer
lik doktor kar nekako j
manjšal. In kdo ve koli
pravljičnosti stare skrinje
hodniku bo še mogoče slu
redkemu obiskovalcu, ki
vstopil skozi bela vrata, ki
sicer enaka kot toli'
drugih...	I
INES DRAI
Angelos Baš se je rodil leta
1926 v Taboru v Savinjski
dolini. Njegov oče je bil
ugledni zgodovinar Franjo
Baš. Študiral je v Gradcu in
Ljubljani, kjer je leta 51 di-
plomiral iz etnologije. 16 let
je delal v muzeju - najprej
ljubljanskem Mestnem, na-
to pa Slovenskem etnograf-
skem. V šestdesetih letih je
študiral še v Münchenu in
Tübingenu kot štipendist
Herderjevega inštituta in
Humboldtove ustanove.
Zdaj je zaposlen na Institu-
tu za slovensko narodopisje
pri ZRC SAZU, poleg tega
je izredni profesor na podi-
plomskem študiju ter pred-
stavnik SAZU v medakade-
mijskem odboru za etnolo-
gijo. Njegove dosedanje ob-
jave obsegajo okoli tristo
bibliografskih enot, sicer
pa so zlasti pomembne knji-
ga Oblačilna kultura na
Slovenskem ter raziskave
o gozdnih delavcih na Po-
horju, o savinjskih splavar-
jih in ljutomerskih konj-
skih dirkah. Pomembno je
tudi njegovo uredniško delo
pri mnogih jugoslovanskih
etnoloških publikacijah.
NOVI TEDNIK - STRAN 13
'■2 -
Ifl
osem krat šestdeset minut dela... In po potrelil še kakšno uro več
Tistega dne, ko smo obi-
skali Marjana Zapuška,
y prvem poizkusu nismo
irneli sreče. Predolgo smo se
obotavljali in ko smo pri-
speli do Zabukovice, do de-
lavnice, kjer izdelujejo les-
no embalažo, smo videli le
pridne roke neutrudnih de-
lavcev, lastnikova žena pa
je pojasnila, da je mož odšel
po opravkih. Seveda, obi-
skali smo obrtnika, ki nima
časa vse dopoldne čakati
novinarjev. Vrnili smo se
čez dobri dve uri in Marja-
na našli v delovni obleki,
i od dela utrjenimi rokami,
kje drugje kot-za strojem.
Pred štirimi leti je Marjan
še zidaril po Sloveniji in Hr-
vaški. Nenadoma pa ga je
presenetila huda bolezen, ga
prikovala na posteljo, njego-
va edina misel med bolniš-
ničnimi zidovi pa je bila:
»Kaj bom delal sedaj, ko ne
smem več zidari ti? Brez dela
vendar ne morem biti...«
Iz premišljevanja se je po-
rodila drobna odrešilna luč-
ka. Kaj pa če bi se preusme-
ril v lesno stroko? Prijatelji,
ki so s tem imeli nek^ izku-
šenj so mu svetovali, in po
vrnitvi iz bolnišnice se je od-
ločil: »Izdeloval bom lesno
embalažo.«
Zakaj? Tega Marjan še da-
nes ne zna pojasniti, kajti od-
ločitve sprejema hitro, sicer
premišljeno, in do sed^ mu
je vse, česar se je lotil, uspe-
lo. »Najprej smo delah male
zabojnike za SIP Šempeter,
nato so nas poklicali še iz
Klime, da bi za njih izdelah
večje. Z naše strani je bilo to
sodelovanje neke vrste tve-
ganje, vendar se je izkazalo,
da nismo ravnali napačno.
Zabojniki so bili namenjeni
za tujino, in glas o nas se je
razširil širom po Sloveniji,
navezali smo poslovne stike
s Smeltom, pa tudi z drugimi
delovnimi organizacijami.«
V Zapuškovi delavnici so
februarja 1985 pričeli delati
s skromnimi stroji.« Imel
sem le, sekular, ki sem ga
podedoval po očetu, pa stari
motor, se spominja Marjan
in doda, daje skoraj vse osta-
lo, kar vidimo danes v delav-
nici, delo njegovih rok. Sam
je naredil številne stroje, ki
jih hodijo ogledovat od blizu
in daleč ljudje iz njegove
stroke.
Zapuškovi danes svoje za-
bojnike prodajajo širom po
Sloveniji. Ko jih v delovnih
organizacijah napolnijo z iz-
delki, pa se odpravijo na pot
preko Oceana. Lani, na pri-
mer, so izdelali zbojnike za
TIM Laško, ki so pot končali
na Kitajskem. Dela jim niko-
li ne zmanjka, zato pa njihov
delavnik traja več ko osem,
ponavadi dvanajst ur. »Vča-
sih dobimo naročilo za izde-
lavo ob 13. uri, izdelati pa
moramo zabojnike do pri-
hodnjega dne. Delavci se od-
pravljajo že domov, pa jim
rečem: 'Fantje, nikamor! Že-
na, skuhaj kosilo, fante je
treba nahraniti!' Nato dela-
mo dalje. Če hoče delavec
dobiti plačo, mora za to tudi
delati, druge rešitve ni. Lah-
ko,pa ga pošlješ inšpektorici
v Žalec, pa naj se tam pogo-
varja in naj tam dobi tudi
plačo!« je odločen Marjan
Zapušek. Povprašala sem
delavce, če se počutijo izko-
riščani, pa so odvrnili, da
o izkoriščanju ni sledu. Po-
udarili pa so, da je njihovo
delo težko. Kljub vsemu ga
ne bi zamenjali za delo v de-
lovni organizaciji. Gotovo
vedo zakaj.
Marjan prizna, da je včasih
imel z delavci težave. »Doga-
jalo seje, da so popivali, zato
sem jih odpustil. S temi, ki
so zaposleni sedaj, pa sem
zadovoljen. Bolniških pri
nas ni. Delavec, ki je bil bo-
lan, je raje vzel dopust in se
po treh dneh vrnil na delo,
kot pa da bi šel na bolniško.
V Žalcu smo obrntiki imeli
svojega zdravnika, pa ga za-
to, ker ni imel dovolj dela,
nimamo več.«
Zapuškovi radi delajo.
Marjan pravi, da bi bila zanj
največja kazen, če bi poleti
moral na morje. Raje ima
svojo delavnico in predvsem
delo. Tudi sam poprime zanj,
le včasih mora z ženo po de-
lovnih organizacijah, da
sklepata pogodbe. Pravi, da
so le-te korektne v poslova-
nju, vendar so težave, ki se
pojavljajo, vezane na težave
našega gospodarstva nas-
ploh. »Najbolj me moti pre-
hitro padanje vrednosti di-
narja in nenehna rast cen.
Vsakdo pravi, denar pretap-
Ijaj v marke, nato zopet v di-
narje, zakonito pa to ni. Te-
žave so glede predračunov.
S firmo 'narediš pogodbo,
oni se je sicer držijo, vendar
je čez teden dni razlika v ce-
ni lesa že tako velika, da smo
pravzparav na izgubi. Zato je
že pri pogodbi potrebno na-
staviti od 25 do 50 odstotkov
višje cene, pa je ob divjanju
le-teh včasih še vedno' pre-
malo.«
Pri Zapuškovih, kjer za de-
lo poprimejo tudi sinovi, še
posebej je spreten najmlajši,
ne poznajo lenobe in dolgega
časa. Marjanu se ob prostem
času misli vrtijo okoli nove
delavnice, novih strojev...
O načelni stimulaciji drob-
nega gospodarstva niti ne
razmišlja veliko, kajti zanj je
edino veljavno načelo, ki se
v praksi obnese: delati in biti
natančen ter zanesljiv pri po,-
godbenih rokih. Gotovo tudi
on išče čim krajšo pot rhed
togimi zakoni, bolj malo pa
se ukvarja z mislimi o samo-
upravljanju, sestankih in
drugih neumnostih, ki krni-
jo naše gospodarstvo. Za to,
da lahko vsak mesec izplača
osebne dohodke delavcem,
pokrije stroške, plača davek
ipd, mora vsak dan delati
osemkrat po šestdeset mi-
nut. Pa še kakšno uro je po-
gosto potrebno primakniti.
NATAŠA GERKEŠ
foto: EDI MASNEC
Slovence so tepli
Slovenci so v kavarne za-
hajali le redko, saj so bili
v i^ih ponavadi žaljeni in
velikokrat tudi tepeni.
»Od konca osemdesetih let
prejšnjega stoletja lahko na-
vedemo več primerov, ko je
v kavarnah prišlo do naci-
onalnih ekscesov, ki so se
končali z vihanjem rokavov
in množičnimi pretepi. Vi-
šek pa so mednacionalna na-
sprotja dosegla sredi devet-
desetih let prejšnjega stolet-
ja (po razpletu znanega celj-
skega gimnazijskega vpraša-
nja, zaradi katerega je padla
celo avstrijska vlada) in leta
1896 je lastnica kavarne Mer-
kur pismeno obvestila dr.
Ivana Dečka, ki je zahajal
v to kavarno vsak dan prebi-
rat časopisje, naj ne prihaja
več v njen lokal, ker mu ne
more zagotoviti osebne var-
nosti. Zaradi tega je bilo
vprašanje slovenske kavarne
v mestu ves čas aktualno. Ko
je leta 1909 Posojilnica zgra-
dila veliko vogalno stavbo
med Krožno (Cankarjevo) in
Graško (Stanetovo) ulico, se
je v Narodnem dnevniku po-
javila ideja, naj se v pritlič-
nih prostorih uredi sloven-
ska kavarna: »Govoriti o po-
menu slovenske kavarne
v Celju kot narodnega sre-
dišča, je nepotrebno za vsa-
kega, kdor nima zaprtih oči
za slovenske celjske potrebe
in zahteve, ki so naravna po-
sledica našega razvoja in na-
predka. Pri tem se ne gre sa-
mo za naše zahteve, na tem
so močno interesiram vsi na-
ši ljudje, ki prihajajo v Celje
po opravkih in so mnogokrat
primorani v nemško kavar-
no, kjer se jih še včasih mi-
lostno trpi. Če uspevajo
v Celju tri velike nemške ka-
varne poleg dveh manjših, bi
mirno uspevala tudi ena slo-
venska. In če bo posledica
ta, da bodo naši ljudje malo
več čitali in poleg tega, kar
nam v tako bori meri nudijo
naše gostilne, še čitali tudi
kaj drugega, pa tudi ne bo
nič škodilo.«
Na žalost pa se ta zahteva
nikoli ni uresničila, saj se je
Posojilnica zavedala, da ji
mestna občina ne bo izdala
kavarniške koncesije. Tako
so se morali Slovenci vse do
razpada monarhije zadovo-
ljiti z restavracijo v Narod-
nem domu in redkimi slo-
venskimi gostilnami v mestu
in okolici.
»Visoka stavba tam na oglu Graške ulice in ringa nas
bode v oči. Nas mlade... Ko je še kazala surove stene in
nepokrito ogrodje strehe, smo mimogrede zaustavljali
korak in v nas se je budila živa želja. V domišljiji smo si
naslikali široka steklena vrata z zlatim napisom:
Kavarna: na obeh krilih. Šli smo naprej in čuli glasne
pozdrave natakarjev, videli okrogle kamnite mizice in
bele porcelanske posodice. Ljudi vse polno. Tam sedi pen-
zijonirani profesor z ljudomilim licem, živahnih gest,
v krogu poslušalcev, katerim pripoveduje spomine iz
lepih študentskih časov... Gorki čaj, neizogibna »črna«;
oblak dima, ki venča bistre glavice; veliki načrti, nove
ideje, čiščenje pojmov, burna debata. In potem mirno in
zadovoljno »lahka noč«. Pa ne samo gospoda profesorja.
Tudi energične, izkušene politike - kremenjake najdemo
na svojem »starem« mestu. Pravkar so končali posvetova-
nje in videti je, da so zadovoljni z rezultatom... Taka je
bila naša želja, ko smo gledali visoko stavbo... Dajte nam
kavarno! Potrebna je v Celju! Tam na oglu Graške ulice in
Ringa«. (Narodni dnevnik, 17. 6. 1909)
Prihodnjič: Gostinska ponudba
V Narodnem domu je bil najbolj priljubljen slovenski lokal v mestu.
14. STRAN - NOVI TEDNIK
30. MAREC 1989
Dragi prijatelji!
Vse kaže, da pomlad že učinkuje. Pomladno
navdahnjene pesmice in prispevki o prvih lju-
beznih, skrivnih pismih in sestankih so se
v zadnjem času znašli na moji mizi, česar prej
nisem zasledila. Res, prijetna osvežitev za tole
našo stran. Ostanite v cvetju in nikar se ne
jezite preveč, ker so vas zjutraj prikajšali za
uro spanja. Prej boste pogledali v svet, več
novega boste lahko doživeli.
Vaša Tanja
Tečaj angleščine
Učenci naše šole so si že več let
želeli, da bi uvedli teč^j angle-
škega jezika. Neprestane prošnje
so končno obrodile sadove. Vod-
stvo šole se je odločilo, da nam
organizira tečig. Angleščino nas
je prišla učit tovarišica Zinka
Hadžič. Razdelili smo se v dve
skupini: peti in šesti razred sku-
рад, sedmi in osmi pa skupaj. Te-
čaj imamo ob torkih, petkih in
tudi sobotah. Pri pouku je zelo
zanimivo, s^j utrdimo snov
s tem, da se igramo razne igrice.
Mislimo, da je tudi tovarišica
z nami zadovoljna, saj nas več-
krat pohvali.
Učenci, ki smo jih vprašali, za-
kaj obiskujejo tečaj, so nam po-
vedali: »Znanje angleškega jezi-
ka mi bo koristilo v srednji šoli.
Sicer pa mi je bil angleški jezik
vedno bolj všeč kot nemški. Vča-
sih sem tudi v dilemi, kako se
preberejo priimki tujih igralcev
in pevcev, sedaj pa se mi to ne bo
več dogajalo,« je povedala Dam-
jana Breznikar.
»Ker se rad ukvarjam z raču-
nalništvom in grem na srednjo
računalniško šolo, sem se odločil
za angleški teč^,« je dejal Bošt-
jan Herodež.
Barbara Janžovnik pa je pove-
dala: »Že velikokrat sem se spra-
ševala, zakeg nimamo na šoli an-
gleškega jezika. Ko sem slišala,
da bo pri nas teč^j, sem se takoj
odločila, da ga bom obiskovala.
Mislim, da ti znanje angleškega
jezika koristi pri prebiranju časo-
pisov in nasploh v življenju. Ni
mi žal, da sem se tako odločila.«
UČENCI
NOVINARSKEGA KROŽKA
OŠ Prebold
IVIama me je
pričakovala
s starši se večkrat pogovarjam,
kako sem prišel na svet. Vsakič
mi povesta, da je bilo takrat veli-
ko veselje pri hiši. Mami so v bol-
nišnico nosili darila in rože, tako
da ni vedela, кцј bi z njimi. Doma
je bilo vse narobe. Očetu se je
prismodilo kosilo, skoraj je za-
mudil avtobus... Mama je kmalu
po mojem rojstvu prišla domov
in s seboj prinesla skrb-mene.
Čeprav je bilo z mano veliko de-
la, sem okoli sebe slišal glasove:
»Dojenček moj!« in »Ljubček
moj!« Za skrbi se sploh nista
zmenila, sedaj pa slišim: »Le k^
bo iz tebe?« Res je bilo lepo biti
dojenček.
PETER ČREŠNAR, 4. r.
OŠ Boris Vinter
Zreče
V tretjem razredu
v našem razredu bi bilo zelo
lepo, če ne bi bilo porednih deč-
kov. Poredni niso vsi. Tisti pa, ki
so, so poredni za vse. Tekajo, na-
gajajo deklicam, grdo govorijo in
ne ubogajo tovarišic. Tudi učijo
se ne. Sedaj imamo večjo učilni-
co kot lani. Nimamo več celod-
nevne šole, pa kljub temu pridno
obiskujemo krožke. Učijo nas tri
tovarišice: ena slovenščino in
SND, druga likovni pouk in ma-
tematiko, tretja pa glasbo. Nikoli
nam ni dolgčas, saj imamo veliko
učenja in zabave.
PATRICIJA LAZNIK, 3. r.
OŠ Stranice
Koline
Zgodaj zjutraj smo vstali,
da prašiča bi zaklali.
Ker mesarje zamudil,
sem prašička v svinjak spodil.
Mi smo čakali koline,
so cedile se nam sline.
Močno smo se razjezili,
zato smo ga sami ustreliU.
Ati ga je z vročo vodo polil,
jaz pa sem mu glavo bril.
Mamica je pripravljala kosilo,
sestrica pa je špilila špilo.
Ko smo delo dokončali,
smo za mizo se vsedli,
malo pili, malo jedli,
skorßj celega smo snedli.
MITJA VASLE, 3. r.
OŠ Bratov Juhart
Šempeter v Savinjski dolini
IMoJ brat
Moj brat je star 24 let. Ime mu
je Igor. Rad bere spise. Ima An-
drejo. Je medicinski tehnik. Je
velik. Pomaga pri nesrečah.
GAŠPER ANDERLIČ, 2. r.
OŠ 3. bat. VDV
Vitanje
ostale, v jC^elju pa je bil podhod
nujno potreben, saj je vsak dan
peljalo mimo postaje več kot 120
vlakov. Obnovitvena dela s pod-
hodom še niso končana. Sledilo
bo vgrajevanje sodobnih signal-
no-varnostnih naprav.«
-	Kdo opravlja gradbena dela
in kdaj bodo končana?
»Podhod gradi Železniško
gradbeno podjetje Ljubljana.
Končan bo 15. aprila, to je ob
dnevu železničarjev. Ta dogodek
bomo proslavili delovno.«
-	Kaj bo do takrat Se treba po-
storiti?
»Gradbena dela so v glavnem
zaključena. Urediti bo treba še
razsvetljavo, zvočnike, avtomati-
ziran vozni red, razne znake za
obvestila, pobarvati betonske
stene in še kaj.«
-	Kako velik je podhod?
»Dolg je 45,47 metrov in širok
šest metrov. Do njega vodijo tri
dvojna stopnišča.«
-	Kdo je gradnjo financiral?
»Financirali smo iz lastnih
sredstev in dogoročnih kreditov
domaČih bank ter mednarodne
banke za reizvoj. Podhod bo ve-
ljal tri milijarde dinarjev.«
Na koncu nas je tovariš Rajt-
majer povabU, da se še oglasimo,
če nas bo kaj zanimalo o želez-
nici.
LUCIJA MEDVED,
novinarski krožek
COŠ Fran Roš
Celje
Kaj sem delal
doma?
v nedeljo qutraj sem dolgo
spal. Ko je bil zajtrk pripravljen,
me je mamica zbudila. Jaz pa
sem zbudil brata. Ker je večji za-
spanček, ni hotel vstati. Zbudil
sem ga tako, da sem ga prestrašil.
Brat je hitro vstal in odšla sva
skupaj na zajtrk. Ko sva se najed-
la, sva imela prosti čas. Šla sva
ven in peljala psa Kastorja na
sprehod ob jezeru. Kastor je bil
zelo vesel, da sva ga peljala na
sprehod.
DAMJAN IRŠlC, 3. r.
OŠ Boris Vinter
Zreče
Naši otroci iz Berlina na obisku
v domovini
v torek so nas obiskali otroci slovenskih staršev, ki živijo
oziroma so na začasnem delu v Zahodni Nemčiji, večinoma
v Berlinu.
Obisk v domovini so, v organizaciji Društva Slovenije v Ber-
linu in pod vodstvom učiteljice Jožice Soko, izkoristili za
ogled nekaterih slovenskih krajev, med njimi tudi Celja, Slo-
venskih Konjic, Frankolovega in Titovega Velenja. V skupini
je bilo 13 otrok in 9 lyihovih staršev, družbo v Celju pa so jim
delah učenci osnovne šole Fran Roš, kjer so jim pripravili tudi
kosUo, zvečer pa so jim gostoljubje ponudili v Zdravilišču
Dobrna, kjer so prespali, v sredo pa nadaljevah pot proti
Titovem Velenju, Slovenj Gradcu in KoÜjam. V sredo so si na
povratku ogledali še jamo Pekel v Šempetru, v СеЏи pa so se
od domovine svojih staršev poslovih. Večina otrok seje rodila
v Zahodni Nemčiji, prav vsi pa so govorili lepo slovensko, za
kar ima gotovo tudi veliko zaslug učiteljica Jožica Soko ter
zlasti njihovi starši, ki skrbijo da se doma pogovarjajo vedno
v slovenskem jeziku.
M. AGREŽ
Lutkovni krožek
Lutkovni krožek na šoh je za
prvi in drugi razred pripravil igri-
co Račka. Vse rekvizite - lutke,
sceno, zavese za oder - smo nare-
dili pri krožku. Lutke smo vsi
skupaj na grobo izrezali, nato jih
je mentorica tovarišica Korošče-
va oblikovala. Glave je pobarval
tovariš Brodej. Ker nismo dobili
ustreznega odra, smo igrali v ko-
tičku, ki ga uporabljajo prvi raz-
redi. Vadili smo ob sredah, zad-
nji teden pa vsak dan. Igrico,
v kateri nastopajo račka (Lučka
Palir), lisica (Mateja Smrečnik),
Alenka (Jožica Mraz), ježek (Jure
Jezemik), deklica iz občinstva
(Daija Bohorč), so gledalci spre-
jeli z navdušenjem. Naijnemo
smo izbrali takšno igrico, v kateri
ves čas sodeluje občinstvo. Imeh
smo občutek, da jim je bila igrica
všeč. Ob tem smo mladi lutkarji
dobili še večji delovni elan.
JOŽICA MRAZ, 8. r. in
DARJA BOHORČ, 7. r.
OŠ Franjo Malgaj
Šentjur
Takšno kravo imajo pri KATJI KRIŽANEC, ki obiskuje 3.
razred OŠ Stranice.
Za večjo varnost na
železnici
če potujete z vlakom s celjske
železniške postaje, lahko že ne-
kaj mesecev vidite, da se nekaj
dogaja. Gradijo podhod pod že-
lezniškimi tiri. Da bi kaj več izve-
dela o dogajanju na postaji, sem
se napotila k pomočniku direk-
torja za področje razvoja železni-
ce v Celju Jožetu Rajtmajeiju.
Pogovor je hitro stekel.
-	Kje ste se odločili, da zgradi-
te podhod na železniški postaji?
»Že pred leti so samoupravni
organi za modernizacijo železni-
ce Slovenije in Istre uvrstili pod-
hod v dolgoročni načrt.«
-	Boste na postaji še kaj spre-
menili, obnovili, modernizirali?
»Celotna obnova je vezana na
daljše obdobje. Delo bo trgalo
dve leti. Končano bo leta 1991.
Podhod je samo eden izmed ob-
jektov. Zagotovil bo večjo var-
nost potnikov in zaposlenih pri
železnici, saj je na naši postaji
mnogo tirov. Tam, kjer je samo
en tir, ni nevarnosti za potnike in
Nabiranje zvončkov
Ko sem šla nabirat zvočke in
mačice, me je büo strah. Zasliša-
la sem ropot in Sumerye listov,
ko pa sem na veji smreke zagle-
dala ptičko, je strah minil. V goz-
du sem nabrala veliko zvončkov
in mačic. Ko sem prišla domov,
sem jih razdelila v dve vazi.
KATJA TlC, З.Г.
OŠ Boris Vinter
Zreče
¡MoJ prvi pes
Nekega dne, ko sem si zelo že-
lel psa, mi gaje očka pripeljal. Na
žalost je bila psička. Ime sem ji
dal Murčika. Vsako jutro sem jo
šel obiskat. Pri kosilu sem se
vedno spomnil nanjo. Murčika je
bila zelo napadalna psička. Imela
je dva mladička. Ko sta dorasla,
je oče odpeljal Murčiko k lovcem
in tistega dne sem bil zelo žalo-
sten. Tako še danes živita oba
psička.
DRAČO SELČAN, 4.r.
OŠ Bratje Dobrotinšek
Vojnik
Obrtno združenje Mozirje
razpisuje
v dogovoru z Samoupravno stanovanjsko
skupnostjo občine Mozirje
možnost pridobitve do 120 m^
poslovnih prostorov za
namembnost mirne obrtne
dejavnosti
v pritličnih prostorih stanovanjskega objekta v Reči-
ci ob Savinji.
Možnost nakupa do zgoraj navedene kvadrature je
lahko od enega do več poslovnih prostorov, višina
poslovnega prostora bo 3,50 m z dostopom na nivo-
ju terena.
Cena za m^ je ocenjena 4 do 5 NM.
Vsi zainteresirani pošljite ponudbe takoj, najpozneje
pa v 7 dneh od objave na Obrtno združenje Mozirje
ali na Samoupravno stanovanjsko skupnost občine
Mozirje.
Razpisna komisija
SREDNJE TEHNIŠKE ŠOLE
MARŠALA TITA CELJE
Pot na Lavo 22, Celje
razpisuje prosta dela in naloge delavca
s posebnimi pooblastili in odgovornostmi (ni
reelekcija)
VODJO GOSPODÁRSKO-
RAČUNSKEGA SEKTORJA
Pogoji:
-	visoka ali višja izobrazba
-	najmanj 5 let delovnih izkušenj na delih in nalogah
računovodje
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite
v 15. dneh od dneva objave Razpisni komisiji Sred-
nje tehniške šole maršala Tita Celje, Pot na Lavo 22,
63000 Celje.
Kandidate bomo obvestili o izidu razpisa v 30. dneh
po končanem roku za prijave.
DELOVNA ORGANIZACIJA
»Ljubečna« IKI CELJE
Komisija za delovna razmerja delovne organizacije
objavlja
prosta dela in naloga
ELEKTRÍKARJA
Pogoji:
-	IV. stopnja strokovne izobrazbe elektro smeri
-	dve leti ustreznih delovnih izkušenj
Delovno razmerje bo izbrani kandidat sklenil za ne-
določen čas s poskusno dobo 3. mesecev.
Ponudbe z dokazili o izobrazbi pošljite v 15. dneh po
objavi v dnevnem časopisu na naslov:
DO »UUBEČNA« IKI Celje, »Komisija za delovna
razmerja«
Ljubečna 36, 63001 Celje, p.p. 13
30. MAREC 1989
NOVI TEDNIK - STRAN 15
NOČNE
CVETKE
2vonko P., bolj znan kot
jupi. je v nedeljo srečal
pragico B., ki jo sicer že
Ijar precej dolgo pozna,
fjjuno srečanje pa tokrat ni
bilo tako prijateljsko kot
nekdaj, da pa bi Jupi doka-
zal, kdo je še vedno »glav-
ni«, ji Је podelil klofuto. To-
da Jupi kmalu ne bo več
glavni, saj so ga miličniki
ovadili, tako da bo moral
pred sodnika.
Stanislav F. je prijeten ne-
deljski dan zaključil z raz-
grajanjem zvečer doma.
postal je tako neprijeten
(Stanislav namreč), da so
morali vmes poseči milič-
niki.
V	soboto zvečer je prišel
Boris K. iz Košnice domov
precej v rožcah, potem pa
je začel razgrajati. Posredo-
vali so miličniki, Boris, ki
je sicer znan razgrajač, pa
jo je precej poceni odnesel
- dobil je samo napotnico
za k sodniku za prekrške.
V	soboto okrog polnoči je
prišlo do obračuna v discu
Casablanca na Golovcu.
Konrad Š. se je lotil Marka
D., pretep pa ni bil preveč
srdit in tudi hujših posledic
ni bilo, tako da bo lahko
piko na »i« pritisnil kar
sodnik za prekrške.
Vinski bar na Ostrožnem je
imel spet svojo predstavo.
Razgrajal je Stanko A., po-
sredovali pa so miličniki.
Do takrat je bilo razbitih že
enajst kozarcev, tako da je
bilo že kar nekaj škode. Mi-
ličniki so Stanka A. pridr-
žali in ga ovadili javnemu
tožilcu.
S.Š.
Zaradi nelcritiii čelcov v zapor
Celjsko višje sodišče je
zvišalo kazen 23-letni Greti
G. z Ljubečne zaradi izdaje
nekritih čekov. Greto je pr-
vostopenjsko sodišče obso-
dilo na 8 mesecev zapora,
pogojno na dve leti, po pri-
tožbi javnega tožilca pa je
višje sodišče kazen spreme-
nilo v nepogojno - v 6 mese-
cev zapora.
Greta je od decembra leta
1986 do marca naslednje leto
izdala kar 92 nekritih čekov,
tako da je na koncu imela na
tekočem računu 1,3 milijona
dinarjev negativnega salda,
kar je takrat zneslo več kot
10 njenih plač.
Sodišče je obdolženki tudi
naložilo poravnavo škode
banki, vendar Greta doslej
tega še ni storila. "
Zaporne kazni za izdgjo
nekritih čekov so še vedno
bolj redke, saj večina tistih,
ki porabijo več, kot imajo na
računu, poravna dolg že po
opozorilu banke in niti ne
pride do ovadbe. V primerih,
da že pride do ovadbe in pre-
iskave, pa prav tako večina
kmalu poravna dolg, kar je
ponavadi tudi olajševalna
okoliščina, ki vpliva na viši-
no kazni. Pri Greti G., ki dol-
ga ni poravnala, paje sodišče
kot obteževalno okoliščino
upoštevalo tudi višino dolga.
S.Š.
Nesreča
v sidadišču
v torek zjutraj, približno ob
7. uri se je pripetila hujša de-
lovna nesreča v Kovinotehni-
nem prodajnem centru na Hu-
dir^ji. Nesreča se je pripetila
v visokoregalnem skladišču,
kjer je 25-letni voznik manipu-
lant Srečko Polak iz Žalca po
stopnicah sestopil iz ävigala,
da bi pobral material, ki se je
raztresel na sredini skladišča.
Polak je pustil dvigalo pri vho-
du v skladišče, vrata dvigala
odprta, v dvigalu pa kontaktni
ključ.
Takrat je v skladišče prišel
njegov sodelavec Danijel Lam-
pret iz Prekorja, ker je potre-
boval vijake. Ker ni bilo Pola-
ka, se je sam vsedel v dvigalo
(tako kot Polak ima tudi Lam-
pret izpit za delo s tem dviga-
lom) in zapeljal v skladišče. Po
približno 25 metrih vožnje je
dvigalo zaustavil, ker se je ob
nekaj zadelo. Na tleh je zagle-
dal Polaka, ki je krvavel, zato
je stekel po pomoč, vendar je
Polak zaradi hudih ran kmalu
umrl.
Osumljen umora
Celjski javni tožilec je vložil obožnico proti 20-
letni Agici P. iz Prebolda, ki je obtožena, da je ll,
avgusta lani umorila 18-letnega Mitjo J. iz Celja.
Obtožnica jo bremeni, da je Mitjo J. v stanovanju
njegovih staršev najmanj trikrat zabodla, zaradi ran pa
je Mitja izkrvavel. Po tem je Agica hotela narediti
samomor, vendar sojo pravočasno našU, da soji lahko
zdravniki še pomagali.
Agica je nekaj več o dogajanju v stanovanju na
Pohorski v Celju povedala le v začetku, ko je bila še
v bolnišnici, kasneje med priskavo pa je molčala.
Z Mitjo J. sta se spoznala februarja lani in kmalu sta se
bolj zbližala, tako da je Agica pogosto bivala pri fantu.
Poleti pa še je Mitji zazdelo, da ga ta zveza preveč
utesnjuje. Tako je že poleti sam odšel na morje s fan-
tovsko družbo, hotel pa je tudi sam na Portoroško noč,
kar naj bi zanetilo ljubosumje v Agici.	g g.
Umoril očima
Celjski javni tožilec je obtožil umora 19-letnega Željka
Sarajliča iz Zreč, ki je 17. januarja letos, približno ob 20.
uri doma umoril svojega očima, 38-letnega Slavka O.
Vzrok za umor naj bi bile neurejene družinske razmere,
saj naj bi očim precej pil in se znašal nad Željkom, njegovim
bratom in sestro ter nad mamo. Ta danje Slavko O. nekoliko
prej legel k počitku in ko je zaspal, se mu je približal Željko
in ga s sekiro udaril po glavi. Slavko O. je izkrvavel, pustili
pa so ga ležati na kavču do naslednjega jutra, ko je mati na
Zeljkovo prigovarjanje poklicala miličnike.
Priče so Željka Sarajliča opisale kot mirnega fanta, kate-
remu bi težko pripisali takšno dejanje. Vse pa kaže, da se je
mržnja do očima, ki se je v njem dolgo časa nabirala, nena-
doma bruhnila na dan. Sodni izvedenec, ki je pregledal
Željka, meni, daje moril v bistveno zmanjšani prištevnosti.
S. Š.
IVled štirimi avtobusi
hreziiiben le eden
(Ne)preseneWfvi rezultati aiicHe
V šentjurski občini, ki je
med tistimi, kjer kljub mili
zimi beležijo porast pro-
metnih nesreč, so organizi-
rali preventivno akcijo
»Brezhibno vozilo - varno
vozilo«. Akcijo so izvedli po
vsej občini. Spričevalo kul-
ture prometnih udeležen-
cev je slabo tudi tu, zato nas
posledice ne smejo presene-
čati.
Od 83 med akcijo pregle-
danih vozil je bilo brezhib-
nih le slaba polovica, 39. Naj-
več, kar 35 vozil ni imelo
brezhibnih svetlobnih teles,
11 vozil je imelo izrabljene
gume, 15 vozil poškodovano
karoserijo in druge za var-
nost vozila pomembne sklo-
pe, eno vozilo pa _ni imelo
brezhibnih zavor. Še poraz-
noj ši so bili rezultati pregle-
da štirih avtobusov, saj je bil
med temi brezhiben le en
sam, ostali trije so imeli iz-
rabljene gume. Zanimivi so
tudi rezultati pregleda upo-
rabljanja varnostnih pasov.
Od 73 voznikov je bilo pripa-
sanih le 32, od 39 sopotnikov
pa 19. Med akcijo so milični-
ki napisah voznikom 44 opo-
zoril. Kljub temu, da je bila
akcija preventivnega pome-
na, so zoper 3 hujše kršitelje
predlagali postopek o pre-
kršku.
Hkrati z omenjeno preven-
tivno akcijo so od 11. do 13.
ure preverjali tudi ^hitrost
vožnje skozi naselja Šentjur
in Trnovec pri Dramljah. Do-
voljeno hitrost je preseglo 23
voznikov. Tu je svojevrsten
rekord dosegel voznik, ki je
presegel dovoljeno hitrost
kar za 48 kilometrov. Visok
krvni davek na slovenskih
cestah v zadnjih 10. letih,
dve človeški življenji dnev-
no, je ob takšnih podatkih
razumljivejši.	ВЈ
Obtožnica za Zaicelšifa
Celjski javni tožilec je 6.
marca vložil obtožnico pro-
ti Stanku Zakelšku za nada-
ljevano kaznivo dejanje go-
Ijufíje. Obtožnica ga breme-
ni, da si je z goljulijami pri-
dobil 76 milijonov proti-
pravne premoženjske ko-
risti.
Zakelšek naj bi ogoljufal
deset delovnih organizacij in
posameznikov; za največji
znesek Ljubljansko banko,
Celjsko mestno hranilnico,
precej pa je ostal dolžan tudi
obrtniku Jožetu Krlatcu iz
Laškega, Celjski mesni indu-
striji, Ingradu, Izletniku, Pi-
vovarni Laško, mesarju Mir-
ku Klanj šku. Hotelu Celeia,
Vinu Šmartno ob Paki in
Alpskemu turističnemu cen-
tru Bovec. Večina oškodo-
vancev so Zakelškovi doba-
vitelji še iz časov, ko je imel
obtoženec v najemu Celjsko
kočo, ATC Bovec je dolžan
del kupnine za teptalec sne-
ga, Celjsko mestno hranilni-
co pa je oskubiL za približno
35 milijonov dinarjev julija
lani, ko ni delal računalniški
terminal.
Za kaznivo dejanje, ki ga
bremeni obtožnica, je zagro-
žena kazen najmanj tri leta
zapora, Zakelšek pa bo do
konca sojenja (brani ga znani
odvetnik dr. Drago Demšar
iz Ljubljane) ostal v priporu.
Tožilec je hkrati Zakelška
obremenil tudi za kaznivo
dejanje poškodovanja tuje
stvari, ker naj bi na Celjski
koči razsekal dve hrastovi
mizi in ju skuril. Mizi, ki sta
bili last Izletnika, naj bi bili
vredni približno 1,3 milijona
dinarjev.
S. Š.
Vlomilec padel v zasedo
Marsikateremu lastniku
osebnega avtomobila v Ce-
lju in okolici je 36-letni Sta-
nislav Šlebinger iz Topolši-
№ povzročil precej sivih
•as. Šlebinger se je namreč
specializiral za vlome v vo-
zila in je bil nekaj časa kar
■spešen.
Stanislav Šlebinger je bil
wi ob delo v zdravilišču
vTopolšici, ker naj bi kradel.
Ko je ostal na cesti, se je od-
pravil na morje in pri nas ter
•la Hrvaškem kar uspešno
kradel, da je preživljal sebe
in priležnice.
Na jesen je prišel v Celje in
nadaljeval s »poslom«, ki se
ga je naučil. Vlamljal je v av-
tomobile in iz njih jemal dra-
gocenosti. Pri tem so mu
marsikdaj olajšali delo ne-
previdni lastniki, ki so puš-
čali torbice, denarnice in
druge dragocene stvari v av-
tomobilih.
Ker so se vlomi kar vrstili,
so kriminalisti organizirali
več.zased, akcija pa seje na-
zadnje tudi izplačala. Šlebin-
ger seje ujel v zasedo 8. mar-
ca letos, ko je poskušal v ča-
su obiskov vlomiti v osebni
avtomobil, ki je bil parkiran
pri celjski bolnišnici, s. Š.
Zagorelo v kurilnici
v soboto popoldne je zagore-
lo v kurilnici stanovanjske hi-
še last Franca Mlakarja v Pe-
trovčah. Ogenj je naredil za
približno 10 milijonov dinarjev
škode, ugotovili pa so, da je do
požara prišlo zaradi napake na
ogrevalni napravi.
PROMETNE
NESREČE
Trčila šUrl vozila
PrejSryi torek se je pripetila
hujša prometna nesreča na
magistralni cesti Celje-Ljublja-
na pri odcepu ceste za Tabor,
kjer so trčila kar štiri vozila.
Do trčenja je prišlo, ko je 46-
letna Terezija Rajovec hotela
zaviti v levo in se je postavila
nekoliko bolj na sredo ceste.
Za njo je peljal 33-letni Zdrav-
ko Matič iz Zadra, ki jo je sku-
šal obvoziti po desni, za njima
pa je vozil s tovornjakom še
madžarski voznik Istvan Ja-
kop. Ker je Madžar vozil prehi-
tro, ni mogel pravočasno usta-
viti tovornjaka, tako da je trčil
v osebna avtomobila ravno, ko
sta bila vzporedno.
Matičevo vozilo je odbilo na-
prej, Rajovčevo pa na levo
stran na nasprotni vozni pas,
kjer je v mo trčil Zdravko Jen-
sterle iz Škofle Loke, ki je te-
daj pripeljal iz nasprotne
smeri.
V nesreči sta se huje ranila
voznica Terezija Rajovec, ki so
jo odpeljaU v ljubljanski kli-
nični center in sopotnik Viktor
Rajovec, ki so ga odpeljah
v celjsko bolnišnico, la^je ra-
ryena pa je bila sopotnica Ve-
ronika Jensterle.
Izsilil prednost
Prejšnjo sredo, malo pred
poldnevom je 60-letni Franc
Zevnik v Šentjurju zavijal na
magistralno cesto in pri tem
izsilil prednost voznici kolesa
z motorjem, 42-letni Ani Ore-
jan z Grobelnega. Prišlo je do
trčenja, v katerem se je kole-
sarka huje ranila in so jo pre-
peljali v celjsko bolnišnico.
Mopedlst pobegnil
v soboto zvečer je šel 54-let-
ni Jože Tušek iz Marije Reke
pri Laškem peš proti domu.
Na lokalni cesti ga je dohitel
neznani mopedist in, ker ga je
pretesno prehiteval, gaje zadel
z desnim delom mopeda. Tu-
šek je padel in se huje ranil,
tako da so ga odpeljali v celj-
sko bolnišnico. Padel je tudi
mopedist, ki pa se je kmalu
pobral in odpeljal proti Laške-
mu. Miličniki so kmalu ugoto-
vili, da je moped vozil 17-letni
M. A. iz Reke, ki n^ bi pobeg-
nil, ker se je ustrašil.
Mopedlst Izsiljeval
prednost
v petek zvečer je 18-letni
mopedist Jurij Ogrizek
v Dramljah izsiljeval prednost
pred voznikom osebnega avto-
mobila, 28-letnim Jožetom
Zvonarjem. Mopedist je trčil
v avtomobil, nakar ga je vrglo
čez vozilo na drugo stran ceste,
kjer je obležal huje ranjen.
Neprevidno
prečkanje
v petek popoldne med 13. in
14. uro je 27-letna voznica
osebnega avtomobila Simona
Krajne vozila iz Šentjurja proti
Grobelnemu. Pri Kmetijski šo-
li v Šentjurju je v ostrem ovin-
ku z desne strani nenadoma
prečkal cesto 16-letni Martin T.
iz Tovstega pri Laškem. Vozni-
ca je zavrla, vendar nesreče ni
mogla preprečiti. Huje rajene-
ga pešca so odpeljali v celjsko
bolnišnico.
Trije huje ranjeni
Prejšnjo sredo, malo prd 15.
uro je prišlo do hujše nesreče
na magistralni cesti na Strani-
cah, ko je 24-letni Slavko Kej-
žar z avtomobilom prehitro za-
peljal v ovinek. Zaradi tega je
naprej zapeljal na desno ban-
kino, potem pa je močno zavil
v levo in trčil v škarpo in zaš-
čitno ograjo, nakar je avto obr-
nilo na streho. Med prevrača-
njem je iz vozila padla štirilet-
na deklica, ki se je huje ranila,
huje ranjena pa sta bila še voz-
nik in sopotnica Bernarda Do-
brotinšek. Škode je za približ-
no 50 milijonov dinarjev.
Nepreviden mopedist
v nedeljo, nekaj po 18. uri je
bil nepreviden 17-letni mope-
dist G.L., kije pripeljal z dvo-
rišča stanovanjskega bloka in
pri zavijanju v levo spregledal
osebni avtomobil, ki ga je po
Vojkovi ulici pripeljal 47-letni
Viljem Reberšek. Čeprav je
voznik osebnega avtomobila
takoj zavrl in ustavil vozilo, tr-
čenja ni uspel preprečiti. Pri
tem se je mopedist lažje ranil,
njegov sopotnik, 18-letni Er-
nest Novak pa huje in so ga
odpeljali v celjsko bolnišnico.
Motorist vozil
prehitro
Motorist, 17-letni Peter Č.
s Polzele seje v soboto popold-
ne peljal z neregistriranim mo-
torjem po lokalni cesti v Ljubi-
ji. Zaradi prehitre vožnje, mi-
ličniki pa sumijo, daje bil tudi
vinjen, ga je spodneslo, tako
da je skupaj s sopotnikom, 18-
letnim Robertom Glešekom iz
Založ padel po cesti. Voznik se
je v nesreči lažje ranil, Glešek
pa huje in so ga odpeljali v celj-
sko bolnišnico.
PRI NAS LAHKO IZBIRATE
16. STRAN - NOVI TEDNIK
30. MAREC 1989
KOMENTIRAMO
Zakaj samo talenti?
Bili so časi, ko smo v Celju imeli celo vrsto resnično
vrhunskih športnikov, ki so delali v mn^o slabših vadbe-
nih pogojih, kot so na razpolago danes. Če bi hoteli našteti
vse atlete, ki so navduševali po svetovnih stadionih, bi
nam zmanjkalo prostora. Imeli smo telovadca Kiisla in
Šrota iz zlate ere Cerarja, Kersniča, Brodnika, Vratiča. Bih
so med najboljšimi na svetu, stali so ob boku velesilam SZ
in Japonski. Imeh smo odličnega olimpijca plavalca
Vrhovška. Imeh smo kopico državnih članskih in mladin-
skih reprezentantov v rokometu, košarki, tudi hokeju na
ledu, da omenimo samo najatraktivnejše in najprilublje-
nejše panoge. Imeh smo odlične pilote, olimpijko Belajevo
v tekih (edino aktivno na vseh zimskih olimpiadah v daljni
Cortini...) Imeh smo... Spomnim se časov, ko smo izbi-
rah športnike leta pa smo jih proglasili po deset, ki so si to
zaslužili, danes žal ne spravimo skupaj dveh, treh, kaj šele
več.
Vadbeni pogoji so se izboljšali, strokovnost menda tudi.
Zanimanje za šport še vedno vlada, vendar je to danes
pravo garanje, mučno delo, če želiš nekaj doseči. Nekje
smo se ustavili. Talenti še vedno so, vendar žal ostane
samo pri besedah talent in perspektiven, obetajoči iz tega
bi se nekaj dalo narediti. Žal pa danes v Celju, mestu
športa, premoremo samo poprečno sivino, kjer resnično
izstopa drobna skupinica športnikov za katere upamo
- samo upamo,- da se bodo iz talenta razvili v vrhunskega
športnika. Imamo tri obetajoče plavalce Vračuna, Tešo-
viča in Juraka, za katere pa trener Žnidaršič na drugem
mestu že trdi, da so glede na plan naredili manj kot bi
morah. Vsi trije so olimpijski kandidati, vendar enoje biti
kandidat, drugo izboriti nastop na olimpijskih igrah. Pri
atletiki nakazujejo, da se bi dalo prebiti od talenta Per-
čeva, Straškova in zlasti Radmanovičeva. Kegljavke so
dobre, vendar kakšnega vrhunca od njih ne moremo priča-
kovati. Rokometaši so brez reprezentanta, košarkarji tudi,
ostali prav tako.
Nič bolje žal ni na celjskem območju. Košarkarja
Zdovca so odpeljali v Ljubljano, Puca v Banja Luko,
Pušnika k Železničarju v Niš, brata Debelaka v Ljub-
ljano ...
Koliko vode po rekah in potokih bo še treba preteči, da
bomo končno dobih »zvezdo« profila Svet, Križaj ali še
kdo. Nekaj je narobe, da teh naravnih biserov z vso stro-
kovno znanostjo, ki smo jo polnih ust, ne znamo izbrusiti
do vrhunca. Do kdaj še tako?
Bo nov veter dovolj močan?
Kovlnotehna prevzema tudi vaieti kluba
Pred dnevni so se zbrali na
občnem zboru člani enega
najštevilnejših športnih ko-
lektivov v Celju z bogato tra-
dicijo, ki je odmevala po sve-
tu, atletskega društva Kovi-
notehna Kladivar. Objavili
smo tudi kritičen zapis o do-
sedanjem delu društva, ki žal
v zadnjem obdobju kljub
vsem naporom ni dalo takš-
nih rezultatov, kot smo jih bi-
li navajeni ali smo jih vsaj
pričakovali.
Vendar v vrstah tega po-
membnega športnega kolekti-
va le ni tako vse črno, kot že
nekai časa izgleda, predvsem
pa so se glavni sponzoiji delov-
ne organizacije Kovinotehna
odločili, da se reševanja pro-
blema lotijo pri temelju in da
se časom kraljici športov - at-
letiki - vrnejo krono z nekda-
njim sijajem.
»Razmišljali smo ali bomo še
sponzorji Kladivarja ali ne,«
pripoveduje novi direktor AD
Kovinotehna Kladivar Branko
Florjanič. »Po krepkem razmi-
sleku smo se odločili, da še bo-
mo, vendar s pogojem, da vse
vajeti prevzamemo v svoje ro-
ke in delo zastavimo tako, da
bo rodilo želene uspehe. Pred-
sednik društva je postal tudi
član delovne organizacije Ko-
vinotehna Peter Tilinger, stro-
kovno vodstvo dela s trenerji
smo zaupali poljskemu stro-
kovnjaku, Peter Drofenik paje
vodja delovne skupine Skok,
s tem, da bo zaradi svojih dol-
goletnih bogatih izkušenj še
vedno pomagal v klubu
samem.«
Prva akcija?
»Predvsem se bomo zahvali-
li vsem, ki so za atletiko veliko
naredili, zdaj pa v naših vrstah
boj vedrijo kot del^o. Vsak
član predsedstva bo imel kon-
kretne zadolžitve, tako da ne
bo izgovarjanja na kolektivno
vodstvo, kot se je dogajalo do-
slej.«
Glavne naloge?
»Veliko jih je, vendar naj
omenim najbistvenejše: izbolj-
šanje strokovnega dela v klu-
bu, ki ga je treba dvigniti na
višji nivo. Dvigniti je treba
mladinsko atletiko in resneje
delati s selekcijami. Povsod so
trd oreh finance, tako tudi pri
nas. Poskušali bomo, da bodo
imeli tekmovalci optimalne
pogoje za vadbo, trenerji solid-
ne ali dostojne osebne dohod-
ke za svoje dobro opravljeno
delo. Velika skrb bo namenje-
na objektu, ki ogromno stane.
In ne nazadnje je treba v klub
povrniti družabno življenje, ki
je bilo včasih drugim za vzor,
danes paje povsem zamrlo.«
Skokov memorial?
»Po lanski uspeli prireditvi
nismo prekinili z delom, kajti
pri organizaciji takšne priredi-
tve moraš delati vse leto, ne
samo nekaj tednov pred tek-
movanjem. Zavedati se je tre-
ba, da bi vsak kraj rad imel
vrhunsko atletsko prireditev
in je zato konkurenca velika.
V Jugoslaviji bodo letos tri
večje atletske prireditve: mla-
dinsko evorpsko prvenstvo
v Varaždinu, Hanžekovičev
memorial v Zagrebu in naš
Skokov memorial v Celju, ki
bo 16. junija.«
Ste imeli kaj težav z določa-
njem datuma?
»Veliko, kar trikrat smo ga
spreminjali. V prvi polovici le-
ta je ogromno mitingov po
Evropi, tudi po dva na dan in
vsi bi radi dobro udeležbo.
Preko evropske zveze smo na-
šli skupni jezik za 16. junij.«
Prijave?
»Predvsem je pomembno,
da smo ponovno v evropskem
koledarju. Doslej smo opravili
pogovore z atleti Bolgarije, Ru-
munije, ČSSR, SZ, Poljske,
Avstrije, Kube, okvirno tudi
Italije in ZR Nemčije. Obstoja
tudi možnost nastopa Alžircev,
Mehikancev in Kanadčanov.«
Američani?
»Prav takrat imajo državno
prvenstvo in nastop na njem je
za njih sveta stvar, saj jim po-
meni kasneje tekmovanje po
svetu in služenje denarja, ki
igra danes vodilno vlogo.«
Program?
»Večinoma takšen kot lani,
z memorialno disciplino te-
kom na 100 m. Morda bomo
kakšno disciplino zamenjali
z metom krogle. Vse je odvis-
no od prijav.«
Včasih so bile težave z udelež-
bo domačih najboljših atle-
tov. Kako bo letos?
»Pred leti jih ni bilo, lani so
vsi, ki kaj pomenijo prišli in ni
bojazni, da tako ne bi bilo tu(
letos.«
Tako pri AD Kovinotehji
Kladivar. Vodijo dvojno bitk;
za ureditev notranjih raznu
v klubu in dvig kvalitete cel
ske atletike ter pripravo ^
elitno atletsko prireditev Sfc
kov memorial. Delo je dobt¡
zastavljeno, zdaj počakajmj
samo še na konkretne rezultj
te. Upajmo, da bomo enkrat]
prišli tudi do njih, pa čeprj
nam to obljubljajo že vrsto suj
nih let.
TONE VRAB:
Malee v odlični
formi
s Slov. Bistrici je bilo Пп^
republiške lige z zračno pušh
kjer so nastopile štiri najbolji
slovenske ekipe, med njimi í
nobena s celjskega območja. R
leg ekip je nastopilo deset nj
boljših posameznikov, kjer sej
z odlično formo izkazal Brank
Malee, član SD Kovinar Štore,!
je zmagal med posamezniki z od
ličnim rezultatom 380 krogot
kar jè za krog bolje od njegoveg
uradnega rekorda.
V Zagrebu je bil tradicional«
turnir jugoslovanskih mes
z zračno puško. Zmagala je ekip
Smedereva, Kovinar Štore (J
Kočevar, V. Ravnikar, B. Mal«
je bil sedmi in Celjani (Serša
Jager, Jeram) enajsti. Med posj
mezniki je znova blestel Brank
Malee, kije bil drugi z rezultatai
379 krogov.
T
Na 17. Kajuhovem
memorlalu
člani sekcije za namizni teni
pri SD Ingrad so sodelovali t
17. Kajuhovem memorialu, kje
je nastopilo 50 najboljših jugi
slovanskih mladincev. Celja
Sebastjan Leber seje uvrstil me
šestnajsterico najboljših. V dve
jicah je zaigral namesto obolek
ga Tonija Štrljiča z Juretom Tui
kom, kjer pa sta bila prešibka i
vidnejšo uvrstitev.
Pri namiznoteniški sekciji i
že pridno pripravljajo na sporni
danski start v republiški ligi, k
se bo začel sredi maja. Celjai
bodo v prvih dveh kolih gostovJ
li pri močnih ekipah v Ljubljai
in Kranju.
Branko Florjanič
Kegijavice EiVlO ostale v borbi
če smo pošteni, je malokdo
pričakoval, da bodo kegljav-
ke EMO Celje v zadnjih dveh
kolih zvezne lige zdržale velik
pritisk in dvakrat zmagale
v gosteh proti ekipama, ki so
ju lani ob koncu prvega dela
povsem nepričakovano pre-
magale doma na kegljišču Go-
lovca.
Celjanke so torej morale na
težko pot v Varaždin k Vartek-
su in Podravki v Koprivnico,
medtem ko je Reka igrala do-
ma. Na vso srečo so Celjanke
zmagale vso psihično težo in
so najprej odpravile Varteks
2403:2397 in naslednji dan na
izredno težkem kegljišču v Ko-
privnici še Podravko
2308:1424. Proti Varteksu sta
bili najboljši Gobčeva, ki je
s 465 keglji postavila nov re-
kord kegljišča in Mikec 439,
proti Podravki pa Mikec"417 in
413. Sploh je bila v obeh sreča-
njih ekipa izredno izenačena,
saj je bila med tekmovalkami
minimalna razlika. Trener Vla-
do Gobec: »Proti Varteksu je
prvi par naredil minus 37 keg-
ljev, zadnji pa je že imel pred-
nost 40 kegljev. Proti Podravki
smo začeli odlično in to stop-
njevali do konca.«
Zdaj imajo enako število
točk kot Reka in o prvaku bo-
sta odločala nova dvoboja. Ta
bosta 8. in 9. aprila na povsem
novem kegljišču v Zagrebu, ta-
ko da bodo za vse tekmovalke
pogoji enaki. Po imenih je fa-
vorit Reka, morda pa je ravno
v tem skrita priložnost Ce-
Ijank, da ponovijo lanski
uspeh, ko so bile državne prva-
kinje. Sicer pa so prognoze
nehvaležne, saj je vse odvisno
tudi od trenutnega razpolože-
nja.« Dp dodatnega dvoboja ne
bomo imeli posebnih tekem,
ki trajajo nepretrgoma že se-
dem mesecev, ampak samo
normalni trening z odpravo na-
pak, ki smo jih ugotovili pri
posameznih kegljavkah,« je
povedal Gobec. t. vrabl
v	republiški moški kegljaški
ligi so končali prvenstvo. Eki-
pa EMO Celje je imela enako
število točk kot kranjski Tri-
glav, kar pomeni, da bo dodat-
ni dvoboj na nevtralnem keg-
ljišču prinesel odločitev, kate-
ra ekipa bo postala republiški
prvak in se bo pomerila v kva-
lifikacijah za vstop v I. zvezno
ligo, v kateri so Celjani lani že
bili.
v	zadnjem kolu je EMO Ce-
lje premagal Brest 5159:5093,
uspeh pa so dosegli Naraks
895, Brglez 887, Salobir 851,
Gmajner 878, Urb 841 in Kajba
807. j.K.
Visoka zmaga KQRS Rogaške
V	22. kolu 1. B zvezne lige so košarkarice KORS Rogaške doma
premagale ekipo Arene, in to kar s 102:48. Kot strelke so se
odlikovale vse igralke, najuspešnejša paje bila Ciglarjeva, kije
dala 23 košev. Tako je prvenstvo končano, KORS Rogaška paje
osvojila 7. mesto, za drugim pa je zaostala samo tri točke.
V	začetku prvenstva je kazalo, da se bodo Slatinčanke borile za
uvrstitev pod vrhom, vendar so z nekaj nerazumljivo izgublje-
nimi tekmami močno popustile in pristale sredi lestvice.
Pomembno pa je to, da bodo tudi prihodnjo sezono nastopile
v tem kvalitetnem razredu.
Dve koli pred koncem so košarkarji v 1. B zvezni ligi na
pragu republiške lige. V 24. kolu so gostovali v Tuzli in izgubili
z vodečo Slobodo Dito 93:80. Najboljša strelca in ponovno
nosilca igre sta bila veterana Gole 20 in Pipan 24. Celjani, ki
imajo že celo prvenstvo izredno skromen igralski kader (šte-
vilčno in še bolj kvalitetno), so v ključnih tekmah ostali še brez
Medveda in Cenclja. Gole in Pipan pa kljub velikemu košarkar-
skemu znanju in pripadnosti klubu pač ne moreta reševati
vsega. Težko se bo v zadnjih dveh kolih kaj dalo rešiti, še
posebej zato, ker bo skoraj zagotovo izpadlo več kot samo dve
ekipi. Morebitni izpad pa bo težek udarec za nadaljnji razvoj
celjske košarke, ki nima ustreznega zaledja, kot gaje imela pred
leti, ko so bili njeni mladinci med najboljšimi v Jugoslaviji.
Košarkarji Merxa so trenutno na 10. mestu.
V ženski republiški ligi je Comet gostoval v Divači pri Cimosu
in izgubil 65:49, Kranjčeva je dala 15 košev. Comet je 7., Metka,
ki tokrat ni igrala, pa deveta.
TV
Skromen pomladni
start nogometašev
Po nekaj mesecih premora
so v nedeljo ponovno startali
nogometaši v republiški ligi,
kjer imamo s celjskega ob-
močja štiri predstavnike. Če-
prav so se vse štiri ekipe pred
začetkom prvenstva hvalile,
kako veliko so trenirale in ka-
ko dobro so pripravljene, pa
je prvi izkupiček več kot slab:
dva poraza in dva remija.
Najbolj so razočarali nogo-
metaši Ingrad Kladivarja, ki so
na Skalni kleti gladko z 0:4 iz-
gubili z Muro. O tem tehnični
vodja ekipe Marjan Goleš:
»Za nas je bil start v spomla-
danski del klavern. Vzrokov je
več: odlična igra pomlajene
ekipe Mure, ki jo uspešno po-
vezuje samo eden izmed starej-
ših igralcev, slaba igra naših
igralcev, ki so fizično slabo pri-
pravljeni in na treningih nedis-
ciplinirani ter neizkoriščene
stoodstotne priložnosti. Če
sam ne daš gola, ti ga da na-
sprotnik.
Razočaral je tudi Elkroj, kije
doma oddal točko Stol Virtusu
1:1. Partizan Hmezad iz Žalca
je izgubil v Domžalah 3:1, z go-
stovarya se je s točko vrnil ve^
lenjski Rudar, kije igral s Svo-
bodo 3:3, to pa je tudi edini
uspeh.«
V nedeljo vas čaka Kovinar,
ki je v tem kolu pripravil pre-
senečenje, ko je sredi Ljublja-
ne odpravil vodečo ekipo v ligi
0:2. Kaj pričakujete od tega
srečanja?
»Tekma bo v nedeljo na Tez-
nem ob 16. uri, pomembna pa
je za obe ekipi. To je direktni
dvoboj začelja. Če zmagamo,
bo v godlji Kovinar, v obrat-
nem primeru pa mi. Žal se
nam še zdaj pozna lanski od-
hod petih igralcev, ustreznih
zamenjav nimamo, kar pa je
igralcev, sem že rekel, neredno
hodijo na trening in tudi nedis-
ciplina se pojavlja.«
Lestvica:
3. Elkroj 1465 3 15:14 17
5. Rudar
(TV)	14 563 20:21 16
11. Partizan
Hmezad 14374 15:17 3
13. Ingrad-
-Kladivar 14 176 10:19 9
T. VRABL
Rokometaši pokazali manj, kot znajo
Eno odločilnih tekem za pr-
vo mesto v 2. zvezni ligi so
rokometaši Aera odigrali ob
koncu prejšnjega tedna v Vr-
basu. Srečala sta se nasprot-
nika za osvojitev najvišjega
naslova in vrnitev v 1. zvezno
ligo. Rezultat 25:19 (12:8). Za-
radi neugodnega razpleta na
ostalih igriščih, so se tako
celjski rokometaši z vodilne-
ga spustili na 3. mesto za Vr-
basom in Partizanom Bje-
lovar.
Tekmo si je ogledal tudi se-
kretar kluba Aero Vlado Priv-
šek: »Že pred tekmo je bilo jas-
no, da večjih možnosti za
uspeh nimamo, vendar smo se
vseeno pošteno spustili v boj.
Prvi polčas so domačini dobili
s štirimi goli razlike in kritike
trenerja ob polčasu so zalegle,
saj so naši rezultat izenačili na
14:14. Tupa seje ustavilo. Svo-
je je naredila publika, domači-
ni so igrali odlično, naši pa kot
da so se vsega tega ustrašili,
zaigrai slabo in upravičeno iz-
gubili. Najboljša sta bila vra-
tarja Strašek in Burkič, med-
tem ko pri igralcih v polju ne
gre nobenega posebej izdvoji-
ti. S porazom v Vrbasu smo si
zmanjšali možnosti za osvoji-
tev vrha, vendar puške v koru-
zo ne bomo vrgli in bomo po-
šteno igrali do konca. Že v sre-
do zvečer ob 19. uri smo odi-
grali doma prvenstveno tekmo
z Iskro iz Bugojna, ker nas
v soboto in nedeljo kot repu-
bliške prvake čaka četrfinale
jugoslovnskega pokala v Za-
grebir. V ponedeljek so fantje
imeli prosto, sicer pa bomo ta-
ko kot vedno trenirali dvakrat
dnevno. Tudi upravni odbor
bo imel sejo, kjer bomo ocenili
tekmo z Vrbasom in kako na-
prej.«
1. aprila starta v spomladan-
skem delu 2. republiške lige
mlada ekipa, ki se bori za vrh
lestvice. Igrali bodo perspek-
tivni igralci za prvo moštvo
v naslednjih sezonah. V 1. kolu
spomladanskega dela gostuje-
jo v Radgoni.
Velenjske rokometašice so
ob 20-letnici obstoja v 2. zvezni
ligi v borbi za točke po lepi igri
prepričljivo premagale Areno
30:24. Karičeva je dala 11, Zi-
darjeva pa 9 golov ali dve treti-
ni vseh. V napadu je odlično
igrala tudi (àoliéeva. Kljub
zmagi so Velenjčanke še ved-
no na 7. mestu.
Ekipa Šoštanja je v derbiju
republiške moške lige tesno iz-
gubila z vodećim STT Rudar-
jem v Trbovljah 25:24. Žolger
je dal šest golov. Kljub porazi
je Šoštanj zadržal drugo m<
sto, vendar je vodilni STT Ш
dar po zadnji zmagi poveći
vodstvo in je vse bližji osvoj
tvi naslova prvaka.
Športna rekreacija
strokovni svet za športno rekreacijo pri ZTKO Celje je
zaradi muhaste zime, ki se je že prevesila v pomlad,
moral spremeniti že prej določen urnik nekaterih sindi-
kalnih tekmovanj. Tako so v pogovoru s predstavniki
delovnih organizacij sklenili, da spomladanskega tekmo-
vanja v veleslalomu zaradi pomanjkanja snega na vseh
smučiščih ne bodo organizirali, temveč bodo to tekmova-
nje izpeljali novembra oz. decembra, če bodo najmanj tri
tedne pred dnevom tekmovanja ugodne snežne razmere.
Zadnji rok za izvedbo tekmovanja pa je 20. december.
Nekoliko drugače je z občinskim prvenstvom v tekih in
za akcijo Celjski kerlc. Če bo na Rogli dovolj snega, bo to
tekmovanje v četrtek, 30. marca ob 16. uri za ženske in st.
člane, takoj zatem pa še za člane. Za teke je svoje tekmo-
valce prijavilo 16 delovnih organizacij.
Turnirja v odbojki za ekipe in kegljanju posamezno
v počastitev dneva žena bosta v začetku aprila, vsi, ki so se
prijavili, pa bodo o tetn pravočasno obveščeni.
30. MAREC 1989
NOVI TEDNIK - STRAN 17
REKU SO:
Vlado Gobec, predsednik
organizacijskega odbora 4.
svetovnega mladinskega pr-
venstva v kegljanju, ki bo od
14. do 19. maja v Celju:
»Generalko z dvobojem mla-
dinskih državnih reprezentanc
2R Nemčije in Jugoslavije
, oba dvoboja smo prepričljivo
dobili - smo dobro prestali,
prišla je pravočasno, da smo
videli še nekatere pomanklji-
vosti, kijih bomo do prvenstva
odpravili, da bo organizacija
; brezhibna, kot se za Celje spo-
dobi. Doslej je prijavljenih de-
set reprezentanc: Avstrija,
fVancija, Italija, Romunija,
CSSR, ZR Nemčija, Madžar-
ska, Poljska, Švedska in Jugo-
slavija. Večina omenjenih ekip
bo nastopila s kompletno mo-
jko in žensko reprezentanco,
lilednarodna kegljaška zveza
nam je dovolila, da rok za pri-
jave podaljšamo še za štirinajst
dni, v tem času pa bomo po-
skušali pridobiti k sodelova-
nju še reprezentanco Bolgari-
je. Tekmovanja bodo ves dan,
з£ц gre za ekipe, dvojice in po-
sameznike. Mednarodna sod-
niška zveza bo delegirala tri
sodnike, po enega pa pripelje
s seboj vsaka država udeležen-
ka. Posebnih spremljajočih
prireditev za tekmovalce ne
bo. Se pa bodo sestali predsed-
stvo mednarodne kegljaške
zveze, pripravljamo tudi kon-
ferenco mednarodne kegljaške
zveze, srečanje predsedstva
kegljaške zveze Slovenije,
prav tako pa bo med svetov-
nim prvenstvom tudi zaklju-
ček tečaja za nove trenerje. Že
naslednji dan po končanem
svetovnem prvenstvu pa bo na
kegljišču Golovca 2. republi-
ško prvenstvo za pionirje, kar
bo tudi svojevrstna zanimi-
vost.	Iz Celja imamo
kandidata za reprezentanco
Andreja Fiderška, ki pa bo mo-
ral še skozi pet težkih kvalifi-
kacij, da bi se uvrstil v ekipo.«
T. VRABL
V nadaljevanju v republiški odbojkarski ligi je Šempeter doma premagal LIK Kočevje
3:L
Na sliki stojijo od leve Dvornik, Murgelj, Kladnik, J., Dimec D., Dimec, Mastnak in
trener Fulko, spredaj Božič, Cilenšek, Prislan, Šlogar in Kugler.	j. TAVČAR
ŠPORTNI KOLEDAR
Košarka:
1. B zvezna liga moški 25. ko-
lo: sobota, 1. aprila dvorana
Tehnične šole ob 18. uri KK
Merx - Spartak.
Republiška ženska liga 23.
kolo: sobota, 1. 4. Mengeš
- Metka, Comet - ID Ježica.
Nogomet:
Republiška liga 15. kolo: ne-
delja, 2. 4. v Mariboru na Tez-
nem ob 16. uri Kovinar - In-
grad Kladivar, Mura - Elkroj,
Partizan Hmezad Žalec (če bo-
do imeli ograjo, drugače tekme
po sklepu NZS ne bo! ) - Svo-
boda in Rudar (TV) - Pohoije.
Rokomet:
Sobota, 14. in nedelja, 2. 4.
v Zagrebu četrtfinalni turnir
za jugoslovanski rokometni
pokal, nastopajo štiri ekipe:
■ Za^eb Cromos (vodi v 1. zvez-
ni ligi), Medveščak (5. v 1. zvez-
ni ligi). Borac Uroševac (16.
v 1. zvezni ligi) in pokalni pr-
vak Slovenije Aero Celje.
2. zvezna liga ženske 21. kolo:
sobota, 1. 4. slovenski derbi
Krary - Velenje.
Republiška liga moški 15.
kolo: sobota, 1. 4. v velenjski
Rdeči dvorani Šoštanj - Fu-
žinar.
Odbojka:
Republiška liga moški 19.
kolo: sobota - nedelja, 1. in 2.
4. Stavbar MTT ml. - Šempe-
ter, Topolšica - Brezovica in
Celje Lik Kočevje.
Republiška ženska liga 17.
kolo: sobota - nedelja, 1. in 2.
4. Partizan Kamnica - Ljubno
GUn, Topolšica Kajuh - Krim
in Celje - Fužinar.
Judo:
Sobota, 1. 4. na Ptuju med-
narodno prvenstvo za pionirje,
sodeluje tudi ekipa judo kluba
Ivo Reya iz Celja.
Društva Partizan:
Petek, 31. marca ob 18. uri
v društveni telovadnici na Ma-
riborski 42 volilni občni zbor
Partizana Gaberje.
NA KRATKO
Jurak dvakrat osmi
v Splitu je bilo državno pr-
venstvo za pionirje v plavanju,
kjer je nastopilo kar 231 mladih
plavalcev iz 36 klubov, med nji-
mi tudi PK Klima Neptun iz Ce-
lja. Mladi Jurak je osvojil dve
osmi mesti na 200 in 400 m kravi,
medtem ko je ekipa osvojila 18.
mesto.
Pet medalj v Lendavi
v Lendavi je bilo veliko med-
narodno tekmovanje v judu za
pionirje in mlajše mladince,
kjer je nastopilo 16 ekip in kar
285 posameznikov iz Slovenije,
Hrvaške in Madžarske, med nji-
mi tudi 13 članov judo kluba
Ivo Reya iz Celja, ki so ekipno
osvojili odlično 4. mesto, med
posamezniki pa pet medalj. Re-
zultati pionirji do 31 kg 2. Kle-
men Ferjan, do 38 kg 3. Mitja
Beve, do 55 kg 2. Vojin Mlinare-
vič, mia. mladinci do 70 kg 1.
Dušan Kačičnik in do 77 kg 2.
Mile Sadžak.
Pri celjskem Judo kljubu se že
pripravljajo na organizacijo re-
publiškega pionirskega prven-
stva, ki bo 15. aprila v Celju in to
v telovadnici tehnične šole.
Presenečenja
v odbojki
v moški republiški ligi so na-
še ekipe doživele dva poraza in
eno samo zmago. Celjani so zgu-
Dili v Mislinji 3:1, Topolšica pa
v Mariboru s Stavbarjem MTT
ml. tudi 3:1, uspešni so bili samo
odbojkarji Šempetra, ki so doma
s 3:1 odpravih LIK Kočevje. Le-
stvica: 4. Šempeter, 8. Topolšica
•in 11. Celje. V ženski ligi tudi dva
poraza in ena zmaga. Najbolj bo-
leč poraz so doživele odbojkarice
Ljubno Glin, ki so doma izgubile
s Fužinarjem 0:3, Topolšica Ka-
juh je izgubila s Partizan Kamni-
co 3:1, uspešne so bile samo Ce-
Ijanke v gosteh, ko so premagale
Mislinjo 3:1. Lestvica: 2. Celje, 4.
Ljubno Glin in 10. Topolšica
Kajuh.
Na republiško
prvenstvo
v Maribor
Zveza društev invalidov Slo-
venije je s pomočjo ustrezne or-
ganizacije v Mariboru pripravi-
la republiško prvenstvo v na-
miznem tenisu, kjer je nastopilo
60 tekmovalcev v različnih ka-
tegorijah. S celjskega območja
so se tekmovanja udeležili invali-
di iz Žalca in T. Velenja. Rezulta-
ti: v kategoriji D je zmagal Jože
Kastelic, 3. je bil Janko Novak,
oba T. Velenje, 4. Leon Beve Ža-
lec. V B kategoriji je bil 3. Matjaž
Kovač iz T. Velenja. Posebno
priznanje je dobil tudi najstarejši
udeleženec, 79 letni Franc Golob
iz Žalca.
JOŽE GROBELNIK
Najboljši šahisti
obrtniki
v Grižah je bilo fmale občin-
skega sindikalnega prvenstva
v šahu, kjer je nastopilo 40 šahi-
stov in samo šest šahistk. Naj-
boljšo ekipo so imeli žalski obrt-
niki, ki so premočno zmagali
pred Društvom upokojencev Ža-
lec, SIP Šempeter, KIL Liboje,
občino, Lastovko Polzela itd.
Med posameznicami je zmagala
Smrkoljeva Aero Šempeter. Od-
lično sta sodila Branko Pipai in
Karli Turk, prvenstvo pa sta
omogočila tudi TKS in ZTKO
Žalec.
Šah ob
mednarodnem dnevu
invalidov
v prostorih ŠK Celje so ob
mednarodnem dnevu invalidov
pripravili šahovski turnir za
prehodni pokal celjske regije.
Zmagala je ekipa DI občine Ža-
lec v postavi Skok, Debevc, Gro-
belnik in Habe pred DI Celje, DU
Celje in lanskim prvakom zvezo
slepih I itd. Najboljši igralec tur-
nirja, ki ni doživel poraza, je bil
Jože Grobelnik iz zmagovalne
ekipe. Organizacija tekmovanja
je bila odlična, ponovno pa se
bodo srečali prihodnje leto ob
istem prazniku.
Glasbeni večer s studiem Nade Žgur
studio Nade Žgur, ki omo-
goča študij petja jazzovske
in zabavne glasbe, je še ved-
no edinstven primer v na-
^m glasbenem izobraževa-
nju, Nada Žgur, profesional-
na glasbenica z diplomami
glasbenih akademij v Ljub-
ljani in ZDA je svoje znanje
in izkušnje ponudila poklic-
nim in amaterskim glasbe-
nikom in mnogi so to ponu-
jeno roko sprejeli, saj pri
njej študirajo učenci iz vse
Slovenije in tudi iz drugih
krajev Jugoslavije.
V program študija pa sodi-
jo tudi nastopi, saj se na njih
najbolj pokaže pridobljeno
znanje. Tako omenjeni stu-
dio tudi letos pripravlja seri-
jo strokovno vodenih in ko-
mentiranih koncertov po
Sloveniji. Program, ki ga bo-
do реИ Marta Zore, Damjana
Penič, Alenka Godec, Simo-
na Vodopivec, Alenka Vi-
drih in Davor Božič, ob
spremljavi bobnarja Ratka
Divjaka, bas kitarista Jožeta
Hauka, pianista Roka Bohte-
ta, klaviaturista Martina
Žvelca in saksofonista Huga
Šekoranje, je sestavljen iz
jazzovskih standardnih pe-
smi, evergreenov ter sodob-
nih skladb priznanih svetov-
nih in domačih avtorjev kot
so Barbra Streisand, Duke
Elington, A.C. Jobim, John
Farrar, Dečo Žgur, Primož
Peterca in drugi.
Da studio Nade Žgur do-
bro dela, povedo tudi števil-
na priznanja in povabila na
nastope ob različnih prilož-
nostih, od otvoritev razstav,
TV nastopov, petja songov
v TV oddajah in raznih jazz
klubih ter ne nazadnje tudi
nagrade na popevkarskih fe-
stivalih (Alenka Godec in
trio Cafe na Pop delavnici,
Marta Zore na MMS 88) itd.
Skratka obeta se izjemen
večer z zelo raznoliko glasbo,
ki bi lahko privabila v dvora-
no Narodnega doma v Celju,
v torek ob 20 uri precej več
ljudi, kot pred letom dni, ko
je bilo nastopajočih več, kot
pa obiskovalcev v dvorani.
F. P.
Nada Žgur izkoristi tudi priložnosti ob obiskih tujih glas-
benikov za pogovor z njimi in izmenjavo izkušenj. Pred
letom dni je njihov studio obiskala tudi znana ameriška
jazz pevka Joan Faulkner. Z leve proti desni sedijo Nada
Žgur, Damjana Penič in gostja Joan Faulkner.
V Celju se nam obeta zani-
"liv prodajno servisni lokal
^ glasbila, ki ga bosta
IJpravljala bivša glasbena pe-
dagoga celjske glasbene šole
Matjaž Železnik in Zoran
'^olin, ki nameravata za po-
^ämezne instrumente priteg-
'^iti k sodelovanju tudi druge
strokovnjake. Lokal bo
^ Stanetovi ulici in če bodo
^sa dela potekala v redu, bo
'^dprt še pred prvim majem
• Iz nekoč popularnega an-
^^mbla Slavka Steinerja je
^^stala vrsta drugih skupin,
^^ndar so se člani tega an-
^^iTibla ponovno zbrali in pr-
nastop bo v soboto vgosti-
^^ Plevčak. Prepevala bosta
^nka Gluvič in Jože Rogelj,
ta dan pa pripravljajo tu-
tekmovanje za najbolj
Uspešno prvoaprilsko pote-
gavščino.
Magazin verjetno zadnjič v Celju
Prejšnji teden je v dvora-
ni Golovec gostovala split-
ska skupina Magazin, v zad-
njih letih ena izmed naj-
uspešnejših pop zasedb pri
nas. Čeprav v popularnost
ansambla ne gre dvomiti, je
bil sredin koncert do zadnje-
ga trenutka vprašljiv zaradi
izjemnega nezanimanja, saj
je bilo v predprodaji proda-
nih manj kot dvesto vstop-
nic. In ko so se člani skupine
že odločili, da bodo »spakira-
li«, je v dvorano prihrumela
množica oboževalcev, ki je
okupirala kakšnih petsto se-
dežev. Kljub žalostnemu po-
gledu na pol prazno dvora-
no, je dalmatinska šestorka
ob krepki zamudi le prikora-
kala na oder in v dobro uro
trajajočem nastopu profesi-
onalno izpeljala program.
Večini, predvsem pa naj-
mlajšim nadobudnežem, je
še posebej ugajala simpatič-
na Liljana Nikolovska. Tur-
neja skupine Magazin, ki je
trajala dva meseca, seje tako
neslavno končala v Celju. Če
je verjeti basistu Željku Ba-
rišiču, bodo naslednjič resno
premislili, preden se nam
bodo ponovno predstavih.
BOJAN KRAJNC
Lestvici Radia Ceije
Zabavne melodije:
1.	ORINOCO FLOW-ENYA	(6)
2.	PLAVI SAFIR - BAJAGA	(6)
3.	ESPECIALLY FOR YOU-
KYLIE MINOGUE AND JASON DONOVAN	(8)
4.	TWIST IN MY SOBRIETY - TINITA	(3)
5.	BRING ME EDELWEISS - EDELWEISS	(7)
6.	RDEČO ROŽO BOM UTRGAL ZATE - DON JUAN	(3)
7.	LEAVE ME ALONE - MICHAEL JACKSON	(2)
8.	ZDAJ JE ČAS - BOŽIDAR WOLFAND-WOLF	(6)
9.	PONOČ JE - NEDA UKRADEN	(8)
10. BORN TO BE MY BABY - BON JOVI	(4)
Lestvica zabavnih melodij je na sporedu Radia Celje vsako
soboto ob 17.15.
DomaČe melodije:
1.	NITI MAR-SLAK	(8)
2.	LUČ UUBEZNI - KOVAČIČ	(7)
3.	ŽVIŽGAM SI VESELO PESMICO - PETRIČ	(5)
4.	PIVO, EJ PIVO - ŽAGAR	(6)
5.	ZVEZDE NA VASI - KLAVŽAR	(9)
6.	VEM ZA DEŽELO - GORENJCI	(3)
7.	KO PRIDE POMLAD - NAGEU	(2)
8.	PRAZNIK V DOMAČI HIŠI - CVERLE	(2)
9.	GLASBA IZ SLOVENIJE - SLOVENIJA	(1)
10. ZAUPAJ Ml DEKLE - ŠTAJERSKIH 7	(1)
Lestvica domačih melodij je na sporedu Radia Celje vsali
ponedeljek ob 17.15.
KUPON
lestvica zabavnih melodij_
izvajalec_
lestvica domačih melodij_
izvajalec ____________________
ime in priimek_
naslov_
Nagrajenca: Poldika Gračnar, Zakl-Gomilsko
Toni Čadej, Ljubljanska 27, Celje
Pišite na naslov: Novi tednik - Radio Celje,
Trg V. kongresa 3a, 63000 Celje
Vsakič nagrada - velika plošča, kija izžrebanca izbereta v
prodajalni MELODIJA v Celju.
18. STRAN - NOVI TEDNIK
30. MAREC 1989
V korak s časom
v Celju pa vendarle gremo v korak s časom;
avtomobili se stalno dražijo, bencin je vse dražji...
Zato tu zdaj le malo bolj pospešeno gradijo kole-
sarske steze.
Crno-rdeča cesta
Pred časom so si na celjskem območju izborili,
da je tudi cesta Celje-Rogatec postala magistralna;
da bi si laže priborili denar za njeno obnovo. Pa ni
prekategorizacija prav nič pomagala.
Namesto, da bi bila ta cesta sveže črna zaradi
novega asfalta, je črno-rjava zaradi pogostih pro-
metnih nesreč.
Samo s poletnim časom
stopamo v korak z Evropo.
Čeprav imamo isti čas, vseeno
zamujamo!
Ime čaka
Pravijo, naj bi na ruše-
vinah Lika Savinje zrasla
nova mešana firma. Ne
vemo, kako je z drugimi
stvarmi, ampak vsaj na-
slovna tabla jih lepo
čaka.
Če se starega imena
seveda ne bodo ustra-
šili.
Rešitev
Ena izmed rešitev za
mlekarno Arja vas je
med luknjami. V siru
med luknjami. Z njim bi
lahko pokrili izgubo, ki
jo imajo z mlekom.
Samo potem bi bil sir
tako drag, da bi si ga
lahko privoščile le miši.
V skladišču.
Bodice
Na TV-ekranih več-
krat vidimo, kako po-
dirajoče se domine za-
pišejo besedo »AIDS*
-	kaj ko bi zapisali še
»ideologija«?
Cerkvena oblast in
komunizem imata ne-
kaj skupnega - grešijo
lahko samo mali bo-
govi.
Tudi če bo na želez-
nici še tako veliko
štrajkov - ne bomo
ujeli zadnjega vlaka.
Ideologija je kakor
barvna slepota - člo-
vek vidi vse črno
-	belo.
MARJAN BRADAČ
Bolj nas vlečejo za nos, večkrat se obrišemo pod nosom.
Devize
Ob tako hitri in močni inflaciji dinarja mnogim
investitorjem ne preostane drugega, kot da naložbe
računajo v devizah. To je razumljivo.
Malo čudno je le, da direktor Juteksa Dolar, raz-
laga naložbeni program v markah.
Od zgoraj
še vedno si nismo na jasnem, če bomo letos še
streljali proti toči ali ne.
Obramba proti zlu od zgoraj se namreč ni ob-
nesla.
Očitek
Celjani nič kaj ne skr-
bijo za svoja nekdanja
stanovanja. Vsaj za vsa
ne - pravijo Žalčani.
Mislijo seveda na No-
vo Celje, ki ga bodo mo-
rali zdaj obnoviti sami.
1. april
Za soboto nam na-
povedujejo veliko do-
brih in slabih stvari.
Prepričani ste lah-
ko, da se bodo vse
slabe res uresničile!
30. MAREC 1989
NOVI TEDNIK - STRAN 19
20. STRAN - NOVI TEDNIK
30. MAREC 1989
ZDRAVILNE RASTUNE
Trpotec (nadaljevanje iz prejšnje številke)
Trpotčeve liste uporabljamo za čaj in sicer proti
kašlju, hripavosti, astmi, pa tudi proti splošnim pre-
hladnim obolenjem. Najbolje je, da čaj pripravimo
tako, da namočimo eno veliko žlico posušenih listv čez
noč v pol htra mrzle vode, nakar zjutraj segrejemo do
vrenja. Pokrijemo in pustimo, da se nekoliko ohladi.
Nato dodamo žlico medu in tako pripravljen č^j
pijemo zjutraj na tešče in po požirkih ves dan pri
raznih notranjih obolenjih, mrzhci, vnetju mehurja,
pljučnici in pri gripi. Olajša izkašljevanje ter deluje
protivnetno. Čaju iz hstov ozkohstnega trpotca lahko
dodamo še ž£ybelj, koprive, rman, griževnjak in pelin
ter regratove korenine. Dobimo odlično zdravilno
sredstvo pri težavah z želodcem, za pospeševanje pres-
nove, za čiščenje krvi in ledvic ter jeter. Z njim lahko
lajšamo ženske težave v meni, pa tudi pri nečisti koži
so uspehi. Urejuje prebavo, zlasti pri dolgotrajni dri-
ski, pomirja krče in deluje protivnetno na vneto sluz-
nico želodca in dvanajstnika.
Zelo zdravilen je tudi sveži sok, ki ga dobimo tako,
da naberemo sveže, mlade liste, jih dobro operemo in
zmeljemo v sokovniku. Dobimo zelen sok. 1 kg tega
soka pomešamo z 2 kg medu ali dodamo 2 kg sladkorja
in kuhamo na malem ognju 10 minut. Pri tem nabi-
ramo pene, ki nastanejo na površini. Sirup je odUčno
domače zdravilo zoper prehladna obolenja, ker olajša
izkašljevanje ter deluje kot naravni antibiotik.
S sokom lahko umivamo aknasto kožo in tudi lajšamo
težave, če nas npr. piči osa. Sveže liste lahko uporab-
ljamo tudi za obkladke pekočih nog, zlasti po dolgi in
naporni hoji.
Ljudsko zdravilstvo zelo čisla trpotec. Oprane liste
zmečkajo in jih polagajo na rane, ki se nočejo zaceliti.
Ponekod jih na toplem nekohko zmehčajo in takšnega
položijo na obolelo kožo. S takšnilm zmehčanim
listom si lahko tudi masiramo vnete dlesni. Če smo kje
v naravi, daleč od zdravniške pomoči, lahko upora-
bimo svež zmečkan list kot obkladek, če se urežemo ali
nas ožulijo čevljil. Obkladke iz svežih listov lahko
uporabljamo tudi za lajšanje težav pri zvinu gležnja.
Tudi zrele semenke so zdravilne. Vsebujejo precej
sluzi in iz njih kuhajo sluz, ki zdravi vneto želodčno
sluznico. Deluje odvajalno in je koristen pri tistih bol-
nikih, ki trpijo za kroničnim zaprtjem. Vzamemo eno
veliko žlico semenk in jih prekuhamo v 200 g vode ali
kamiličnega čaja. Pustimo, da se popolnoma ohladi in
čaj pijemo zvečer pred spanjem. Čaj je zdravilen tudi
za tiste, ki imajo težave z vnetim črevesjem in s heme-
roidi. V ta namen nabiramo zrele semenke obmor-
skega trpotca (Plantago psylhum L.). Njegova semena
v dotiku z vodo posebno močno nabreknejo in se
sprimejo v zdrizasto maso.	BORIS JAGODIČ
MODNI KOTIČEK
pripravlja VLASTA ARĆAN-CAH
Electric city
Ta stil oblačenja
za letošnjo po-
mlad in poletje je
pod vplivom barv
svetlečih reklam-
nih napisov v sve-
tovnih metropo-
lah - moda za mla-
da, vesela in šport-
na dekleta, ki se
navdušujejo nad
svobodnimi in
divjimi kombina-
cijami. Glavne so
seveda hlače.
Tiste, ki rade z vi-
dezom vedno zno-
va presenetijo, se
bodo gotovo odlo-
čile za elastične,
kot koža oprijete
hlače z vpadljivimi
vzorci in naramni-
cami.
Tudi »surf« ber-
mudke in široke zvonaste hlače so pri tem stilu nepogre-
šljive. Dopolnjujejo se s havajskimi bluzami, telovadnimi
majicami, suknjiči iz svetlečih nylon tkanin in prešitimi
bluzoni v fluorescentnih barvah, skratka, to je nov način
imitiranja jeans stila. Razlikuje se le po materialih, ki naj bi
imeli sintetičen, plastificiran in lakiran videz ter po barvah
- vroče roza, kričeče zelena, sijoče modra, ognjeno rdeča,
šok-lila in limonino rumena.
Strolcovno predavanje
Hortikulturno društvo Polzela pripravlja 3. aprila ob 17. uri
v domu Svobode na Polzeli strokovno predavanje na temo
sobne enolončnice. Predaval bo znani strokovnjak inž. Slavko
Zgonc iz Ljubljane. Poslušalci bodo lahko zastavljali tudi vpra-
šanja.
T. T.
HORTIKULTURNI KOTIČEK
Urejevanje in sajenje vrtov
v tem času, ko se narava prebuja iz zimskega spar\ja, poi^¡,
slimo na svoj vrt, na dopolnitev oziroma korekcijo že nasajenih
sadik, do zasnove in sajenja novih.
Vrtna arhitektura je umetniško kreativna disciplina, ki zmerna
določeno biološko in tehnično znarye. Parki in vrtovi se težko
oblikujejo, če se ne spoznamo na osnovne značilnosti ali načrta
vanje.
A osnovne značilnosti so habituelne oblikovne lastnosti tet
nću-avni faktorji pomembni za razvoj rastlinskih vrst, naravni^
in umetno ustvarjenih bioloških skupnosti. Lepoto vrta ustvar,
Ј£ЦО predvsem rastline, njihov izbor in razvrstitev. Pravih rastlin
ni lahko izbrati, ker rastlinske vrste zahtevigo svoje življenjska
razmere. Nekatere uspevajo na izrazito apnenih tleh, druge na
težki ilovici. Odlično se počutijo na sončnem prostoru, druge bi
shirale. Ene rastUne potrebujejo veliko vlage ali suha tla. Cç
hočemo na vrtu doseči uspeh, moramo poznati lastnosti posa,
meznih rasthn, da jim omogočimo pravilno rast - razvoj.
Poudarila bi, če želimo imeti lepo, skladno, prijetno, vabljivo
urejen vrt, je tu vedno polno presenečenj od zgodnje pomladi do
pozne jeseni - potrebno gaje le strokovno in načrtno oblikovati.
Narediti moramo ureditveni načrt vrta in to še prej, ko se lotimo
ravnanja zemljišča, postavitve vrtnega elementa ali podobno.
Pri izboru rastlin pazimo na ryihovo obliko, saj se morajo rast.
Une med seboj lepotno ujemati, kajti drevo, grmovnice in cvet.
lice so tisti element, ki dajejo celotnemu okolju največji pouda.
rek. Tega ne bomo opazili takoj ob saditvi, ker so rastline
majhne, a po nek^ letih bo drevo prerastlo in bistveno spreme-
nilo celotno okolje. Ta moment je potrebno ob saditvi upošte-
vati.
V naših podnebnih razmerah imamo veliko izbiro drevesnih
vrst. Večinoma je vrt majhen in ne prenese velike sence košatih
dreves, a dreves, ki ne delajo prevelike sence, je zelo malo.
Mnogo lastnikov hišnih vrtov želi imeti posebna, dekorativna,
eksotična drevesa, ki jih vidijo na javnih zelenicah. Želijo imeti
v svojem vrtu rdeči kostanj, lipo, tulipanovec, kavkaško jelko,
ginkovec in druga velika drevesa. Če o tem premislimo, ugoto-
vimo, da so to drevesa, ki bodo v nekaj letih do 20 in še već
metrov visoka ter precej košata.
Pri izbiri dreves listavcev in iglavcev bomo za domači vrt
izbrali: vitko omoriko, macesen, cipreso. Od listovcev: belo
brezo, ambrovce, kisovec, japonski javor, magnolijo, japonsko
češnjo in še nekaj manjših vrst.
Rastlinske kompozicije, kijih ustvarimo s smotrno izbranimi
rastlinami, so bistvo urejenega vrta, na katerem je skladnost
barv in oblika dreves - grmovnic - tišti element, ki edino lahko
spremeni zemljišče v lepo urejeni vrtni prostor za bivanje, poči-
tek, rekreacijo, za užitek.
Sajenje: zelo pomembno je, da drevje pravilno posadimo. Za
drevesa - iglavce in listovce - je potrebno izkopati sadilno jamo,
običajno 1 m^ veliko. Odstranimo iz jame neplodno ter nasujemo
humusno zemljo. Korenine dreves pregledamo in odstranimo
poškovodovane ali bolne. Nato postavimo v sadilno jamo dre-
vesni kol, dodamo drevo in pazimo, da ga posadimo v enako
globino kot je bilo v drevesnici. Na korenine dodamo humusne
zemlje, še hlevski gnoj in zakrijemo jamo z zernljo.
Listovci se običajno sadijo brez, iglavci pa obvezno s korenin-
sko grudo. Po saditvi zemljo pritisnemo h koreninam in dobro
zalijemo, da se zemlja stisne, da ne pride do trohnenja korenin.
Na poštena drevesa ne smemo pozabiti in jih moramo občasno
zaliti in pregledati, če so dobro privezana, pa tudi okopati, da
odstranimo plevel.
Grmovnice sadimo v margše sadilne jame 50x50x50 cm.
Odstranimo nekvalitetno zemljo in dodamo humusno. Postopek
je enak kot pri sajenju dreves.
dipl. ing. JAGLENKA LEBAN
VABILO K SODELOVANJU
S silovitim razvojem Gorenja, širjenjem proizvodnih programov ter
uveljavljanjem na domačem in zunanjem tržišču, je bilo potrebno
oblikovati močno delovno organizacijo za storitveno dejavnost. Naša
dejavnost je zelo razvejana. Opravljamo servisiranje in montažo
izdelkov Gorenja, obnovo in proizvodnjo rezervnih delov, transport
in logistiko, projektiranje in izgradnjo telekomunikacijskih sistemov
ter druge dejavnosti. V 76 servisnih enotah po vsej Jugoslaviji in na
sedežu v Titovem Velenju je zaposleno 1550 delavcev, od teh ima kar
88% visoko, višjo ali srednjo izobrazbo. V svojem delu čedalje bolj
uveljavljamo računalniško podprt informacijski sistem. S svojo
dejavnostjo se vključujemo tudi v mednarodne gospodarske tokove.
K sodelovanju vabimo
DIPLOMIRANE INŽENIRJE in INŽENIRJE
ELEKTROTEHNIKE ali STROJNIŠTVA in
DIPLOMIRANE EKONOMISTE.
če vas zanima samostojno in kreativno delo ter če ste se pripravljeni
spoprijeti s problematiko projektiranja in izgradnje telekomunikacij-
skih sistemov, ali če vas zanima strokovno delo na področju investi-
cij in vzdrževanja ali na področju razvoja tehnologije servisiranja ali
na področju trženja, nam sporočite ali nas pokličite.
Omogočili vam bomo uveljavljanje znanja in ambicij, pa tudi dopolni-
tev in razširitev znanja, še posebej glede na zahteve Evrope po letu
1992. Dobrodošli boste kot že usmerjeni strokovnjak ali začetnik.
Veselilo nas bo, če se osebno zglasite, da se seznanimo in pogovo-
rimo o možnostih za skupno delo ali pa nam pišite na naslov Gorenje
- Servis, Partizanska 12, Titovo Velenje, Kadrovski oddelek ali pokli-
čite na telefon (063) 856-747.
30. MAREC 1989
NOVI TEDNIK - STRAN 21
22. STRAN - NOVI TEDNIK
30. MAREC 1989
30. MAREC 1989
NOVI TEDNIK - STRAN 23
24. STRAN - NOVI TEDNIK
30. MAREC 1989
Zanimiva
alfcija Merxa
Ob vse manjši kupni
moči postaja bitka za ku-
pce vse večja. Tega se za-
vedajo tudi v Merxovi sa-
mopostrežni trgovini So-
ča. Pripravili so zanimivo
akcijo, na kateri so pred-
stavili izdelke ABC Po-
murke, ob tem pa so izpe-
ljali še veliko nagradnih
iger. Radovedneži so po-
skušali ugotoviti tudi to,
koliko tehta deset parov
klobas. Akcijo^ jé pope-
stril še Vinko Šimek, žal
pa mu ni uspelo razvedri-
ti vseh tistih posamezni-
kov, ki lahko mnoge kuli-
narične specialitete vidijo
le še v trgovini.
Foto: EDI MASNEC
Stroj,
Icalcršnega še
ne poznamo
Vse kaže, da se tistim
kmetom, ki vsak dan
spravljajo iz kori tastih si-
losov travnato ali koruz-
no silažo, obetajo boljši
časi. Pri nas še namreč ne
poznamo strojev za takš-
no delo in inovatorju An-
tonu Zupancu žilca tako
dolgo ni dal miru, da je
v nekaj več kot pol leta
razvil in izdelal stroj, ka-
kršnega še ne poznamo.
Gre za napravo, ki silažo
razdrobi in jo s pomočjo
zraka tudi transportira na
želeno mesto. S tem pri-
hrani kmetovalcu vsak
dan več kot pol ure dra-
gocenega časa, saj za pri-
kolico razreza potrebuje
stroj le dobirh pet minut.
Zupane je model patenti-
ral in ga bo verjetno pole-
ti pričel sam izdelovati.
EDI MASNEC
Lončarji na sejmu v Laškem
Tudi sejmi niso več tisto, kar so bili nekdaj. Pred nekaj leti
bil vsakoletni velikonočni sejem v Laškem precej bolj živ, ш
drugim so tu prodajali tudi živino. Letos so lahko obiskova
izbirah med izdelki domače obrti - suho robo, lončarski
izdelki, oblačili, usnjenimi izdelki in bižuterijo, kar pa dai
najdemo tudi v trgovinah.	Foto: EDI MASNE
Slovenski narod 30. 3. 1909
Mestna občina celjska je dala trg okrog pošte in tudi
strmi klanec pri Rebeušku asfaltirati. Kdor ima sedaj
tam opravka in je količkaj usmiljenega srca, se mora
vsak dan jeziti, kako vozniki mučijo konje v tisti kla-
nec, kije tako gladek in se konjem neprestano drše. Tu
so jo modri mestni celjski »očetje« po stari navadi
zopet »pogruntali«. Pod cestovodom je pa tako blato}
da je nevarnost za pasante, da v njem obtičijo. Če ima'
mesto dovolj denarja, bi lahko kupilo tudi nekaj trug'
prodca, da bi se blato odpravilo. Pa za koristne stvari
imajo Celjani gluha ušesa!	]
Kot smo spoznali, so soje-
nja čarovništva osumljenih
oseb dala ljudski domišljiji
krila. Že čisto nedolžne do-
godke so začeli povezovati
s čarovništvom in tako je tu-
di naš krojač, spotakljivega
nadimka »Vranji krempelj«,
s takimi pripovedovanji ho-
tel fanta majčkeno prestraši-
ti, sebe pa v njegovih očeh
povzdigniti. Tako je sedem-
najstletnemu Janžetu pripo-
vedoval, da so ga neznani ča-
rovnij vešči ljudje tako zme-
šali, da se je nekega jutra
znašel pod nekirh mostom in
ni vedel kako je tja prišel.
Očitno je ta čudaški kroja-
ček želel prikriti svojo pija-
nost v plašč skrivnosti, pri
tem paje tako vplival na fan-
ta, da je v noči od 5. na 6. maj
1690 prišlo v Škorjatovi koči
do bučnega dogodka.
Mati, Uršula Skorja, je bila
Zacoprani Janže Šiiorja
ves dan pri sosedi, ki je tiste
dni rodila. Janže je s svojim
starejšim bratom in še enim
moškim tako dolgo ždel
v neki točilnici, da se ga je
nadeval, kot je sam razlagal
sodnikom. Ko je mati Uršula
prišla domov, je Sebastjan
Filič poslal Janžeta k vdovi
Jeričevi po četrtinko vina,
ker se je Janže med tem že
prebudil iz pijanskega sna.
Ko se je potem čez čas vrnil
s polnim vrčem, sta ga »Vra-
nji krempelj« in mati Uršula
komaj spoznala, tako zmeša-
nega videza je bil.
Kar naj bi se Janžetu zares
zgodilo, bomo izvedel iz iz-
jav matere Urše in krojača
Sebastjana. Mati naj bi bila
sina vprašala, zakaj je tako
zmeden. Fant ni odgovoril.
Ko pa mu je mati ukazala,
naj se pobere spat, si fant ni
upal zapustiti hiše in se je
spet ulegel na klop. Zaskrb-
ljena mati je sedla k njemu
v bojazni, da se mu je zmeša-
lo. Klatil je okoli sebe in ble-
del, češ; za božjo voljo, pusti-
te me domov - vrnite mi vi-
no in denar - kaj bosta rekla
oče in mati, če bom prišel
praznih rok domov - goije
kovaču, ki je gorjače s kakrš-
nimi me bijete okoval - bla-
gor bratu, kije pametnejši in
ni hotel po vino... Tako je
blebetal in blêdel, medtem
pa je mati po navodilih kro-
jača Sebastjana poškropila
fanta z blagoslovljeno vodo.
mu položila na prsi molek in
celo brevir. Janže se je pomi-
ril šele ob zori ih ko je od
Martinove cerkve zadonel
jutranji zvon, je fant izdavil:
Hvala bogu, da se je zdanilo!
Zdaj bom šel na svinjak
spat! Pa se je kar na klopi
obrnil in zaspal. Ko ga je
pozneje mati spraševala, kaj
se mu je zgodilo, je ves b'
odgovarjal z vprašanje
Kaj me to sprašujete, mat.
Vsa stvar bi šla verjeti
v pozabo, če bi nekega di
Janže prišel k Marjeti Ti
čin, pri kateri je krojač S
bastjan šival. Skup^ sta p
šla domov in »Vranji pi
kelj« je drezal v fanta in n
bržčas postavljal takši
vprašanja, da je Janže mo{
kar pritrdilno ali nikalno c
govarjati. Tako je krojač !
stavil druščino, ki naj bi h
Janžeta tisto noč obdelova
Nastala je kar čedna četi(
Marija Gmajnerjeva, sti
Brotkamarica, malolet
Jerca Tučinova, Neža - :
stra umorjene čarovni
Barbare Fiambertin, dva
nova Jakoba Töplizerja, j
gostilničarke Jeričeve ter
na trškega sodnika Marti
Töplizerja. Nadalje je b
Janže govoril o štirih odi
nih možeh, katerih imena
noben način noče povedi
Ta coprniška druščina
mu je vzela vino, ga spila
mu ga potem, ko je tako
žil, s čarovnijo spet naf
nila.
Približno v istem času S"
začelo sojenje proti Jake
Cverletu in Jeri Perkuli,
se je končalo z njuno smr
Oba sta pred smrtjo ova(
Nežo Gril, da je na pus
ponedeljek na nekem kri
ču pri Laškem s svojo čar
niško druščino »kuhala ^
me«. Krvni sodnik dr. A
stolis in tožilec upravi
Germek sta ji celo to, di
cerkvi pred aretacijo pol
nila kravo, štela kot do
o njeni slabi vesti in kriv
Prihodr
ŽEGNANA VODA
SCALNI
Srednjeveški umetnik je takole upodobil prizor sojenja
čarovniku. Zasliševalec prigovarja obtoženemu naj
prizna svoje zveze s hudičem. Oba krvnika pripravljata
natezalnico. Žrtev so dvignili pod strop, na noge pa so mu
obesili utež. To je bila še mila oblika. Jezuit Spee je leta
1631 leta zapisal, da seje neki knezov inkvizitor v Trijerju
hvalil; tudi sam papež bi priznal, da je čarovnik, če bi
prišel v njegove roke.