SLOVENSKI
UČITELJ.
Glasilo »Učiteljskega društva za slovenski Štajer.“
Izhajn 5. in 20. vsakega meseca na celi III Za oznanila sc plačuje od navadne ver-poli in velja za celo leto 3 gld., za pol I stice, ee se natisne enkrat, 10 kr., dvakrat leta 1 gld. 60 kr.	III	14 kr., trikrat 18 kr.
Štev. 12. V Mariboru 20. junija 1877. Letnik V.
Našim spoštovanim naročnikom.
Z denašnjo številko, ko dokončujemo 1. polletje 5. tečaja, dovoljujemo si naše čestite naročnike daljne podpore prositi. Nekaterim gospodom sicer ni treba vedno in vedno na novo priporočati naš organ, kajti nekateri so že mnogo let naši zvesti prijatelji, zvesti v dobrih in hudih časih. Tega se od njih tudi v bodočnosti nadjamo. Druge slovenske učitelje, ki so naročniki „Slov. učitelja1', moramo pač naj-gorkejc prositi, da list ne samo z besednim naročevanjem, ampak tudi z naročnino samo podpirajo. „Učitelj“ prizadeva stroškov obilo, zato je treba pa tudi dohodkov, da se stroški poplačajo. Ne samo za perve udeležnike pri našem društvu, ampak za vse družabnike, naročnike in prave slovenske učitelje bi bilo sramotno, ako bi moralo naše delovanje vsled premale podpore prenehati. Toliko častneje pa bode za slovensko učiteljstvo, ako ostane tudi v sedanjih kritičnih časih solidarno, ako se tim bolje oklene svojih svetovalcev in tim bolje poprime edinih pravih načel, čim bolje se preganjajo zdravi pedagogični in narodni nazori ter njih razširjevalci. Torej prijatelji dragi! Ne odstopite od sedanjih pravih principov, ne vstrašite se neprijateljev našega narodnega šolskega napredovanja, marveč deržite se krepko svojega prepričanja in svojih odkritoserčnih svetovalcev, zlasti „Slovenskega učitelja". Ostanite mu zvesti prijatelji, dokler bode izhajal; izhajal pa bo tako dolgo, dokler .mu slovenski učitelji svoje pomoči ne odtegnejo, ali
12
ga kaka druga nemila osoda ne ukonča. Izvolite vsi p. 11. naročniki, kateri ste še na dolgu, v kratkem poslati letošnjo naročnino pa tudi zaostalo od prejšnjih let. Naročnino sprejema blagajnik »Učiteljskega društva za slovenski Sta-jer“, g. Kovačič v Središči (Polstrau).
Pričetna vodila o rastlinstvu.
(Dodatek k drugemu berilu); zložil S. Strenkelj, učitelj v Srodišču.
. Kaj je rastlinstvo?
Rastlinstvo so vse tiste organične stvari v naravi, ktere žive, rastejo a ne čutijo, se tudi prostovoljno ne premikajo, svoj živež pa iz zemlje in zraka serkajo.
Iz česa pa obstoje rastline?
Poglavitni deli vseh rastlin, od naj višjega hrasta do najmanjše travice so celice.
Kaj pa so celice (cevke)?
Celice so mali, zdaj okrogli, zdaj podolgasti mehurčki, v kterih je celični sok, kterega obdaja jako njcžna, prozorna, večkrat lesu podobna kožica.
Kako se napravijo te celice?
Te celice ali mehurčki se napravijo iz naserkauega živeža. Ti s časom izpotč in se vterdč tako, da terdi les ali tkanina iz njih nastane, ktera se da pri nekterih rastlinah, kakor predivo puliti (česati).
Kako se rastline množč?
Večina se jih množi sč semenom, korenino, mladiko, očesom itd.
Ktere dele razločujemo pri rastlinah?
Pri rastlinah razločujemo: korenino, deblo, veje, mladike, listje, cvet in sad (seme).
. Kaj je korenina in čemu služi?
Korenina je spodnji del rastline, ki v zemljo rije, rastlino v zemlji močno (terdno) derži in iz nje živež dobiva.
• Kakošne korenine razločujemo?
Glavno ali serčno korenino, nitkaste, vlaknate korenine, po terpežnosti pa eno- in večletne.
Kaj je deblo rastline?
To je tisti del, kteri	iz	korenine priraste,	in	kteri veje,
listje, cvetje in sadje nosi.
Kakošna debla razločujemo?
Polna, (pri drevju in germovju), votla, s kolcnci, (pii žiti in travi) sočnata in mesnata, stebla pri zelišču.
Kdaj imenujemo deblo	in	kdaj steblo?
Pri drevju in germovju	je	deblo, pri zelišču	steblo.
Čemu služi deblo!
Pošilja živež, kterega korenine poserkajo, vsem vejam.
Kteri so deli debla?
Deli debla so: steržen, les (letni obročki), belina, lika in skorja.
Kaj je steržeu?
Steržen je srednji del debla.
Kaj je les?
Les je terda, nitkasta, preji podobna	tvarina,	ktera	se	napravi iz živeža, ki ga drevo po koreninah	naserka.
Ktere tvarine se v lesu nahajajo?
Rastlinska žleza ali sok, ki je brez duha in okusa,	škrob
(štirka), sladkor, kisline, mastno olje, smola, mlečni sok itd.
Čemu potrebujejo sok?
Da jim moč in rast daje.
Kaj je belina?
Naj mlajši, še mehki, zunajni les na deblu.
Kaj je lika?
Spodnji del skorje, ki na belini leži.
Kaj je skorja ali lub?
Skorja je uajzuuauji del debla, v njej je deblo zavito.
Kakošna debla razločujemo?
Razločujemo podzemeljska in nadzemeljska debla. Pod-zctueljska so tista, ktera pod zemljo rasto in samo listje iz jemlje poganjajo, ktero je mesnato, n. pr. beluž, kalmuž, iilije, Seorgine i. dr. Nadzemeljska debla so tista, ktera nad zemljo *a8to, n. pr. pri drevji.
Kakošnc podobe so debla?
Deblo ima lehko podolgovato, valjasto, okroglo, plošnato, Iglično robasto, nitkasto, gladko, brazdasto, dlakasto, iglasto 11 ternasto podobo.
Kakošno podobo ima deblo po legi?
. Kviško stoječo, nagnjeno, ležečo, kimavo, vijasto, plezajočo (berščljan).
Kakošno je deblo glede vej in terpežnosti?
Glede vej je: prosto, vejasto, mnogovejasto, glede terpež-°8ti enoletno, dvoletno in večletno.
Kaj je listje ali perje? tr - ^J'8tje je tisti del rastline, kteri iz popkov izraste, ter po-. et)en ogljenec iz zraka serka, nepotreben kislec pa izpuhteva, •ustliui lepoto daje.
Kaj so popki ali očesca? v .	f'<| so v obče osnutki k novim mladikam, in se konec debla,
J ali jz listnih kotov prikažejo.
Kteri so deli lista?
rob • 1)cli lista so: listna nožnica, pecelj, listna ploskev, žile, 'n konec lista.
Kaj je nožnica?
To je tisti del lista, kateri se debla ali veje dcrži.
Kaj je pecelj?
To je tenki, srednji del med nožnico in listom.
Kakošna je ploskev lista?
Navadno je zelena, pa tudi bleda, dlakasta, bodičasta, gladka, svetla, usnjasta, rebrasta.
Kaj ima listje?
Listje ima mnogo majhnih luknjic, po katerih diha. Tedaj je tako potrebno rastlini, ko pljuča človeku.
Zakaj ima žile list?
Da mu moč dajejo; nektere imajo bodice.
Kakošno podobo ima uavaduo listova ploskev?
Muogoverstno: iglasto, suličasto, podolgovato, podolgovato-okroglo, jajčasto, okroglo, serčasto, ledvičasto, klinasto, dlanasto, narobe jajčasto itd.
Kakošno podobo ima listni rob?
Rob je cel, narezan, nazobčen, kerpast, napiljen itd.
Ktere verste listja razločujemo?
Prosto listje, alco je en sam list na enem peclju; sestavljeno, ako se po več listkov na enem pecljnu dorži, n. pr. pri detelji.
Kako stoji listje na steblu?
Spreminjalno, ako posamezno stoji, nasprotno stoječe, ako po dva nasproti stojita, vretiuičasto, ako jih po več v enaki visokosti stoji.
Kaka očesca ali popke razločujemo?
Listne, ako z njih samo listje izraste, cvetne, ako samo cvetje in mešane, ako iz očesca cvetje in listje zraste.
Kako razločujemo listje po terpežnosti?
Enoletno in večletno.
Kaj je cvetje?
Cvetje je tisti del rastline, iz katerega postane sad sc semenom za novo rastlino.
Kako se rastline glede cvetja razdeljujejo?
Pervič v očitno cvetoče ali sememske, t. j. v take, ki imajo očitne, s prašniki in pestiči previdene cvete, in ki se množč se semenom, ktero ima v kalu ali klici že mlado rastlino v sebi.
Drugič v skrivno ali tajno cvetoče, t. j. take, ki nimajo takih cvetov, in se ne množč se semenom, ampak z euojnatimi prav drobnimi mehurčki, n. pr. gobe, mah.
Katere rastline se prištevajo k očitno cvetočim?
Drevje, germovjo in zelišča.
Ktere prištevamo k skrivno cvetočim rastlinam?
Razne verste praproti, mah, alge, lišaji, gobe.
Kteri so deli cvetja?
Deli cvetja so: čaša, venec, prašniki, pestiči.
Kaj je čaša in čemu je?
Čaša je najmanji del cveta, kteri venec obdaja, ga varuje •n mu lepoto daje.
Kake čaše razločujemo?
Odpadljive in stalne (pri jabolkih in hruškah stalne).
Kaj je venec in čemu je?
Venec ali kronica je tisti del cveta, kteri prašnike obdaja, je varuje in cvet kinča.
Kakošne barve so venci?
Venec je razne barve: bele, rudeče, rumene, modre sive, pisane.
Ktere podobe je cvet?
Okrogle, verču podobne, lijaste, cevaste, zvončaste, kole-saste, krožniku podobne, ustnate, zijaste, klinčaste, glavičaste, grozdnate, kolobarčaste itd.
Kaj so prašniki?
To so tenke nitke, ktere imajo na koncu mešičke s cvct-n'in prahom. Dokler seme tega močnatega praha ne dobi, uij zielo in za množenje nesposobno.
Kaj je pestič in čemu je?
Pestič (štempelj) je v sredi cvetlice, na katerem venec raste.
Ktere dele ima pestič?
Ploduico, v katerej se prihodnje seme snuje; vrat je srednji del, brazda pa zgornji del pestiča.
Čemu je cvetje?
Za množenje rastlin in za kinč.
Kteri so najpotrebniši deli cvetja?
Prašniki in pestič. Čaša in venec pri uekterih manjkata.
Kaj je sad?
Sad je popolnem razvita plodnica.
Kaj je seme?
Seme je	zernice, iz katerega izraste	s	pomočjo toplote,
•'aka, svitlobc	in mokrote zopet nova rastlina.
Ktere dele ima seme?
. Seme ima popek ali pičico, kjer se jo deržalo, zunajuo znotrajno kožo, kal ali klico in moko?
Kaj se iz	semena najprej razvije?
t	se zerno v zemljo vtakne, in ako	ima	dosti mokrote,
kv vt*e' zra^a 'n svitlobe, razvije se naprej peresce, ktero na Ze r ra8to (deblo) potem pa kljunček ali koreninica, ktera v n‘*jo rije in korenino napravi.
Od kod kal ali klica pervi živež dobiva?
Iz semena t. j. iz moke semenske. (Dalje prih.)
»Učitelj Dobrašin"1)
Podučna povest Slovencem. Po hervatskem izvirniku od J. 'Pruskega
pAsnel Ivan Lapajne.
Nova šola v Divjakovcu.
V jako oddaljenem kotu mile naše slovenske domovine je vas Divjakovec. Gotovo je, da nobeden za-njo ne zna, bodisi da je preoddaljena od večjib mest in velikib cest, bodisi da se Divjakovčani za drugi svet ne brigajo.
Vendar so šolske gosposke našle to vas v zapisniku onih občin, katero so do sedaj brez šole bile. Posebno ni mogel okrajni glavar s svojimi šolskimi svetovalci te sramote preterpeti, da bi v onili občinah, kjer je že cerkev in župnik (tajmošter), šole	ne bilo.	In ravno Divjakovec je	bil	šolo silno potreben.
Bila	je v vasi	sicer lepa cerkev in stara,	prostorna duhovnija
(farovž), toda v njej je bival župnik starega kopita.
Divjakovčani so bili bistrega uma	in dosta marljivi kmetje,
toda	večinoma	zelo surovi; o omiki se	pri	njih ni moglo govo-
riti. Z omikanimi ljudmi niso prišli nikoli v dotiko; družil) naukov nikoli niso slišali, razen pridige ob nedeljah, ki ni več nego četert ure trajala, a še to so možaki in fantje poslušali zunaj cerkve. Popoludue ob nedeljah in praznikih pa je bilo navadno tisto ostudno pijančevanje, ki jo že marsikoga Divja-kovčaua na boben spravilo. Druge zabave tudi v Divjakovcu nihče poznal ni. Časniki ali knjige pa pri nobeni hiši niso či-tali. Pa kako? Saj nihče brati ni znal! Samo župan so je iz-poznal nekoliko v knjigah s starim tiskom. Šolske gosposke so dobro poznale to razmere. Zato so pa z dobro in ostro besedo Divjakovčane naganjale, da so si nažgali opeko (cigla) in apna, da so si nasekal' lesa, nabrali potrebnega denarja, i° naposled z veliko nevoljo začeli postavljati novo šolo. Bilo .j® veliko mermranje, veliko posla so imeli zlasti šolski možje, ki so bili v to izvoljeni; ali v teku enega polletja bila je šola vendar dozidana, lepo pobeljena in z rudečo opeko čedno pokrita. Z® od daleč se je rudečila in belila, da jo je bilo veselje gledati, ali vendar se Divjakovčanom ui dopadala. Zakaj ne? Treba bode zdaj otroke v šolo pošiljati, treba jim knjige in šolske priprave kupovati. Kdo jim bode med tem živino pasel? Kd° varoval mlajšo otroke? Ako so dosedaj brez šole in učitelja
') Ta spis je bil pervotno namenjen za družbo sv. Mohora, da b' bil prišel v roko prostemu našemu narodu, za katerega je največ spisan-Ker je pa omenjeno društvo s spisi preobloženo, in ker bi bilo vendar j»K dobro, da na svitlo pride, zato ga tu s tem namenom natisnemo, da bi u najpervo našim čitateljom zabavno in doloma podučljivo čitanje, in da 8 potem kot ponatis v posebni brošuriei razširi mod naše slovensko U11. stvo, katero šolo in učitelja le premalo še ceni. V hervatskem jeziku J bila enaka knjiga jako priljubljena.	Spis.
živeli, zakaj bi še dalje tako ne mogli? Tako misleči so Divja-kovčani nevoljno pričakovali novega učitelja in neradi se s to mislijo sprijaznili, da bodo morali otroke v šolo pošiljati.
Učitelj Dobrašin.
Za novo učiteljsko službo v Divjakovcu oglasilo se je bilo čvetero prosilcev; izmed teb je -bil izbran uajizverstnejši in to neki pripravnik iz ljubljanskega učiteljišča.
Zval se je Dobrašin. Učitelj Dobrašin je bil vreden svojega imena, bil je blage duše, poštenjak skozi in skozi, ki je dobro poznal svoje dolžnosti in jih tudi popolnoma in nepre-tergoma izpoluoval.
Dobrašin si ni nevoljno izbral učiteljskega stanu, marveč je že pri svojem očetu, ki je bil tudi učitelj na Slovenskem, imel priliko opazovati, da se tudi kot učitelj more prav zadovoljno živeti in jako koristiti svojemu narodu.
Dobrašin je bil sam vnet domoljub. Brez domoljubja pa tudi ni mogoče otresti si prirojene sebičnosti, katera zavira človeka pri delovanju za občno blagostanje.
Dobrašin se ni mešal v tuje posle, ni se brigal za dolžnosti družili, ni se utikal v tožbe; on je živel marveč samo za šolo, za otroke, njemu v poduk in odgojo izročene.
Dobro se zavedajoč te svoje dolžnosti trudil se je neprc neboma dalje izobraževati se v svojih naukih, da bi mladino vedno boljo in bolje podučeval in izrejeval.
Med našim narodom se nahaja veliko pogreškov pri odgoji mladine, nahaja se veliko krivih in napačnih misli in pojmov. Vse to je naš Dobrašin dobro znal in poznal. Kot goreč domoljub slovenski bil je dobro izurjen v materinščini, govoril je lep iu pravilen jezik, mislil polagoma in sodil modro in pravično.
Svet je sicer le malo znal o Dobrašinovih dobrih lastnostih, zlasti ga Divjakovčani niso znali ceniti.
Mladenič je bil komaj dva in dvajset let star, ko je nastopil svojo pervo službo v Divjakovcu. Bil je čedne iu čverste postave, zdrav kot riba, rudeč kot kri iu milih, modrih oči. Krasno je bilo gledati mladega učitelja iu odgojitelja. Toda Uivjakončanom vendar ni bil po volji. Nobeden ga ni pričakoval, nobeden mu ni prišel na pomoč, niti mu druzega dobrega ueinil.
Dobrašinov trud.
Dobrašin je začel z veseljem, a tesnim sercem novo šolo v Divjakovcu. 1’erva dva tedna ni rabil v šoli še knjig, katere 80 si otroci umislili; on je marveč samo popraševal deco, kako 8e jim stariši zovejo, kje so doma, kaj doma delajo itd. S tukini popraševaujem je boječe dečke ohrabril, da so glasno odgovarjali iu so no bali učitelja v tisti meri, kakor so jim
stariši protili. Prigovarjal jim je, naj pridno v šolo hodijo in pazljivo poslušajo njegove nauke. Pozneje je Dobrašin navajal svoje otročiče na to, da so razločevali reči v šoli in zunaj šole, doma, na polju, na travnikih v gozdu. Pravil jim lepe pregovore, kratke povestiee, kar so otroci z velikim veseljem poslušali.
Starišem pa ni bilo po volji, da otroci že pervi teden niso čerk poznavali, kajti nekateri so mislili, da je mogoče učitelju v 14 dneh otroke brati naučiti. Dobrašin je začel komaj tretji teden s poznavanjem in pisanjem čerk ob enem. Računiti je bil že prej začel, ravno tako tudi z molitvijo. Dobrašinova šola je čversto in očividko napredovala, toda nobenega ni bilo, ki bi to ceniti znal in narodu povedal. Divjakovčani so čim dalje tim merzkeje glodali Dobrašina. Samo katera pojedina mati je začela hvaliti učitelja, ker jej je dete ubogljiveje postalo, od kar v šolo hodi. Dobrašin je začel tudi otroke v petji pod-učevati, kar se je otrokom posebno dopadalo.
Pervo jesen je vsadil v svoj vert nad petdeset divjakov, a na spomlad jih je že požlahtnil. Naprosil jo tudi občino, da odstopi od občinskega pašnika pljug zemlje in da jo zagradi v ta namen, da bi on zasadil na njej občinski sadonosnik. Toda občina je bila za to premlačna, obečala je, a nič izpolnila.
Bilo se mu pa je posrečilo, da je bil v to prigovoril neko vdovo, mater marljivega učenca, da si je dala ograditi sadonosnik, v katerem jej je vsadil in požlahtnil toliko divjakov, kolikor sebi. V svoj vert je bil nasejal marljivi učitelj tudi murbinovega semena in to s tem namenom, da bi zasadil murbe okoli cerkve in okoli ceste, da bi si redil pozneje sviloprejke in otrokom razkazoval.
Naprosil je bil tudi občino, da mu napravi čebelnjak, toda občina tudi tega ni hotela. Vendar si je bil sam od soseda kupil roj čebel in ga spravil v tako zvani Dzirzonov panj, ko-jega si je bil že na ljubljanskem učiteljišči sestavljati naučil. Po leti je imel panj na svojem vcrtu, a po zimi ga je hranil v nezakurjeni sobi v šoli.
Za ves ta Dobrašinov trud se ljudje niso brigali, pa tudi brigati ne hoteli. Bilo je žalibog še takih, ki so Dobrašinu nasprotovali, i neknji hudobneži so mu celo plot pri vertu razdirali in živino vanj spuščali ter na ta način pri cepljenih drevescih veliko škodo narejali.
Ali Dobrašin si je mislil: „B o lj e krivico ter peti, nego krivico storiti". Plot je zopet popravil in sam osebno korakal okoli verta, kedar so govedarji živino na pašo ali s paše gonili. In to je dobro pomagalo, nihče se verta več dotaknil ni.
Dasiravno je Dobrašin mirno živel, lepo se obnašal, marljivo za šolo skerbel, vendar ga sam g. župnik ni hotel ceniti.
Njemu je bil Dobrašin oboli mladenič nove dobe, ki vsiljuje kmetu nepotrebne nauke. Vendar je Dobrašin mirno prenašal župnikovo nevoljo, da niso vaščani zapazili, da je med njima nesporazumljenje.
Učitelj, ki hoče popolnoma svoje dolžnosti spolnovati, nema časa, da bi se po kerčmah valjal in kartal, da bi vsaki dan na lov hodil ali še na drugi način zlati čas kratil. Dobrašin tega ni storil, on se ni potikal po kerčmah, niti ni kartal niti na lov hodil.
Opoludne je pač moral hoditi v kerčmo na obed; kajti ni imel žlahtnice, da bi mu stregla, a postrežnice si neoženjen ni hotel deržati. Zajuterk si je radi tega sam delal, a za večerjo mu je malo sira, sadja in košček kruha zadostovalo. Dobrašin se ni gizdavo in drago oblačil, a imel je vsikdar snažno in celo obleko. Kar mu je še novcev ostajalo, s tem si je nabavljal novejših slovenskih kujig in šolskih časopisov. Iz tega vzroka mu ni nikoli na um prišlo, da bi težko zaslužene krajcarje dajal na smodke ali tobak, in da bi mu potem za potrebne reči novcev zmanjkovalo, kakor se je že to njegovim sodrugom dogodilo. Kljubu temu Dobrašin le ni bil v milosti pri Divjakovčanih.
(Dalje prih.)
Kocenov zemljepis za narodne šole.
Poslovenil Ivan Lapajne.
II- Oddelek.
Zemlja kot bivališče človekovo.
(Dalje.)
‘27. Kraljestvo Češko.
944 kvndr. m. (5‘20 □miriam.) in 5,140,000 ljudi.
Češko je oj) treh straneh z gorami obdano. Na južno-za-liodni strani je Češki les (Polken 4350' = 1376 m.), na se vero zahodu so Rudne gore (Klinova gora 4000' = 1275 m.), na severji so Luž iške gore, Sudeti in Izerske gore, Kerkonoši (Snožka, Schneekoppe 5000' = 1600 m.) in KIad-ske gore.
Sredina češke dežele je valovita ravnina, v 3 širokih gre-deh razprosterta. Ta stopnjeviua je na jugu najvišja, na severju pa najnižja, razorana je pa po precej globokih doiinah ob Labi, Veltavi in Ogri.
Južna stopnjevina je v zvezi s češkim lesom. Srednja stopnjevina je ob reki Veltavi, in ima na zahodni strani Berde, na izhodni pa moravske višave. V severni stopnjevini so Topolske gore in Sredogorje (Milešovka 2640' = 835 m.).
Sredi dežele teče V el tava z mnogimi stranskimi rekami (glej stran 24). Češka dežela ima mnogo rudnin, premoga,, graiita, srebra, granata; kuhinjske soli pa nima. Na severnem Češkem se prideluje mnogo sadja in hmelja. Glede obertnije, gledč izdelovanja platna, sukna, bombaža, steklovine, sladkorja je Češka perva med avstrijskimi deželami. Kupčijo in promet prav zelo pospešuje mnogo cest in veliko železnic.
Po sredini dežele bivajo Čehi, ob mejah, zljasti na severji in severo-zahodni strani so Nemci. Polog tega je kacih 90.000 judov v deželi.
1. Mosta sredi doželo: Praga (158.000 lj.), glavno mesto na Voltavi, ki slovi po svojoj lepoj legi, po svojih starih in lepih poslopjih skoro najbolj. Mesto ima več delov in predmestij. Univerza, tehnika, sedež nadškofa. Na lepem mostu čez Veltavo spominek sv. Janeza Nopo-muka Na Češkem jo se 370 mest, ki so pa vsa dovolj manjša od glavnega. Pribrain (9300 lj.), imenitni rudnik za srebro: Kladno (11,‘200 lj.).
2. N a s e v e r j i: 1, i t o m o r i c e (10.000 lj.), sedež škofa, nemško mesto na Labi, na nasprotni strani reke tordnjava Terosienstadt. Toplice (10.000 lj.), imenitno kopeli. Aussig (11 000 lj.), vinoroja, fabrike. Češka Lipa (7500 lj.), veliko obertnijstvo. Warnsdorf (14.900 lj.), Kumburg (9000 lj.), s fabrikami za bombaževino. Mlada Boloslav (Jungbunz-lav) (9700 lj.) s katunsko tiskarnico. Li borec (lteichenborg 23.000 Ij.), največje obertnijsko mesto za sukno, pavolo in drugo blago. J i či n (7000 lj.), z lepim gradom in cerkvijo. Trutnov (7000 lj.), središče platnarstva v Kerkonoših.
3. Na vzhodu: Kraljevi gradeč (55C0 lj), tordnjava, sedež škofa; Jožefov, terdnjava; Kraljevi dvor (6200 lj.); Brovnov; izdelovanje sukna. ltilinov, predilnice na volno. Hrudim (1L200 lj ), sejmi konjski. Pardubice (8200 lj.). Litomišel (10.000 lj.). Časlav (5000 lj.), tovarne. Kutna gora (12.700 lj.). Kolin (7500 lj. s tovarnami.
4. Na jugu: Tabor (8000 lj.); Budejovico (18.000 lj.), sedež škofa; Krumlov (7000 lj.); Pisok (9200 lj.).
5. Na zahodu: Pel z on j (24.000 lj), premog, slovečo pivo. Koki ca ni in KI a to vi (8100 lj.), veliko suknarstvo. Karlove vari, Marijanske in Frančiškove kopeli, toplice sloveče. J a h i m o v (6500 lj.), staro rudarsko mesto. Žatoe, središčo češkega hmolarstva, IIomotov (7000 lj.), Most (Brilks 6300 lj.).
28.	Mejna grofija M o r a v s k a.
404 kvadr. milj (222 □miriam.) in 2,017.000 ljudi.
Moravsko oklepajo večje višine ob treh straneh. Na avstrijsko češki meji se začenja široka česko-moravska planota, ki se vleče na česko-moravski meji do vipov Morave. Med Moravo in Odro so Sudeti, ki pod imenom Jeseniki do šlezke meje segaja. Ob virih Odre so Oderske gore. Karpati so tia vzhodni strani Moravske, katero deželo ločijo od Ogerskega.
Med ravninami je znamenita Hana med Olomucom in Na-pajedeljnom, ki se po velikosti in rodovitnosti svoji odlikuje.
Dežela ima dovolj raznih prirodnin in izdelkov. Velika premoga se koplje v Moravski Ostravi in Gaji, v Hani sc prideluje mnogo žita; reja ovac in gosi, obertnija s platnom, volno,
bombažem iu sladkorjem. — To so poglavitni zaslužki na Moravskem.
Stanovalci so po večini Cehi; Nemci bivajo ob meji avstrijski in šlezki in sem ter tj e po mestih. Na Moravskem je tudi nO.OOO judov.
1. Mesta ti a zahodni strani: Borno (74.000 lj.), med rekama Švarcava in Svitava, glavno mesto, sedež škofa, tehnika; pervo fabriško mesto za sukneno in volnato blago. Moravska Trebova (5000 lj.) in Svitava (5000 lj.) s plalnarstvom. Člansko in II a mri (Adamsthal), bogati Železniki. Tu blizo je Sloupska jama z globokim brezdnom Mačo h a. Znoj m o (10.400 lj.). vinoreja. Mikulov (7100 lj.) veliko judov, v okolici vinoreja. Iglava (20.000 lj.), suknarstvo, fabrika za tabak, žitna kupčija. Trebič (8000 lj.) in Meze rečjo (5000 lj.) živahna obertnija.
2. Na vzhodu: Olomuc (16.000 lj.), največja terdnjava v cesarstvu, sedež nadškofa, tergovina z živino in žitom. Prerov (7000 lj.), važna železniška postaja. P ros tej o v (15.700 lj.), z razvito obortnijo pertenino. Šumberk (Schonborg 7300 lj.). Sternberg (14.000 lj.), središče moravske industrije za pertenino in botnbaževino. Gradišče v prav rodovitnem kraji z vino- in sadjerejo tor poljedelstvom. Ogorski Brod, nekdaj terdnjava. Kromeriž (9000 lj,), z lepim nadškofovim gradom. Lipnik (6000 lj.), G ranice (Weisskirchen 7000 lj.), suknarstvo. Novi Ji čin (8000 lj.), suknarstvo in izdelovalnice vozov.
29.	Vojvodstvo Slez k o.
94 kvadr. milj (51 □miriam.) in 513.000 ljudi.
Slezkoje večjidel" gorata dežela. M o r a v s k o - š 1 e z k i Sudeti se vlečejo po deželni meji od skrajnega severo-zahoda do jugo zahoda in se končuje v Oderskih gorah. V severnih visokih Jesenikih je naj višji veršao Praded (Altvater), v južnem delu so nizki Jeseniki. Vzhodno Slezijo pokrivajo Karpati. (Lisa gora 417(3' = 1320 m.).
Med rudninami se dobiva največ premoga in sicer v Poljski Ostravi. Posebno važno je pridelovanje prediva in reja teuko-volnatih ovac, s tem v zvezi je tudi cvetoča obertnija platuar-stva in suknarstva.
Stanovalci v zahodnem delu so Nemci, okoli Opave in po vsem vzhodnem delu so Slovani (Cehi iu Poljaki), mesto Tešin in Belsko ste po večjem nemški.
1. Mosta v zahodnem delu: Opava (17.000 lj.), glavno mesto s suknarsko obertnijo, fabrikami za sladkor. Preudenthal (6440 lj.), s slovečim platnarstvom, tako tudi Jager ndorf (6700 lj.), F r e i w a 1 d a u (5200 lj.).
2. Mosta na vzhodu: Tešin (8500 lj.), razvito obertnijstvo in tergovstvo. Belsko (10 700 lj.). Fr i o dok, Oderberg, mejna štacija severne dežele.
30. Kraljestvo Galicija in Vladi mi rij a.
Z velikim vojvodstvom krakovskim.
1426 kvadr. milj (785 Q miriam.) in 5,444 689 ljudi.
Galicija je na jugu gorata, na severji so ravnine (ru&ko-poljska ravnina). Iz Šiezije derže v de/.eio B e s k i d i (zahodni
Karpati), ki se do reke Dunajec razprostirajo, kjer je na severni strani Balja gora (5440' = 1720 m.). Med rekama Po-prado in Arvo so središni Karpati ali Tatragore (Lomniški verh 8330'). Gozdnati Karpati se vlečejo proti jugozahodni strani na meji gališki in ogerski do virov Ceremoša in Bistrice v Bukovini, na severji se razprostirajo vedno nižje do reke Dnester.
Največ vode v deželi se steka v Vi s 1 o,v vode zahodnega dela pa odvodijo reke Duester in Prut v Cerno morje.
(Dalje prih.)
Dopisi.
Iz Maribora. Učiteljsko društvo okolico mariborsko jo imelo svoje zborovanje dno 7. junija pri sv. Barbari pri Wurmborgu. Da-si je bilo prav ugodno vreme, se je vendar komaj 15 udov zišlo. N:\jbolj čudno Jo pa to, da so nas ravno ovi gg., ki so pri zadnji soji stavili nasvet, prihodnjič pri sv. Barbari zborovati, s svojo predrago nenazočnostjo tako ljubeznivo počastiti blagovolili. — Gosp. predsednik otvori sejo ob 10'/j uri dopoludife. S perva izreče preserčno zahvalo g. Hansel-nu, ki so je bla-govolno z nami potrudil. Potem se prebero in odobri zapisnik zadnjega zborovanja, ter se naznani, da so predelana pravila od e. kr. namostnije poterjena, in da jo ravnateljstvo vinorejski* šolo gosp. pristava Uansclna odpustilo, da pri zborovanji predava „o gospodarstvu z gnojem". G. Praprotnik govori o poduku rastlinstva v ljudskej šoli. Po nekojih opazkah, v katerih poudarja veliko važnost in pomombo naravoslovja za človeško družbo sploh in za njeno odgojo še posebej, obravnava rastlino „zlatico“. Za njim govori g. Hansel o gnoju malega posestnika, ltazloživši kemične snovi, koje rastline deloma iz zemlje, doloma iz zraka kot živož dobivajo, je nadalje na tej podlagi prav umljivo razlagal rationolno ravnanje z gnojem. Omenil jo veliko, sedaj še povsod se nahajajočo napake pri pripravljanji gnoja, češ, da ljudje navadno le izsušeno in izcorpljono suhljad na njivo vozijo, in da rodilne snovi ali izpuhtijo ali pa jih voda odnose. Na ta način so vsako leto več miljonov goldinarjev v nenadomestljivo zgubo gospodarstvu v vodo veržo. Prod vsem, pravi govornik, bi moral vsak gospodar paziti, da je gnoj stlačen, vlažen in obvarovan solnčnih žarkov. Vse se z malim trudom dosežo, ako se gnoj tlači, z gnojnico poliva in s perstjo pokriva. Tako so pripravi več gnoja, in kar jo še več vredno, razkrojitva se polagoma verši, redilne snovi no izpuhtijo, temveč j ib perst poserka. Končno šo razlaga primerno napravo gnojišča, ter vso s slikami pojasnile.
Za ta govor so gosp. Ilansclnu dostojna zalivala izreče. Dnovni red je končan. Gosp. predsednik obžaluje, ka se jo tako malo udov zbralo, tar sklene sejo ob 1. popoldne.
Pri g Posol-nu smo so kratkočasili do 4. Iz serca nas je veselilo, da so so tokrat tudi noktoro gospč našega zborovanja in zabave udoležile.
Prihodnja seja bodo 5. julija v Mariboru. Vsi udje so uljudno va-
bij«. Program so bode pozneje priobčil. Posebna povabila se no bode razpošiljala.
Iz Ljutomera. Ljutomersko okrajno učiteljsko društvo jo zborovalo 7. majnika pri sv. Tomaži v ptujskem okraji. Akoprhm je bilo ugodno vreiuc, vendar se je jako malo učiteljev udeležilo zbora. Vzrok temu utegne biti, da nekaterim jo bilo predaleč, a nekateri so vročine bojč. Kazen 6 učiteljev udeležila sta se tudi dva občinska pristojnika, kojim je ptujsko glavarstvo zaukazalo, a kljub temu je k zadnjemu še pol. komisar prišel.
Gosp. predsednik Kryl je pozdravil vse došlo g. učitelje in goste, ter ob enim obširno in jedernato govoril, kako naj se rastlinstvo v na-rodnej šoli podučuje. Na to jo sledil govor pisatelja teh verst o nazornem nauku. —
K zadnjemu so jo veršila volitev novega odbora. Voljeni so bili: Gosp. Kryl, pervosednik; g. Lapajne, podpredsodnik; g. Klanjšček, tajnik; g. Postružnik, blagajnik. Okoli 12. do 1. ure je zborovalo ormužko učiteljsko društvo; navzočih je bilo 10 učiteljev, govoril je g. Kovačič o zgodovini vzgoje. Po dokončanem zborovanji je bil skupni obod. KI.
Slovstvo.
(„Humoristički 1 isti“) so bodo zval nov ilustriran šaljiv časopis, ki bode s 1. julijem po 2krat na mesec v Zagrebu izhajati začel. Pisan bode v liervat8kem in slovenskom jeziku in v raznih narečjih teh jezikov. Utegne torej prav zanimiv biti.
Šolske novice in drobtine.
(Iz kranjskega deželnega šolskega sveta.) Dovolila seje ustanovitev 2 razredne dekliške šole v Černomlji. Učiteljici boste imeli po 500 in 400 gld. Dvorazredniea v Zagorji naj se razširi na 3razred-nico, 2. učitelj naj dobiva 450, 3. učitelj pa 400 gld. letne plače.
(Kranjski deželni odbor) je dovolil sirotam nekega učitelja 50 gld. miloščine. 2. učitelju Dobrepoljskemu se povekša plača na 450 gl. Vdovi bivšega učitelja pri sv. Petru pri Ljubljani se dovoli 40 gld. pri-klade k njeni do sedanji penziji.
(Ljubljanski mestni zbor) je dovolil bivšemu ternovskemu učitelju Sušniku 310 gld. pokojnino in prosto stanovanje. — Za šolo ugodnih dečkov je v Ljubljani 1314, deklic 120G. Brez malo izjeme hodijo vsi ti tudi v šolo. —
(Okrajno učiteljsko konferenco) imajo učitelji ptujskega, ormuškega in rogaškega okraja 30. in 31. julija v Ptuju. Na dnevnem redu so razlaganja iz zgodovine, računstva, fizike, zemljepisa i. t. d. Naloženo je, da se za vsaki predmet po 3 učitelji pripravijo. Kazen tega je vsakemu učitelju ukazano, da izdela najmanj 2 vprašanji pismeno, ako ne, tako so žuga, začela so bode proti dotičnorau disciplinarna preiskava. (Cisto prav jo, da se učitelji urijo v spisovanji, toliko tisti, ki nimajo še potrebnih izpitov, kolikor tisti, ki jih že imajo. Toda nam se dozdeva nekako
čudno, da bi tudi oni učitelji, ki so po svojih večji 1) študijah dobro doveršili vso potrebno izpito, nekako tako, kakor učenci primorani bili, takošno nalogo izdelovati — in jih v pregled (popravek ne moremo
reči) izročevali možem, kateri dostakrat za to potrebnih---------------. Več no
smemo roči, kajti naši konfiskatorji so hudi. Urod.
(Glas o prekmurskem (og orsko - s 1 o venskem) šolstvu.) „Prijatol“, časopis za ogerske Slovonce, ima v svojoiu 11. broju sledeči dopis iz prekmursko Sobote v ondotnem narečji: „Sobočkoga kraja vuči-telsko driištvo ete mesec v PUconci obdržalo sprotolešnje redovno sodstvo. Spazlivostjov smo posliihšali preštenje drttštva pol letna imenitneža zgod-njenja. Radi bi čiili, ka po prek v naši šolaj včenjč skakšim nashajom teče; šteli smo čiiti. jeli naša deca mi to potrebne slovenske knige; šteli smo zvediti v kakšem stillišči naši šolski sadišči stojijo. Od toga smo zdaj ni kaj ne Čiili! Troštaj mo so, ka za pol leto od toga tiidi glas dobimo. Nam je jako potrebno na to siliti, naj so naša deca poleg diihovnoga dela to tiidi včijo, kaj eden v črt more znati, ar z naši dec z včkšega tak včrtovjo, ali rokodelavei bodo. Vučitel najlepšo priliko ma deco v njihovom mladosti k deli navaditi; či so dete navči povanja sadišč, včelario i drligo hasnovitno delo, to de sledi tak delalo. Kak lehži si takši človek krilh priprdvi. Po takšem so obogatijo lidjo, obogati so včs i obogati se orsdg. Vučitolstvo jo jako lepa ččst. Paščlivi, vučoni vučitel največ zna včiuiti, ka naj narod obrisan, delaven i krepki bode. Ali ki vči takši moro sam vučoni biti.11 Tako pišo baje eden prekmurski slovenski „vert,“ (t. j. nemški wirt, slov. gospodar). Naj pa piše kdor koli, jasno je, iz tega to, da so se tudi od Magjarov zanemarjeni Prekmurci začeli zavedati svoje slovenske narodnosti in tega, česar jim manjka, namreč dobrih slovenskih knjig, dobrih šol in učiteljev, kateri naj zlasti za poduk v kmetijstvu pervo skerb imajo, To so zdravi nazori, ki kažejo bistri razum Prekmurcev in jim obečajo boljšo bodočnost — kljubu temu, da „Prijatol“ sam v političnem obziru ni enačili misli njegovih sodrugov, slov. časopisov.
(V Ljutomeru) bodo okrajna učiteljska konferenca 4, avgusta. Na dnevnem redu so navadni šolski predmeti. Tudi pri tej konferenci se vsakemu učitelju nalaga, da spiše vsaj eno nalogo, sicer bi so ga disciplinarno preiskovalo. Ali se tako malo več učiteljem zaupa in ima li učiteljstvo tako malo časti (? Ur.), da so nadzorniki primorani (V Ur.), kar z disciplinarno preiskavo jim groziti ?V To vprašamo.
(Iz seje kranjskega deželnega odbora 9. junija.) Sklopom krajnega in okrajnega šolskoga sveta v Kerškem zavoljo upoljave nemškega učnega jezika v 4. razred ljudske šolo v Kerškem in v d. razred ljudske v Leskovci deželni odbor ni priterdii, kar o tem določujejo učni načerti, kedaj in koliko se ima v tri- in štirirazrednih ljudskih šolali nemški učiti in podučevati. — Pogojem g. Martina llotschovarja iz Krškega, da prepusti svojo novo poslopju le proti toinu Krški občini za ljudsko šolo in za napravo meščanske šole v Krškorn, da v šterirazrodni .ljudski šoli nemški jezik ostane obligatni učni predmet, v 4 razredu pa postano učni jezik, ter da mora biti v meščanski šoli nemški učni jezil;, in ta šola ostati za vse čase nemška meščanska šola, deželni odbor ni priterdii zato, ker ni še rešeno važno vprašanje: kdo bo vzderžaval to šolo in plačeval stroške njene, ki bi znašali vsako leto več tisoč goldinarjev. Po postavi namreč naprava in vzdrževanje moščanskih šol jo dolžnost celega šolskega o kraja, to jo vseli občin, ki bi moralo po prikladah na davke skorbeti za plačo učiteljev, za učno pripomočke, kurjavo i. t. d. Torej jo tielia sklepa vseh občin Kerškega okraja in njih priterjenja, da se napravi v Korškam meščanska šola pod pogoji, ki jih stavi g. Kotsohovar.
(Imenovanje.) G. V. Urbas, profesor realke v Terstu, jo imenovan za zač. okrajnega šolskega nadzornika za koperski in poreški
okraj, g. St. Križnič, glavni učitelj v Kopru, pa v enaki službi za puljski in pazinski okraj, in pa za mesto Rovinj.
(f Umeri) je slovenski profesor Karol Svab, glavni učitelj v Kopru. Škoda je mladega, izobraženega slovenskega profesorja.
Razpisi učiteljskih služeb po Slovenskem.
Na Štajerskem: Učiteljska služba v Runčab (p. in okraj Ortnuž) s 550 gld. in stan. do 80. jun. na kr. š. svet. Učiteljska služba pri sv. J ur j u v Slov. go vi vab (3razr. s. p. in okr. sv. Lenart v Slov. gor.) s 550 gld. in stan. do 9. jul. na kr. š. svet. Podučiteljska služba v Lučah (Leutschach) (4razr., okraj Arvež, Arnfols) s 360 gld. in stan. do 30. junija na krajni š. svet.
Na Kranjskem: Učiteljska služba v Vodicah (lrazr., okr. Kamniški) s 500 gld. in stan. do 15. jui. na kr. š. svet.
Na Goriškem: Učiteljski službi v Škrbini in Gorjanskem (lrazr.) s 450 gld. in stan. Služba potovalnega učitelja za Barko in Vatovlje s 500 gld. in stan. Podučiteljska služba v Komnu s 400 gld. in stan. — Vso do 15. julija na kr. s. svot.
Premembe pri učiteljstvu po Slovenskem.
Na Štajerskem: Gosp. Kolbl (iz ltunč), učitelj v Polenšaku; gdsp. Brozovnik, učitelj na Slatini pr' Rogatcu; g. Zupančič Martin (iz sv. Janža pri Drauburgu), učitelj v Brozuli; g. Graoe, vseučeliščnik, supleut v Kamnici pri Mariboru; g. L osja k Fr. (s Planine), učitelj v Račjem; g. Sabati, marib. učiteljski kandidat, zač. učitelj v Hočah. Gospodična Berta Aufrecht (iz Feldbaeba), podučiteljica V Leitersbergu pri Mariboru; Kosp, J. Rath, učiteljica ročnih del v Lompahu. (Ali pomenijo ta nemška innma tudi nemške učiteljice? Pa vendar 110. — Ured.)
Učiteljska in podučiteljska služba
'*a trirazredni šoli St. Paul pri Pregvoldu z dohodki 111. razreda iu prostim stanovališčein se izpišejo.
Prositelji imajo prošnje do konca meseca junija 1877 na krajni šolski svet Št. Paul pri Pregvoldu vposlati.
Okrajni šolski svet Celje, dne 26. maja 1877.
Pervosednik •• Haas m. p.
Razpis učiteljskih shižeb.
V šolskem okraju Celjskem so razpisujejo sledečo učiteljske službe: . Učiteljska služba v Zgornji Ponkvi (Oborponigl, Post Sachsetifeld), H. razred in prosto stanovanje (enorazredno).
1’odučitoljska služba v okolici Celjski, 11. razred.
Prosi te ji imajo prošnje do konca junija poslati dotičnemu krajnemu 8kemu svetovalstvu.
CELJE, dne 2. rožnika 1877.
Porvosodnik: Haas m. p.
Učiteljska služba
na enorazredni ljudski šoli v Šmartnem na Paki, z dohodki IV. razreda in prostim stanovanjem se zarad definitivnega imenovanja razpisuje, kor se do sedaj le začasno oskerbuje.
Prosilci, zmožni slovenskega in nemškega jezika, naj pošljejo svoje prošnjo po postavnem potu do 5. julija' t. 1. krajnemu šolskemu svetu v Šmartnem na Paki (Post Schonsteinj.
Okrajni šolski svet v Šoštajnu, dno 22. maja 1877.
2—3	Pervosednik:	Strobach	m.	p.
V Pragi v založbi Felkl-ua in sina (Celetua ulica, 5. 30) so izišle po priporočilu »Učiteljskega društva za slovenski Štajer“:
NOVE RISANKE
s slovenskimi napisi in s prav dobrim, debelim papirjem.
Perva, druga in tretja risanka so pikčaste, če-terta ima čisti papir. V 1. risanki so pike 1 cm., v 2.-2 cm., v 3.—4 cm. narazen.
100 kosov velja 4 gld. 50 kr.; posamezni sešitki (s 6 listi) so po 6 kr.
Za slovenske šole jih ima pa v zalogi
•Tanes Griontini in Fr. Dubois
v Ljubljani.	v	Ljutomeru.
Zlasti opozorujemo slavne okrajne šolske svete p. n. gospode šolske ravnatelje in učitelje na naše izverstno po najnovejših zemljepisnih znanostih ured jene zemeljske krogle (globe), luno- inpla netostroje najnižjih cen v slovenskem, hervat skem in serbskem jeziku. Visoko naučno mini sterstvo jih je v svojem času kot ediuo za šolo pripravne priporočilo.
Vzori (obrazci) sc na zahtevanje zastonj in franko pošiljajo.
Felkl in sina
6—12	torgovina	s	papirjem	v	Pragi.
Lastništvo »Učiteljsko društvo za slov. Štajor.‘k Za urodn. odgovoren Drag. Lorene. — J. M. Pajk ova tiskarna v Mariboru.