URADNI LIST
LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE
Lelo XVII
V LJUBLJANI, dne 26. maja 1960
Številka 17
VSEBINA:
101.	Resolucija o razdeljevanju osebnih dohodkov po delu in o strokovnem izobraževanju proizvajalcev.
102.	Zakon o hidromelioracijslkih sistemih in o izkoriščanju kmetijskega zemljišča na območju hidromelioracijskih sistemov.
103.	Zakon o ukrepih za napredek živinorejske proizvodnje.
104.	Odlok o osnovnih načrtih ter o ekonomsko tehnični dokumentaciji za izkoriščanje kmetijskega zemljišča.
105.	Odlok o določitvi odstotka zemljišč pri arondaciji.
106.	Odlok o novi določitvi krajevnih območij nekaterih okrajnih sodišč v Ljudski republiki Sloveniji.
107.	Sklep o razrešitvi sodnikov okrožnega sodišča ter o izvolitvi sodnika Vrhovnega sodišča LRS in sodnikov okrožnih sodišč.
108.	Odredba o osnovnih načrtih ter o ekonomsko-tehnični dokumentaciji za izkoriščanje kmetijskega zemljišča.
109.	Odredba o minimalnih zneskih plač gospodinjskih pomočnic in postrežnic.
101.
Ljudsika skupščina LR Slovenije je na skupni seji Republiškega zbora in Zbora proizvajalcev dne 17. in
18.	maja 1960 obravnavala poročilo Sekretariata Izvršnega sveta za delo o uvajanju vzpodbudnih oblik razdeljevanja osebnih dohodkov v gospodarskih organizacijah ter o strokovnem Izobraževanju v zvezi s produktivnostjo dela, ki je bilo predloženo na pobudo Zbora proizvajalcev Ljudske skupščine LRS in predhodno obravnavano v pristojnih odborih obeh zborov ter na podlagi tega sprejema tole:
RESOLUCIJO
o razdeljevanju osebnih dohodkov po delu in o strokovnem izobraževanju proizvajalcev
Novi sistem delitve dohodka gospodarskih organizacij, ki se je izoblikoval v procesu razvoja socialističnih družbenih razmerij in naraščanja proizvajalnih sil, omogoča delovnim kolektivom samostojnejše razpolaganje z Znatnejšim delom narodnega dohodka,' ker so organi delavskega samuipraivijaoja s tem dobili širšo gmotno osnovo za samostojno gospodarjenje, zaradi česar sta se začeli bistveno spreminjati tudi kakovost in vsebina njihovega dela. Večja samostojnost delovnih .kolektivov gospodarskih organizacij se kaže zlasti v samostojnem razpolaganju s čistim dohodkom ter v samostojnem določanju osnov za razdeljevanje osebnih dohodkov. Delovni kolektivi lahko samostojno uvajajo sisteme, s katerimi oblikujejo in razdeljujejo sredstva za osebne dohodke po delu, po učinku in po potsilovnem uspehu glede na svoje posebne potrebe in razmere. Uvajanje takih vzpodbudnih sistemov delitve osebnega dohodka pospešuje hkrati nadaljnji razvoj .socialističnih družbenih razmerij in hitrejši gospodarski napredek ter s tem izboljšanje življensfce ravni delovnih ljudi.
V procesu uvajanja take delitve osebnega dohodka po deln je bil dosežen večji vzpon zlasti v letu 1959. Močna politična delavnost in deloma spremenjeni ter dopolnjeni gospodarski predpisi so vzpodbudili vse več delovnih kolektivov, da so začeli izdelovati in uvajati lastne sisteme za razdeljevanje osebnih dohodkov po deln. Pri tem so izhajali iz stvarnih razmer
v gospodarski organizaciji in iz njenih ekonomskih možnosti ter težili za tem, da bi z najustreznejšim načinom delitve osebnega dohodka dosegli kar najugodnejši gospodarski uspeh in družbeni učinek.
Ta prizadevanja so že doslej dala vidne dosežke, ki jih je mogoče strniti v tele ugotovitve:
— S političnega vidilka je najpomembnejše, da prehaja v gospodarskih organizacijah, ki so začele uvajati razdeljevanje osebnih dohodkov po delu, gospodarska pobuda v še večjem obsegu kot doslej na neposredne proizvajalce. To se izraža v splošnem političnem razpoloženju delavcev v teh gospodarskih organizacijah, v povečanem zanimanju delavcev za vsa gospodarska vprašanja, v vidnem napredku organov delavskega samoupravljanja, ki vse bolj temeljito in vsestransko obravnavajo gospodarske in družbene probleme in vse bolj zrelo, preudarno in smotrno odločajo ter gospodarijo.
Delavci vse češče prihajajo pred organe samoupravi jan ja s predlogi za spremembe in-izboljšave v organizaciji posameznih delovnih mest, celotnih delovnih procesov in služb, s predlogi za uvajanje ekonomskih enot, za ustanavljanje obratnih delavskih svetov in podobno, skratka: predlogi in pobude za nadaljnje izboljševanje poslovanja gospodarskih organizacij prihajajo v vse večjem obsegu iz vrst neposrednih proizvajalcev. Hkrati s tem se delavci vse bolj zavzemajo tudi za nadailjnje izpopolnjevanje sistemov razdeljevanja osebnih dohodkov, za odpravo plačevanja po formalnih kvalifikacijah, po. času, po osebni cenitvi in podobno.
— Predhodni podatki iz zaključnih računov gospodarskih organizacij za leto 1959 kažejo, da je celotni dohodek na enega zaposlenega v. primerjavi z realizacijo leta 1958 porasel za 14.7%, dohodek za 18,4%, čisti dohodek za 25,9%, osebni dohodek za 22,8%, skladi podjetij (vključno z nerazporejenimi sredstvi) pa za 38,4%. Ti podatki dokazujejo, da je porasla gospodarnost poslovanja v gospodarskih organizacijah, na kar opozarjata zlasti porast celotnega dohodka na enega zaposlenega in hitrejši porast dohodka od celotnega dohodka; znatnejši porast skladov gospodarskih organizacij od sredstev za osebne dohodke pa dokazuje, da so kolektivi zrele ie gospodarili s čistim dohodkom kot doslej.
Stotistiioni podaitkd za industrijo in rudiainstvio kažejo, da so v primerjaTi z letom 1958 porasti i v letu li9‘59: obseg proizvodnje za ltl.4%, zaposilenost za 3,7%, in produiktivuost dela za 7,4%; v I. četrtletju 1960 nasproti I. četrtletju 1959 pa:	obseg proizvodnje za
15,2%, zaposlenost za 4,8% in produiktivnost deda za
10%.
Tak gospodarski napredek izpričuje, da so v novih pogojih delitve dohodka gospodarskih organizacij delavski sveti ponovno dokazali svojo zrelost in poitrdilii pravilno usmerjenost našega družbeno-go-spodarskega sistema.
— Sistemi razdeljevanja srerfetev za osebne dohodke, ki so jih začeli izdelovati delovni kolektivi, se sicer tako po stopnji razvitosti, kot po posameznih merilih med seboj zelo razlikujejo, imajo pa nekatera skupna izhodišča im skupine osnove, med katerimi so najvažnejše tele:
a)	namesto tarifnih postavk po kvalifikacijah delavcev so začeli kolektivi uvajati obračunske tarife za posamezna dela ki opravila. S tem se je osredotočila pozornost delavcev v to, da si prizadevajo opravljati čim zahtevnejša dela, ker jim to omogoča, da pridejo do čim višjih deležev pri delitvi dohodka;
b)	osebne dohodike so začeli meriti tako s količino izdelkov, del in opravil kot tudi z njihovo kakovostjo in z višino stroškov, ki nastajajo v procesu proizvodnje. V ta namen so začeli uvajati v večjem obsegu fizična in ekonomska merila o uporabi materiala, orodja, pomožnih sredstev, goriva, energije, stopnje izkoriščanja strojev, naprav in podobno. Na ta način so zanimanja delavcev osredotočili ne le na količinski uspeh, temveč tudi na ekonomski učinek. Z uvedbo takih merili so se občutno razširile možnosti za ugotavljanje delovnih učinkov tudi na režijskih delovnih mestih;
c)	novim sistemom razdeljevanja sredstev za osebne dohodke je skupna tudi težnja, da bi bili osebni dohodki čimbolj neposredno odvisna od poslovnega uspeha, ki ga doseže zaključena poslovna enota (ekonomska enota) oziroma gospodarska organizacija kot celota; s tem je bilo doseženo, da se delavci ne zanimajo le za delovni uspeh, ki ga dosegajo na delovnih mestih, marveč hkrati tudi za poslovni uspeh ekonomske enote oziroma gospodarske organizacije kot celote.
— Hkrati z uvajanjem novih sistemov razdeljevanja osebnih dohodkov so se v gospodarskih organizacijah močneje kot doslej pojavile tudi težnje za strokovno izobraževanje delavcev za delovna mesta. V teh težnjah so nekateri delovni kolektivi že začeli uvajati oblike in osnove za strokovno izobraževanje.' kakršne terja sodobna delitev dela v skladu z razvojem proizvajalnih sil.
Iz vseh gornjih ugotovitev izhaja, da je razdeljevanje sredstev za osebne dohodke po delu dalo že do sedaj zelo ugodne rezultate. Zato je treba povsod uvesti, razvijati in izpopolnjevati razdeljevanje sredstev za osebne dohodke po delu. Da bi delovni kolektivi pri tem čim bolj uspeli, v še večjem obsegu povečali produktivnost dela in rentabilnost poslovanja, še uspešneje razvijali in poglabljali socialistične družbene odnose. Ljudska skupščina LR Slovenije opozarja zlasti na tele slabosti in težave, ki zavirajo hitrejši in celovitejši razvoj razdeljevanja osebnih dohodkov po delu v gospodarskih organizacijah in ki bi jih bilo potrebno čimprej odpraviti:
1.	Uvajanje ustreznega sistema razdeljevanja ni enkratno in prehodno opravilo, temveč je trajen proces, ki pomeni prehod od administrativnega odmerjanja plačnih skladov in plač na ekonomsko oblikovanje in razdeljevanje sredstev za osebne dohodke. Zato se delovni kolektivi in njihovi organi samoupravljanja ne bi smeli zadovoljiti samo z uvedbo
- posameznih elementov razdeljevanja osebnih dohodkov po delu, marveč je potrebno, da stalno proučujejo, izpopolnjujejo in razvijajo svoje sisteme razdeljevanja in jih s svojimi notranjimi predpisi sproti uveljavljajo.
2.	Izdelovanja osnutkov in uvajanja vzpodbudnih oblik razdeljevanja osebnih dohodkov po deliu so se v mnogih gospodarskih organizacijah zelo prizadevno in pogosto tudi zelo uspešno lotili predvsem posamezniki. Organi delavskega samoupravljanja, kd ‘so o teh predlogih razpravljali in odločali, pa niso vedno, povsod in v zadostnem obsegu zagotovili, da bi predlagane sisteme spoznali vsi delavci in da bi mogli neposredno vplivati na izdelavo in uveljavljanje teh sistemov.
Zairadi tega v posameznih primerih sistemi razdeljevanja osebnih dohodkov niso dovolj učinkoviti. To tudi pogosto omogoča nepravilno ali celo nezakonito uporabo posameznih določil o razdeljevanju, kar nezdravo vpliva na medsebojna razmerja pri takih kolektivih. Zato morajo vsi člani delovnih kolektivov poznati sisteme razdeljevanja ter sodelovati tpri njihovem uvel javil jan ju in izpopolnjevanju.
3.	V posameznih gospodarskih organizacijah še vedno preveč ločeno obravnavajo probleme organizacije dela in proizvodnje ter probleme razdeljevanja sredstev za osebne dohodke.
V nekaterih gospodarskih organizacijah so si izdelali zelo razčlenjene sisteme razdeljevanja osebnih dohodkov, ne da bi hkrati ustrezno priredili tudi organizacijo dela in organizacijo posameznih služb. Razen tega pa se v mnogih gospodarskih organizacijah osebni dohodki delavcev, ki so zaposleni na izpopolnjevanju organizacije in priprave dela, ki se ukvarjajo z analitičnimi opravili in podobnim, ne oblikujejo po osnovah, ki bi jih zadostno vzpodbujale pri izpopolnjevanju in razvijanju organizacije dela.
Dejstvo je, da sta sistem razdeljevanja osebnih dohodkov in sistem organizacije dela medsebojno neločljivo povezana in da vplivata drug na drugega. Uvajanje vzpodbudnih oblik razdeljevanja osebnih dohodkov nujno zahteva izboljševanje organizacije dela; vsak napredek v organizaciji dela pa spet omogoča in zahteva nadaljnje izpopolnjevanje sistema razdeljevanja osebnih dohodkov.
4.	V sistemih razdeljevanja osebnih dohodkov so se v večji ali manjši meri ohranile posamezne mezdno-administrativne oblike nagrajevanja. Med temi so zlasti:
—	tarifne postavke, predpisane za določene kvalifikacijske kategorije delavcev, ki so v bistvu še plače, ker so zelo pogosto neodvisne od kategorije dela. ki ga delavec opravlja, in od uspeha, ki ga podjetje dosega;
—	tarifne postavke v razponih jn določanje konkretnih zaslužkov s pomočjo osebne ocenitve, ki vnaša v sistem nagrajevanja subjektivna in administrativna merila;
—	razne ekonomsko neutemeljene premije, nagrade in dodatki, ki služijo le za administrativno nrav-
Ravan j e aaelliužkov delavcev-, ki delajo ipo ujčinlku, in oiniiih., za kaitere v (podjetjiu niso določena nobena merila dela.
Take oblike razdeljevanja osebnih dohodkov so vzrok, da so v gospodarskih organizacijah Se ostanki mezdno-administrativnih odnosov in da učinek razdeljevanja osebnih dohodkov po delim ne prihaja dovolj do izraza.
Že sam prehod na nov način razdeljevanja osebnih dohodkov in uspehi, ki so jih kolektivi že^dosegli. terjajo, da delovni kolektivi /hitro im temeljito odstranijo ostanke administrativnih oblik in osnov za nagrajevanje in jih zamenjajo z merili, ki temelje na nagrajevanju po kategoriji dela ter po delovnem, ekonomskem in poslorvmem učinku.
5.	Razvijanje razdeljevanja sredstev za osebne dohodke po delu terja ustrezno usposabljanje pro-izvajailca za delo na delovnem mestu, hkrati pa tudi izpopolnjevanje njegovega znanja, ki ga mora imeti kot upravljalec. Takšno usposabljanje ni samo naloga prosvetnih organov, ampak predvsem gospodarskih organizacij im njihovih organov upravljanja kakor tudi drugih družbenih činite!jev. Smotrn sistem izobraževanja bo vzporedno z vzpodbudnimi sistemi razdeljevanja osebnih dohodkov vplival na nadaljnje zboljtševanje odnosa posameznikov do delovnega mesita in dela, na povečanje produktivnosti dela in na pospešeno odpravljanje razlik med umskim in fizičnim dedom.
V nekaterih gospodarskih organizacijah še vedno menijo, da je izobraževanje za delovno mesto le prehodna in začasna zadeva. V posameznih podjetjih so celo središča za izobraževanje bolj usmerjena v to, da pomagajo delavcem dobiti formalno kvalifikacijo, kakor da bi jim dajala znanje, ki je potrebno za uspešno delo na delovnem mestu.
Potrebno je ustanavljati v vseh gospodarskih organizacijah. ki imajo za to pogoje, taka izobraževalna središča, ki bodo nosilec . strokovnega izobraževanja za konkretno delo in v skladu s potrebami delovnih mest in kolektiva. Z organizacijo takih središč in z upoštevanjem dejanskih potreb proizvodnje bodo delovni kolektivi lahko vplivali na ves sistem strokovnega izobraževanja.
S tem v zvezi pa bi bilo potrebno tudi čimprej proučiti sistem stopenj strokovnih kvalifikacij in tiste pravne predpise — določila o minimalnih osebnih dohodkih, o pokojninskem in invalidskem zavarovanju itd. — ki pritiskajo na to, da se delavci predvsem zavzemajo z-n pridobivanje formalnih kvalifikacij.
Sredstva skladov za gospodarske kadre v podjetjih je treba prvenstveno uporabljati za strokovno usposabljanje za delovna mesta. V delovnih kolektivih je potrebno zato odločno spremeniti odnos do teh sredstev, ki se doslej niso v celoti porabljala za tak namen,
6.	&e vedno se lokalni organi oblasti in državne uprave, nekatera združenja in posamezne zw>rnice neposredno vmešavajo v razdeljevanje sredstev gospodarskih organizacij, v zaposlovanju delavcev in v druge samoupravne pravice. S takimi posegi je treba prenehati, ker se z njimi nedopustno krnijo samoupravne pravice delovnih kolektivov in duši njihova gospodarska pobuda.
Po drugi strani pa naj bi se zlasti zbori proizvajalcev bolj zanimali za to. da bi proučevali gospodarsko politiko podjetij, politiko delovnih kolektivov do gospodarjenja s sredstvi, politiko zaposlovanja in po-
dobno ter jim s priporočili in nasveti pomagali pri prizadevanjih za izdelavo, uveljavitev in izpopolnjevanje sistemov razdeljevanja osebnih dohodkov, za ustrezno izpopolnjevanje organizacije dela, izobraževanje delavcev in podobno.
7.	Nekatere gospodarske panoge zaostajajo pri prehodu od administrativnih oblik nagrajevanja na razdeljevanje sredstev za osebne dohodke po delu.
Posamezne gospodarske organizacije teh panog trenutno sicer še nimajo vseh pogojev, da bi uvedle najceilovitejše sisteme razdeljevanja osebnih dohodkov po delu im poslovnem učinku, lahko pa bi vpeljale vsaj osnovne oblike. Mnogi delovni kioilekiiivd teh gospodarskih panog so namreč ostali pri plačevanju po tairifnih postavkah, ki najčešće niso določene po kategoriji dela, mairveč po formalinih kvalifikacijah. Zlasti tem gospodarskim organizacijam so dolžne dajati zbornice in združenja več strokovne pomoči.
Pri uvajanju razdeljevanja sredstev* za osebne dohodke po delu pa še bolj zaostajajo gospodarske organizacije železniškega prometa, podjetja za proizvodnjo in razdeljevanje električne energije im deloma PTT prometa. V gospodarskih organizacijah teh panog delovni kolektivi še ne morejo razviti vzpodbudnih sistemov razdeljevanja osebnih dohodkov zate. ker delavsko samoupravi jam je. organizacija in poslovanje teh podjetij še niso vsktlajemi z veljavnim sistemom delitve dohodka, komunalno ureditvijo im družbenim sistemom. Zaradi nadaljnjega razvoja delavskega samoupravljanja v omenjenih panogah in zaradi njihovega hitrejšega gospodarskega napredka je treba nujno proučiti te pojave im poiskati čim-prej ustrezne rešitve.
8.	Naš gospodarski sistem in predvsem sistem delitve dohodka gospodarskih organizacij sta omogočila prehod od administrativnega nagrajevanja delavcev na samoupravno .razdeljevanje sredstev' za osebne dohodke po delu in učinku; pa tudi nadaljnji razvoj razdeljevanja sredstev za osebne dohodke po dedu ▼ gospodarskih organizacijah je neločljivo povezan z nadaljnjim razvijanjem in izpopolnjevanjem celotnega gospodarskega sistema.
Sistemi razdeljevanja sredstev za osebne dohodke so se v nekaterih gospodarskih organizacijah že tako razvili, da prihajajo v nasprotje s posameznimi določili in instrumenti v gospodarskem sistemu. Med takimi določili in instrumenti so zlasti: predpisi o minimalnem osebnem dohodku, tarifni sporazumi, predpisi o poenotenem sistemu analitičnega ocenjevanja delovnih mest, nekateri predpisi s področja kreditnega in deviznega sistema, predpisi o določanju cen, o prometnem davku, o oblikovanju in obračunavanju določenih vrst poslovnih stroškov in drugi.
Delovni kolektivi teh vprašanj sami ne morejo rešiti, njihova ureditev pa je nujna za nadaljnje izpopolnjevanje razdeljevanja osebnih dohodkov po delu. Ljudska skupščina LR Slovenije ugotovlja potrebo. da vsi pristojni organi takoj začno proučevati celokupen sklop teh vprašanj in poiščejo nove in ustreznejše rešitve.
Št. O0/5-124A>-6O
Ljubljana, dne 18. maja 1960.
Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije Predsednik
Ljudske skupščine LRS: Miha Marinko 1. r.
102.
UKAZ
Na podlagi 11. tofike 72. člena ustavnega zakona o temeljili družbene in 'politične ureditve in o organali oblasta Ljudske republike Slovenije raeglaiša lavršni svet Ljudske skupščin e Ljudske republike Slovenije zakon o hidromelioracijskih sistemih in o izkoriščanju kmetijskega zemljišča na območju hidromelioracijskih sistemov, ki ga je sprejela Ljudska skupščina LRS na seji Republiškega zbora in na seji Zbora proizvajalcev dne 18. maja 1960 in ki se glasi:
ZAKON
o hidromelioracijskih sistemih in o izkoriščanju kmetijskega zemljišča na območju hidromelioracijskih sistemov
I.	Splošne določbe
1.	člen
Hidromelioracijski sistemi se gradijo zaradi boljšega izkoriščanja kmetijskega zemljišča in zaradi zagotovitve visoke in stalne kmetijske proizvodnje.
Za hidromelioracijski sistem se po tem zakonu štejejo vsi prirodni in umetni hidrotehnični objekti, ki služijo varstvu kmetijskega zemljišča in izkoriščanju vode v kmetijske naonene na določenem območju in ki tvorijo eno samo hidrotehnično in gospodarsko enoto.
2.	člen
Vsi koristniki kmetijskega zemljišča na območju hidromelioracijskega sistema imajo pravico in dolžnost, da uporabljajo ta sistem.
3.	člen
Kmetijska zemljišča na območju hidromelioracijskega sistema je treba obdelovati po sodobnih agrotehničnih metodah v skladu z naložbami v melioracijska dela.
4.	člen
Kmetijska zemljišča na območju hidromelioracijskega sistema se sme izkoriščati samo za kmetijsko proizvodnjo, razen v primerih, ki jih določa 51. člen zakona o izkoriščanju kmetijskega zemljišča (Uradni list FLRJ, št. 43-707/59 ).
Dovoljenje za izkoriščanje drugih zemljišč-na območju hidromelioracijsikega sistema za pridobivanje zemlje, peska, gramoza, šote ter za gradnjo stavb in drugih objektov, ki ne služijo sistemu, sme za izdajo dovoljenja pristojni upravni organ ljudskega odbora izdati šele potem, ko dobi mnenje za kmetijstvo pristojnega upravnega organa občinskega ljudskega odbora.
II. Izgradnja hidromelioracijskega sistema
5.	člen
Hidromelioracijski sistem lahko gradijo vodne skupnosti in druge gospodarske organizacije, za gradnjo hidromelioracijskega sistema združene gospodarske organizacije in 'politično-teritorialne enote (v nadaljnjem besedilu: investitorji).
6.	člen
Za hidromelioracijski sistem, ki ga namerava zgraditi na svojem območju politično-teritorialna
enota, sprejme njeno predstavniško telo zakon oziroma odlok.
Ce gradi hidromelioracijski sistem vodna skupnost ali druga gospodarska organizacija, sprejme odločbo o zgraditvi hidromelioracijskega sistema najvišji organ te organizaci je.
7.	člen
Zakon oziroma odlok politično-teritorialne enoie o zgraditvi hidromelioracijskega sistema mora obsegati zlasti:
1.	ime hidromelioracijskega sistema,
2.	seznam glavnih objektov,
3.	določitev sredstev potrebnih za zgraditev sistema (investicijska vsota),
4.	kdo in kako bo financiral investicije,
5.	določitev rokov za posamezne etape in za celotno izgradnjo sistema,
6.	določitev organizacije, ki bo upravljala sistem,
7.	pravice in dolžnosti organizacije, ki bo upravljala sistem,
8.	pravice in dolžnosti koristnikov kmetijskega zemljišča .ia območju hidromelioracijskega sistema,
9.	obliko in način ugotavljanja plačil za izkoriščanje hidromelioracijskega sistema.
Če oblika in način, kako se določa plačilo za izkoriščanje hidromelioracijskega sistem ° in kako se izplačuje, nista določena v aktu o zgraditvi hidromelioracijskega sistema, se to predpiše s posebnim zakonom oziroma odlokom, preden začne hidromelioracijski sistem z obratovanjem.
Če gradi hitromelioracijski sistem organizacija iz drugega odstavka 6. člena tega zakona, mora podatke iz prvega odstavka tega člena obsegati odločba' o zgraditvi hidromelioracijsikega sistema.
8.	člen
Hidromelioracijski sistem je treba graditi v skladu z vodnogospodarsko osnovo.
Na območjih, za katera\ ni vodnogospodarske osnove, je treba hidromelioracijski sistem graditi v skladu s smernicami, ki jih izdela za vodnogospodarske zadeve pristojni upravni organ.
9.	člen
V hidromelioracijskem sistemu so glavni in detajlni objekti.
Glavni objekti so zlasti:
—	v hidromelioracijslkem sistemu za osuševanje: glavni odvodni kanali z objekti in enpatuimi napravami ter z daljnovodi,
—	v liklromelioracij&kam sistemu za namakanje: zajetja vode, glavni dovodni kanali z objekti, jezovi in črpailne naprave z daljnovodi,
—	v hidromelioiracijskem sistemu za obrambo pred poplavami: nasipi, raztežilniki in druge zgradbe za obrambo pred poplavami, hudourniške zgradbe in drugi objekti za obrambo od voda s hribov.
Detajlni objekti so zlasti sekundarne in zbiralne mreže z objekti v sistemu za osuševanje ter razdelilna in detajlna mreža z objekti v sistemu za namakanje.
Organ, ki potrdi investicijski program, določi, kateri objekti veljajo za glavne objekte.
10.	člen
Koristniki zemljišča na območju hidromelioracijskega sistema so dolžni zgraditi na svojem zemljišču
na svoje stroške vise druge naipirave, predvidene v aktu o zgraditvi hidromelioracijskega sistema, kd se ne štejejo za objekte osnovne in detajlne mreže* sistema (drenažne cevi, jarke in (podobno). Te naprave je treba zgraditi po tehničnih navodilih in v rokih, ki jih za vsako leto določi organizacija, ki sistem upravlja.	N
11.	člen
Zemljišče v državljanski lasti, ki je potrebno za zgraditev objektov hidromelioracijskega sistema, se razlasti po veljavnih predpisih.
IIL Financiranje izgradnje hidromelioracijskega
sistema
12.	člen
Investitor lahko zgradi hidromelioracijski sistem z lastnimi sredstvi, z investicijskimi posojili ali z dotacijami pol itično-1e ritor alnih enot.
13.	člen
Politično-teritorialna enota lahko s pogodbo prenese pravice in dolžnosti investitorja na vodno skupnost ali drugo organizacijo iz 5. člena tega zakona.
IV.	Upravljanje hidromelioracijskega sistema
14.	člen
Vodna skupnost ali druga gospodarska organizacija iz 5. člena tega zakona, ki je hidromelioracijski sistem zgradila, ga tudi upravlja.
Politično-teritorialna enota, ki je zgradila hidromelioracijski sistem, ga izroči v upravljanje vodni skupnosti ali kakšni drugi gospodarski organizaciji, ki je določena v aktu o zgraditvi sistema.
Politično-teritorialna enota, vodna skupnost ali druga gospodarska organizacija, ki zgradi hidromelioracijski sistem, lahko ustanovi za njegovo upravljanje posebno gospodarsko organizacijo.
15.	člen
Organizacija, ki upravlja hidromelioracijski sistem, mora izdelati osnovni načrt za izkoriščanje hidromelioracijskega sistema in na podlagi tega načrta osnovni načrt za izkoriščanje kmetijskega zemljišča za vse območje sistema. Preden izdela osnovni načrt za izkoriščanje kmetijskega zemljišča, mora zahtevati mnenje drugih kmetijskih organizacij na tem območju.
Organizacija, ki upravlja hidromelioracijski sistem, skrbi za tehnično vzdrževanje objektov in naprav osuševalnega in namakalnega sistema ter organizira za ta dela strokovno in tehnično službo; organizira odvajanje in dovajanje vode v sistemu in pobira plačila za izkoriščanje sistema.
Organizacija, ki upravlja hidromelioracijski sistem, dela v skladu z določbami tega zakona in s predpisi, izdanimi na njegovi podlagi.
16.	člen
Organizacija, ki upravlja hidromelioracijski sistem, lahko daje ta sistem oziroma posamezne dele Sistema v izkoriščanje posameznim gospodarskim organizacijam, te pa so dolžne omogočiti izkoriščanje sistema individualnim kmetijskim proizvajalcem ra n j ego vem območ ju.
Pogoje za izkoriščanje hidromelioracijskega sistem® določajo pravila o izkoriščanju; pravila pred-
piše organizacija, ki hidromelioracijski sistem upravlja.
Pravila o izkoriščanju hidromelioracijskega sistema določajo tudi, na kakšen način morajo kmetijske organizacije omogočiti izkoriščanje tega sistema individualnim kmetijskim proizvajalcem.
Pravila o izkoriščanju hidromelioracijskega sistema morajo biti v skladu z določbami tega zakona l in s predpisi, izdanimi na podlagi tega zakona ter z aktom o zgraditvi hidromelioracijskega sistema oziroma s posebnim predpisom o obliki plačil za izkoriščanje sistema in o načinu plačevanja.
17.	člen
Pravila o izkoriščanju hidromelioracijskega sistema obsegajo zlasti: določbe o upravljanju in vzdrževanju objektov hidromelioracijskega sistema, o razdeljevanju vode za namakanje, o času in načinu dodeljevanja in odvajanja vode, o ukrepih zaradi neizpolnjevanja reda pri odvajanju in dodeljevanju vode, določbe o organizaciji in poslovanju službe za razdeljevanje vode v sistemu, o organizaciji službe za vzdrževanje glavnih in detajlnih objektov za razdeljevanje vode ter o dolžnostih gospodarskih organizacij, ki izkoriščajo sistem, v zvezi z vzdrževanjem objektov; določbe o porazdelitvi stroškov za vzdrževanje glavnih in detajlnih objektov za. razdeljevanje vode.
V.	Izkoriščanje hidromelioracijskega sistema in
kmetijskega zemljišča na njegovem območju
18.	člen
Organizacija, ki upravlja hidromelioracijski sistem, mora obdelovalcem kmetijskega zemljišča na območju sistema zagotoviti takšen vodni režim, ki v skladu z načrti za izkoriščanje zemljišč, omogoča kar najboljše izkoriščanje kmetijskega zemljišča.
19.	člen
Osnovni načrt za izkoriščanje hidromelioracijskega sistema obsega zlasti:
1.	podatke o razpoložljivih količinah vode za namakanje,
2.	vrste in oblike namakanja,
3.	časovni razpored namakanja,
4.	način odvodnjavanja,
5.	določbe o nivoju talne vode, ki je potreben v posameznih letnih dobah in določbe o rokih, ob katerih je treba odstraniti s površin odvečno vodo glede na posamezne kulture.
Če je hidromelioracijski sistem zgrajen samo za osuševanje oziroma samo za obrambo pred poplavama, ni treba, da obsega osnovni načrt za izkoriščanje hidromelioracijskega sistema vse podatke iz prejš-šnjega odstavka.
20.	člen
Osnovni načrt za izkoriščanje kmetijskega zemljišča na vsem območju hidromelioracijskega sistema obsega zlasti:
1.	podatke o naravnih in gospodarskih pogojih za kmeti j siko proizvodnjo,
2.	podatke o dosedanji proizvodnji,
3.	predvideno bodočo proizvodnjo glede na sodobne agrotehnične metode in naložbe v melioracijska dela,
4.	ukrepe, ki so potrebni, da se doseže predvidena bodoča proizvodnja,
5.	podaitke o sredstvih, dn kadrih, ki so potrebni, da se doseže predvidena bodoča proizvodnja.
6.	gospodarski raoum predvidene proizvodnje.
21.	člen
Osnovni načrt za izkoriščanje kmetijskega zemljišča na vsem območju hidromelioracijskega sistema mora biti v skladu z družbenimi načrti perspektivnega razvoja kmetijstva in z odloki o agrotehničnih in agromelioracijskih ukrepih.
Osnovni načrt iz prejšnjega odstavka je okvirni načrt. Posamezne gospodarske organizacije, ki obdelujejo kmetijsko zemljišče na območju hidromelioracijskega sistema, izdelajo svoje načrte po določbah zakona o izkoriščanju kmetijskega zemljišča (Uradni Mst FLRJ, št. 45-707/519).
22.	člen
Osnovni načrt za izkoriščanje hidromelioracijskega sistema sprejme najvišji organ organizacije, ki sistem upravlja, najpozneje v dveh mesecih od tedaj, ko je končana izgradnja sistema, oziroma ko ji je sistem izročen v upravljanje.
Osnovni načrt za izkoriščanje kmetijskega zemljišča za vse območje hidromelioracijskega sistema sprejme najvišji organ organizacije, ki sistem nprav-Ija, najpozneje v šestih, mesecih od tedaj, ko je končana izgradnja sistema, oziroma ko ji je sistem izročen v npravljanje.
Če upravlja hidromelioracijski sistem kmetijska zadruga, sprejme oba načrta v prej določenih rokih zadružni svet.
23.	člen
Ko izdela organizacija osnovni načrt za izkoriščanje kmetijskega zemljišča za vse območje hidromelioracijskega sistema, ga mora razgrniti na javni vpogled za 15 dni in razglasiti na krajevno običajen način, kje in od katerega dne dalje je osnovni načrt razgrnjen.
Obdelovalci imajo pravico, da v petnajstih dneh po preteku roka za razgrnitev načrta za javni vpogled priglase pri organizaciji iz prejšnjega odstavka svoje ugovore.
Ugovore obdelovalcev, ki jih ne upošteva, pošlje organizacija, ki je izdelala osnovni načrt, okrajnemu ljudskemu odboru obenem s tem načrtom.
24.	člen
Osnovni načrt za izkoriščanje kmetijskega zemljišča za vse območje hidromelioracijskega sistema potrdi okrajni ljudski odbor na sejah obeh zborov. Če se hidromelioracijski sistem razteza preko dveh ali več okrajev, potrdi osnovni načrt po poprejšnjem zaslišanju vseh za kmetijstvo pristojnih svetov okrajnih ljudskih odborov tisti okrajni ljudski odbor, na katerega območju leži največji del sistema.
Če okrajni ljudski odbor ne izda odločbe o potrditvi osnovnega načrta v šestdesetih dneh po prejemu načrta, se šteje, da je osnovni načrt potrjen.
Če okrajni, ljudski odbor odreče potrditev osnovnega načrta, sme predlagatelj zahtevati, da* potrdi osnovni načrt Izvršni svet.
25.	člen
Obdelovalci kmetijskega zemljišča na območju hidromelioracijskega sistema morajo obdelovati zemljišče v skladu z osnovnim načrtom za izkoriščanje
kmetijskega zemljišča za vise območje hidromelioracijskega sistema.
26.	člen
Organizacija, ki upravlja hidromelioracijski sistem, sprejme v začetku Vsakega leta letni načrt za izkoriščanje hidromelioracijskega sistema, organizacije, ki izkoriščajo kmetijsko zemljišče v tem sistemu, pa letno načrte za izkoriščanje kmetijskega zemljišča v 'tem sistemu.
Letni načrt za izkoriščanje hidromelioracijskega sistema in letni načrti za izkoriščanjč kmetijskega zemljišča v hidromelioracijskem sistemu morajo biti vsklajeni med seboj in z osnovnima načrtoma iz 19. in 20. člena tega zakona.
27.	člen
Letni načrt za izkoriščanje hidromelioracijskega sistema obsega zlasti program vzdrževalnih del na hidromelioracijskem sistemu, načrt razdelitve vode za tekoče leto in proračun dohodkov in stroškov za vzdrževanje objektov hidromelioracijskega sistema.
Z letnim načrtom se tudi predvidi skupna količina razpoložljive in potrebne vode v tekočem letu ter način in čas razdelitve vode.
28.	člen
Letni načrt za izkoriščanje hidnomelioracijsiKega sistema sprejme najvišji organ organizacije, ki ta sistem upravlja, na podlagi prijavljenih potreb organizacij, ki izkoriščajo kmetijska zemljišča v sistemu.
Letne načrte za izkoriščanje kmetijskega zemljišča na vsem območju hidromelioracijskega sistema sprejmejo najvišji organi tistih organizacij, ki izkoriščajo kmetijsko zemljišče v tem sistemu.
29.	čl en
Kmetijske organizacije in druge gospodarske organizacije in zavodi, ki uporablja jo kmetijsko zemljišče v 'kmetijske namene, izkoriščajo hidromelioracijski sistem po pravilih b izkoriščanju hidromelioracijskega sistema iz 16. člena tega zakona.
30.	člen
Individualni kmetijski proizvajalci, katerih zemljišča ležijo na območju hidromelioracijskega sistema, uporabljajo sistem samo preko kmetijske zadruge ali kmetijskega posestva.
Medsebojne pravice in dolžnosti individualnih kmetijskih proizvajalcev ter kmetijskih zadrug oziroma posestev se določijo s pogodbo; pogodba mora biti v skladu s pravili iz 16. člena tega zakona.
31.	člen
Organizacije, ki izkoriščajo hidromelioracijski sistem, plačujejo organizaciji, ki upravlja sistem, z aktom o zgraditvi hidromelioracijskega sistema določena plačila za izkoriščanje sistema, in sicer zase kot tudi za individualne kmetijske proizvajalce.
Individualni kmetijski proizvajalci na območju hidromelioracijskega sistema plačujejo z aktom o zgraditvi hidromelioracijskega sistema določena 'plačila organizaciji, preko katere izkoriščajo sistem, v skladu s pogodbo iz 30. člena tega zakona.
32.	člen
Višina in način plačil za izkoriščanje hidromelioracijskega sistema, ki ga plačujejo gospodarske orga-
nizaciije, se določi v ipravilih o izkoriščanju sistema (dtrugsi odstaivek 16. člena toga zakona), ali v posebni pogodbi o izročitvi hidromelioracijskega sistema ali posameznega dtela sistema gospodarski organizaciji (prvi odstavek 16. člena tega zakona).
53.	člen
Če individualni kmetijski proizvajalci na zahteva organizacije, preko katere izkoriščajo hidromeliora-ski sistem, ne plačajo svojih obveznosti v določenem roku, jih izterja za finance pristojni organ občinskega ljudskega odbora po predpisih o prisilni izterjavi davkov.
54.	člen
Za izkoriščanje hidromelioracijkega sistema lahko pridobivajo druge osebe služnosti, da morejo odvajati ali dovajati vodo.
O pridobitvi služnosti iiz prejšnjega odstavka odloča upravni organ občinskega ljudskega odbora, ki je pristojen za kmetijstvo.
Za služnost, s katero se obremeni zemljišče, ima obdelovalec pravico do odškodnine proti drugemu, ki je služnost pridobil.
Odškodnina po prejšnjem odstavku se določi z odločbo, s katero se služnost pridobi.
Glede načina, kako se določi odškodnina, in glede pravnih sredstev zoper odločbo o oškodnini; valjajo ustrezne določbe zakona o razlastitvi.
Obdelovalci zemljišč so dolžni dovoliti pot čez svoje^zemljišče osebam, ki so poklicane meriti, snemati ali zaznamovati teren za zgraditev objektov hidromelioracijskega sistema ter osebam, ki izvajajo dela ali vzdržujejo objekte tega sistema.
Obdelovalci zemljišč imajo po veljavnih predpisih pravico do odškodnine za škodo, ki jim je prizadejana z deli iz prejšnjega odstavka.
55.	člen
Če obdelovalec kmetijskega zemljišča, ki je uj-žavijanska lastnina, ne izkorišča svojega zemljišča po osnovnem načrtu za izkoriščanje kmetijskega zemljišča za vse območje hidromeliorci jskega sistema, se lahko da njegovo zemljišče v prisilno upravo za pet do deset let v skladu z določbami drugega razdelka IT. poglavja zakona o izkoriščanju kmetijskega zemljišča (Uradni list FLRJ, št. 43-707/59).
VI.	Nadzorstvo
56.	člen
Za kmetijstvo pristojni upravni organ občinskega 'ljudskega odbora nadzoruje izkoriščanje hidromelioracijskega sistema, izkoriščanje kmetijskega zemljišča na območju tega sistema, delo organizacije, kii upravlja sistem in delo gospodarskih organizacij, preko kateri li izkoriščajo sistem individualni kmetijski proizvajalci.
Za finance pristojni organ občinskega ljudskega odbora ima pravico nadzorovati, ali so plačila za izkoriščanje hidromelioracijskega sistema določena v skladu z aktom o zgraditvi hidromelioracijskega sistema oziroma s posehnim predpisom (7. člen tega zakona).
37.	člen
Organ, ki je pristojen za nadzorstvo, lahko zadrži izvršitev nezakonitih sklepov organizacij, ki upravljajo oziroma izkoriščajo hidromelioracijski si-stem, mora pa zadevo brez odlašanja predložiti pri-.
stojnemu svetu občinskega ljudskega odbora v odločitev. Če svet o zadevi ne odloči v tridesetih dneh, se sklep izvrši.
V®. Kazni
38.	člen
Z denarno kaznijo do 300.000 dinarjev se kaznuje za prekršek gospodarska ali diruga organizacija;
1.	če ne sprejme osnovnega načrta, za izkoriščanje hidromelioracijskega sistema in osnovnega načrta za izkoriščanje kmetijskega zemljišča na vsem območju hidromelioracijskega sistema v predpisanem roku (prvi in drugi odstavek 22. člena tega zakona),
2.	če ne skrbi za tehnično vzdrževanje objektov in delovanje naprav osuševalnega in namakalnega sistema ali ne organizira strokovne in tehnične službe (drugi odstavek 15. člena tega zakona).
3.	če ne zgradi na svojem zemljišču na svoje stroške naprav iz 10. člena tega zakona oziroma jih ne zgradi po tehničnih navodilih in v rokih, ki jih ji določi organizacija, ki sistem upravlja,
4.	če ne omogoča izkoriščanja hidromelioracijskega sistema upravičencem na območju sistema (prvi odstavek 16. člena tega zaikona),
5.	če ne dovoli poti čez svoje zemljišče osebam, ki so poklicane meriti, snemati ali zaznamovati teren za objekte hidromelioracijskega sistema ter osebam, ki izvajajo dela ali vzdržujejo objekte tega sistema (šesti odstavek 34. člena tega zakona),
6.	če koristnikom zemljišča na območju hidromelioracijskega sistema brez upravičenega razloga ne zagotovi vodnega režima, ki omogoča kar najboljše izkoriščanje zemljišča (18. člen tega zakona).
Za dejanja iz prejšnjega odstavka se kaznuje z denaimo kiazmioo do 20.000 dinarjev tudi odgovorna oseba v gospodarski ali drugi organizaciji.
39.	člen
Z denarno kaznijo do 20.000 dinarjev se kaznuje za prekršek iz 3. in 5. točke 38. člena tega zakona individualni kmetijski proizvajalec.
VIII. Prehodne in končne določbe
40.	člen
Če jezovna naprava povzroča škodo z zamočvarjen jem kmetijskega zemljišča na območju hidromelioracij skega sistema ali izven njega, lahko za vodno gospodarstvo pristojni upravni organ okrajnega ljudskega odbora odloči, da jo mora lastnik ali uporabnik primerno preurediti ali pa odstraniti.
Pri odločanju po prejšnjem odstavku je treba upoštevati družbeno korist naprave in jo primerjati s škodo, ki jo povzroča. Če se odredi preureditev ali odstranitev naprave, je treba določiti tudi pogoje in ukrepe, ki so potrebni, da zaradi preureditve oziroma odstranitve naprave ne nastane škoda v strugi vo-d otoka.
Če se odredi preureditev oziroma odstranitev naprave iz prvega odstavka tega člena se ustrezno tudi omeji oziroma odvzame vodnogospodarsko dovoljenje za izkoriščanje vode (12. člen zakona o varstvu voda, Uradni list LRS, št 4O-4'70i/57).
41.	člen
Upravljanje in izkoriščanje obstoječih hidromelioracijskih sistemov ter izkoriščanje kmetijskega zemljišča na območju obstoječih hidromelioracijskih
sistemov je treba vskiladiti s predpisi tega zakona v enem letu od dneva, ko začne veljati ta zakon.
42.	Člen
Za obstoječe li ki rom el ioraci jske sisteme, ki so jih zgradile ali jih gradijo polltično-teiri-tordalne enote, se določi oblika in način, kako se določa plačii’o za izkoriščanje hid-romelvoracij skega sisitema in kako se izplačuje, s posebnim zakonom oziroma odlokom v enem letu od dneva, ko začne veljati ta zakon oziroma preden začne hidromelioracijski sistem obratovati.
43.	člen
Posamezna manjša hidromelioracija ali regulacija, ki obsega le posamezne objekte, se ne šteje za hidromelioracijski sistem po tem zakonu. Tako manjšo hidromelioracijo oziroma regulacijo upravlja, vzdržuje in skrbi za njeno pravilno delovanje kmetijska organizacija, ki izkorišča kmetijsko zemljišče na območju te hidromelioracije oziroma regulacije.
Izvršni svet izda predpise o tem. kakšne hidromelioracije in regulacije se štejejo za manjše po prejšnjem odstavku ter o njihovi gradnji, financiranju, upravljanju in vzdrževanju.
Izvršni svet lahko pooblasti Sekretariat Izvršnega sveta za kmetijstvo in gozdarstvo, da uredi posamezna vprašanja, s svojim predpisom.
44.	člen
Republiški upravni organ, ki je prist jen za vodno gospodarstvo, izda tehnične predpise o vzdrževanju in delovanju naprav hidromelioracijskega sistema.
45.	člen
Sekretariat Izvršnega sveta za kmetijstvo in gozdarstvo lahko izda natančnejše predpise o izdelavi in postopku za sprejem osnovnih načrtov.
46.	člen
Z dnem, ko za*”" veljati ta zakon, preneha veljati zakon o ureditvi in izkoriščanju kmetijskih zemljišč na melioracijskih območjih (Uradni list LRŠ, štev. 23-105/5?).
4?. člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem tetu LRS«.
Š‘ 01-605/2-60
Ljubljana, dne 18. maja 1960.
Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije
Nadomestuje predsednika Izvršnega sveta
Predsednik	Ljudske skupščine LRS
Ljudske skupščine LRS:	podpredsednik:
Miha Marinko 1. r.	Viktor Avbelj 1. r.
103.
UKAZ
Na podlagi 11. točke ?2. člena ustavnega zakona o temeljih družbene in politične ureditve in o organih oblasti Ljudske republike Slovenije razglaša Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije zakon o ukrepih za napredek živinorejske proizvodnje, ki ga je sprejela Ljudska skupščina LRS na seji Republiškega zbora in na seji Zbora proizvajalcev dne 18. maja 1960 in ki se glasi:
ZAKON
o ukrepih za napredek živinorejske proizvodnje
1-. člen
Za napredek živinorejske proizvodnje predpišejo lahko ljudski odbori ukrepe, ki so določeni s tem zakonom, obvezni pa so za kmetijske organizacije in individualne kmetijske proizvajalce.
2.	člen
Občinski ljudski Odbor lahko predpiše za območje občine ali del njenega območja tele ukrepe za napredek živinorejske proizvodnje:
1.	obvezno usmeritev živinorejske proizvodnje,
2.	izbor pasem živine,
3.	najmanjše število živalskih enot, ki jih je treba obvezno rediti na 1 hektar obdelovalnega zem-Ijšča,
4.	obvezen način osemenjevanja,
5.	obvezno odbiro in kontrolo, plemenske živine.
Ukrepe iz prejšnjega odstavka; tega člena sme
predpisati občinski ljudski odbor Šele potem, ki so zanje zagotovljeni pogoji.
,	3. člen
Z obvezno usmeritvijo živinorejske proizvodnje ■določi občinski ljudski odbor glede na prirodne in ekonomske pogoje, da je treba v določenih okoliših usmeriti živinorejo prvenstveno v proizvodnjo mesa, v proizvodnjo mleka oziroma v vzrejo plemenske živine.
4.	člen
Z določitvijo izbora pasem živine usmerja občinski ljudski cdhdr živinorejo na pasme, ki so glede na prirodne in ekonomske pogoje in glede na lastnosti posameznih pasem za določene okoliše najprimernejše.
Preusmeritev (pretopitev) živinoreje na pasmo, ki. jo je predpisal občinski ljudski odbor, se izvrši postopoma z osemenjevanjem ženskih živali po plemenjakih predpisane pasme, če je dana možnost, pa tudi z nakupom ali zamenjavo živali te pasme.
5.	člen
Da se bolje izkoristi kmetijsko zemljišče in da se poveča živinorejska proizvodnja, lahko predpiše občinski ljudski odbor najmanjše število živalskih enot (500 kg žive teže živali), ki jih morajo rediti kmetijske organizacije in individualni kmetijski proizvajalci na 1 ha obdelovalnega zemljišča.
S predpisom, s katerim se določi najmanjše število živalskih enot na 1 hektar, se določi tudi rok, v katerem je treba doseči predpisano število živalskih enot. Ta rok lahko podaljša za kmetijstvo pristojni upravni organ občinskega ljudskega odbora, če iz utemeljenih razlogov v tem roku ni mogoče doseči predpisanega števila živalskih enot.
V najiuioaijše število živailsikili enot, ki jiili morajo rediti individualni kmetijska proizvajalci, se štejejo živali, ki jih redi kmetijska organizacija s krmo iz kooperacijske proizvodnje in živali, ki jih redi proizvajalec sam.
6.	tflen
Z obveznim načinom osenrenjevanja laihlko določi občinski ljudski odlx>r glede na terenske razmere in druge prirodne in ekonomske pogoje, da je na določen ih območjih dopustno samo umetno osemenjevanje določenih vrst domačih živalli, kakor tudi, da se smejo uporabljati za umetno in prirodno osemenjevanje samo plemenjaki določene pasme oziroma z določenimi lastnostmi.
7.	člen
Obvezna odbira in kontrola plemenske živine se vpelje zato, da se omogoči izboljšanje kakovosti plemenske živine.
Občinski ljudski odbor lahko predpiše, da morajo rejci plemenske živine voditi kontrolo produktivnosti in drugih pomembnih lastnosti plemenske živine.
Rejec se lahko sporazume s kmetijsko organizacijo, da bo ona vodila zanj kontrolo glede njegove plemenske živine.
8.	člen
Preden predpiše občinski ljudski odbor ukrepe iz 2, člena tega zakona, mora dobiti od komisije strokovnjakov mnenje o tem, ali so talki ukrepi potrebni, možmi in gospodarni.
Komisija strokovnjakov da mnenje na podlagi e kanom s ko-t eh nične dokumentacije o potrebi, možnosti in gospodarnotsti predlaganih ukrepov.
9.	člen
Glede sestave in dela komisije strokovnjakov in izdelave ekonomsko-tehnične dokumentacije se primerno uporabljajo določbe zakona o izkoriščanju kmetijskega zemljišča in odloka o osnovnih načrtih ter o ekonomsko tehnični dokumetaciji za izkoriščanje kmetijskega zemljišča.
10.	člen
Če občinski ljudski odbor ne predpiše ukrepov za napredek živinorejske proizvodnje, ati če je potrebna koordinacija med posameznimi občinami, jih lahko predpiše na podlagi mnenja komisije strokovnjakov okrajni ljudski odbor za posamezne občine ali za posamezna področja občim, če so taki ukrepi potrebni, možni im gospodarni.
11.	člen
Kmetijska organizacija lahko zahteva od občinskega ljudskega odbora, naj predpiše posamezne ukrepe za napredek živinorejske proizvodnje, če je zagotovila pogoje zanje na območju, za katero predlaga, naj se predpišejo.
Če se občinski ljudski odbor ne strinja s predlogom kmetijske organizacije, lahko zahteva kmetijska organizacija od okrajnega ljudskega odbora, naj predlagane ukrepe on predpiše.
12.	člen
Z denarno kaznijo od 10.000 do 300.000 dinar jev se kaznuje za gospodarski prestopek kmetijska organizacija:
1.	ki se glede obvezne usmeritve živinorejske proizvodnje ne ravna po odtoku ljudskega odbora (3 člen tega zakona)
2.	ki redi pasme, ki po odtoku ljudskega odbora niso dovoljene (prvi odstavek 4, člena tega zakona),
3.	ki brez upravičenega vzroka ne redi predpisanega najmanjšega števila živalskih enot na 1 hektar abdelovatmega zemtjtišča (5. člen tega zakona),
4.	ki se ne ravna po predpisih ljudskega odbora glede osemenjevanja (6. člen tega zakona),
5.	ki se ne ravna po predpisih ljudskega odbora glede obvezne odbirc im kontrole plemenske živine (7. člen tega zakona).
Za gospodarski prestopek po prvem odstavku tega člena se kaznuje tudi odgovorna oseba v kmetijski organizaciji z denarno kaznijo od 1.000 do 20.000 dinarjev.
13.	člen
Če zagreši dmdividuatmi kmetijski proizvajalec katero od prekršitev določb tega zakona, določenih v 12. členu, se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo od 1.000 do 20.000 dinarjev.
14.	člen
Izvršni svet lahko predpiše natančnejše določbe glede posameznih ukrepov iz 2. člena tega zakona in tudi druge določbe za izvrševanje tega zakona. Izvršni svet lahko glede posamezlh vprašanj pooblasti Sekretariat Izvršnega sveta za kmetijstvo in gozdarstvo, da o njih izda natančnejše predpise.
15.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu LRS«.
St. 02-606/2-60
Ljubljana, dne 18. maja 1960.
Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije
Nadomestuje predsednika Izvršnega sveta
Predsednik	Ljudske skupščine LRS
^Ljudske skupščine LRS:	podpredsednik:
Miha Marinko 1. r.	Viktor Avbelj 1. r.
104.
.Na podlagi 40. člena ustavnega zakona o temeljih družbene in politične ureditve in o organih oblasti Ljudske republike Slovenije ter v zvezi s 6. in 44. členom zakona o izkoriščanju kmetijskega zemljišča (Uradni list FLRJ, št. 45-707/39) je Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije na seji Republiškega zbora in na seji Zbora proizvajalcev dne 18. maja 19t60 sprejela
ODLOK
o osnovnih načrtih ter o ekonomsko tehnični dokumentaciji za izkoriščanje kmetijskega zemljišča
1
Obstoječe kmetijske organizacije morajo izdelati osnovni načrt za izkoriščanje kmetijskega zemljišča iz 17. člena zakona o izkoriščanju kmetijskega zemljišča najpozneje do 30. septembra 1961, kmetijske organizacije, ki bodo ustanovljene po 30. septembru 1960. pa na jpozneje v enem letu po ustanovitvi oziroma po konstiitui ran ju.
2
Predlog osnovnega načrta za izkoriščanje kmetijskega zemljišča je treba predložiti delovnemu kolek-
ti'V'U kmetijska ar^aoizacije ■vsaj 30 dmd prej, predan O n j eiin sktepa dek’vskj ®veit tomeitijisikega poaesitva, zadružni »vet kmetijsike zadruge oziroma upravni odbor kmeitijskega zavoda.
3
Sekretariat Izvršnega sveta za kmetijstvo in gozdarstvo izda natančnejše predpise o izdelovanju osnovnih načrtov za izkoriščanje kmetijskega zemljišča in o postopku za njihovo sprejemanje ter o eko-nomsko-tehnični dokumentaciji za agrotehnične oziroma agromelioracijske ukrepe iz 4. člena zakona o izkoriščanju kmetijskega zemljišča.
4
Z denarno kaznijo od tO.OOO do 300.000 dinarjev se kaznuje za gospodarski prestopek kmetijska organizacija, ki ne sprejme svojega .osnovnega načrta za izkoriščanje kmetijskega zemljišča v roku, kd je določen v 1. točki tega odloka.	;
Za gospodarski prestopek po prejšnjem odstavku tega člena se kaznuje tudi odgovorna oseba v kmetijski organizaciji z denarno kaznijo od 1.000 do 20.000 dinarjev.
5
Ko začne veljati ta odlok prenehajo veljati vse določbe zakona o racionalnem izkoriščanju kmetijskega zemljišča (Uradni Ust LRS, št. 40-171/57) razen določb 15. do 19. člena ter druge in četrte alimee 22. člena.
6
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu LRS«.
St. 02/2-60/1-60
Ljubljana, dne 18. maja 1960.
Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije
Predsednik
^ Ljudske skupščine LRS: Predsednik	Miha Marinko 1. r.
Republiškega zbora:
Inž. Pavle Žaucer 1. r.
Predsednik
Zbora proizvajalcev:
Lojze Ocepek 1. r.
105.
Na podlagi 54. člena zakona o izkoriščanju kmetijskega zemljišča (Uradni list FLRJ, št. 43/59) je Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije na seji Republiškega zbora in na seji Zbora proizvajalcev dne 18. maja 1960 sprejela
ODLOK
o določitvi odstotka zemljišč pri arondaciji
1
Arondacija v korist kmeti jekih in drugih gospodarskih organizacij se ob pogojih iz 54. člena zakona o izkoriščanju kmetijskega zemljišča lahko dovoli le, če uporabljajo te organizacije najmanj 25 %, na območju hidromelioracijskega sistema, ki je že zgrajen ali je v gradnji, pa najmanj 10 % skupne površine kmetijskega zemljišča v kompleksu, ki je predmet arondacije.
2
Arondacija v korist' individualnih kmetijskih proizvajalcev se ob pogojih iz 55. člena zakona o izkoriščanju kmetijskega zemljišča lahko dovoU le, če je s pogodbami o dolgoročni kooperaciji zajetih najmanj 30 % skupne površine kmetijskega zemljišča v kompleksu, ki je predmet arondacije.
3
Ko začne veljati la odlok, preneha veljati odtok o določitvi odstotka zemljišč pri arondaciji (Uradni list LRS, št. 2/60).
4
Ta odtok začne veljati osmi dan po objavi T »Uradnem listu LRS«.
St. 02/2-70/1-60
Ljubljana, dne 18. maja 1960.
Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije
Predsednik
Ljudske skupščine LRS: Predsednik	Miha Marinko h r.
Republiškega zbora:
Inž. Pavle Žaucer L r.
Predsednik Zbora proizvajalcev:
Lojze Ocepek k r.
106.
Na podlagi prvega odstavka 43. člena ustavnega, zakona o temeljih družbene in politične ureditve in o organih oblasti Ljudske republike Slovenije v zvezi z 18. členom zakona o sodiščih (Uradni list FLRJ, št. 30-376/54) je Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije na seji Republiškega zbora dne 18. maja 1960 sprejela
ODLOK
o novi določitvi krajevnih območij nekaterih okrajnih sodišč v Ljudski republiki Sloveniji
I
Krajevna območja oknajnib sodišč na Grosupljem, v T,juMjani, na Rakeku in v Trbovljab, ki obsegajo občine, katerih območja so bila spremenjena i zakonom o spremembah zakona o območjih okrajev in občin v LRS (Uradni list LRS, št. 2-6/60) in z zakonom o spremembah zakona o območjih okrajev in občin v LRS (Uradni list LRS, št. 9-47/60), se na novo določijo tako, da obsegajo nova območja teh občin.
n
Krajevna območja okrajnih sodišč, ki obsegajo območja z navedenima zakonoma odpravljenih ob čin, se ma novo določijo takole:
krajevno območje okrajnega sodišča v Kočevju obsega občini Kočevje in Ribnica;
krajevno območje okrajnega sodišča v Mariboru obsega občine Maribor-Center, Mariboir-Tabor, Maribor-Tezmo dn Lenairt;
krajevno območje okrajnega sodišča v Novi Gorici obsega občine Dobrovo, Kanal in Nova Gorica.
1	IH
Državni sekretariat za pravosodno upravo LRS izda predpise za izvršitev tega odloka.
IV
Ta odiliak velja od dinerva objave v »Uradnem listu LRS«.
St. 02/2-71/1-60
Ljubljana, dne 18. maja 1060.
Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije
Predsednik
Ljudske skupščine LRS: Predsednik	Miha M®rinko 1. r.
Republiškega zbora:
Inž. Pavle Žaucer L r.
107.
SKLEP
o razrešitvi sodnikov okrožnega sodišča ter o izvolitvi sodnika Vrhovnega sodišča LRS in sodnikov okrožnih sodišč
Na podlagi 49. in 77. člena zakona o sodiščih (Uradni list FLRJ, št. 30i/,54) so bili na skupni seji Republiškega zbora in Zbora proizvajalcev Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije dne 18. maja 1960
I.	razrešena;
1.	Benjamin Marušič kot sodnik Okrožnega sodišča v Celju,
2.	Branko Verstovšek kot sodnik Okrožnega sodišča v Celju;
II. izvoljeni;
1.	za sodnika Vrhovnega sodišča LRS Stanislava Brezar, pomočnik načelnika personalnega oddelka in pravni svetovalec pri Državnem sekretariatu za notranje zadeve LRS;
2.	za sodnika Okrožnega sodišča v Ljubljani Benjamin Marušič, sodnik Okrožnega sodišča v Celju,
3.	za sodnika Okrožnega sodišča v Celju Vladimir Majcen, sodnik Okrajnega sodišča v Sevnici, Vinko Žagar, sodnik Okrajnega sodišča v Celju.
St. 02:/3-72/1-60
Ljubljana, dne 18. maja '1960.
Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije
Pred?edmk
Ljudske skupščine LRS: Miha' Marinko 1. r.
108.
Na podlagi 3. člena odloka o osnovnih načrtih ter o ekonomsko-tebnični dokumentaciji za izkoriščanje kmetijskega zemljišča (Uradni list LRS, št. 17-104/60) Izdaja sekretariat Izvršnega sveta za kmetijstvo in gozdarstvo
ODREDBO
o osnovnih načrtih ter o ekonomsko-tehnični dokumentaciji za izkorišča'nje kmetijskega zemljišča
1.	podatke o naravnih gospodarskih pogojih proizvodnje;
2.	podatke o dosedanji proizvodnji;
3.	podatke o predvideni bodoči proizvodnji;
4.	ukrepe za ohranitev in izboljšanje rodovitnosti zemljišča in način izvajanja ukrepov;
5.	podatke o sredstvih in kadrih, ki so potrebni, da se doseže predvidena bodoča proizvodnja;
6.	gospodarnostmi račun predvidene proizvodnje.
Osnovni načrt za izkoriščanje kmetijskega zemljišča mora biti v skladu z družbenim načrtom perspektivnega razvoja kmetijstva in z odloki o agrotehničnih im agromelioracijskih ukrepih.
Osnovni načrt kmetijske organizacije za izkoriščanje kmetijskega zemljišča, ki leži na območju hidromelioracijskega sistema, mora biti tudi v skladu z osnovnim načrtom za izkoriščanje zemljišč na celotnem območju hidromelioracijskega sistema.
2
Predlog osnovnega načrta za izkoriščanje kmetijskega zemljišča obravnava upravni odbor kmetijske orgnizacije. nakar ga predloži njenemu delovnemu kolektivu.
te da delovni kolektiv , pripombe k predlogu načrta za izkoriščanje kmetijskega zemljišča, obravnava upravni odbor kmetijske organizacije te pripombe im izdela dokončen predlog načrta; dokončni predlog načrta predloži obenem s pripombami, ki jih mi upošteval delavskemu svetu kmetijske organizacije oziroma zadružnemu svetu kmetijske zadruge,
3
Kmetijska organizacija mora stalno skrbeti za to, da bo njen osnovni aačrt za izkoriščanje kmetijskega zemljišča v skladu z družbenim načrtom perspektivnega razvoja kmetijstva in z odloki o agrotehničnih in agromelioracijskih ukrepih.
Za spremembo oziroma dopolnitev osnovnega načrta veljajo iste določbe kot za sprejem osnovnega načrta.
4
Minimalni ali posamezni agrotehnični oziroma agromelioracijski ukrepi se predpišejo za določeno območje cije. ki
1.	analizo sedanjega stanja kmetijstva ter analizo naravnih in gospodarskih pogojev, ki terjajo ukrepe za boljše izkoriščanje kmetijskega zemljišča;
2.	vrsto in obseg potrebnih ukrepov;
3.	podatke o potrebnih in razpoložljivih sredstvih in kadrih za izvajanje ukrepov;
4.	način izvajanja ukrepov ter roke, v katerih ali do katerih jih je treba izvesti;
5.	gospodarnost ni račun za uspeh ukrepov.
Ce se predlagajo ukrepi, ki so splošno priznani kot potrebni in gospodarni (sprememba semen, uporaba gnojil, način oranja in podobno), obsega eko-nomsko-tebmčna dokumentacija lahko le podatke iz 2. in 4. točke, če so potrebna sredstva in kadri, pa tudi iz 3. točke prejšnjega odstavka.
5
na podlagiekonomsko-tehnične dokumenta-obsega zlasti:
1
Osnovni načrt za izkoriščanje kmetijskega zem Ijišča obsega zlasti:
Ekonomsko - tehnično dokumentacijo preskrbi uoravni organ občinskega oziroma okrajnega ljudskega odbora, ki je pristojen za kmetijstvo,, če pred-
piše ukrepe na 'Lastno pobudo, sicer pa kmetijska organizacija^ ki je predlagala, naj se taki ukrepi predpišejo.
Ekonomsko - tehnična dokumentacija mora biti strokovno pravilno izdelana.
Ekonomsko - tehnično dokumentacijo lahko izdela upraivni organ oziroma kmetijska organizacija iz prvega odstavka tega člena, če ima strokovnjake za tako delo, ali pa specializirana organizacija za projektiranje v kmetijstvu.
6
Komisija strokovnjakov iz 6. člena zakona o izkoriščanju kmetijskega zemljišča povahi na svojo sejo, na kateri obravnava predlog ukrepov, predstavnike zainteresiranih kmetijskih organizacij, ki dajo lahko svoje pripombe k predlogu.
Ko predloži komisija strokovnjakov svoje mnenje o potrebi, možnosti in gospodarnosti predvidenih ukrepov, priloži tudi pripombe kmetijskih organizacij, ki jih ni upoštevala. Svet občanskega oziroma okrajnega ljudskega odbora, ki je pristojen za kmetijstvo, mora na svoji seji obravnavati tudi te pripombe.
7
Ta odredba začne veljati osmi dam po objavi v
»Uradnem listu LRS«.
*
St. 26/4-60	'
Ljubljana, dne 12. maja 1960.
Sekretar:
Jože Ingolič L r.
109.
Na podlagi 20. člena zakona o delovnih razmerjih gospodinjskih pomočnic in postrežndc (Uradni list LRS, št. 3S-193/59) izdaja sekretariat Izvršnega sveta za delo
ODREDBO
o minimalnih zneskih plač gospodinjskih pomočnic in postrežnic
Plača gospodinjske pomočnice se določi z delovno pogodbo in ne sme znašati mesečno manj, kot je določeno V 2. točki te odredbe.
2
Glede na okvirno določen obseg gospodinjskih del, znanje, ki ga dela zahtevajo, in delovno dobo znašajo minimalni mesečni zneska plač:
a) za gospodinjsko pomočnico, ki samostojno gospodinji oziroma opravlja samostojno vsa gospodinjska
dela	12.000 din
za gospodinjsko pomočnico, ki samostojno kuha im ima nad 10 let delovne dobe	10.000 din
za gospodinjsko pomočnico, ki opravlja gospodinjska dela, pomaga pri kuhi im ima delovno dobo daljšo od i leta	7.500 Oin
za gospodinjsko pomočnico, ki opravlja razna gospodinjska dela, razen kuhanja, in. ima delovno dobo do 1 leta	6.000 din
Mesečne plače iz prejšnjega odstavka so '.oloče-ne v čistih zneskih in vsebujejo tudi vrednost prejemkov v naravi.
5
Vrednost prejemkov v naravi za c-' Ino preskrbo ne sme biti večja od 60 % dejanske plače.
4
Osebe, bi se zaposlijo z namenom, da se priučijo določenih gospodinjskih opravil in de’, se lahko dogovorijo za nižjo plačo, kot je določena v 2. točki te odredbe pod č).
5
Potrežnici se določi plača z delovno pogodbo glede na obseg in težino del, delovne raz: ~re in znanje, ki ga zahtevajo dela, ki jih ppstrežmica opravlja.
'"Minimalni znesek plače na uro znaša:
a)	za potrežndco, ki samostojno kuha 45 din
b)	za postrežnioo, ki opravlja gospodinjska dela in pomaga pri kuhi	40 din
c)	za postrežnico, ki opravlja razna gospodinjska dela razen kuhanja	35 din
Vrednost rednih prejemkov v naravi za celotno preskrbo ne sme biti večja od 60 % določene minimalne plače na uro, preračunane na mesečni znesek, če bi postrežnica delala 8 ur dnevno.
6
Ta odredba začne veljati osmi dam po objavi v »Uradnem listu LRS«.
St. 03/2-134/5
Ljubljana, dne 14. maja 1960.
Sekretariat
Izvršnega sveta za delo Sekretar:
Miran Košmelj i. r.
Izdaja Časopisni zavod •Uradni Ust LRS« — Direktor In odgovorni urednik: Jože JuraS — Tiska tiskarna »Toneta TomStfa«, vsi v Llubljanl — Naročnina: letno 900 din — Reklamacije se upoštevalo le mesec dni po Izidu posamezne številke — Uredništvo In uprava? Ljubljana. ErJavCeva 15 a. poštni predal 336 — Telefon direktor in knjigovodstvo: 20-701
Uredništvo in uprava: 23-579 — Čekovni račun: 600-704/2-399
URADNI LIST
LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE
Letnik XVII
Razglasni del dne 26. maja 1960
Štev. 1?
Razglasi in objav©
Sprememba rodbinskega imena
ŠtG3i/5-S-88a,l-60	1517
Z odločbo Državnega sekretariata za notranje zadeve LRS, št. 03/5-S-8S8/1-60 z dne 23. I. 1960 je bila na podlagi 21. člena zakona o osebnih imenih, dovoljena sprememba pri-imtka din imena Otovic Ljudmili, roj. 17. septembra 1916 v Breiznici, bivajoči v Ljubljani, Veselova 8, v priimek »Vidervol« in ime »Nina«.
Državni sekretariat za notranje zadeve LRS
Sprememba priimka
Št. 03/5-3632/1-60	4460
Z odločbo Državnega sekretariata za notranje zadeve LRS, št. 03/5-S-36521/1-60 z dne 5. IV. 1960 je bila na podlagi 21. člena zakona o osebnih imenih dovoljena sprememba priimka Flegar Mariji, roj. 13. junija 1940 v Balkoveih, bivajoči v Rakovcih 108, v priimek »Vogrinčiči.
Državni sekretariat za notranje zadeve LRS
Register gospodarskih orgauižacij
Vpisi
‘JKroina gospodarska sodišča razglašajo:
560.
Besedilo: Kmetijsko gospodarstvo Celje, Lava 9.
Gospodarstvo bo poslovalo po poslovnem predmetu, ki ga potrjena Pravila nadrobno naštevajo.
V. d. direktor j a: jureš Anton, podpisuje še: Pintar Ivica, računovodkinja, ing. Ivančič Ivan, v odsotnosti direktorja, Preložnik Terezija pa Podpisuje v odsotnosti računovodje.
Podjetje je bilo ustanovljeno na podlagi sklepov o spojitvi in ustanovitvi novega podjetja delavskih sveihorvr kmetijskega gospodarstva, »ojnik z dne 29. XII. 1959, kmetijskega gospodarstva. Lava z dne 28. XII. 1959 in mestne vrtnarije. Celje ^ dne 1. IV. 1960, dovoljenje Obč. LO Gelje. št. 2/9-36/59 z dne 14. IV. 1960.
Vpiše se poslovalnica »Cvetličar-na«, Celje, Prešernova ulica, ki bo Poslovala po potrjenih pravilih matičnega podjetja. Poslovodja je Vovk Jože. Poslovalnica nima samostojnih Pravic.
Celje. 6. maja 1960.
Rg IV 15/1	990
561.
Besedilo: Pekama »Raka«, Raka 28.
Poslovni predmet: Izdelovanje izdelkov iz moke, ki spadajo v pekarsko stroko.
Ustanoivtelj: Zadružni svet kmetijske zadruge z o. j., Raka, odločba št. 446 z dne 12. 1. 1960, dovoljenje Obč. LO V idem -Krško, št. 03-6/1 z dne 14. IV. 1960.
Upravnik do konstituiranja: Lesjak Ludvik.
Ljubljana, 18. aprila 1960.
Rg V 163/1	1008
Spremembe
Okrožna-gospodarska sodišča razglašajo:
562.
Besedilo: Trgovsko podjetje na debelo »Merx«, Celje, v Vpiše se, da je Petauer Franc odslej direktor.
Rg	IV 2/4	996
Besedilo: »Mizarstvo«, Vransko. Izbriše se Vučko Marija, honorarna knjigo'vodkinja in vpiše Culk Pavia, računovodkinja.
Rg	VI 42/2	993
Celje, dne 6. maja 1960.
563.
Besedilo: Tovarna nogavic, Polzela.
Vpise se iprodajailna »Jelka« v Polzeli, ki bo prodajala na drobno izdelke	matičnga	podjetja.	Poslovod-
kinja	je	Ranik	Eleonora.	Ustanovi-
tlej je DS matičnega podjetja, sklep z dne 22. XII. 1958, dovoljenje Obč. LO Žalec, št. 03/3-32/2-60 z dne 20. IV. 1960. Razmerje med podjetjem in poslovalnico je urejeno s pravili in pogodbo.
Celje, 9. maja 1960.
Rg II 44/10	995
564.
Besedilo:	Elektro-mercator, Ce-
lje.
Poslovni predmet podjetja se razširi še na prevoz blaga z lastnimi tovornimi avtomobili tudi za druge koristnike, kolikor kapaciteta, vozil ne bi bila izkoriščena.
Celje. 11. maja 1960.
Rg I 214/7 .	9S6
565.
Besedilo: »Stil«, tovarna pohištva, Koper.
Poslovni predmet podjetja se razširi še na mizarske storitve za tretje osebe.
Koper, 9. maja 1960.
Rg I b 109/4	1003
566.
Besedilo: »Krka«, tovarna zdravil, Novo mesto.
Izšel je
KAZENSKI ZAKONIK s pojasnili
Cena v polplatno vezam emu izvodu je 970 dim, cema v celo platno vezanemu pa 1100 dinarjev.
Sprejemamo naročila.
»Uradni list LRS«, Ljubljana, Erjavčeva 15a, p. p. 336
Vpiše se Kovačič Janez, pomočnik šefa računovodstva, kot podpisova-lec.
Ljubljana, 21. marca 1960.
Rg 1 2/9	689
567.
Besedilo:	Kmetijsko posestvo,
Bled.
Izbriše se Potočnik Gregor in vpiše Poklukar Marija, nova računovodkinja.
. Ljubljana, 21. aprila 1960.
Rg I 30/8	927
568.
Besedilo:	»Energoinvest«, predu-
zeće za projektovanje i izgradnju energetskih i industriskih postrojenja, Sarajevo.
Vpiše se predstavništvo v Ljubljani, Titova 48, ki bo sklepalo pogodbe o nakupu in prodaji na ime in na račun podjetja. Voditeljica predstavništva je Rugelj Zdenka. Ustanovitelj je DS podjetja, sklep z dne 27. I. 1959, dovoljenje Obč. LO L j ubl j ama-Bežig rad, št. 04/2-1/ /2-60 z dne 13. IV. 1960. Predstavništvo nima samostojnih pravic.
Ljubljana, 25. aprila 1960.
Rg VI 905/1	948
569.
Besedilo: »Rog«, trgovsko podjetje, engros, Novo mesto.
Vpiše se prodajalna Otočec, ki bo poslovala po potrjenih pravilih matičnega podjetja. Poslovodja je Pavšelj Anica. Ustanovitelj je DS podjetja, sklep z dne 24. XII. 1959, dovoljenje Obč. LO Novo mesto z odločbo o pripojitvi trgovskega podjetja, Smarjeta, št. 01-43/1-60 z dne 31. III. 1960. Pslovalnica nima samostojnih pravic.
Rg I 95/8	1009
Besedilo Gostinsko podjetje »Krona«, Škofja Loka.
Izbrišeta se Brifach Viktor in Rabič Katja, knjigovodfcimja ter vpiše Ponikvar Milam, novi direktor.
Rg I 30/7	1012
Ljubljana, 4. maja 1960.
570.
Besedilo: Kovinska industrija, Ig pri Ljubljani.
Izbrišeta se Ališič Rifat, v. d. direktorja in Rojc Marija, računovodkinja ter vpiše Žerjav Srečko, direktor, Merljak Alojzij, šef koaner-oiale, ki podpisuje v odsotnosti direktorja in Ambrožič Albert, tehnični vodja, pa podpisuje v bančnih zadevah.
Ljubljana, 5. maja 1960.
Rg I 132/12	1011
571.
Besedilo: Gostinsko podjetje »Hotel Pugled«, Kočevje.
Vpiše se pripojitev gostinskega podjetja »Rog«, gostišča »Restavracija pri kolodvoru«, gostišča »Pii kmetu« in gostišča »Pri lovcu«, vse v Kočevju, k temu podjetju.
Vpišejo se tele poslovalnice v Kočevju:
gostilna »Rog», poslovodja je Briški Andrej:
»Restavracija pri kolodvoru«, poslovodja je Menard Franjo;
gostišče »Pri kmetu«, poslovodja je Bel jan Franc, in
gostišče pri »Lovcu«, poslovodja je Brezec Ivan. Poslovalnice bodo poslovale po potrjenih pravilih matičnega podjetja. Ustanovljene so bile na podlagi sklepov DS matičnega podjetja z dne 8. XII. 1959, gostinskega podjetja »Rog«, Kočevje z dne 6. XII. 1959. gostišča »Restavracija pri kolodvoru«, Kočevje z dne 12. XII. 1959, gostišča pri kmetu«. Kočevje z dne 10. XII. 1959 in gostišča »Pri lovcu« z dne 14. XII. 1959. dovoljenja Obč. LO Kočevje. Poslovalnice nimajo samostojnih pravic.
Ljubljana, 9. maja 1960.
Rg I 91/9	1020
572.
Besedilo: Gostilna »Granit««, Jo-sipdol.
Gostilna je prešla v redno likvidacijo. Likvidatorka je Ozvald Marija, računovodkinja pri kmetijski zadrugi, Ribnica na Pohorju, ki bo podpisovala za gostišče samostojno, po zakonitih določbah. Izbrišeta se Petrun Leopold, kot poslovodja in podpisovalec, ter Ozvald Josip, knjigovodja. kot podpisovalec.
Maribor, dne 14. aprila 1960.
Reg 204/II-4	981
573.
Besedilo: Zadruga postreščkov, Maribor.
Izbrišeta se Rozman Jože in Kolar Franc ter vpišejo novi člani u. o.: Potočnik Anton, predsednik, Stupan Jakob, podpredsednik in Regvart Leopold, odbornik. Izbriše se Rozman Jože in vpiše Potočnik Anton, novi upravnik, ki bo podpisoval samostojno, po zakonitih določbah in pravilih.
Maribor, dne 23. aprila 1960.
Reg 272/1-13	983
574.
Besedilo:	Krojaška in šiviljska
delavnica, Radlje ob Dravi.
Vpiše se pripojitev krojaške in šiviljske delavnice Vuhred v Vuhredu, k tej delavnici.
Besedilo odslej: Obrtno podjetje »Krojaštvo in šiviljstvo««, Radlje ob Dravi.
Izbrišeta se Berglez Slavko, honorarni knjigovodja in Lasnik Silvo, kot podpiisovailec teir vpiše Arih Zvonko, uslužbenec »Birostroja«, Maribor, poslovalnice, Radlje, ki bo opravljal računske posle in poleg poslovodje podpisoval vse finančne listine.
' Vpiše se obrtna delavnica v Vuhredu, ki bo poslovala po potrjenih pravilih podjetja. Poslovodja je Ge-rold Peter. Podpisujeta podpihovalca podjetja: Maček Franc, poslovodja, samostojno, po zakoniitih' določbah in pravilih ter Arih Janko, uslužbenec »Birostroja«, pa bo opravljal računovodske posle ter poleg poslovodje .podjetja podpisoval vse finančne listine. Ustanovitelj je matično podjetje, dovoljenje Obč. LO Radlje ob Dravi, št. 04/5-5927/1-59 z dne 18. II. 1960. Poslovalnica bo opravljala storitve v imenu in na račun podjetja.
Reg 36/1-7	978
Besedilo: Obrtno podjetje »Obrtni servis«, Slov. Bistrica.
Podjetje je bilo konstituiramo 29.
I.	1960. Vpiše se, da špan Andrej, direktor, podpisuje odslej samostojno, po zakonitih določbah in pravilih.
Reg 237/II-8	975
Maribor, dne 5. maja 1960.
575.
Besedilo: Trgovina »Velka«, Podvelka.
Izbriše se podpisovalka Prejac Lucija, računovodkinja in vpiše Prejac Stanko, honorarni računovodja, ki bo s poslovodjo podpisoval vse finančne listine.
Maribor, dne 7. maja 1960.
Reg 57/11-10	1016
Izbrisi
O&rožna gospodarska sodišča razglašajo!
576.
Besedilo: Gostišče »Majolka«, Šoštanj.
Zaradi združitve in ustanovitve novega gostinskega podjetja »Sloga«, Šoštanj.
Celje, 22. aprila 1960.
Rg HI 8/2	989
577.
Besedilo: »Kino«, Laško.
Zaradi pripojitve k komunalnemu podjetju. Laško.
Celje, 6. maja 1960.
Rg VI 75/2, Rg	58/2	994
578.
Besedilo: Kmetijsko gospodarstvo Lava, Celje.
Rg I bi10	991
Besedilo: »Mestna vrtnarija«, Celje.
Rg I 174/7	992
Besedilo: Kmetijsko gospodarstvo, Vojnik.
Rg H 242/7	998
Zaradi združitve in ustanovitve novega podjetja, kmetijsko gospodarstvo, Celje.
Celje, 7. maja 1960.
Register
finančno samostojnih zavodov
Vpisi
Tajništva ljudskih odborov razglašajo:
579.
Besedilo: »Primorske prireditve«. Koper, Verdijeva 3.
Zavod bo prirejal festivale ter organiziral druge prosvetne in umetniške prireditve na območju OLO Koper.
Ustanovitelj: OLO Koper, odločba št 10291/1 z dne 17. X. 1957. Za zadeve in naloge zavoda je pristojen svet za kulturo im prosveto OLO Koper; finančno in materialno poslovanje pa nadzotrjuje tajništvo za finance OLO Koper. Organa zavoda sta 13-članski upravni odbor in u-pravmik, ki je po svojem položaju član upravnega odbora.
Zavod zastopata in zanj podpisujeta: Tič Srečko, direktor in Sta-var Dora, knjigovodkinja, po danem pooblastilu.
Koper, 25. aprila 1960.
Št 02/1-82/1-60	890
580.
Besedilo: »Zavod za zaposlovanje invalidov in za delo manj zmožnih oseb«, Metlika.
Zavod daje invalidom in drugim osebam, ki iz posebnih zdravstvenih, družinskih ali drugih razlogov ne morejo hiti v rednem delovnem razmerju, potrebno zaposlitev po njihovih močeh in sposobnostih s tem, da jim po zdravniški presoji posreduje primemo zaposlitev oziroma priučiitev v zavodu ali doma, za dogovorjeno plačilo.
Ustanovitelj:	Obč. LO Metlika,
odločba štev. 01-960/2-59 z dne 30. X. 1959. Za zadeve in naloge zavoda, je pristojen svet za delo pri Obč. LO Metlika. Organ zavoda je upravni odbor, kot kolektivni organ.
Zavod zastopa in zanj podpisuje: Inkret Božidar, v računovodskih zadevah pa podpisuje Geršič Martin, uslužbenec.
Metlika, 15. novembra 1950.
št. 02-03-12/2-60	878
Spremembe
Tajništva ljudskih odborov razglaSaJoi
5S1.
BesedMo: Dom vajenske šole za gradbeno stroko, Ljubljana.
Besedilo odslej:	Gradbeni šol-
ski center Ivana Kavčiča v Ljubljani — Dom vajenske šole, Titova 98a.
Izbriše se Dodič Dore in se vpiše Miletič Viktorija, nova računovodkinja, z istimi pooblastili. Ljnbljama-Bežiigrad, 28. aprila 1960.
Št. 01-0301/3-60	970
Zadružni register
Vpisi
Okrožna gospodarska sodišča razglašajo:
191.
Besedilo: Stanovanjska zadruga »Ljnbljana-transport«, Ljubljana, Celovška 164.
Zadruga bo delovala po potr jenih pravilih in določbah; med drugim bo zbirala od članov sredstva za zidanje stanovanjskih zgradb in organizirala zidanje.
Zadruga je bila ustanovljena na ustanovnem občnem zboru, sklep z dne 6. III. 1960, dovoljenje Obč. LO Ljubi jam a-šiška, št. 01/2-24/1-60 z dne 18. IV. 1960.
Upravni odbor sestavljajo: Balon Adi, predsednik, Rakovec Franc, namestnik, Lavrič Telesior, Luznar Niko, Vidigoj Bogomir in Šinkovec Ivan, elani. Za zadrugo podpisujeta; Pristavec Radko, upravnik in Zamo-škar Marjeta, finančne listine pa podpisujeta skupaj.
Ljubljana, 26. aprila 1960.
Zadr V 539/1	952
Spremembe
Okrožna gospodarska sodišča razglašajo:
192.
Besedilo: Kmetijska zadruga z o. j-. Cemšenik.
Vpišejo se nova pravila, po katerih bo odslej zadruga delovala. Poslovni predmet zadruge se razširi še na proda jo mleka, mlečnih izdelkov in kruha v lokalih " P otoški vasi in Dolenji vasi. Zadruga ho opravljala tudi gozdna operativna dela, odkupovala gozdne sortimente jih oddajala na trg po pristojni poslovni zvezi. Izbrišejo se vsi še Vpisani člani u. o. in podpisovale« Skrabar Jože.
Ljubljana, 6. aprila 1960.
Zadr V 446/13	1029
193.
. Besedilo: Kmetijska zadruga z o. I-, Trbonje.
Izbriše se zadružna trgovina. Maribor. 27. januarja	1960.
.	Zadr 196/1-5	790
194.
Kmetijska zadruga z o.
. Besedilo: hi Puževci.
Izbriše se trgovina II v Lem er ju. Pri trgovini I v Puževoili se izbriše iz poslovnega predmeta trgovanje z živili in gospodinjskimi potrebščinami, tobačnimi izdelki in vžigalicami. Izbriišejjo se: Lulik Ludvik, predsednik u. o., Škrilec Aleksander, podpredsednik u. o., Temlin Evgen, blagajnik in Vitez Jolahka, knjigovodkinja, kot podpisovale! ter vipišeta Vulkan Koloman, upravnik, ki bo podpisoval odslej samostojno, po zakonitih določbah in pravilih, in Fujs Alfred računovodja, pa bo skupaj z njimi podpisoval vse finančne listine. Vpiše se pripojitev kmetijske zadruge z o. j., Zenfcovci, k tej zadrugi.
Maribor, 28. januarja 1960.
Zadr 152/1-2	789
195.
Besedilo: Kmetijska zadruga, Majšperk.
Vpiše se pripojitev kmetijske zadruge, Stoperce, k tej zadrugi.
Besedilo odslej: Kmetijska zadru-gaz o. j., »Zgornje Haloze«, Zgornje Haloze.
Izbriše se Tomažič Ivanka, računovodkinja, kot podpisovalika in vpiše Adam Franc, namestnik upravnika, ki bo podpisoval v odsotnosti upravnika z istimi pooblastili.
Maribor, 22. aprila 1960.
Zadr 103/1-26	966
Izbrisi
Okrožna gospodarska sodišča razglašajo:
196.
Besedilo: Kmetijska zadruga z o. j., Stoperce.
Zaradi pripojitve h kmetijski zadrugi, Majšperk.
Maribor, 23. aprila 11960.
Zadr 13/1-32	967
Razglasi sodišč
Dražbeni oklici
I 1043/59	4998
Dne 15. junija 1960 ob 8. uri bo pri tem sodišču, soba št.34/II, dražba nepremičnin zavezane stranke Stropnik Leopolda im Antonije, vi. št. 169 im 288 k. o Teharje s stanovanjsko hišo v Čretu 11 in pripadajočim gosp. poslopjem. Cenilna vrednost je 3,279.579 din. najmanjši ponudek 2,187.000 din, varščina pa 328.000 dim.
Okrajno sodišče v Celju, dne 21. aprila 1960.
1 1017/57	_	4997
Dne 13. junija 1960 ob 12. uri bo pri tem sodišču, soba št.54/II, dražba nepremičnin zavezane stranke Soma Janeza in Šorn Marije, vi. št. 128, k. o Bukovžlak. obstoječe iz kmečkega posestva v Bukovžlaku 33. Cenilna vrednost je 1,504.048 din.
najmanjši ponudek 1,002.698, varščina pa 150.405 din.
Okrajno sodišče v Celju, dne 22. aprila 1960.
I	385/58-33	5139
Dne 7. septembra 1960 ob 9. uri
bo pri tem sodišču v sobi št. 61 dražba nepremičnim, vi. štev. 1356 k. o. Vrhnika z gozdnimi parcelami št. 383/35 v izmeri 1734 m2, pare. št. 399 99 v izmeri 1913 m2, pare. št. 399/278 v izmeri 3072 m2 in 399/279 v izmeri 1892 m2. Cenilna vredno®! je 168.394 din, najmanjši ponudek pa 112.264 din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je treba priglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbe nem naroku pred začetkom dražbe, sicer se ne bodo mogle več uveljaviti glede nepremičnine v škodo zdražitelja. Sicer pa opozarjamo na dražbeni oklic na uradni deski sodišča.
Okrajno sodišče v Ljubljani, dne 13. maja 1960.
II	J 396/59	4951
Dne 26. julija 1960 ob M. uri bo
pri tem sodišču prisilna dražba nepremičnin hiše v Sp. Vrtičah 12 z gospodarskim poslopjem in zemljišči, opisanimi pod vi. št. 20 k. o. Vrtiče I. Cenilna vrednost je 515.098, din, najmanjši ponudek pa znaša 344.776 din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je treba priglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer se ne bodo mogle več uveljaviti glede nepremičnine v škodo zdražitelja. Sicer pa opozarjamo na dražbeni oklic na uradni deski sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru, dne 7. maja 1960.
Oklici o skrbnikih in razpravah
Postavljeni skrbniki bodo v tožbah zastopali tožence, katerih bivališče ni znano, na njihovo nevarnost In stroške. dokler se sami ne zglasijo ali ne Imenujejo, pooblaščence
P 4/59-12	4375
Tožba za ugotovitev lastninske pravice
Okrajno sodišče v Sežani oglaša, da je v pravdni stvari tožeče stranke Cuk Alojza, kmeta iz Dutovelj 103 zaiper toženo stranko Bizjaka Josipa, mizarja in Bizjaka Milana, krojača, oba Dutovlje 30, zdaj Ca-Me Moreno, No 1371, Vilia Bolester, Buenos Aires. F.C.C.A., zdaj neznanega bivališča, zaradi ugotovitve lastninske pravice na nepremičninah. na podlagi določb 4. tč. 77. člena ZPP postavilo toženi stranki Bizjaku Josipu in Bizjaku Milanu začasnega zastopnika .Uršiča Jožeta, uslužbenca okrajnega sodišča v Sežani.
Okrajno sodišče v Sežani, dne 27. aprila 1960.
Oklici dedičem
O 835S/59-7	'4973
Felicijani Alojz, sin Janeza, kmet t Stapnjku 2, p. Vransko, je umri 12. V. 1959, brez oporoke. Zapustnikova vdova se ni odpovedala dedovanju. Do polovice dediščine imajo iz dimiigega zakonitega dednega reda pravico bratje in sestre Felicijan Valentin, krojač v C opijali 30, p. Vransko in sestra Reravs Antonija, gospodinja. Nasipi 2, Trbovlje, ki pa sta dedne deleže odstopila nečaku Felicijanu Jožefu. Kot dedič bi še prišli v poštev brat Felicijan Avgust, ki živi nekje v Franciji in potomci brata Felicijana Franca, ki so: Felicijan Franc, ki živi nekje v Nemčiji, Felicijan Jože, Felicijan Anton iti Felicijan Leopold, v Ločici pri Vranskem. Ker sodišču bivališče v inozemstvu bivajočih dedičev ni znano, v FLRJ pa nimajo pooblaščencev, naj se priglasijo sodišču v enem letu od te objave. Skrbnica je tus. uslužbenka Artnak Terezija. Po tem roku bo opravilo sodišče zapuščinsko obravnavo na podlagi izjave postavljenega skrbnika, in podatkov, s katerimi razpolaga.
Okrajno sodišče v Celju, dne 15. februarja 1960.
O 615/59	4974
Turk Katarina roj. Čuk, upokojenka iz Polzele 156, je dne 4. V. 11959 umrla in zapustila oporoko. Strnad Ivan in Anica naj izpolnita naioženna jima volila. Za primer neveljavnosti oporoke pa dedu jej o po 1/6 zap. sestra Čuk Antonija iz Zaplane pri Vrhniki, 1/6 brat Čuk Anton, nekje v Nemčiji, 1/6 sestra Čuk Albina, neznanokje, li/6 sestra Miulčam Roza iz Sorčana, Srem, 1/6 otomci pok. Turk Frančiške: Turk anez iz Maribora, P>eograjsika 10, Turk Slavko, nekje v Nemčiji, Pogačar Stanislava, Zg. Grušovje, p. Šempeter v Sav. dolini, Turk Bruna v Canadi, 1/6 potomci brata Čuka Franca neznanokje. Čuk Albin, Jože in Anton. Ker sodišču ni znano vseh zak. dedičev prebivališče in so nekateri v tujini, v FLRJ pa nimajo pooblaščenca, naj se priglasijo sodišču v enem letu od te objave. Didičem ' je postavljena za skrbnico po 134. Slenu ZD Pogačar-Slavica roj. Turk iz Zg. Grnšovja pri Šempetru, ki je pozvana, da sproži pravdo z zahtevkom na ugotovitev neveljavnosti oporoke. Po enoletnem roku bo opravilo sodišče .zapuščinsko obravnavo na podlagi izjave postavljenega skrbnika, in podatkov, s katerimi razpolaga.
Okrajno sodišče v Celju, dne 30. aprila 1960.
II O 620/59-7	4811
Bratušek Elizabeta roj. šprab, upokojenka, Maribor, Kettejeva 24, je umrla 15. XI. 1959 brez oporoke.
Vsi, ki mislijo, da imajo pravico do dediščine, naj se priglasijo temu sodišču v enem letu od te objave. Po tem roku bo zapuščinska razprava končana na podlagi izjav postavljenega skrbnika, in podatkov, s katerimi bo sodišče razpolagalo.
Okrajno sodišče v Mariboru, dne 30. aprila 1960.
O 90/59-12	4863
Piletič Franc, pokojnega Franca, kmet iz Gorenjega Maharovca 8/2, Obč. LO Novo mesto, je prav tam 27. I. 1959 umrl in zapustil oporoko z dne 22. XII. 1958. Sina Piletič Anton, pokojnega Franca, roj. 1904, Sitti Bell, F. C . N., Eroca, Argentina in Piletič Johan, pokojnega Franca, roj. 1912, 686 E. 195 S. T. Cleve-lad, Ohio, ZDA. Ta dva naj se priglasita temu sodišču v enem letu od te objave, ker bo sicer sodišče po brezuspešnem poteku roka opravilo zapuščinsko obravnavo na podlagi izjave postavljenega skrbnika, in podatkov, s katerimi razpolaga.
Okrajno sodišče v Novem mestu, dne 7. aprila 1960.
O 47/60-10	^	4869
Zupan Jožefa, kmetica v Kladju 3, p. Šentjanž, je umrla 18. februarja 1960. Brat Zupan Janez, delavec, 99 Grone, St. Wingepeg Man, Canada, naj se v enem letu od te objave priglasi sodišču, sicer bo to po brezuspešnem preteku roka opravilo zapuščinsko obravnavo na podlagi izjav skrbnika Kreseta Stanislava, in s podatki, s katerimi bo razpolagalo.
Okrajno sodišče v Sevnici, dne lil, maja 1960.
Razne objave
Razpisi
Št. 02/5-01-6/3-60	5083
Komisija za usilužbeuske zadeve Obč. LĆ Kočevje na podlagi 164. člena. Z JU razpisuje tale delovna mesita:
1.	upravnik lekarne v Kočevju (farmacevtska fakulteta in vsaj 3-letna praksa);
2.	farmacevt (farmacevtska fakulteta) ;
3.	laborant (pripada joča šolska izobrazba). Stanovanje zagotovljeno. Ponudbe je treba poslati do 15. junija 1960 s spričevalom o šolski izobrazbi in življenjepisom komisiji za uslpžbenske zadeve obč. LO Kočevje.
Komisija za uslužbenske zadeve Obč. LO Kočevje
St. 01-144/2-60	5193
Fakultetni svet ekonomske fakultete v Ljubljani razpisuje tale mesta':
I.	univerzitetnega učitelja za socialno ekonomsko statistiko;
II.	rednega ali honorarnega učitelja za predmete:	knjigovodstvo,
mednarodna ekonomika, psihologija dela, mednarodno zasebno pravo, uvod v ekonomiko podjetij, finance II (davki in proračun), agrarna politika, upravljanje m vodenje podjetij, analiza poslovanj podjetij;
III.	rednega ali honorarnega asistenta za predmete: politična ekonomija (troje mest), gospodarsko pravo, matematika za ekonomiste, uvod v ekonomsko politiko, industrijska politika, nptraiDjetrgovin-ska politika, zunanjetrgovinska politika, agrarna politika, upravljanje in vodenje podjetij, finance HI (denar in kredit), uvod v statistiko, teoretična statistika, matematična statistika, socialno ekonomska statistika, gospodarska demografija, analize in planiranje narodnega gospodarstva, finance II (davki in proračun), ekonomika cen, analiza poslovanj podjetij, tehnologija, uvod v ekonomiko podjetij (štiri mesta).
Pogoji so na vpogled v dekanatski pisarni. Da bi se pospešil postopek nastavitve novih učnih in pomožnih moči v zvezi z reorganizacijo univerzitetnega študija, se daje razpis pred končno odobritvijo sistemizacije novih mest. število in namen razpisanih mest je zato vezana na odobritev sistemizacije, ki bo izvršena, ko bodo sprejeti novi učni načrti, in V skladu z njimi. Prijave sprejema tajništvo fakultete 15 dni po tej objavi.
Fakultetni svet
Št. 447/60	4999
Fakultetni svet pravne fakultete v Ljubljani razpisuje na podlagi 91. člena zakona o Univerzi v Ljubljani (Uradni list LRS, št. 25/57) tale delovna mesta:
asistenta za javno upravo z upravnim postopkom, asistenta za javne finance, asistenta za rimsko pravo (zgodovinski uvod v civilno pravo), asistenta za ustavno pravo FLRJ. Pravilno fkolkovane prošnje sprejema tajništvo fakultete 30 dni po tej objavi.
Fakultetni svet
Št. 433/1-60	5192
Fakultetni svet fakultete za rudarstvo, metalurgijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani razpisuje
na oddelku za tehnično kernipo (katedri za anorgansko kemijsko tehnologijo) mesto rednega asistenta. Pogoj: inženir kemije ali diplomant naravoslovne fakultete anorganske kemijske smeri. Prednost imajo inženirji kemije, ki so seznanjeni s problematiko anorganske kemijske industrije. Pravilno kol-kovane prošnje z življenjepisom naj prosilci vlože v 30 dneh od te ob ja-
ve na dekanat fakultete, Ljubljana, Tomšičeva 7.
Faikulfetni svet
Pens št. 289/160	4953
Fakulteta za agronomijo, gozdarstvo in veterimairstvo v Ljubljani raizpisuje tale delovna mesta::
za agronomski oddelek:
1 umiiv. učitelj ali predavatelj za predmet poljedelstvo,
1 univ. učitelj ali predavatelj za predmet pedologija (nauk o gnojenju),
1 univ. učitelj ali predavatelj za predmet pedologija I,
1 univ. učitelj za predmet botanika,
1 univ. učitelj za predmet živinoreja,
1 predavatelj za predmet vrtnarstvo,
1 predavatelj za predmet kmetijsko strojništvo,
1 predavatelj za predmet mlekarstvo,
1 predavatelj za predmet vinogradništvo in vinarstvo,
1 predavatelj ža predmet sadjarstvo,
1 strokovni sodelavec — vodja praktičnega dela,
1 asistent za predmet podjedel-stvo,
1 asistent za predmet vrtnarstvo. 1 asistent za predmet kmetijsko strojništvo,
1 asistent za predmet biologija,
1 asistent za predmet botanika,
3 asistenti za predmet živinoreja, 1 asistent za predmet prehrana domačih živali,
1 asistent za predmet pedologija I, 1 asistent za predmet agrometeo-rologija,
1 asistent za predmet sadjarstvo, 1 asistent za urejanje kmetijskega prostora;
za veterinarski oddelek:
1 univ. učitelj za predmet klinična diagnostika,
1 univ. učitelj za predmet higiena in tehnologija animalnih proizvodov,
1 univ. učitelj za predmet splošna kirurgija z oftalmologijo,
1 univ. učitelj za predmet patologija, terapija in preventiva meso-jedov,
1 hon. univ. učitelj ali predavatelj za predmet tehnologija animalnih proizvodov,
_ 1 strokovni sodelavec za predmet fiziološka kemija,
1 asistent za predmet patološka anatomija,
1 asistent za predmet splošna mikrobiologija z imunologijo,
1 asistent za predmet paraizatolo-
Sija,
. 1 asistent za predmet patologija 1(n gojenje divjadi, rib in čebel,
. 1 asistent za predmet reprodukci-Ta domačih živali,
1 asistent za predmet patologija, terapija in preventiva prežvekovalcev,
1 asistent za predmet patologija, terapija in preventiva kopitarjev,
1 asistent za predmet patologija, terapija in preventiva prašičev,
1 asistent za predmet patologi ja, terapija in preventiva perutnine.
Da bi se pospešili postopek nastavitve novih učnih in pomožnih učnih moči v zvezi z reorganizacijo univerzitetnega študija, se daje razpis pred končno odobritvijo sistemizacije novih mest. Število in namen razpisanih mest je -zato vezana na odobritev sistemizacije, ki bo izvršena, ko bodo sprejeti novi učni načrti, in v skladu z njimi. Kolko-vane prijave (250 din) kandidatov z biografskimi in bibliografskimi podatki sprejema sekretar fakultete, Krekov trg li/I — soba 78 14 dni po tej objavi oziroma do dopolnitve.
Fakulteta za agronomi jo, gozdarstvo in veterinarstvo v Ljubljani
St. Pers 7/32-60	5000
Razpisna komisija pri upravi kli-ničnič bolnic v Ljubl jani razpisuje mesto upravnega uslužbenca
pomočnika vodje pravne službe. Pogoji:	najmanj popolna srednja
strokovna izobraizba ter opravljen strokovni izpit. Temeljna plača po zakonu o javnih uslužbencih, položajna plača do 9.000 din. Podrobne informacije prejmejo interesenti v ravnateljstvu kliničnih bolnic. Pravilno kolkovane prošnje je treba poslati razpisni komisiji kliničnih bolnic v Ljubljani, Zaloška 2.
Razpisna komisija
St. 051/1-1205/3	5138
Razpisna komisija za razpis mest ravnateljev republiških zdravstvenih zavodov pri Svetu za zdravstvo LRS, razpisuje na podlagi 26. člena zakona o bolnicah (Ur. list LRS, št. 21/56) in 309. člena zakona o javnih uslužbencih delovno mesto ravnatelja za duševne bolezni v Begunjah na Gorenjskem. Po 13. členu pravilnika o nalogah, organizaciji in poslovanju bolnice za duševne bolezni. Begunje na Gorenjskem, mora imeti ravnatelj tega zavoda tele strokovne kvalifikacije: zdravnik-psihiater z lO-lefino prakso v bolnici, oziroma v socialni psihiatriji. Plača in drugi prejemki po ZJU in po pravilniku o plačah osebju v bolnici za duševne bolezni v Begunjah na Gorenjskem. Pravilno kolkovane prošnje in življenjepis je treba vložiti v t 5 dneh po objavi pri Svetu za zdravstvo LRS, sicer velja razpis do izpopolnitve razpisanega mesta.
Razpisna komisi ja
4952
'Komisija za razpis uslužbenskih mest pri zadružni hranilnici in po-
sojilnici z n. j., Novo mesto razpisuje mesto
direktorja v poslovni enoti Novo mesto. Pogoji za sprejem: 1. visoka strok, izobraizba z najmanj triletno praikso v banani stroki, 2. višja ali srednja strokovna izobraizba z najmanj 5 let prakse v . bančni stroki. Prijave s kratkim opisom dosedanjega službovanja je treba vložiti v 10 dneh po objavi na ZHP Novo mesto, komisiji za rajzpds.
Razpisna komisija
Poziv apnikom in dolžnikom
naj v danem roku pripnulo terjatve nziroma poravnajo svoje obveznosti do podjetij v likvidaciji, sicer se bodo doig-ovi sodno izterjali
4601 -
Z odiločbo Obč. LO Sl. Konjice, št.
01 -LO-36/2-1960 z dne 24. M. 1960 je prešlo Kmetijsko 'gospodarstvo, Loče pri Poljčanah v redno likvidacijo. Za likvidacijskega upravitelja je postavljen Trobentar Adolf, ■ upokojenec iz Loč. Priiglasitveni rok: 30 dni od te objave.
Likvidacijska komisija
Izgubljene listine
preklicujejo
Albreht Ivan, Postojna, Tržaška 40, delovno knjižico, št. 10959. 4632 Avanzo Sonja, Ljubljana, Tržaška 20, osebno izkaznico, reg. št. 35160 (Ljubljana).	5023
Avtopromet »Gorjanci«, Straža-Novo mesto, prometno knjižico za tovorni avtomobili, znamke »Renault«, št. S-3704.	5024
Baraga Danica, Ljubljana, Dolenska cesta 55, osebno izkaznico, reg. št. 243, ser. št. 0805449 (Ljubljana-Rudnik).	5102
Baškovč Anton, Radovljica, Kajuhova 10, osebno izkaznico, reg. št. 1778'1, ser. št. 0829692 (Kranj). 4977 Bertoncelj Angela, Ljubljana, Detelova 6, zdravstveno izkaznico, št. 064493 (Ljubljana).	4961
Bizjak Antonija, Ciirhik t, p. Jesenice na Dol., osebno izkaznico, reg. številka 13747, ser. štev. 0379057 (Krško).	5141
Bjekič Zvonko. Ljubljana, Tomačevska 11 a, osebno izkaznico, reg. št. 14604 (Prijedor).	5025
Bohinc Rudolf, Lesce 128, osebno izkaznico, reg. št. 13732 ser. št. 0814/ /32 (Radovljica).	5048
Borošaik Božena, Ljubljana, Pod-miilšča/kova 3 a, osebno izkaznico, reg. štev. 128477, ser. štev. F-0867687 (Ljubljana).	5026
Bračko Vera, Maribor, Kopališka 22. osebno izkaznico, reg. štev. 64020 (Maribor).	4962
Bratkovič Jože. Maribor. Predil-niška 1. delovno knjižico, štev. 922/ /460832.	5049
Breznik Karel, Rače 159 pri Ma-rdBoiru, osebno izkaanfco, reg. št. 1996.	5156
Bržan Viktor, »Vino-Koper«, Koper, Salara 4, zdravstveno izkaznico, št. 755879.	4875
Cigan Ivan, Ljubljana. Cesta v Mestni log 54, zdravstveno izikaizni-co, izdano v Ljubljani.	5124
Cimperman Frančiška, Selo 6, p. Rob na Dol., osebno izkaznico, reg. št. 5720 (Grosuplje).	5066
Cunder Franc, Ljubljana-Stožice 5, osebno izkaznico, reg. št. 115156/ /55 (Ljubljana).	5105
Cvilak Ivan, Meljski hrib 44, p. Maribor, zdravstveno izkaznico, št. 944824.	5157
Čas Ignac, Sp. Jamnica 29, p. Prevalje, zdravstveno izkaznico. 4490 Čater Rok, Tržič, Prehod 1, delovno knjižico.	4954
Čebular Milan, Ljubljana, Železnikova 18, zdravstveno izkaznico, izdano v Ljubljani.	4965
Černe Jerica. Maribor, Mlinska 9, osebno izkaznico, reg. št. 5957. 5158 Čuokovič Stojan. Maribor. Koroška 74, evid. tablico za motor, št. 19554.	5159
Dečman Franc, Domžale, Ljubljanska ulica, novi blok, osebno izkaznico, reg. številka 24124 (Domžale).	5027
Demšar Janez, Ljubi jana-Stožice 212, zdravstveno izkaznico, št. 141784 (Ljubljana).	5028
Devinar Jožica, Maribor, Sodna 25, osebno izkaznico, reg. št. 57421, ser. št. 0165294.	5160
Dima Komel, Dravograd	62,
zdravstveno izkaznico, štev. 55554 (Račka Topola).	4816
Dindič Muho, Surovina, Maribor, delovno knjižico,	številka	2257/
706046.	5161
Dolenc Alojz, Sp. Radvanje 22, p. Maribor, osebno izkaznico, reg. št. 65015, ser. št. 0181199.	5162
Domajnko Anton, Stara gora 9. p. Videm ob Ščavnici, zdravstveno izkaznico, št. 993469.	5163
Drevenšek Marija, Pleterje 8, p. Lovrenc na Dravskem polju, osebno izkaznico,- reg. št. 52588.	4441
Dnnovc Edvard. Ljubljana, Ribniška 15. osebno izkaznico, reg. št. S5745 (Ljubljana).	5104
Dvornik Jožefa. Krška vas 101, osebno izkaznico, reg. št. 29009, ser. št. 0407319 (Krško)	.	4639
Dvoršak Jakob. Maribor, Ruška 99. osebno izkaznico, reg. številka >1236.	5053
Dužič Zinka, Maribor, Gorkega 12, osbeno izkaznico, reg. št. 57711, ser. št. 0165584.	5164
Faletič Joslpina. Ljubljana, Velika čolnarska 10. delovno knjižico, št. 500996/1432 (Ljubljana). 5029 Fasvald Stanko, Vuzenica 154, osebno izkaznico, reg. št. 6533, ser. št. 226879.	5165
Ferenčak Veronika. Gor. Skopice 7, p. Krška vas, osebno izkaznico, reg. št. 55495 (Krško).	4790
Fister Janko, Prezrenje 8, p. Podnart, osebno izkaznico, reg. številka 6989, ser. štev. F-08176192 (Radovljica).	4463
Flajs Vinko, Ljubljana, Pržanj-sikć. 16, zdravstveno izkaznico, štev. 1M089 (Ljubljana).	5030
Fojmut Andrej, Črna na Koroškem 22, osebno izkaznico, reg. št. 54026, ser. št. G-0375736.	4876
Fortun Jože, Kozjak 1, p. Pesnica, delovno knjižico, št. 47077.	5166
Fošt Vera, Ljubljana, Vodnikova 96, osebno izkaznico, reg. št. 112005 (Ljubljana) in zdravstveno izkaznico, na ime Fošt Vera in Fošt Blanka (Ljubljana).	5067
Gajšek Ana, Rogaška Slatina 74, osebno izkaznico, reg. štev. 12843 (Poljčane).	4964
Galun Marija, Stoperce 52, šolsko spričevalo o dovršeni osnovni šoli v Stopercah.	4819
Golob Pavla, Slov. Gradec, Glavni trg 9, osbeno izkaznico, reg. št. 22775 (Maribor).	241?
Goreč Venceslava roj. Gole, Breza 19, p. Trebnje, osebno izkaznico, reg. št. 7148 (Trebnje).	4990
Gošnjak Jože, Ljubljana, Robova 1, zdravstveno izkaznico, izdano v Ljubljani.	5125
Graner Drago, Rogatec 46, osebno izkaznico, reg. št. 57988, ser. št. F-0694898 (Celje).	5068
Gropajc Ivan, Bač 17, p. Knežak, osebno izkaznico, reg. št. 13993, ser. št. 0214703 (Sežana).	4956
Gruden Justina, starejša. Tržič, Partizanska 26, zdravstveno izkaznico, št. 283216 (Tržič) na ime Gruden Justina.	5005
Gruškovnjak Ivan, Turjanski vrh 12, p. Slatina Radenci, osebno izkaznico. reg. št. 132.	5167
Horvat Štefan, Kot 30, p. Lendava, osebno izkaznico, reg. št. 12891. ser. št. 0255601.	4674
Krašovec Franc, Bučkovci 55, osebno izkaznico, reg. št. 12237, ser. št. 0236547 (Ljutomer).	4643
Hren Ciril, Ljubljana, Brdo-Pre-valj 64 b, zdravstveno izkaznico, izdano v Ljubljani.	5069
.Hribar Avgust, Sela 11, p. Kamnik. osebno izkaznico, reg. številka 125971 (Laze).	5070
Hmševar Elza roj. Starc, Leskovec pri Krškem 132, osebno izkaznico, reg. št. 21743, ser. št. 0400053 (Krško).	5004
Hudolin Nada, Ljnbljaea, Martina Krpana 24, zdravstveno izkaznico, št. 118256.	4965
Ipavec Ljubo, Deskle 32, pošta Deski e-Anhovo, prepustnico za maloobmejni promet, št. 46743.	5086
Iskra Alojz, Podjeije 23, p. Boh. Srednja vas, zdravstveno izkaznico, št. 353265 (Bled).	2419
Istenič Martin, Brezovica 130 pri Ljubljani, osebno izkaznico, reg. št. 152541. ser. številka 0798751 (Ljubljana).	4991
Jekovec Frančiška, Kranj, Kocja-
nova 4, osebno izkaznico, reg. štev. 10585, ser. št. 0186895 (Kranj). 4793 Jeretina Dušan, Kisovec 64, p. Zagorje ob Savi, zdravstveno izkaznico, št. 290810.	4979
Jeseničnik Milka, Stari trg 26, p. Slov. Gradec, osebno izkaznico, reg. št. 70670.	5054
Jezernik Anton, Solčava 35, osebno izkaznico, reg. številka 202 (Šoštanj).	4644
Jug Marija, Gibdna 25, p. Ljutomer, osebno izkaznico, reg. št. 9423, ser. št. F-0233733 (Ljutomer). 5087 Juričinec Anka, Šentvid pri Stični, zdravstveno izkaznico, številka 094718.	4645
Kač Peter, KZ, Šempeter v Sav. dolini, zdravstevno izkaznico, štev. 165795 (Žalec).	4878
Kaiser Marta, Maribor, Studenška 57, zdravstveno izkaznico, številka 889247.	5168
Kastelic Ivanka, Male Dole 4, p. Vel. Gaber, delovno knjižico, štev. 538382/898758 (Ivančna gorica). 5031 Kastelic Marija, Ljubljana, Župančičeva 14, osebno izkaznico, reg. Št. 15706 (Črnomelj).	5126
Kastelic Rudolf, Dobrepolje 4, p. Ilirska Bistrica, osebno izkaznico, reg. št. 7149 (Ilirska Bistrica). 5055 Kašnar Vinko, Ljubljana, Vrbovceva 10, evid. tablico za motor, štev. S-22223.	5032
Kaučič Marija roj. Basic, Podgorci 49, osebno izkaznico, reg. štev. 81101-52, ser. št. F-0H03501 (Ljubljana) .	5006
Kelemen Romka, Ljubljana, Streliška 24. osebno izkaznico, reg. štev. 123087/56 (Ljubljana).	5105
Kenda Anton, Klavže 22, zdravstveno izkaznico, št. A-182723 (Tolmin).	4879
Keržan Angela, Ribnica 36, osebno izkaznico, reg. št. Ili761, ser. št. F-0557686 (Kočevje).	4980
Ketiš Erih, Ruše 146 pri Mariboru, osebno izkaznico, reg. št. 51466, ser. št. 0481574.	5169
Klančar Jože, Lipje 5, p. Planina pri Rakeku, delovno knjižico, štev. 262989/5995 (Kočevje).	5071
Kmetič Stanko, Maribor, Partizan-ska 26, osebno izkaznico, reg. štev. 51957. ser. št. 0023897.	5170
Kocbek Pavlina, Maribor, Tržaška 65, zdravstveno izkaznico, številka 381241.	5171
Kondič Peter, SGP »Projekt«, Kranj, zdravstveno izkaznico, štev. 037151.	5088
Koren Sonja, Ljubljana, D jakovi-čeva 57, spričevalo IV. razreda gimnazije v Ljubljani.	4966
Kos Viljem, Zagorje ob Savi, Partizanska ulica, zdravstveno izkaznico, št. 290773.	5057
Kosi Jakob, Grabe 5, p. Križevci pri Ljutomeru, orožni list, št. 1404 (M. Sobota).	5089
Kostanjevec Ivan, Dogoše, Hoče, Ulica Kirbiševih 113, osebno izkaznico, reg. št. 17496.	5172
Kostanjevec Marija. Stojnci 98,
p. Gorišnica, osebno izkaznico, reg. It. 54841, ser. št. 0294610 (Ptuj). 5009 Kotnik ing. Viktor, Ljubljana, Beethovnova 14, izkaznico ljudskega poslanca Ljudske skupščine LRS, št. 51/75, izdano od LS LRS leta 1958.	5127
Kovačič Rihard, Maribor, Radvanjska 35, osebno izkaznico, reg. štev. 15061.	5173
Kožuh Amali j a, Orešje 23, pošta Sevnica, osebno izkaznico, reg. št. 4406, ser. št. 0388616 (Krško). 5090 Kraljič Janez, Jeeierje 55, pošta Preserje, zdravstveno izkaznico, št. A-012707 (Ljubljana).	5128
Krasič Milica, Gornji grad 27, osebno izkaznico, reg. št. 641, ser. št. 0755951 (Mozirje).	5072
Lajtman Ljubica, Ljubljana, Fa-bijanijeva 35, zdravstveno izkaznico, izdano v Ljubljani.	5129
Lah Fani, Ljubljana, Robičeva 8, službeno izkaznico, št. 50, izdano od podjetja Lj ubljama-Transport. 5106 Ledenik Ivan, Šober 34, Gaj, Zg. Kungota, osebno izkaznico, reg. št. 35286, ser. št. 0189572.	5174
Leipogilavec Mate, »Slovenija ceste«, Ljubljana, zdravstveno izkaznico, št. 292248, na ime Lepoglavec Josipa, zdravstveno izkaznico, štev. 292249, na ime Lepoglavec Marko im zdravstveno izkaznico, št. 292250, na ime Lepoglavec Dragica, vse izdane v Ljubljani.	4992
Lorbek Ivan, Maribor, Bolfenška 42. zdravstveno izkaznico, številka 581526.	5175
Lužar Franc, Gozdna uprava, Kočevje, zdravstveno izkaznico, štev. 655507 (Kočevje), na ime Lužar Sonja.	4957
Lužar Vidma, Ljubljana, Kebetova 15, osebno izkaznico, reg. štev. 51119 (Ljubijama).	4967
Marinček Lada, Radovljica, Gradnikova 5, osebno izkaznico, reg. št. 502, ser. št. F-0446812 (Kamnik). 5058 Marko Franc, Šober 224, p. Kamnica. zdravstveno izkaznico, številka 3S15&9.	5176
Markovič Frančiška, Strane 9, p. Razdrto, osebno izkaznico, reg. št. 2751 (Postojna).	5146
Marolt Jože, Ljubljana, Vodnikova 192, osebno izkaznico, reg. štev. 6314/51 (Ljubljana).	5073
Mihovec Pepca, Ljubljana, Podutiška 10, zdravstveno izkaznico, izdano v Ljubljani.	5033
Miklošič Marjan, Dol 28 a, pošta Borovnica, zdravstveno .izkaznico, št. 052823 (Ljubljana).	5130
Mlakar Marta, Sp. Brežnica 22, p. Poljčane, osebno izkaznico, reg. št. 61252, ser. št. 0886407.	5177
Mlakar Renata, Maribor. Bet-navska 77 c, zdravstveno izkaznico, št. 276945. '	5178
Mlinarič Martin, Dolsko 16 pri Ljubljani, izkaznico predvojaške vzaroie, izdano v Vidmu ob Ščavnici.	4995
Mori Jožefa. Danijel 38, p. Trbo-uje-Vuzenica, osebno izkaznico, reg.
št. 52088, ser. št. 0374788 (Slov. Gradec).	4824
Možgan Terezija, Ljubljana, Linhartova 94, osebno izkaznico, reg. št. 58309,- ser. št. 080819 (Ljubljana).	5074
Mrak Franc, Pečine 4, p. Slap ob Idrijci, osebno izkaznico, reg. štev. 19711, ser. št. 0398035 (Tolmin). 4050 Mramor Jože, Cerknica, Cesta 4. maja 24, osebno izkaznico, reg. štev. 1661 (Ceri... km).	5034
Mrtšič Ivan, poslovna zveza za gozdno in kmetijsko gospodarstvo, Rakek, zdravstveno izkaznico, štev. 623622.	4651
Muhar Marija, Ovsiše 16, pošta Podnart, osebno izkaznico, reg. štev. 23185, ser. št. F-0330844 (Kranj). 4652 Mnršec Alojzija, Crmljeniak, p. Voličina, osebno izkaznico, reg. št. 18617, ser. št. 0576795.	5013
Muznik Albin, Modrej 33, p. Most na Soči, propustnioo, št. 46565 (Gorica) .	4467
Nepužlan Avgust, Drenovec 62, p. Bizeljsko, osebno izkaznico, reg. št. 5916, ser. št. 0371226 (Krško). 4498 Oder Miha, Mislinja 129, osebno izkaznico, reg. štev. 24470, ser. štev. 0359780 (Slov. Gradec). ,	5091
Ogrizek Rado, Medvode 53, knjižico o predvojaški vzgoji, izdano v Medvodah.	5151
OLO, Ljubljana, Uprava za gozdarstvo, uradno kladivo za odkazo-vanje gozdnega drevja z oznako »L j .-14/11.«	5107
Omankić Hasib, »Gradis«, Ljubljana, delovno knjižico, št. 733426/ 681/58 (Vel. Kiaduša-).	4968
Ortar Gašper im Marija, Koritnica 23, p. Grahovo oh Bači,. invalidsko izplačilno knjižico, št. 054320, na ime Ortar Gašper in Ortar Marija.	4678
Pec Jožefa roj. Šinko, Sodišimci 50, p. Tišina, osebno izkaznico, reg. št. 19051, ser. št G-0100761 (Murska Sobota).	5092
Peček Marija, Krnci 15, p. Martjanci, osebno izkaznico, reg. štev. 9608 ser. št. 0091115 (Murska Sobota).	5093
Perme Marjan, Ljubljana, Pavšičeva 23, zdravstveno izkaznico, št. 69799 (Ljubljana).	4969
Petak Martin, Ermestinovo pri Osijeku, zdravstveno izkaznico, št. 445497.	5179
Peteršdč Marija, Dornava 76, pošta Moškanjci, osebno izkaznico, reg. št. 61931 (Ptuj) in zdravstveno izkaznico, izdano v Ljubljani. 5035 Pincolič Janez, Dol. Pirošica 25, p. Cerklje, zdravstveno izkaznico, št. 209126 (Brežice).	4468
Pintar Ivan, podjetje »Tehm-grad«, Ljubljana, zdravstveno izkaznico, izdano v Savinom selu. 5108 Pinter Ivan, Ožbalt ob Dravi 2i, osebno izkaznico, reg. št.49O9<0, ser. št. 0178353 (Maribor).	4546
Pirc Anica, Ljubljana, Celovška 62, osebno izkaznico, reg št e'’. 21466/51 (Ljubljana).	5075
'Poberžnik Franc, Otiški vrh 122, p. Dravograd, osebno izkaznico, reg. št. 10856.	5015
Podvršniik Neža, Oselj 2, pošta Šmartno na Pohorju, osebno izkaznico, reg. št. 3©003, ser. št. 100792653 (Poljčane).	5094
Polajžer Jožefa, Koper, Semedela, blok 5, osebno izkaznico, reg. Štev. 28535 (Koper).	5059
Polanec Franc, Ruperče 42, pošta Pernica, osebno izkaznico, reg. št. 11096, ser. št. 6585874.	5180
Povše ing. Roman, Ljubljana, Bohoričeva 22, osebno izkaz Leo, reg. št. 62,08i/51, ser. št. F-0028918 (Ljubljana).	5036
Prebilač Marija, Semedela, blok 16, p. Koper, zdaj Piran, Vojkova 5, zdravstveno izkaznico, številka A-106210.	5016
Proizvodnja nafte, Lendava, evid. tablico za avtomobil, /aamke »International«, št. S-10321.	4129
Punčuh Milena, Ljubljana, Obir-ska 13, osebno izkaznico, reg. štev. 31718/51 (Ljubljana).	5076
Raguz Jože, Gradis, Maribor, zdravstveno izkaznico, številka 29147.	51 Si
Raščan Stefan, Turnišče 207, osebno izkaznico, reg. št. 20360, ser. št. 0246670.	4471
Rauter Ivana, Banovci 1, p. Veržej, osebno izkaznico, reg. št. 15077, ser. št. F-0239387 (Ljutomer).	4985
Ravnik Marina. Jesenice, Fužinska 9, zdravstveno izkaznico, izdano na Jesenicah.	5037
Ravnikar Marija, Suha 10, pošta Škofja Loka, osebno izkaznico, reg. štev. 30630, serijska štev. 02109940 (Kranj).	. 4883
Ribič Franc, Ribče 15, p. Kresnt-ce, osebno izkaznico, reg. št. 52586 (Ljubljana).	5109
Riga Ivan,. Kranj, Škofjeloška 31, osebno izkaznico, reg. št. 8142, ser. št. 0184452 (Kranj).	4653
Robnik Jože, Selnica ob Dravi 4; osebno izkaznico, reg. št.49407, ser. št. 0178670.	5182
Rotart Štefan, Sp. Polskava 136, p. Pragersko, osebno izkaznico, reg. štev. 64051, ser. štev. 0855347 (Maribor).	5098
Rozinam Lovrenc, Boh. Bistrica 47, osebno izkaznico, reg. št. 46, ser. št. 0839156 (Boh. Bistrica).	5150
Rudolf Ivan, Fram 109 pri Mariboru, osebno izkaznico, reg. štev. 34666.	•	,	5183
Sagadin Franc, Trniče 71, p. Starše, osebno izkaznico, reg. št. 37198, ser. št. 0281430 (Ptuj).	5152
Salobir Marija, Ljubljana, Matjaževa 1, osebno izkaznico, reg. št. 57037/51 (Ljubljana).	5110
Samec Aleksander, Lokavec M3, p. Ajdovščina, osebno izkaznico, reg. št. 29460 (Nova Gorica).	4501
Schulc Erhard, Ljubljana-Gldnce 16, osebno izkaznico, reg. št. 73978/31 (Ljubljana).	5079
Sedevčič Franc, Ljnibljana, Drenikova 21, osebno izkaznico, reg. št. 452/59 (Ljubljana).	5111
Selan Franc, Ljubljana-Savlje 96a, spričevalo II. letnika obrtne šole kovinske stroke v Ljubljani. 5077 Seleš Jože, Ljubljana, Zvezna 12, zdravstveno izkaznico, št. 124613 (Ljubljana).	5112
Sevšek Jožefa, Kisovec 39, p. Zagorje ob Savi, zdravstveno izkaznico, št. 299571.	5099
Sivka Ivan, Ljubijana-Rudnik 39, zdravstveno izkaznico, št. 0S6876 in delovno knjižico, reg. št. 3616/53, ser. štev. 162123, obe izdani v Celju.	4308
Slabe Katarina. Fužine 7, pošta Gorenja vas nad Škofjo Loko, osebno izkaznico, reg. št. 16532, ser. št. 0628842 (Kranj).	5078
Slatnar Draga, Ljubljana, Komenskega 10, osebno izkaznico, reg. št 69764/31 (Ljubljana).	5038
Sluga Stanka, Ljubljana, Linbairto-va 92, osebno izkaznico, reg. štev. 116397 (Ljubljana).	5039
Sracnjek Franc, Jurij 64, p. Roga-ševci, osebno izkaznico, reg. štev. 53459, ser. št. 0115468 (Murska Sobota).	4959
Stanovnik Nuša, Ljubljana. Ižanska 255, zdravstveno izkaznico, izdano v Ljubliftni.	4994
Sušnik Marija, Zg. Jezersko 58, p. Jezersko, zdravstveno izkaznico, št. 506315 (Kranj).	4995
Šabeder Jože. Sp. Slemen 82, p. Selnica ob Dravi, osebno izkaznico, reg. št. 46459, ser. št. 0196695 (Maribor) .	4986
Šegula Janja, Ljubljana, Matja-nova pot 17. osebno izkaznico, reg. št. 4283 (Ptuj).	5132
Seme Vladimir, Ljubljana, Žiber-tova 17, osebno izkaznico, reg. št. 64274 (Ljubljana).	41970
Šerjak Alojzij, Ljubljana, Ižanska 272, osebno izkaznico, reg. številka 85053/52 (Ljubljana).	4971
Šešerko Matilda, Maribor-Tezno, Keleminova 4, zdravstveno izkaznico, št. 917615.	5184
Šivic Jože, Loka 2, p. Križe, osebno izkaznico, reg. št. 2120. ser. štev. F-0191430 (Kranj).	5100
škafar Alojzij, Lipovci 53, pošta Beltinci, osebno izkaznico, reg. št. 14351. ser. št. 0113561 (Murska Sobota).	3155
Škrlj Franc, Markovščina 30, p. Materija, osebno izkaznico, reg. št. 33108 (Koper).	4987
Špacapan Marija. Ozeljan 103, p. Šempas, osebno izkaznico, reg. štev. 43377, ser. št. 0307425 (Gorica). 5061 španovič Justina, Vižmairje 206, p Ljubi ja na-Šentvid, zdravstveno izkaznico, štev. A-025968 (Ljubljana).	5113
Šraj Amalija, Hrastov dol 7, pošta Šentvid pri Stični, zdravstveno izkaznico, štev. A-171971 (Grosuplje).	5H4
Štraus Antonija, Zg. Poljčane 8, p. Poljčane, osebno izkaznico, rer. št. 37239, ser. št. 076069.	5185
Štraus Ivam, Zg. Poljčane 8, p. Poljčane, osebno izkaznico, reg. št. 53265, ser. št. 0660385.	5186
štriimpf Ivan, Zg. Hlap j e 27, p. Jakobski dol, delovno knjižico, št. 272703!/5328.	5187
šumi Leopold, Ljubljana, Djako-vičeva 10, osebno izkaznico, reg. št. 25444 (Trbovlje).	5115
Temen t Terezija, Rošu ja 49, pošta Starše, osebno izkaznico, reg. štev. 36944, ser. št. 0262)182.	5188
Toplak Štefka, Ptuj, Cesta ob železnici, zdravstveno izkaznico, št. 445210.	5189
Tot Pavel, Vratno 1, p. Vinica, okraj Varaždin, zdravstveno izkaznico, št. A-018833, na ime Tot Pavel in zdravstveno izkaznico, številka A-128909, na ime Tot Marija (Ljubljana).	5155
Tovarna mesnih izdelkov, Ljubljana, Mesarska 1, prometno knjižico za tovorni avtomobil, znamke »Mercedes«, št. S-1767, št. motorja 06591/ 27789, št. šasije 520-52.	5040
Trgovsko podjetje Sloga, Sevnica, carinsko deklaracijo motornega kolesa* Dunavia«, 125 ccm, št. motorja in okvirja 8/12-1916, carinsko potrdilo 976/IS od 24. L 1959, motorno kolo- je uvozilo trg. pod j. »Slovenija avto«, Ljubljana.	4958
Turin Dušam, Sp. Kašelj 9, pošta Ljubljana-Polje. delovno knjižico, št. 726/518341 (Ljubljana). 5116 Turšek Martin, Javor 38, p. Gorica pri Slivnici, osebno izkaznico, reg. št. 599, ser. št. 0773700.	5155
Tušek Franc, Stročja vas 65, pošta Ljutomer, osebno izkaznico, reg. št. 4789, ser. štev. - F-0229099 (Ljutomer).	5062
Tušla Franjo, Zenica, Sarajevska cesta blok 2 c, osebno izkaznico, reg. št. 14620/50 (Ljubljana). 5117 Udovč Terezija por. Amon, Ljubljana, Preradovioeva 10, osebno izkaznico, reg. št. 57284/51 (Ljubljana) .	5080
Ulčar Marjeta, Kamnik, Mekinje, nova hiša, osebno izkaznico, reg. št. 127792, ser. štev. 0802002 (Ljubljana).	5041
Vavpotič Marjan, Preserje 32, p. Radomlje, osebno izkaznico, reg. št. 11059 (Kamnik).	5134
Vlaivtar Leopold, Ljubljana, Tomačevo 13, zdravstveno izkaznico, izdano v Ljubljani.	5135
Vel er Franc, Maribor-Tezno, Ukrajinska 30, osebno izkaznico, reg. št. 658, ser. št. 0306768.	5063
Velikonja Franc, Doslovce 23, p. Žirovnica, osebno izkaznico, reg. št. 151, ser. št. 0149341 (Jesenice). 4331 Venturini Angel, Ljubljana, Lepi pot, zdravstveno izkaznico, številka 762520 (Koper).	5118
Veršič Janez, Maškari j ci, osebno izkaznico, reg. št. 25780.	4960
Vilic Seido, Ljubljana, Za vasjo 24, zdravstveno izkaznico, izdano v Lj ubijani.	5042
Vdšnić Djuro, opekarna na Viču, Ljubljana, zdravstveno izkaznico, št. 2468 (Varaždin).	5119
Vivod Kristina, Ljubljana, Trubarjeva 89, zdravstveno izkaznico, izdamo v Slov. Konjicah.	5120
Volk Ivan, Suhorje 11, p. Košana, osebno izkaznico, reg. štev. 2169 (II. Bistrica).	5194
Vovko Jože, Ljubljana, Trubarjeva 50, prometno knjižico za motor, znamke »Vespa«, št. S-8615. 5043 Vramkar Marija roj. Mušič, Ljubljana, Breg 18, osebno izkaznico, reg. št. 65959, ser. št. F-0088269 (Ljubljana).	4972
Vražič Martin, Rogatec 48, osebno izkaznico, reg. št. 68486 (Rogaška Slatina).	4611
Vrenko Erik, Ljubljana, Rožna dolina, Cesta V/26, zdravstveno izkaznico, št. 371630 (Maribor). 5044 Vrenko Marina, Ljubljana, Rožna dolina. Cesta V/26, zdravstveno izkaznico, št. 371631 (Maribor). 5045 Vrhovnik Marjan, Mekinje 8, p. Kamnik, osebno izkaznico, reg. št. 572 (Kamnik).	5046
Vršič Marija, Maribor, Črnogorska 42, osebno izkaznico, reg. št. 45494, ser. št. 47781.	5190,
Weiss Ivan, Maribor, Splavarski prehod 7, osebno izkaznico, reg. št. 53569.	5191
Zadnikar Antonija, Crna vas 140, p. Ljuhljana-Rudnik, osebno izkaznico, reg. št. 54227/51, ser. številka F-0076537 (Ljubljana).	5121
'Zadnikar Metka, Ljubljana, Ižanska 206. osebno izkaznico, reg. št. 49 (Ljuhljana-Rudnik).	5047
Zavrnik Florijan, Koper, Čevljarska 2, delavno knjižico, reg. štev. 24, ser. št. 464506 (Pivka). 5195 Zemljak Albin, Jesenice, samski dom želdzaime, osebno izkaznico, reg. št. 53614, ser. št. F-0411924 (Krško).	5191
Zorc Tončka, Ljubljana, Rožna dolina. Cesta VIII/8, osebno izkaznico, reg. štev. 96168/51 (Ljubljana).	5136
Zorko Ivan, Škofja Loka, Stari dvor 31, osebno izkaznico, reg. št. 15506 (Kranj).	5137
Zorman Viktorija, Ljubljana, Metelkova 3, zdravstveno izkaznico, izdano v Ljubljani.	5123
Zrim Regina, Grad 86, osebno izkaznico, reg. št. 24108 (Murska Sobota).	4796
Zrinski Marija, Moščanci 26, pošta Mačkovci, osebno izkaznico, reg. št. 45518, ser. št. 1127228 (Murska Sobota).	5064
Zvonarek Josip, Ljubljana, Metelkova 4, zdravstveno izkaznico, št. 057686 (Ljubljana).	■	4996
Zupančič Andrej, Korenitka 7, p. Veil. Loka, osebno izkaznico, reg. št. 7150, ser. št. 511460 (Trebnje). 5154 Žbogar Jožef, Banjške 9, p. Kal nad Kanalom, prepustnico, številka 32542 (Gorica).	5022
Željka Anton, Loka 22, p. Črnomelj, osebno izkaznico, reg. št. 11869, ser. št. 0495199 (Črnomelj). 5065 Županec Vinko, Roginjska gorca 37, p. Pristava, zdravstveno izkaznico, št. 054392.	4506
Izdala »Uradni Ust LRS« — Direktor tn odgovorni urednik: Jože JuraC — Tiska tiskarna »Toneta Tom a Ca« v Ljubljani