URADNI LIST SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE Številka 4 Ljubljana, petek 10. februarja 1984______________ Cena 75 dinarjev Leto XLI 220. Na podlagi 196. člena in prvega odstavka 271. , člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79 in 12/82) ter v zvezi s 4. členom uredbe o pologu za dinarje, ki jih imajo občani pravico odnesti iz Jugoslavije (Uradni list SFRJ, št. 71/83) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije ODLOK o dopolnitvi odloka o določitvi pristojnega organa za izdajanje potrdil za oprostitev polaganja depozita na dinarje, ki jih imajo občani pravico odnesti iz Jugoslavije 1. člen Druga točka prvega odstavka 1. člena odloka o določitvi pristojnega organa za izdajanje potrdil za oprostitev polaganja depozita na dinarje, ki jih imajo občani pravico odnesti iz Jugoslavije (Uradni list SRS, št. 42/83), se spremeni in glasi: »Republiški' komite za raziskovalno dejavnost in tehnologijo in Zavod SR Slovenije za mednarodno znanstveno, tehnično, prosvetno in kulturno sodelovanje — za občane, ki potujejo v tujino v okviru znan-stveno-tehničnega sodelovanja po mednarodnih sporazumih;«. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. ' St. 403-02/82-1/35 Ljubljana, dne 26. januarja 1984. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Podpredsednik Dušan Šinigoj 1. r. 221. Na podlagi prvega odstavka 271. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupšči-he SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79) in 109. člena zakona o splošni ljudski obrambi m družbeni samozaščiti (Urad-hi list SRS, št. 35/82) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije ODLOK o določitvi upraviteljev obrambnih in varnostnih načrtov 1. člen Upravitelj obrambnega oziroma varnostnega načrta je organ ali oseba, ki skrbi za opravljanje organizacijsko tehničnih opravil pri izdelavi, dopolnjevanju in hrambi obrambnega oziroma varnostnega načrta. 2. člen Upravitelj obrambnega načrta SR Slovenije je Republiški sekretariat za ljudsko obrambo, obrambnega načrta pokrajine pristojna strokovna služba pokrajinskega odbora, obrambnega načrta občine pa občinski upravni organ pristojen za zadeve ljudske obrambe. Upravitelj varnostnega načrta SR Slovenije je Republiški sekretariat za notranje zadeve, varnostnega načrta pokrajine pristojna uprava za notranje zadeve, varnostnega načrta občine pa občinski upravni organ za notranje zadeve. V krajevni skupnosti imenuje upravitelja obrambnega oziroma varnostnega načrta svet krajevne skupnosti izmed občanov oziroma delavcev, ki opravljajo določena dela ža organe krajevne skupnosti. V organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih imenuje upravitelja obrambnega oziroma varnostnega načrta delavski svet oziroma njemu.ustrezen organ upravljanja izmed delavcev organizacije oziroma skupnosti. 3. člen Pri opravljanju nalog iz 1. člena upravitelj obrambnega oziroma varnostnega načrta: — organizira izdelavo in dopolnjevanje načrta; — pomaga pri izdelavi načrta oziroma njegovih posameznih delov; — operativno usklajuje in povezuje posamezne aktivnosti nosilcev pri izdelavi oziroma dopolnjevanju načrta; — skrbi, da so varnostni in obrambni načrti usklajeni med seboj in z ustreznimi načrti družbenopolitičnih skupnosti; — skrbi, da so varnostni' in obrambni načrti po vsebini izdelani v skladu z ustreznimi dokumenti in predpisi; — hrani načrt in spremljajoče dokumente v skladu z navodili ter skrbi za njegovo zaščito in varovanje; — vodi evidenco o sprejetih in poslanih dopisih in drugih dokumentih, ki se nanašajo na načrt; — poroča o stanju načrta pristojnim organom, predlaga program dela za naslednje leto ter opravlja druge naloge v zvezi z načrtom po odločitvi organa, ki ga je imenoval. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 8-01/84-12/1 Ljubljana, dne 26. januarja 1984. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Podpredsednik Dušan Šinigoj 1. r. 222. Na podlagi tretjega odstavka 8. člena zakona o davku iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 18-1097/80 in 23-1006/83) in drugega odstavka 6. člena zakona o določitvi stopenj in nekaterih olajšav za davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti v letih 1984 in 1985 (Uradni list SRS, št. 41-1614/83) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije ODLOK e spremembah in dopolnitvah odloka o podrobnejši določitvi nekaterih olajšav za davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti 1. člen V 1. členu odloka o podrobnejši določitvi nekaterih olajšav za davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 11-596/81, 12-676/82 in 9-413/83) se besedilo »zakona o določitvi stopenj in nekaterih olajšav za davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti v letu 1983 (Uradni list SRS, št. 45-1935/82 — v nadaljnjem besedilu: letni zakon)« nadomesti z besedilom »zakona o določitvi 'stopenj in nekaterih olajšav za davek iz, dohodka temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti v letih 1984 in 1985 (Uradni list SRS, št. 41-1614/ 83) — y nadaljnjem besedilu: letni zakon)«. 2 2. člen V uvodnem delu 11 člena se za besedilom »v izgradnjo gozdnih cest« doda besedilo »in v izgradnjo objektov za pridobivanje mineralnih gnojil«. Za dvanajsto aMneo se doda nova trinajsta ati- nea, ki se glasi: »— v graditev in opremljanje objektov za skladiščenje surovin za mineralna gnojila ter za proizvodnjo in odpremo mineralnih gnojil.« Dosedanja trinajsta alinea postane nova štirinajsta alinea. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 422-01/83-11/2-1 Ljubljana, dne 2. februarja 1984. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Predsednik Janez Zemljarič 1. r. 223. Na podlagi 20. člena zakona o uporabi predpisov in o reševanju kolizij med republiškimi oziroma pokrajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov in taks (Uradni list SFRJ, št. 47/83 — prečiščeno besedilo) objavlja Republiška uprava za družbene prihodke PREGLED stopenj občinskega davka, ki se obračunava in plačuje v odstotku od vsakega posameznega dohodka (davek po odbitku) I. Stopnje davka od dohodka iz gospodarskih dejavnosti po odbitku so: 3 3 $ s a | I N Občina rP^acAO'J-:? , C5 to S .c .C »g 2 c5 •SfsSs C 16 ^ _ , 0) •—i • O c/l C ,Q , s jaf ttm* oc 'c > 5 jv. mm: asi N »s-. •c w c - 3N=|!is o "O D y llfhi iilih »sslg-E 1 2 3 4 6 1. Ajdovščina* 10 25 40 2. Brežice 10 25 40 3. Celje KP 25 40 4. Cerknica 10 25 40 5. Črnomelj 10 * 25 40 6. Domžale 10= 25 40 7. Dravograd 10 25 40 8.** Gornja Radgona 10* 25 40 9. Grosuplje 10 25 40 10: Hrastnik 10 25 40 11. Idrija M 25 40 l 2 3 4 S 12. Ilirska Bistrica* 13. Izola* 14. Jesenice 15. Kamnik 16. Kočevje 17. Koper* 18. Kranj 19. Krško 20. ** Laško* 21 Lenart 22. Lendava* 23 . Litija 24. Ljubljana. Bežigrad 25. Ljubljana Center 26. Ljubljana Moste-Polje 27. Ljubljana Šiška 28. Ljubljana Vič-Rudmk 29. Ljutomer* 30. Logatec 32. Metlika 33. Mozirje 34. Murska Sobota* 35. Nova Gorica 36. Novo mesto 37. Ormož* 38. Piran* 39. Postojna* 40. Ptuj* 41. Radlje ob Dravi 42. Radovljica 43. Ravne na Koroškem 44. Ribnica 45. Sevnica 46. Sežana* 47. Slovenj Gradec 48. Slovenska Bistrica 49. Slovenske Konjice* 50. Šentjur 51. Škofja Loka 52. Šmarje* 53** Tolmin 54. Trbovlje 55. Trebnje 56. Tržič 57. Velenje 58. Vrhnika 59. Zagorje 60. Žalec 61. Maribor Pesnica 62. Maribor Pobrežje 63. Maribor Rotovž 64. Maribor Ruše 65. Maribor Tabor 66. Maribor Tezno 10 25 4J 10 25 40 10 25 40 10 25 40 10 25 40 10 25 40 10 25 40 10 25 40 10 25 40 10 25 40 10 25 40 10 25 40 It 25 40 10 25 40 10 25 40 10 25 40 10 25 40 10 25 40 10 25 40 10 25 40 10 25 40 10« 25 40 10 25 40 10 25 40 10 25 40 10 25 40 10 25 40 10 25» 40 10 25 40 10 25 40 10 25 40 10* 25 40 10 25 40 n' 25 40 10 25 40 10 25 40 10 25 40 10 25 40 105 25 40 10 25 40 10 25 40 10 25 40 10 25 40 10 25 40 10 25 40 10 25 40 10 25 40 10 25 40 10 25 40 10 25 40 10 25 40 10 25 40 10 25 40 10 25 40 1 in od dohodkov prodaje ribolovnih dovolilnic ' in od dohodkov športnih vaditeljev — amaterjev, sodnikov in zastavonoš 4 in od dohodkov doseženih s kontrolo oziroma pobiranjem kinovstopnic ter od dohodkov kinoBilj eter jev in kifto-°Peraterjev 1 in od storitev KS. od prevoza mleka (postranska kmet. dej.) in od prevoza otrok za potrebe šol, kulturnih in teles- nekulturnih organizacij , ' in od dohodkov doseženih z opravljanjem storitev s kmetijsko mehanizacijo ter od dohodkov priložnostnih kmeč- kih delavcev 'ne plačujejo davka po odbitku od dohodkov zbiranja, prenosa in razdeljevanje pošte v odročnih in planinskih ob-nočjth po stopnji iz stolpca 3 d , ** davek po tej stopnji plačujejo tudi invalidi s 100 * 4/i telesno okvaro, osebe, ki so izgubile vid, duševno bolni iti nsevnoprizadete osebe, če opravljajo ročna dela preko organizacij združenega dela Oprostitve davka od dohodka iz gospodarskih dejavnosti so: Zap. št. Občina zbiranje in prevoz mleka pluženje snega tovorjenje bi. za planins. post. od doh. doseženih z opravi, storitev za hlev. in pašne skupnosti. obir. hmelja, sadja in kmet. prid. ter opravil. kmetijskih del storitve KS, društvom in drugim družb, organizacijam od doh., ki jih dosež. Inval. s 100 •/# teles, okvaro osebe, ki so izgub, vid, duševno bolne , in duševno priza-1 dete osebe 1 2 3 4 5 6 7 8 9 1. Ajdovščina da — — da — dal da 2. Brežice da2 da2 — — da dal da 3. Celje da* da da da da da2 da 4. Cerknica da5 da6 da da — — da 5. Črnomelj da’ da da da da da da 6. Domžale da da da da — — da 7. Dravograd da da da da da da3 da 8. Gornja Radgona da da — da — da9 — 9. Grosuplje da da da da — da da 10. Hrastnik da da — da — da da 11. Idrija da9 da6 da da — dal da 12. Ilirska Bistrica da da da da — dal« da 13. Izola — — — — da da 14. Jesenice da2 da2 da da — da3> 1.1« da 15. Kamnik da da da da — — da 16. Kočevje da da da da — — da 17. Koper — — — — — da da 18. Kranj da2- m da2 da da — da3, i da 19. Krško da da da da da — da 20. Laško da — da > da — dal.3 — 21. Lenart da da — da — — da 22. Lendava da da — da . — dal da 23. Litija da da da da — — da 24. Ljubljana Bežigrad da da da da — — da 25. Ljubljana Center da da da da — — da 26. Ljubljana Moste-Polje da2 da2 da da — — da 27. Ljubljana Šiška da da da da — — da 28. Ljubljana Vič-Rudnik da da da da — — da 29. Ljutomer da da — da — da da 30. Logatec da da« da da — — da 32. Metlika da da da da da da da 33. Mozirje dal®, z da — da da da3 da 34. Murska Sobota da da — da — dal da 35. Nova Gorica da — — dan — dal da 36. Novo mesto da da da da da da da 37. Ormož da da — da — da da 38 Piran — — — — — dah 3 da 39. Postojna da5 da6 da dan — — da 40 Ptuj da da — da — dan da 41. Radlje ob Dravi da da da da da da3 da 42. Radovljica da da da da — dal da 43. Ravne na Koroškem da da« da da da da3 da 44. Ribnica da da da da — — da 45. Sevnica da da® da da da da3- n da 46. Sežana dal« da • — da — da da 47. Slovenj Gradec da da da da- da da3 da 48. Slovenska Bistrica da da da da da da da 49. Slovenske Konjice da da — da« da da3 da 50. Šentjur da2 ~ — da da da3 da 51. Škofja Loka da da2 da da — da3 da 52. Šmarje da da — da — da3-1 da 53. Tolmin da da da da — dal — 54. Trbovlje da da da da — da3 da 55. Trebnje da da — da da da da 56. Tržič da da2 da da — da3 da 1 2 3 4 5 6 7 8 9 57. Velenje da da da da da da3 da 58. Vrhnika da da da da — — . da 59. Zagorje da da da da — da3 da 60. Žalec da da da da da da3 da 61. Maribor Pesnica da da da da« —- da3 da 62. Maribor Pobrežje da da da dais — da3 da 63. Maribor Rotovž da da da dala — da3 da 64. Maribor Ruše da da da dais — da3 da 65. Maribor Tabor da da da da« — da3 da 66. Maribor Tezno da da da da« — da3 da * od neposrednega zbiranj a odpadnega materiala m od prodaje izdelkov dotaače obrti, če se dom. obrt opravlja pod pogoji določenimi z obrtnim zakonom, se po 43. členu ZDO ne plačuje davka I od plačil po pogodbah o delu za vaditelje, učitelje, trenerje ter pevovodje in dijake in študente, če je dohodek namenjen za kolektivno uporabo 5 od doh. občanov, zasebnih kmetov — kot postranska kmet. dejavnost -- pri spravilu lesa 5 od doh. popisa prebivalstva, stanovanj in stanov, hiš ter posl. prostorov 4 in od nakladanja piščancev 5 in od dohodkov od prevoza kruha * in od dohodkov od odvoza smeti in fekalij ter odpadnega materiala ; in od tovorjenja lesa z delovno živino * in od dohodkov invalidov s 60 9:» telesno okvaro, če delajo za OZD 8 in od dohodkov z razvažanjem pitne vode v sušna območja 16 in od dohodkov od prevoza otrok v šolo in prevoza za potrebe kulturnih in telesnokultumih organizacij II in od izdelovanja spominkov — pletarskih izdelkov 15 in od dohodkov, ki jih imajo oskrbovanci doma počitka 14 in od dohodkov za čiščenje gozdov in pogozdovanja 15 m od dohodkov strelcev za obrambo proti toči II. Stopnje davka od dohodka iz poklicnih dejavnosti po odbitku so: i 2 3 s Občina Stopnja 34. Murska Sobota 40 35. Nova Gorica 40 1 2 3 36. Novo mesto 40 1. Ajdovščina 40 37. Ormož 40 2. Brežice 40 38. Piran 40 3. Celje 40 39. Postojna 40 4. Cerknica 40 40. Ptuj 40 5. Črnomelj 40 41. Radlje ob Dravi 40 6. Domžale 40 42. Radovljica 40 7. Dravograd 40 43. Ravne na Koroškem 40 8. Gornja Radgona 40 44. Ribnica 40 9. Grosuplje 40 45. Sevnica 40 10. Hrastnik 40 46. Sežana 40 11. Idrija 40 47. Slovenj Gradec 40 12. Ilirska Bistrica 40 48. Slovenska Bistrica 40 oz. 20* 13. Izola 40 49. Slovenske Konjice 40 14. Jesenice 40 50. Šentjur 40 15. Kamnik 40 51. Škofja Loka 40 16. Kočevje 40 52. Šmarje 40 17. Koper 40 53. Tolmin 40 18. Kranj 40 54. Trbovlje 40 19. Krško 40 55. Trebnje 40 20. Laško 40 56. Tržič 40 21. Lenart 40 57. Velenje 40 22. Lendava 40 58. Vrhnika 40 23. Litija 40 59. Zagorje 40 24. Ljubljana Bežigrad 40 60. Žalec 40 2b. Ljubljana Center 40 61. Maribor Pesnica 40 26. Ljubljana Moste-Polje 40 62. Maribor Pobrežje 40 27. Ljubljana Šiška 40 63. Maribor Rotovž 40 28. Ljubljana Vič-Rudnik 40 64. Maribor Ruše 40 29. Ljutomer 40 65. Maribor Tabor 40 30. Logatec 40 66. Maribor Tezno 40 32. Metlika 40 33. * za dohodke dosežene pri kulturnoumctniških in šport- 40 n ih društvih ter organizacije* RK pa po stopnji 20 III. Stopnje davka od dohodka iz avtorskih pravic so: Občina S 9 N Osnovna stopnja fl >M od dohodkov, ki jih dosežejo delovni ljudje, ki z oseb n im delom samo stojno kot poklic opravljajo kult. dejavnost po stopnji 1 2 3 4 5 1. Ajdovščina 20 40 •• 2. Brežice 20 40 —** 3. Celje 20 40 6 oz. 12* 4. Cerknica 20 40 6 5. Črnomelj 20 40 6 6. Domžale 20 40 ** 7. Dravograd 20 40 6 oz. 12* 8. Gornja Radgona 20 40 *• 9. Grosuplje 20 40 6 10. Hrastnik 20 40 ** 11. Idrija 20 40 6 12. Ilirska Bfctrica 20 40 6 13, Izola 20 40 6 14. Jesenice 20 40 ** 15. Kamnik 20 40 6 16. Kočevje 20 40 6 17. Koper 20 40 6 18. Kranj 20 40 ** 19. Krško 20 40 ** 20. Laško 20 40 6 21. Lenart 20 40 6 22. Lendava 20 40 •« 23. Litija 20 40 6 24. Ljubljana Bežigrad 20 40 6 25. Ljubljana Center 26. Ljubljana 20 40 6 oz. 12* Moste-Polje 20 40 ** 27. Ljubljana Šiška 28. Ljubljana 20 40 6 Vič-Rudnik 20 40 6 oz. 12* 29. Ljutomer 20 40 6 30. Logatec 20 40 6 32. Metlika 20 40 6 33. Mozirje 20 40 •• 34. Murska Sobota 20 40 6 35. Nova Gorica 20 40 6 36. Novo mesto 20 40 6 oz. 12* 37. Ormož 20 40 *• 38. Piran 20 40 6 39. Postojna 20 40 6 40. Ptuj 20 40 6 41. Radlje ob Dravi 20 40 6 42. Radovljica 43. Ravne na 20 40 6 oz. 12* Koroškem 20 40 6 44. Ribnica 20 40 6 45. Sevnica 20 40 6 46. Sežana 20 40 6 47. Slovenj Gradec 20 40 ** 48. Slovenska Bistrica 20 40 6 oz. 12* 49. Slovenske Konjice 20 40 6 50. Šentjur 20 40 51. Škofja Loka 20 40 6 52. Šmarje 20 40 ** 53. Tolmin 20 40 6 54. Trbovlje 20 40 6 1 2 3 4 5 55. Trebnje 20 40 6 56. Tržič 20 40 6 57. Velenje 20 40 6 58. Vrhnika 20 40 6 oz. 12* 59. Zagorje 20 40 6 60. Žalec 20 40 6 61. Maribor Pesnica 20 40 6 oz. 12* 62. Maribor Pobrežje 20 40 6 oz. 12* 63. Maribor Rotovž 20 40 6 oz. 12* 64. Maribor Ruše 20 40 6 oz. 12* 65. Maribor Tabor 20 40 6 oz. 12* 66. Maribor Tezno 20 40 6 oz. 12* • za dohodke iz: — I. in 2. točke tretjega odstavka 82. člena ZDO — 3. in 4. točke tretjega odstavka 82. člena ZDO, če se taki dohodki ne ustvarjajo v organizacijah strokovnih združenj kulturnih delavcev in njenih članov ** če posamezne občine niso predpisale stopenj davka od dohodkov, ki jih dosežejo delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno kot poklic opravljajo kulturno dejavnost, tega ni razumeti, da se v teh občinah lak dohodek ne obdavčuje, ker ni izrecne določbe o oprostitvi davka, temveč se glede na določbo šestega odstavka 82. člena ZDO za take dohodke uporabi stopnja iz stolpca 3 oziroma 4, znižana za 70 odstotkov Opombe: Po višji stopnji se davek iz avtorskih pravic odmerja od naslednjih vrst dohodkov: 1. od reklamnih slik, risb in plastik, reklamnih pisanih in govorjenih besedil, reklamnih filmov, dia-filmov in diapozitivov, reklamne glasbe, ter od reprodukcij takih del; 1 2. od raznih skic in risb, stripov, križank in drugih posebnih del; 3. od dohodkov artistov, plesalcev in podobnih poklicev, doseženih na zabavnoglasbenih prireditvah; 4. od dohodkov, izvajalcev glasbenih del na zabavah, plesih, športnih igriščih, kopališčih, razstaviščih, v varietejih, v gostinskih obratih in na podobnih prireditvah. Če se dohodki iz avtorskih pravic iz 3. in 4. točke prvega odstavka teh opomb ustvarijo v organizaciji strokovnih združenj umetnikov in njihovih članov, se na take dohodke ne uporabi višja stopnja. Za obdavčenje dohodkov iz avtorskih pravic, ki jih dosežejo delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno kot poklic opravljajo kulturno dejavnost, se uporabijo stopnje davka iz avtorskih pravic, znižane za 70 odstotkov. Davka iz avtorskih pravic po zakonu o davkih občanov ne plačujejo avtorji: 1. od dohodkov od jubilejnih izdaj celotnih književnih, znanstvenih in umetniških del ter od jubilejnih predstav in koncertov,, če zajema jubilej 25 ali več let dela avtorja, oziroma reproduktivnega umetnika; 2. od dohodka, ki ga imajo umetniki s prirejanjem retrospektivnih razstav umetniških del. V primerih ko se davek iz avtorskih pravic plačuje od posamično doseženega dohodka, se priznavajo normirani stroški v višini 40 odstotkov od doseženega dohodka. Za uveljavljanje višjih stroškov mora zavezanec davčnemu organu predložiti ustrezne dokaze. Ne glede na to, pa se osebam, na katere je bila avtorska pravica prenešena, priznajo samo dejanski stroški. IV. Pregled objav občinskih odlokov o davkih občanov: — . . I Zap. št. Občina Odlok objavljen v glasilu Številka in leto 1 2 3 4 1. Ajdovščina Uradno glasilo 5/83-15/83 2. Brežice Uradni list SRS 11/83-41/83 3. Celje Uradni list SRS 17/83-41/83 4. Cerknica Uradni list SRS 12/83-39/83 5. Črnomelj Dolenjski list 9/83-26/83 - 6. Domžale Uradni vestnik 4/83 7. Dravograd Medobčinski uradni vestnik 6/83-22/83 8. Gornja Radgona Uradne objave 9/83-34/83 9. Grosuplje Uradni list SRS 13/83-1/84 10. Hrastnik Uradni vestnik Zasavja 3/83-18/83 11. Idrija Uradni list SRS 13/83-1/84 12. Ilirska Bistrica Primorske novice 8/83-28/83 13. Izola " Primorske novice 8/83-28/83 14. Jesenice Uradni vestnik Gorenjske 10/83-29/83 15. Kamnik Uradni list SRS 11/83-1/84 16. Kočevje Uradni list SRS 13/83-1/84 17. Koper Primorske novice 8/83-28/83 18. Kranj Uradni vestnik Gorenjske 9/83-29/83 19. Krško Dolenjski list 9/83-24/83 20. Laško Uradni list SRS 11/83-41/83 21. Lenart Uradni list SRS 14/83-42/83 22. Lendava Uradne objave 9/83-34/83 23. Litija Uradni list SRS 10/83-41/83 24. Ljubljana Bežigrad Uradni list SRS 11/83-42/83 25. Ljubljana Center Uradni list SRS 11//83-41/83 26. Ljubljana Moste-Polje Uradni list SRS 12/83-42/83 27. Ljubljana Šiška Uradni list SRS 16/83-41/83 28. Ljubljana Vič-Rudnik Uradni list SRS 12/83-42/83 29. Ljutomer Uradne objave 9/83-34/83 30 Logatec Uradni list SRS 12/83-1/84 32. Metlika Dolenjski list 9/83-24/83 ‘ . , 33. Mozirje Uradni list SRS 1/84 34. Murska Sobota Uradne objave 9/83-34/83 35. Nova Gorica Uradno glasilo 5/83-15/83 36. Novo mesto Dolenjski list 9/83-24/83 37. Ormož Uradni vestnik 6/83-17/83 38. Piran Primorske novici: 8/83-28/83 39. Postojna Primorske novice 7/83-28/83 40. Ptuj Uradni vestnik 6/83-17/83 41. Radlje ob Dravi Medobčinski uradni vestnik 6/83-22/83 42. Radovljica Uradni vestnik Gorenjske 10/83-29/83 43. Ravne na Koroškem Medobčinski uradni vestnik 6/83-22/83 44. Ribnica Dolenjski list 10/83-25/83 45. Sevnica Uradni list SRS 10/83-41/83 46 47. 48. 49. 50. Sežana Primorske Novice 8/83-28/83 Slovenj Gradec Slovenska. Bistrica Medobčinski uradni vestnik Uradni list SRS 6/83-22/83 13/83-35/83-42/83 Slovenske Konjice Šentjur Uradni list SRS Uradni list SRS 13/78-1/79-7/80-1/81-11/82-13/83-2/94 23/83-30/83-1/84 52 i 53. 54. 55. 56. 57. 58. 59. 60. 6j Škofja Loka Uradni vestnik Gorenjske 6/83-28/83 Šmarje Uradni list SRS 10/80-10/81-11/82-11/83-42/83 Tolmin Uradno glasilo 5/83-15/83 Trbovlje Trebnje Uradni vestnik Zasavja Dolenjski list 3/83-18/83 9/83-22/83 8/83-29/83 6/82-3/83 12/83-1/84 Tržič Velenje Vrhnika Uradni' vestnik Gorenjske Uradni vestnik Uradni list SRS Zagorje Žalec Uradni vestnik Zasavja Uradni list SRS 3/83-18/83 12/83-22/83-1/84 Maribor Pesnica . Medobčinski uradni vestnik 7/83-22/83 63. Maribor Pobrežje Medobčinski uradni vestnik 7/83-22/83 Maribor Rotovž Medobčinski uradni vestnik 7/83-22/83 1_______2______________________________3__________________________________£______ 64. Maribor Ruše Medobčinski uradni vestnik 7/83-22/83 65. Maribor Tabor Medobčinski uradni vestnik 7/83-22/83 66. Maribor Tezno Medobčinski uradni vestnik 7/83-22/83. V. Pregled stopenj občinskega davka in davčnih oprostitev je izdelan po stanju 31. januarja 1984. . St. 420-16/83 Ljubljana, dne 3. februarja 1984. Direktor Republiške uprave za družbene prihodke Tone Pengov 1. r. 224. Na podlagi 20. člena zakona o uporabi predpisov in o reševanju kolizij med republiškimi oziroma pokrajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov in taks (Uradni list SFRJ, št. 47/83 prečiščeno besedilo) in drugega odstavka 25. člena zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80 in 23/83) objavlja Republiška uprava za družbene prihodke SPREMEMBE IN DOPOLNITVE PREGLEDA stopenj davkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1984 (Uradni list SRS, št. 39/83, 1/84, 2/84, 3/84) I. V tabeli I. »Stopnje davkov in prispevkov iz osebnega dohodka« se: 1. Pri zaporedni številki 3 občina Celje: — vnese stopnja 0,15 — posebni občinski prispevek za občinske blagovne rezerve, — v stolpcu 5 stopnja 0,50 nadomesti s stopnjo 0,35. 2. Pri zaporedni številki 14 občina Jesenice: — vnese stopnja 0,20 — posebni občinski prispevek za občinske blagovne rezerve, — v stolpcu 5 stopnja 0,50 črta, — v stolpcu 17 stopnja 10,36 nadomesti s stopnjo 10,06, — v stolpcu 18 stopnja 25,70 nadomesti s stopnjo 25,40. 3. Pri zaporedni številki 39 občina Postojna: — vnese stopnja 0,15 — posebni' občinski prispevek za občinske blagovne rezerve, — v stolpcu 5 stopnja 0,50 nadomesti s stopnjo 0,35. 4. Pri zaporedni številki 43 občina Ravne na Koroškem: — vnese stopnja 0,30 — posebni občinski prispevek za občinske blagovne rezerve, — v stolpcu 5 stopnja 0,50 nadomesti s stopnjo 0,35, — v stolpcu 17 stopnja 10,737 nadomesti s stopnjo 10,887. — v stolpcu 18 stopnja 25,997 nadomesti s stopnjo 26,147. 5. Pri zaporedni številki 49 občina Slovenske Konjice: — v stolpcu 6 stopnja 0,30 nadomesti s stopnjo 0,60, — v stolpcu 17 stopnja 10,65 nadomesti s stopnjo 10,95, — v stolpcu 18 stopnja 25,55 nadomesti s stopnjo 25,85. II. Pregled stopenj davkov in prispevkov začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. -420-16/83 Ljubljana, dne 3. februarja 1984. Direktor Republiške uprave za družbene prihodke Tone Pengov 1. r. , 225. Na podlagi 50. točke odredbe o računih za vplačevanje prihodkov družbenopolitičnih skupnosti in njihovih skladov, samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti o načinu njihovega vplačevanja in o načinu obveščanja njihovih uporabnikov (Uradni list SFRJ, št. 70/80, 34/82, 67/82, 71/82, 77/82 in 68/83) izdaja Republiška uprava za družbene prihodke ODREDBO o spremembi in dopolnitvi odredbe o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na poUročju družbenih dejavnosti V odredbi o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 39/83, 2/84, 3/84) se stopnja v tabelah IV. a in IV. b v stolpcih pod zaporedno številko 3 (zbirna stopnja) pri posameznih občinah nadomestijo z naslednjimi' novimi številkami: — pri zaporedni številki 14 občina Jesenice se stopnja 10,36 nadomesti s stopnjo 10,06, — pri zaporedni številki 43 občina Ravne se stopnja 10,737 nadomesti s stopnjo 10,887, — pri zaporedni številki 49 občina Slovenske Konjice se stopnja 10,65 nadomesti s stopnjo 10,95. St. 420-16/83 Ljubljana, dne 3. februarja 1984. Direktor Republiške uprave za družbene prihodke Tone Pengov 1. r. 226. Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti 28. in 88. člena pravilnika o odgovornosti za kršitve delovnih obveznosti delovne skupnosti skupnih sektorjev DO »Sava«, Kranj, po javni obravnavi dne 30. 1. 1984 odločilo: 1. Ugotovi se, da določba 28. člena pravilnika o odgovornosti za kršitve delovnih obveznosti delovne skupnosti skupnih sektorjev DO »Sava« Kranj z dne 28. 12. 1978 v delu, v katerem določa, da se postopek za- ugotavljanje odgovornosti začne tudi na zahtevo direktorja sektorja, ni bila v neskladju z zakonom. 2. Razveljavi se 88. člen v 1. točki izreka te odločbe navedenega pravilnika z dne 28. 12. 1978, s spremembami in dopolnitvami z une 16. 4. 1981 in 24. 12. 1982. Obrazložitev Sodišče združenega dela v Kranju je s predlogom začelo postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti 28. in 88. člena v izreku odločbe navedenega pravilnika. Po izpodbijam določbi 28, člena pravilnika se postopek za ugotavljanje odgovornosti začne tudi na zahtevo direktorja sektorja. V 88. členu pa pravilnik določa, da lahko svet samoupravne delavske kontrole, predlagatelj postopka ali sindikat, kadar menijo, da so bile v postopku zaradi kršitev obveznosti bistveno kršene pravice delavca ali interesi delovne skupnosti, vlož jo zantevo za varstvo pravic, ki je lahko v korist ad škodo delavca. Predlagatelj meni, da izpodbijana določba 28 člena pravi!rr: • ni v skladu z 292. členom zakona o združenem uc«u oziroma s prvim odstavkom itd člena zakona o delovnih razmerjih (prečiščeno besedilo, Uradni list SRS, št. 21 '33), ker direktor sektorja ni organ, ki bi z zahtevo lahko začel postopek pred disciplinsko komisijo. Predlagatelj nadalje meni, da je 88. člen pravilnika v neskladju z 220. in 221. členom zakona o združenem delu ter s 182. in 183. členom zakona o delovnih razmerjih, češ da lahko na podlagi teh zakonskih določb zoper odločbo disciplinske komisije vloži zahtevo za varstvo pravic le delavec, ne Pa tudi samoupravni organi tenieljne organizacije. Ustavno sodišče je ugotovilo, da je izpodbijana določba 28. člena pravilnika prenehala veljati z uveljavitvijo. sprememb in dopolnitev pravilnika z dne 24. 12. 1882. Ker od prenehanja' veljavnosti te določbe Pravilnika pa do vložitve predloga za začetek postopka (26. 4. 1983) ni preteklo več kot leto dni, lahko Ustavno sodišče na podlagi 409. člena ustave oceni njeno ustavnost in zakonitost. Zakon o združenem delu določa, da se postopek Pred disciplinsko komisijo začne na zahtevo delav-skega sveta, individualnega poslovodnega organa ali Predsednika kolegijskega poslovodnega organa, orga-na samoupravne delavske kontrole, družbenega pravobranilca samoupravljanja ali sindikata, kakor tudi Pristojnega organa družbenopolitične skupnosti (202. len ZZD). Zakon o delovnih razmerjih je na podlagi ■ točke prvega odstavka 321. člena ustave SR Slove-n^e’ Po kateri se z republiškim zakonom urejajo tudi •ozmerja, ki so skupnega pomena, za delovne ljudi in J cane na področju medsebojnih razmerij v združenem delu, dopolnil določbo 202. člena ZZD. V prvem odstavku 149. člena je določil, da se postopek za ugotavljanje odgovornosti delavca začne tako na zahtevo upravičencev iz 202. člena ZZD, kot tudi zbora delovne enote in drugega organa, ki ga delavci določijo s samoupravnim splošnim aktom. Po izpodbijani določbi pravilnika je organ, ki ima tako pristojnost v skladu s 6. členom statuta delovne skupnosti skupnih sektorjev, direktor sektorja kot delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. Iz določbe tretjega odstavka 503. člena ZZD izhaja, da ima lahko temeljna organizacija v skladu z njenim statutom poleg poslovodnih organov tudi druge organe — individualne delavce. Po določbi prvega odstavka 149. člena zakona o delovnih razmerjih je v mejah pooblastil, ki mu jih daje samoupravni splošni akt, tudi direktor sektorja organ, na čigar zahtevo se začne postopek za ugotavljanje odgovornosti delavca. Samoupravna ureditev, po kateri se disciplinski postopek začne tudi na zahtevo direktorja sektorja, iz navedenih razlogov tako ni v nasprotju z 202. členom zakona o združenem delu in ni v neskladju s prvim odstavkom 149. člena zakona o delovnih razmerjih. Zakon o združenem delu ima poleg splošnih določb o varstvu pravic delavcev (V. poglavje drugega dela), na katere se sklicuje predlagatelj, še posebne določbe o varstvu pravic delavcev v disciplinskem postopku. Tako v petem odstavku 204. člena določa, da lahko zoper odločbo disciplinske komisije pri organu druge stopnje ugovarja delavec, kot tudi tisti, ki je zahteval postopek. Pravice do ugovora torej nima vsak organ iz 202. člena zakona o združenem delu oziroma iz prvega odstavka 149. člena zakona o delovnih razmerjih, temveč le tisti organ, ki je v konkretnem primeru zahteval začetek disciplinskega postopka Pravica do ugovora je brez omejitev in je zakon ne veže na primere bistvene kršitve delavčevih pravic ali interesov delovne skupnosti. Določba 88. člena pravilnika, po kateri lahko zahtevo za varstvo pravic vložijo tudi drugi organi in ne le tisti, ki je zahteval postopek, in to v primeru, če menijo, da so bile v disciplinskem postopku bistveno kršene delavčeve pravice ali interesi delovne skupnosti, je zato v nasprotju z določbo petega odstavka 204. člena zakona o združenem delu. Ustavno sodišče je glede na navedeno na podlagi prvega odstavka 25. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) odločilo tako, kot je razvidno iz izreka odločbe. Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je sprejelo to odločbo v sestavi: predsednik Jože Pavličič in sodniki: dr. Mara Bešter, Tone, Bole, Janko Česnik, Bogdan Osolnik, Jože Pernuš, Ivan Repinc, Bojan Škrk in Ivan Tavčar. Št. U I 34/83-16 Ljubljana, dne 30. januarja 1984. Predsednik Ustavnega sodišča SR Slovenije Jože Pavličič 1. r. za. Da bi slepim in njihovim spremljevalcem zagotovili olajšave v potniškem prometu, sklenejo — Skupnost socialnega skrbstva Slovenije — Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije in — organizacije združenega dela v SR Sloveniji, ki opravljajo storitve javnega prevoza, SAMOUPRAVNI SPORAZUM o pravici slepih in njihovih spremljevalcev do znižane oziroma brezplačne vozovnice v notranjem potniškem prometu 1. člen Da bi slepim z območja SR Slovenije in njihovim spremljevalcem zagotovili pravico do znižane oziroma brezplačne vozovnice v cestnem, železniškem, pomorskem, rečnem in letalskem prometu, se bodo udeleženci ravnali po določilih tega sporazuma. 2. člen Za slepega se po tem sporazumu šteje oseba, ki ima do 10 odstotkov sposobnosti vida. Za spremljevalca se po tem sporazumu šteje oseba, ki na potovanju spremlja slepo osebo, ki potuje po slepo osebo ali pa se po končanem spremljanju slepe osebe vrača v kraj, kjer je začela potovanje. Slepa oseba iz prvega odstavka tega člena ne more biti spremljevalec. 3. člen Popust pri nakupu vozovnice v železniškem, cestnem, pomorskem ih rečrjem prometu znaša za slepe osebe 75 odstotkov polne cene vozovnice, njihovi spremljevalci pa imajo pravico do brezplačnega pre-voz,a. V letalskem prometu znaša popust za slepe in njihove spremljevalce 50 odstotkov polne cene vozovnice. 4. člen Pravica do znižane oziroma do brezplačne vožnje iz 3, člena tega sporazuma velja za 6 potovanj na leto na območju SFRJ, in to od začetnega do namembnega kraja potovanja in nazaj. Če gre za prevoz z več prevoznimi sredstvi od začetnega do namembnega kraja in nazaj,, se tako potovanje šteje kot eno. Spremljevalec slepe osebe ima pravico do ugodnosti iz 3. člena, ko slepa oseba, ki jo spremlja, uveljavlja pravico do popusta, pa tudi tedaj, ko potuje k slepi osebi, ki jo bo spremljal, ozirom« ko se vrača po spremljanju slepe osebe. Slepi in njihovi' spremljevalci »o upravičeni do popusta tudi pri izrednih prevozih (skupinski Izleti), ko jih organizirajo društva slepih in slabovidnih v SR Sloveniji. Osnova za Izračun je odobrena cena potniškega kilometra. 5. člen Slopa oseba in njen spremljevalec imata v železniškem prometu pravico do vožnje v prvem razredu vseh vrst vlakov ali do vožnje s poslovnim vlakom, v pomorskem ali v rečnem prometu pravico do vožnje v prvem ladijskem razredu ter pravico do vožnje v ekonomskem razredu, ko za prevoz uporabljata letalo. 6. člen Pravico do popusta uveljavljajo slepi s knjižico za znižano vožnjo slepih, njihovL spremljevalci pa z objavo, ki ima enako številko. Zaporedna številka knjižice slepe osebe, ki ima stalno prebivališče v SR Sloveniji, in številka objave, ki je sestavni del knjižice, se začneta s številko štiri. Knjižico za znižano vožnjo in objavo izda Zveza slepih Jugoslavije. Na podlagi knjižice za znižano vožnjo in objave prevoznik izda upravičencu vozovnico. 7. člen Prevoznik Izstavi Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije do 10. v mesecu račun za vse opravljene prevoze v prejšnjem mesecu. Računu mora biti priložen seznam števila uporabnikov, iz katerega mora biti razvidna zaporedna številka knjižice za znižano vožnjo slepih, oziroma objave, relacija prevoza, znesek redne vozne cene, znesek popusta, znesek, ki so ga potniki plačali za prevoz, datum prevoza, žig prometne organizacije in podpis odgovorne osebe. Železniško gospodarstvo Ljubljana izstavi račun Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije do 15. v mesecu za opravljene prevoze v predpreteklem mesecu. Račun izstavi’ na podlagi mesečnega pregleda o opravljenih vožnjah slepih in njihovih spremljevalcev z območja SR Slovenije na mreži Jugoslovanskih železnic, ki' ga sestavlja Skupnost JŽ — Delovna skupnost kontrole dohodkov Zagreb. 8. člen Skupnost socialnega skrbstva Slovenije krije iz sredstev skupnega programa razliko med polno in znižano ceno prevozov sjepih oseb z območja SR Slovenije oziroma v skladu s 3. členom tega sporazuma povrne vse stroške prevoza za njihove spremljevalce. Na podlagi prejetih računov 'Skupnost socialnega skrbstva Slovenije v zakonitem roku poravna svoje obveznosti. Nadomestilo za opravljene prevoze slepih oseb in njihovih spremljevalcev, ki imajo stalno prebivališče v drugi republiki ali pokrajini, zahtevajo prevozne organizacije — podpisnice tega sporazuma v skladu z dogovorom o pravici do znižane vožnje v potniškem prometu slepih in njihovih spremljevalcev (Uradni list SFRJ, št. 56/79) od pristojnih organov domicilne republike ali pokrajine. 9. člen Zveza društev slepih in slabovidnih SR Slovenije je dolžna na zahtevo Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije pred izplačilom predloženih računov preveriti točnost priloženega seznama upravičencev do popusta za znižano vožnjo slepih in njihovih spremljevalcev. 10. člen Samoupravni sporazum je sklenjen, ko ga sprejme več kot tričetrthie podpisnikov. Spremembe in dopolnitve tega sporazuma se opravijo po postopku, ki velja za njegov sprejem. 11. člen Ta samoupravni sporazum začne veljati, ko je objavljen v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1984. leta dalje. St. 19-21-1-81-5 ljubljena, dne 15. januarja 1984. ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI LJUBLJANA 228. Na podlagi 42. člena statuta mesta Ljubljane in 155. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije so zbori SML na 19. seji, dne 27. decembra 1983 sprejeli RESOLUCIJO o politiki uresničevanja družbenega plana mesta Ljubljane za obdobje 1981—1985 v letu 1984 I. CILJI IN GLOBALNI OKVIRI RAZVOJA V LETU 1984 Družbeni in gospodarski razvoj Ljubljane bo v letu 1984 podrejen ciljem in usmeritvam, ki so opredeljeni s programom gospodarske stabilizacije in tistim, ki so Začrtani z družbenim planom Ljubljane ter dogovorom 0 temeljih družbenega piana Ljubljane za obdobje 1981—1985. Razvoj bo temeljil na uveljavljanju socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosih in na njih Zasnovanega političnega sistema, na boljšem izkoriščanju vseh razpoložljivih gospodarskih dejavnikov, na £irn širšem in učinkovitejšem vključevanju v mednarodno delitev dela, na varčevanju in polni odgo-vornosti vseh dejavnikov za ohranjanje zunanje in notranje likvidnosti ter učinkovito uporabo družbenih Sredstev. • Pri opredeljevanju razvoja Ljubljane in njegovih Smotnih ter drugih okvirov za leto 1984 bomo izhajali 'z naslednjih osnovmh ciljev: 1. zagotoviti rast proizvodnje in realnega dohodka ter povečanje deleža celotnega prihodka, ki bo ušt-vnrjen s prodajo na zunanjih trgih, zlasti na konver-tibilnem področju; 2. produktivno in kakovostno aktiviranje lastnih sil in sredstev s ponovno uveljavitvijo dela in ust-Varjalnosti. S hitrejšim vključevanjem razvojno in Znanstveno-raziskovalnega dela- in njegovih dosežkov v Prakso ter z boljšo uporabo informatike in računal-^štva bomo dosegali hitrejšo gospodarsko rast tet Povefali delež produktivnosti v rasti realnega dohodka: 3. razvoj samoupravnih socialističnih odnosov v Proizvodnji in družbi kot celoti; 4. nadaljevanje prestrukturiranj a proizvodnje ter Ugotavljanje stabilnejših in skladnejših odnosov med Proizvodnjo, izvozom, med proizvodnjo in porabo ter rne^ blagovnimi in denarnimi skladi v celoti; 5. produktivno zaposlovanje in zmanjševanje ne-Poslenosti, posebej mladih, šolanih kadrov, na pod-gl doseženih premikov na področju zaposlovanja. Za doseganje naštetih ciljev bomo v letu 1984 fisničili naslednje usmeritve; ~~ OZD bodo v planih za leto 1984 opredelili rast v°za in povečanje deviznega učinka kot eno svojih , ec!njih usmeritev ter razčlenile druge vidike gospo-rskih odnosov s tujino. Hitrejše vključevanje v med-je °dno delitev dela in povečanje izvoza bomo dosegali uveljavljanjem kvalitativnih dejavnikov gospo- ezovanjem OZD in združevanjem dela in' sredstev celotnem območj u države, in razvoja ter proizvodnim in poslovnim po- — z ukrepi ekonomske politike bo podprta rast proizvodnje energije in surovin, kmetijske proizvodnje, turizma, prometa in drobnega gospodarstva v splošnem pa predvsem rast proizvodnje, namenjene izvozu ter za zadovoljevanje osnovnih potreb prebivalstva; v razmerah pomanjkanja akumulacije, surovin in energije ter slabo izkoriščenega (pretežno) kvalifteiranega dela bo potrebno dosledno izvajati usmeritev v največjo možno in smotrno izrabo že obstoječih proizvodnih zmogljivosti. V teh splošnih okvirih gospodarjenja bo proizvodnja povečana v tistih industrijskih panogah, ki že sedaj dosegajo visoko rast proizvodnje in konvertibilnega izvoza (strojegradnja, proizvodnja električnih strojev in aparatov, bazna in predelovalna kemija). S prilagajanjem proizvodnih programov, izrabo notranjih fdktorjev produktivnosti in večjim izvozom bo mogoče oživiti oziroma povečati proizvodnjo v tistih panogah, ki v zadnjih letih ne dosegajo predvidene rasti (kovinsko-predelovalna industrija, proizvodnja prometnih sredstev, proizvodnja in predelava papirja, grafična dejavnost ter proizvodnja preje in tkanin in končnih tekstilnih izdelkov). Uresničili bomo odločilne spremembe na področju porabe v smislu, usklajevanja vseh oblik porabe z okviri realno razpoložljivega dohodka ter v smeri povečanja . udeležbe gospodarstva v razdelitvi družbenega proizvoda in' dohodka, — samoupravne družbenoekonomske odnose bomo uveljavljali s krepitvijo vloge delavcev v TOZD pri odločanju o pogojih in rezultatih dela, s samoupravnim združevanjem dela in sredstev za tekočo reprodukcijo in razvoj, z uveljavljanjem odnosov svobodne menjave dela in delitvijo osebnih dohodkov po delu in rezultatih delal Delegatski sistem bomo krepili z utrjevanjem položaja delegacij v samoupravnih organizacijah in skupnostih, s povečevanjem njihove odgovornosti, z usklajevanjem stališč in interesov na podlagi sprotnega, celovitega in točnega obveščanja in strokovno pretehtanih rešitev, s tesnejšimi povezavami in stiki z delegacijami in kon"?rencami delegacij in s širšo delegatsko osnovo. Skupščine občin in mesta bomo še bolj uveljavljali kot naj Višji organ samoupravljanja in oblasti-v mestu. Izvršni sveti in upravni organi moraio zagotavljati strokovne osnove za usklajevanje stališč in skupno odločanje o vprašanjih, ki so pomembna za več občin v Ljubljani. Pri sprotnem obravnavanju uresničevanja nalog ekonomske stabilizacije bomo okrepili vlogo zborov združenega deia ter njihovo pristojnost in odgovornost za odločanje o dohodku in njegovi uporabi. V medsebojnih odnosih pri poslovanju in na drugih področjih bomo krepili odgovornost, ustavnost in zakonitost ter socialistično moralo in etiko. Zato bomo poostrili samoupravni nadzor in povečali aktivnost pristojnih organov. V pripravi srednjeročnih planskih dokumentov za obdobje 1988 do 1990 in dokumentov »Ljubljana 2000« moramo v letu 1984 doseči bistvene premike pri uveljavljanju sistema družbenega planiranja. Uveljaviti moramo ustavno vlogo temeljne organizacije združenega dela, ki je začetna in končna celica odločanja o do-dohodku in plane kot instrument reprodukcije samo- upravnih družbenoekonomskih odnosov. Z uveljavljanjem načela sočasnega in srečujočega se planiranja pri oblikovanju planskih dokumentov Ljubljane je treba zagotoviti večjo usklajenost in realnost planov organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti, krajevnih skupnosti, občin in mesta. Večjo pozornost je treba dati spremljanju uresničevanja planskih dokumentov in jih po načelu kontinuiranega planiranja dopolnjevati. Vsi nosilci planiranja so odgovorni, da pravočasno sprejmejo svoje plane. Za uveljavljanje družbeno dogovorjene politike na področju urbanizma, urejanja prostora in varstva okolja bomo vzpostavili enotno evidenco o stavbnih zemljiščih in učinkovit družbeni nadzor nad prometom z zemljišči. Zavod za družbeno planiranje Ljubljana pa bomo usposobili za opravljanje organizacijskih in strokovnih nalog v zvezi z urejanjem naselij in drugimi posegi v prostor, — glede na vlogo mesta Ljubljane v regiji bomo, izhajajoč iz dogovora' o skupnih temeljih planov občin ljubljanske regije, spodbujali skupno razreševanje razvojnih problemov ljubljanskega in ostalih gospodarstev v regiji. Ustrezne spremembe sedanje gospodarske strukture, ki jih narekuje dolgoročna usmeritev v razvoju obetavne industrijske in druge proizvodnje, kot tudi tekoče potrebe za odpravo zaostajanj v razvoju posameznih gospodarskih področij in proizvodnih grupacij (kmetijstvo, drobno gospodarstvo, turizem), bodo morale biti uresničene v pogojih zmanjševanja udeležbe naložb v družbenem proizvodu, ob manjši udeležbi tuje akumulacije, ob bistveno spremenjenem odnosu do akumulacije (predvsem do domače), v tem okviru pa tudi do združevanja dela in sredstev, tehnično-teh-noloških in drugih procesov, delitve dela in specializacije skupnega znanstveno-raziskoval nega dela in domače znanosti ter tehnologije v celoti. Na področju investicijske porabe bomo v prvi vrsti vlagali sredstva v dokončanje že začetih prednostnih naložb in v pričenjanje novih naložb, ki so predvidene z dogovorom o temeljih družbenega plana mesta Ljubljane za obdobje 1981—1985 oziroma so v skladu s kriteriji investiranja. Nosilci naložb v Ljubljani morajo biti ob sodelovanju Medobčinske gospodarske zbornice in bank pobudniki dohodkovnega povezovanja in združevanja sredstev akumulacije na osnovi samoupravnega sporazumevanja za skupne prednostne naložbe, zlasti tiste, katerih proizvodnja bo usmerjena v konvertibilni izvoz. GZ in IS občin in mesta bodo skupaj z OZD in bankami vzpodbudili preusmeritve proizvodnih programov OZD, ki že več let zapored poslujejo z izgubo oziroma na meji rentabilnosti, v smeri razvojnih možnosti programov prestrukturiranja ljubljanskega gospodarstva, — samoupravne organizacije in skupnosti bodo ob sprejemanju planov potreb po kadrih za leto 1984 za doseganje kakovostnejšega gospodarjenja dale prednost izboljšanju strokovne ravni zaposlenih delavcev, predvsem z zaposlovanjem mladih in pripravnikov s strokovno izobrazbo. V vseh proizvodnih OZD m panogah bomo preverili realne pogoje za prehod na delo v več izmenah in na podlagi ocene preskrbljenosti z repromateriali in surovinami ter stopnjo izkoriščenosti strojev in naprav izvajali procese v OZD za prehod na večizmensko delo. V letu 1984 bomo več pozornosti posvetili zbiranju in re- ciklaži sekundarnih surovin, kar bo prispevalo k zmanjševanju uvoza surovin. V ta namen se bodo komunalne in druge OZD v povezavi s krajevnimi skupnostmi ustrezno organizirale in zagotovile bistven napredek na tem področju. 1. Gospodarski odnosi s tujino Usmerjanje v mednarodno delitev dela je ključna naloga tega srednjeročnega obdobja, pa tudi naša dolgoročna usmeritev. Nadaljnje povečevanje izvoza, zlasti na konvertibilno območje, je osnovna razvojna naloga in tudi temeljna usmeritev razvojne politike. Le s povečevanjem izvoza, zlasti izvoza na konvertibilno področje, bo možno pravočasno in tekoče vračati v tujini najeta posojila, dosegati pozitivno plačilno in devizno bilanco, zagotavljati neprekinjen proizvodni proces ter ustrezno preskrbo tako z nujno potrebnim reprodukcijskim materialom in surovinami kakor tudi z osnovnimi življenjskimi potrebščinami. Izvoz bomo v letu 1984 povečali za 15 odstotkov v primerjavi z izvozom v letu 1983, konvertibilni izvoz pa za 18—20 odstotkov. Pri tem bo izvoz OZD naraščal upoštevaje uresničevanje piana izvoza v letu 1983, izvoz v sorodnih OZD in druge selektivne kriterije dogovorjene v SISEOT. Za uresničitev te naloge je potrebno: — ljubljanske OZD bodo pripravile programe izvoza za leto 1984 in 1985 ter jih medsebojno uskladile v splošnih združenjih in enotah SISEOT, — angažiranje najbolj prodornih in uspešnih zunanjetrgovinskih OZD hitreje vključevati v izvoz na konvertibilno področje še posebej tiste OZD, ki doslej niso bile pomembnejši izvozniki in imajo zato ustrezne pogoje, — izvozno usmerjati zlasti tiste panoge in dejavnosti, v katerih smo konkurenčni na svetovnem trgu oziroma pri katerih le delno zaostajamo v primerjavi z najbolj razvitimi državami (kmetijstvo, turizem, gradbeništvo, strojna industrija, elektroindustrija, tekstilna in lesna industrija). Prek teh panog je treba omogočiti vključevanje tistih tehnologij, ki so rezultat našega lastnega znanstvenoraziskovalnega dela (elektronika, računalniška tehnika, avtomatika), — pospeševali bomo izvoz izdelkov višje stopnje predelave in dohodkovno učinkovitih, predvsem na konvertibilni trg. Z doslednim varčevanjem energije, z nadomeščanjem uvoženih surovin z domačimi ter z izboljšanjem organizacije reciklaže bomb prispevali k manjši uvozni odvisnosti predvsem s konvertibilnih trgov. Industrija se bo pri uvozu surovin in repro-materiala v še večji meri kot doslej naslonila na dežele klirinškega področja ter na dežele v razvoju, — čim hitreje izdelati metodologijo vrednotenja neto deviznega učinka, ki bi prek sistema medsebojnega dogovarjanja in planiranja pospeševal izvoz izdelkov visoke stopnje obdelave z veliko lastnega znanja, — stimulirati večji devizni priliv od izvoza storitev na področju gradbeništva, turizma in prometa. Zato bomo pospeševali povezovanje projektantskih in inženiring OZD med seboj in z gradbenimi in drugimi proizvodnimi OZD za skupne nastope v tujini. Za dosego večjega obiska tujih gostov bomo spodbujali usklajeno sodelovanje vseh udeležencev, ki lahko prispevajo k celovitejši turistični ponudbi. Na področju prometa bomo dali prednost integralnemu transportu, — v enotah drobnega gospodarstva bomo z organizacijo izvozno usmerjene proizvodnje izdelkov, ki so komplementarni industrijskemu načinu proizvodnje oziroma tistih, ki jih industrija ne proizvaja, pospeševali njegovo vlogo pri hitrejšem vključevanju v mednarodno menjavo in povečevanje izvoja, — v vpčji meri izkoriščati močan, kadrovski in znanstveni potencial, možnosti boljše organiziranosti gospodarstva in boljše izkoriščanje ustvarjenih proizvodnih zmogljivosti, — zagotoviti ugodnejše pogoje kreditiranja proizvodnje za izvoz, zlasti na konvertibilno področje, še Posebej za tiste OZD, ki bodo dosegle večji neto devizni učinek, — OZD bodo skupaj z bankami uveljavile planiranje in spremljanje deviznih tokov kot trajno dejavnost, vključeno z odlivi in prilivi iz tekočih in ti-hančnih transakcij po rokih in valutnih območjih. Za presojanje ‘ izvozne naravnanosti OZD bodo Uporabljena samo tista merila, ki bodo enakovredno upoštevala direktni izvoz, posredni izvoz reprodukcijskih materialov in polizdelkov, ki so vključeni v proizvode namenjene izvozu, pa tudi potencialni izvoz, ki zaradi zadovoljevanja potreb domačega trga ni bil Uresničen, — OZD bodo do konca meseca marca 1984 podpisale samoupravni sporazum o zagotavljanju sredstev za financiranje izvoznih stimulacij. V letu 1984 bomo v odvisnosti od dosežene rasti izvoza ohranjali uvoz (predvsem s konvertibilnega podreja) na ravni, ki bo omogočala nemoteno nadaljevale reprodukcijskih procesov in preskrbo z najnujnejšimi življenjskimi potrebščinami. Skupen uvoz blaga, kakor tudi uvoz iz konvertibilnega področja, v letu 1984 ne bi smel presegati 7 0(lstotkov porasta glede na leto 1983. Takšno gibanje Uvoza bc možno uresničiti: — na osnovi določitve prednosti uvoza za OZD. bi v pretežni meri proizvajajo za izvoz na konvertibilno področje, — OZD bi morale na temelju ugotovljenih potreb bo uvoznih surovinah in repromaterialih poiskati čim Več možnosti nadomeščanja uvoženih surovin z domačimi surovinami in repromateriali ter preusmeriti beučinkovito proizvodnjo v proizvodnjo za nadome-bčanje uvoza, — s selektivnejšim omejevanjem uvoza opreme s konvertibilnega, področja. Z večjim izvozom pa bo 'lujno potrebno zagotoviti tisto opremo iz uvoza, ki v0 Potrebujemo za tehnološko modernizacijo izvozne Proizvodnje na konvertibilno področje, saj je večina 'ubljanske industrijske opreme močno iztrošena. Mož-b°sti uvoza opreme bodo imele predvsem tiste OZD, ki Otio konvertibilni izvoz povečale več kot 20 odstotno. Izvršni svet SML bo sproti seznanjal delegate SML Uresničevanju nalog na področju blagovne menjave s tujino. Po hitrejši stropnji bo naraščalo število zaposlenih v gospodarstvu, predvsem v OZD, ki so izvozno usmerjene, precej bolj umirjeno rast pa naj bi dosegli v negospodarstvu, medtem ko naj bi se na področju družbene režije zaposlenost celo zmanjšala. To bomo lahko dosegli z zmanjšanjem obsega režijskih del in smotrno organizacijo skupnih strokovnih služb v SIS materialne proizvodnje in družbenih dejavnosti, kakor tudi v občinah in mestu Ljubljani. Zaposlovanje bo tako udeleženo v porastu družbenega proizvoda največ s 50 odstotki, produktivnost pa najmanj 50 odstotno. Ob spodbujanju hitrejšega razvoja drobnega gospodarstva bomo ustvarjali tudi pogoje za hitrejše naraščanje števila zaposlenih na tem področju. Tudi v letu 1984 bomo nadaljevali z omejevanjem pogodbenega in nadurnega dela, zlasti v negospodarstvu. Za uspešnejše reševanje problema nezaposlenosti je potrebno bolje izkoristiti predvsem vse razpoložljive tehnične zmogljivosti in druge gmotne vire, bolje organizirati delo, bolje izkoriščati stroje ter ob večjih težavah pri preskrbi z repromaterialom in energijo prilagoditi delovni proces danim razmeram. Pri zaposlovanju bo potrebno preveriti dejansko stanje nezaposlenosti in uveljaviti restriktiven odnos pri odklonitvah ponujenih zaposlitev, za kar so neposredno zadolžene občinske in Mestna skupnost za zaposlovanje. Nujno je potrebno hitreje uresničiti skrajšanje delovnega časa vsem, ki opravljajo težja dela v neugodnih razmerah, ter tistim, ki delajo v dveh ali več izmenah, pod pogojem, da zagotavljajo večjo produktivnost dela in dohodka svojih temeljnih organizacij združenega dela. OZD in skupnosti za zaposlovanje bodo produktivno zaposlovanje in ustrezno zaposlenost zagotovile z dopolnilnim izobraževanjem (prekvalifikacije in dokvalifikacije) brezposelnih ter omogočanjem in vzpodbujanjem za izobraževanje ob delu in iz dela že zaposlenih delavcev. Samoupravne skupnosti za zaposlovanje bodo v povezavi s pristojnimi organi DPS, OZD in drugimi ustanovami zagotovile pravočasen pritok informacij o predvidenih gospodarskih viških delavcev in organizirano razreševale tovrstne problematike (prerazporejanje, preusposabljanje, dopolnilno usposabljanje). OZD bodo na področju usposabljanja in zaposlovanja invalidnih oseb zagotovile zaposlitev za delo usposobljenih invalidov. OZD bodo s povečanim številom razpisanih kadrovskih štipendij izboljšale razmerje kadrovskih štipendij in štipendij iz združenih sredstev in s tem prispevale k izboljšanju kadrovske strukture zaposlenih v naslednjih letih. OZD bodo v svojih planih opredelile dolgoročne potrebe po kadrih, kar bo osnova za usmerjanje mladih v srednje šole in univerzo. 2. Zaposlovanje Oo y 0^viru politike produktivnega zaposlovanja se 0 število zaposlenih predvidoma povečalo do 1 od-st°tka.* Zgorn1v Predlogu resolucije za leto 1U84 smo ohranili kot Ho “-lo mejo stopnjo rasti zaposlovanja 1 odstotek. Meni-fiouu amreč- (ia ta stopnja ustrezneje odraža naravnanost hja PJ zaposlovanja v letu 1984 kot katerakoli nižja stop-faicrir Plav bi z nižjo stopnjo (0,6 do 0,8 odstotka) uspeli Bosim,1 v.se Potrebe, ki izhajajo iz predvidenega novega za-vanja v Ljubljani v prihodnjem letu. 3. Oblikovanje in razporejanje dohodka ljubljanskega gospodarstva Politika delitve dohodka bo v letu 1984 podrejena krepitvi gmotne osnove združenega dela in ohranjanja življenskega standarda delavcev in občanov. Za povečanje deleža sredstev za razširitev in izboljšanje gmotne osnove dela v dohodku bo potrebno, da osebna, skupna in splošna poraba tudi' v letu 1984 zaostajajo za rastjo dohodka. Pri zaostajanju posameznih oblik porabe bomo imeli selektiven pristop. Tako bodo najbolj zaostajala sredstva za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb, manj bodo zaostajala sredstva za zadovoljevanje skupnih družbenih potreb, najmanj pa sredstva za osebno porabo. Sredstva za splošno porabo za potrebe proračunov občin in mesta Ljubljane bodo v takšnih okvirih naraščala za 18 odstotkov. V OZD bodo pri delitvi dohodka in osebnih dohodkov v skladu s politiko globalnega zaostajanja osebne, skupne in splošne porabe za nominalno rastjo, ki je opredeljena v republiški resoluciji izvajali dogovor o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1984. Sredstva za osebne dohodke je možno povečati le na osnovi izkazanih boljših rezultatov gospodarjenja, ne pa izključno na osnovi nominalne rasti dohodka. Pri načrtovanju in razporejanju dohodka in sredstev za osebne dohodke je treba upoštevati kazalnike fizične proizvodnosti dela, donosnost uporabljenih poslovnih sredstev, gospodarnost poslovanja, dohodek na delavca in izvoz na konvertibilno področje.' Možnosti za ohranitev realnih osebnih dohodkov na zaposlenega bodo obstojale v tistih OZD, kjer bodo doseženi nadpovprečni rezultati pri teh kazalnikih tako v okviru enake oziroma podobne dejavnosti ali pa v primerjavi s poslovnimi rezultati, ki jih dosegajo v razvitih državah v svetu. V OZD bo treba preveriti sedanje osnove in merila za delitev sredstev za OD in jih dopolniti ter prilagoditi, tako da bodo preprečevale težnje po uravnilovki in spodbudila produktivno in ustvarjalno delo. Družbenogospodarski položaj in socialna ■ varnost delavcev bosta izhajala predvsem iz dela in usklajevanja sistema nagrajevanja po delu in rezultatih dela. Rast OD v družbenih dejavnostih ne bo več zaostajala za rastjo OD v gospodarstvu. V primeru da delavci OZD družbenih dejavnosti uresničijo letne programe in v njih opredeljene naloge v zvezi z izboljšanjem kvalitete dela in zniževanjem stroškov. OZD bodo vodile takšno politiko cen, ki bo upoštevala družbeno sprejeto usmeritev, da bodo cene v letu 1984 porasle 10—15 poenov manj kot v letu 1983. S selektivnim pristopom k obravnavanju cen, ki so v Ljubljani dogovorno urejene na ravni mesta bomo v okviru družbeno dogovorjene stopnje rasti cen prispevali k odpravljanju nesorazmerij v cenah. 4. Pogoji gospodarjenja organizacij združenega dela z območja Ljubljane Pogoje, v katerih bodo poslovale organizacije združenega dela v letu 1984 bodo opredeljevali ukrepi gospodarske in drugih politik, kot se predvidevajo v resolucijah o družbenoekonomskem razvoju in gospodarski politiki na ravni Slovenije in Jugoslavije. Tako bodo OZD v letu 1984 morale upoštevati: •— da bodo pogoji ugodnejši za proizvodnjo, ki je izvozno usmerjena na konvertibilno področje, — da se bodo uvajali posamezni elementi v okviru napovedanega začetka delovanja deviznega trga v možnih okvirih, — da je predvideno nadaljevanje sedanje politike realnejšega tečaja in zviševanja obrestnih mer, — da se v okviru razpoložljivih sredstev akumulacije povečuje delež vlaganj v obratna sredstva, — da bodo izvedene korenitejše spremembe v relativnih odnosih med cenami, — da bo v ospredju posebnih ciljev denarno-kre-ditne politike v letu 1984 dinarska finančna sanacija poslovanja gospodarskih OZD, — da se z večjim združevanjem dela in sredstev krepi vloga OZD pri uresničevanju politike hitrejšega razvoja gospodarsko manj razvitih republik in na j hitrejšega razvoja SAP Kosovo, — davek iz dohodka in osebnega dohodka bo ostal nespremenjen, — prispevne stopnje za SIS materialne proizvodnje se v primerjavi z letom 1983 ne bodo povečale in bodo v globalu znašale 5,5 odstotka* doseženega dohodka, — povprečna prispevna stopnja SIS družbenih dejavnosti se v primerjavi z letom 1983 v globalu ne bo povečala,** — novih posebnih davkov občin in mesta ne bodo uvajale, — povečali bomo prispevek za intervencije v kmetijstvu, uvedli prispevek za blagovne rezerve. II. NALOGE IN USMERITVE NA PODROČJU OSNOVNIH GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI 1. Investicija V letu 1984 pričakujemo, da bo rast industrijske proizvodnje višja kot v letu 1983 in bo stopnja rasti fizičnega obsega industrijske proizvodnje znašala predvidoma 3—4 odstotke. Tako rast bo možno doseči predvsem s še večjo usmerjenostjo v izvoz, s hitrejšim uvajanjem sodobnih tehnoloških postopkov, boljšo delitvijo dela ob tesnejši povezanosti reprocelot ter boljšem izkoriščanju delovnega časa in obstoječih zmogljivosti (z manjšimi rekonstrukcijami odpravljati ozka grla, zagotoviti surovine in material za večizmensko delo itd.) k rasti industrijske proizvodnje bodo prispevale tudi nekatere naložbe v industriji, ki so bile, oziroma bodo, predvidoma končane v letu 1983. Težave pri oskrbi s surovinami in reprodukcijskimi materiali bodo še vedno prisotne in bo dobra oskrbljenost industrije, ki tudi pogojuje predvideno rast, odvisna predvsem od čim večjega izvoza pa tudi tesnejšega poslovnega in dohodkovnega povezovanja v širšem slovenskem in jugoslovanskem prostoru. Da bi glede na ocenjene lastne možnosti in moči lahko kljub vsemu dosegli kakovostno razvojno preobrazbo, bomo morali maksimalno in smotrno izrabiti vse obstoječe zmogljivosti ter ob tem ustvarili pogoje za polno uveljavitev gospodarskih in družbenih interesov delavcev. Potrebno bo spremeniti tudi odnos do vseh oblik združevanja dela in sredstev. Poleg izrazite usmeritve v izvoz pa bo spremembe v gmotnem razvoju nujno graditi le na izbranih projektih, to je tistih, ki v največji meri zadovoljujejo sprejeta družbeno gospodarska merila. Industrijske OZD bodo v svojih letnih planih zagotovile pomembnejše mesto kooperaciji z drobnim gospodarstvom, ki bo deležna širše družbene podpore- Panoge, ki bodo največ prispevale tako k večanju obsega industrijske proizvodnje kot tudi h kakovostni preobrazbi ljubljanskega gospodarstva bodo elektroin- * V tej obremenitvi niso zajete obveznosti za SIS na preskrbovalnem območju elektro Ljubljane, območne SIS za PTT promet Ljubljana ter obveznosti republiških SIS. ** Obveznosti ne vključujejo SPIZ, usmerjenega izobraževanja, raziskovalne dejavnosti in PORS dustrija, strojegradnja, kemična, lesna in tekstilna industrija. Večje naložbe, ki bodo predvidoma dokončane v letu 1984 in so že v teku, so: — Color TOZD Premazi — rekonstrukcija mešal-nice in postavitev skladišč, — Color TOZD Smole — razširitev proizvodnje poliestrov, — Aero TOZD Celuloza — rekonstrukcija »proizvodnje, — Iskra Mikroelektronika — II. faza, — Plutal TOZD Zapiralna embalaža — proizvodno skladiščni objekt', — IMP Livar TOZD LBK — obnovitev livarne, — Emona — MIZ— rekonstrukcija in posodobitev klavnice ter dograditev tehnoloških hladilnic, — Belinka — podvojitev proizvodnje vodikovega peroksida, — Avtomontaža TOZD Tovarna grelnih naprav — izgradnja merilnega laboratorija in prenos raziskave v proizvodnjo. Večje naložbe, ki bodo pričete v letu 1 s84, pa so: — Papirnica Vevče — rekonstrukcija IV. papirnega stroja, — Saturnus — tovarna strojev, — Saturnus — proizvodnja štirioglatih žarometov, — Iskra Delta — tovarna računalnikov, — MK TOZD Tiskarna — nova tiskarna. — LEK TOZD Farmacija — modernizacija farmacevtske proizvodnje II. etapa, — SOZD IMP DO IKO TOZD IPKO Podpeč — razširitev proizvodnih zmogljivosti za proizvodnjo kmetijske opreme, — Dinos — center za predelavo uporabnih odpadkov, — Termika — obrat za proizvodnjo in montažo montažnih elementov, — DO Semenarna — izgradnja proizvodno-oskrbnega centra, — Koteks-Tobus — KOTO TOZD KOPROD — rekonstrukcija in sanacija kafilerije, — Donit TOZD Laminati — rekonstrukcija in modernizacija proizvodnje, — Lek TOZD Kemija — Organske sinteze II — Lek TOZD Kemija — Obrat za fermentavnc Proizvodnjo gentamicina, — DO Elementi, TOZD Keramika — razširitev in modernizacija proizvodnje tehnične keramike, — DO Široka potrošnja TOZD TV Pržan — program tiskanih vezij, — DQ Inštitut za kakovost in metrologijo — modernizacija merilne opreme, — DO Avtomatika I in II — faza izgradnje pro-Sratnov industrijske avtomatike, — DO Zmaj — razširitev in tehnološka moderni-Zacija proizvodnje baterij. — DO Elementi, TOZD SEM — proizvodnja spe-cialnih elementov in materialov. 2. Drobno gospodarstvo Spodbujali bomo razvoj družbenega in zasebnega Sektorja drobnega gospodarstva tako za proizvodne kot storitvene dejavnosti drobnega gospodarstva ter po-spešiij preraščanje samostojne obrti v POZD. razvoj rtnih zadrug in neposredno povezovanje med zaseb- nimi obrtniki. Tako bomo ustvarili pogoje za učinkovitejše vključevanje drobnega gospodarstva v mednarodno menjavo, boljše zadovoljevanje potreb občanov, nadomeščanje uvoza ter izkoristili možnosti zaposlovanja v tej gospodarski dejavnosti. Za hitrejši razvoj proizvodnih dejavnosti drobnega gospodarstva bomo pospeševali dolgoročno povezovanje proizvodnih in trgovskih OZD z družbenimi in zasebnimi proizvodnimi enotami drobnega gospodarstva. OZD morajo oceniti, kateri del proizvodnje je smotrno prenesti v proizvodnjo drobnega gospodarstva, kar velja predvsem za področja kovinsko-predelovalne industrije, strojegradnje in elektroindustrije. Proizvodne OZD morajo hitreje uveljaviti različne oblike dela na domu, predvsem tam, ko gre za uporabo enostavnih delovnih priprav ali veliko ročnega dela. V okviru Odbora IS SML za drobno gospodarstvo bomo, pripravili ustrezne rešitve za ustanavljanje in delovanje enot drobnega gospodarstva za proizvodnjo izdelkov visoke tehnologije. Večje trgovinske OZD bodo ustanovile posebne specializirane oddelke za organizacijo poslovanja z drobnim gospodarstvom in pomagale drobnemu gospodarstvu pri nabavi reprodukcijskega materiala in opreme ter pri plasmaju izdelkov tako na domačem kot tujem trgu, M G Z, industrijske OZD. OZD drobnega gospodarstva. Magoš. obrtna združenja, obrtne zadruge, Gospodarsko razstavišče ter obrtniki, ki bodo skupno skrbeli za organizirano redno predstavitev programov, namenjenih kooperacij. V okviru bančnega sistema bo posamezna banka organizirala spremljanje drobnega gospodarstva z ustanovitvijo posebnih poslovnoorganizacijskih enot, s čimer bomo zagotovili boljše možnosti za ustanavljanje in delovanje drobnega gospodarstva. Pri Ljubljanski banki — Gospodarski banki Ljubljana bo ustanovljena specializirana pošlovno-organizacijska enota za opravljanje vseh poslov za zasebni sektor drobnega gospodarstva. Za hitrejši razvoj storitvenih dejavnosti, bodo krajevne skupnosti preko potrošniških svetov ugotavljale potrebe po posameznih storitvah, dajale pobude za odpiranje obratovalnic in pomagali iskati primerne poslovne prostore. Pospeševali bomo prekvalifikacijo stanovanj VI, in VII. kategorije v poslovne prostore. V mestni samoupravni stanovanjski skupnosti bomo združevali sredstva amortizacije od najemnin, ki bi jih namenjali za nakup poslovnih prostorov za deficitarne storitvene dejavnosti. Izvršni sveti občin in mesta, Medobčinska gospodarska zbornica občin ljubljanskega območja, temeljne banke in samoupravne stanovanjske skupnosti, Zavod za izgradnjo Ljubljane ter obrtna združenja, bodo skupno poiskali rešitev glede kreditiranja nakupa ter oddajanja poslovnih prostorov, ustreznih najemnin, poleg tega pa tudi gradnje cenejših poslovnih prostorov in izgradnje obrtnih con, ki so opredeljene z urbanističnimi dokumenti. Uprave za družbene prihodke bodo pri obdavčenju dohodkov delovnih ljudi od opravljanja gospodarskih dejavnosti proučile in dogradile sistem obdavčevanja, tako, da bo spodbujal širjenje dejavnosti, novo produktivno zaposlovanj,, povečanje dohodka, izvoz ter vlaganje sredstev občanov v širitev teh dejavnosti. Poenostavili in skrajšali bomo tudi postopke za pridobitev raznih dovoljenj za opravljanje obrtne dejavnosti. Uresničevali bomo usmeritve za nadaljnjo aktivnost dejavnikov in nosilcev razvoja drobnega gospodarstva, ki so jih v juniju 1983 sprejeli delegati Skupščine mesta Ljubljane. 3. Trgovina V trgovini bomo predvsem vsebinsko utrjevali dohodkovne vezi s proizvajalnimi in drugimi OZD v okviru reprodukcijskih verig. Preprečevali bomo zapiranje trga in bolj odprli možnosti in vključevanje ponudbe drugim jugoslovanskim proizvodnim in trgovskim OZD. V ta namen bodo ljubljanske trgovinske OZD bolj odprle možnosti in vključevanje ponudbe drugim jugoslovanskim proizvodnim OZD. Zunanjetrgovinske OZD se bodo intenzivno vključile v izvozna prizadevanja gospodarstva. Bolj kot doslej bodo morale izkoristiti poznavanje tujih trgov in ponuditi širši izbor kakovostnejšega blaga različnih proizvajalcev. S tem bi onemogočili nelojalno konkurenco in zniževanje cen našemu blagu. Svoja predstavništva bodo združevale, specializirale in racionalizirale ter bolj izkoristile prednosti že razvite zunanjetrgovinske mreže doma in v tujini ter s tem prispevale k boljšemu deviznemu in dohodkovnemu učinku. Pospešeno se bodo povezovale in združevale proizvodne in trgovinske organizacije z zunanjetrgovinskimi OZD za povezan nastop na zunanjih trgih za večjo devizno in dohodkovno učinkovitost ter za širitev izvoznih trgov. OZD trgovine na debelo si bodo v okviru reprodukcijskih celot prizadevale, da bodo dobave blaga redne in zadostne, zaloge večje, pretok, zlasti blaga, ki ga primanjkuje, pa hitrejši. Nadaljevale bodo modernizacijo manipuliranja z blagom in poslovanja. OZD trgovine na drobno bodo izboljševale storitve in se trudile za zagotovitev zadovoljive oskrbe občanov. Sprejet bo akcijski program za racionalizacijo in prilagoditev obratovalnega časa potrebam kupcev glede na nov delovni čas. Trgovini za osnovno preskrbo bo pri tem potrebno zagotoviti takšne pogoje poslovanja, da bo ustvarjala vsaj za enostavno reprodukcijo. Vse trgovske OZD bodo v letu 1984 pri razporejanju dohodka upoštevale nujnost, da oblikujejo čim več lastnih obratnih sredstev. Ker bo zaradi tega sredstev za naložbe sorazmerno malo, bodo le-ta smotrno uporabljena za izgradnjo najemnih prostorov v naseljih brez trgovine, za obnovo in rekonstrukcijo pa le zaradi izboljšanja sanitarno-higienskih pogojev. Proučiti je potrebno možnost oddajanja poslovnih prostorov zasebnemu sektorju, zlasti za dejavnosti, ki so deficitarne. V letu 1984 bo odprto prodajno središče Mercator na Rakovniku, v gradnji bo trgovina ABC Pomurka za osnovno preskrbo na Škofljici. V primerih, ko trgovinske OZD v določenem kraju niso zainteresirane, da odprejo trgovino za pokrivanje vsakodnevnih potreb občanov, bomo nudili možnost odprtja trgovine zainteresiranim posameznikom. Trgovske OZD se bodo bolj kot doslej vključevale v celotno turistično ponudbo Ljubljane. Velike trgovske OZD tehničnih strok, dohodkovno povezane v reprodukcijske celote, bodo širile tudi krog kooperantov iz vrst drobnega gospodarstva, ki bodo proizvajali za domači trg in izvoz. V trgovinah za osnovno preskrbo bodo trgovske OZD izboljševale postreženost in s hitrim pretokom blaga iz skladišč do trgovin obvladovale morebitne potrošniške mrzlice. Trgovske OZD bodo pri nabavi blaga od proizvajalcev poostrile nadzor nad kakovostjo blaga ter jim neustrezno blago vračale, ne pa prodajale po enakih cenah kot kakovostne proizvode. Z razpoložljivimi sredstvi za naložbe bodo predvsem obnavljale dotrajano opremo v trgovinah in dokončale že začete naložbe. 4. Gostinstvo in turizem Zaradi ustvarjanja povečanega in trajnejšega deviznega priliva iz turizma bomo v letu 1984 prednostno razvijali kongresni in poslovni turizem. S propagandno in drugo aktivnostjo gostinsko-turističnih organizacij in drugih dejavnikov bomo zagotovili, da bodo turistične ustanovitvene zmogljivosti bolj zasedene tudi s tranzitnimi tujimi gosti. Za. kakovostne spremembe v turistični ponudbi bo potrebno usklajeno in sočasno interesno sodelovanje vseh gospodarskih in negospodarskih udeležencev v turistični ponudbi. Da bi dosegli večji obisk tujih in domačih gostov, bodo gostinske in turistične DO v Ljubljani: — pripravile kratkoročne in dolgoročne programe razvoja ljubljanskega gostinstva in turističnega posredovanja ter izven penzionske ponudbe, — izboljšale kakovost gostinsko-turističnih storitev, — izboljšale organiziranost in poslovno sodelovanje med OZD, — smotrnejše izkoriščanje obstoječe zmogljivosti, — skrbele za izobraževanje zaposlenih in izboljšanje kvalifikacijske strukture zaposlenih ter s tem izboljšale kakovost gostinskih storitev, — v zasebnem sektorju gostinstva povečali število obratov, ki bodo odprti tudi ob prostih dnevih in praznikih. Osnovni pogoj za odpravljanje gospodarskih težav in za uresničevanje programa gospodarske stabilizacije v gostinstvu in turizmu je samoupravno združevanje dela in sredstev, zato morajo gostinske in turistične ' organizacije v Ljubljani v letu 1984 izpeljati najustreznejšo obliko organiziranosti. Za hitrejši razvoj kongresne in poslovne turistične dejavnosti bomo začeli postopno posodabljati obstoječe hotelske zmogljivosti in tako dosegli z višjo kategorizacijo boljšo in celovitejšo hotelsko ponudbo, večji devizni priliv iz te dejavnosti in organizacijo večjih mednarodnih kongresov in sejemskih prireditev. IS skupščin občin in mesta Ljubljane ter gospodarska zbornica občin ljubljanskega območja bodo podprli izgradnjo malih penzionov in turističnih objektov, zlasti ob mestnih vpadnicah. Organizirati je potrebno sodelovanje z občani, ki s svojim delom in sredstvi samostojno opravljajo gostinsko dejavnost. Zagotovili bomo kakovostno gostinsko ponudbo na turistično zanimivih točkah. Gostinsko ponudbo bomo popestrili s prodajo izdelkov domače obrti in drugega zanimivega blaga. OZD s področja gostinstva se bodo vključevale v izboljšanje organizirane družbene prehrane. V ta na- men bomo v letu 1984 začeli s prenovo restavracije Triglav in prenovo gostinskega obrata Sestica. Ljubljanska turistična zveza, Turistična poslovna skupnost, IS skupščin občin in mesta, Gospodarska zbornica občin ljubljanskega območja, Festival Ljubljana, Cankarjev dom. Zveza kulturnih organizacij. Ljubljanska kulturna skupnost in Zveza telesnokultur-nih organizacij Ljubljana bodo izvajale skupen program celovite turistične ponudbe občin in mesta Ljubljane. Zveza kulturnih organizacij. Ljubljanska kulturna skupnost ter Zveza telesnokulturnih organizacij Ljubljana bodo popestrile turistično ponudbo s kvalitetnimi kulturnimi in telSsnokulturnimi prireditvami. Turistične agencije morajo še bolj kot doslej v svoje programe vključevati obisk Ljubljane in okolice. Organizacije SZDL v KS naj spodbujajo ustanavljanje turističnih društev in zanimanje krajanov za turistični utrip mesta in okolice. . Kmetijski zavod Ljubljana in kmetijske organizacije, temeljne banke, IS skupščin občin in Gospodarska zbornica občin ljubljanskega območja bodo pospeševali razvoj kmečkega turizma. Zaradi dopolnitve turistične ponudbe Ljubljane se bodo gostinske, turistične in druge OZD, ki prek gostinskih storitev ponujajo svoje izdelke, dogovorile, da bodo z združevanjem sredstev dogradile gostinski obrat na Ljubljanskem gradu. 5. Gradbeništvo Tudi v letu 1984 bodo organizacije združenega dela s področja gradbeništva morale še bolj organizirano in usklajeno nastopati na tujih trgih. Za uspešen nastop pa je pogoj, da je ponudba gradbenikov le del kompleksne investicijske ponudbe, pri čemer bodo morale veliko vlogo odigrati inženiring in projektantske organizacije. Nasploh bomo tudi v letu 1984 pospeševali proces Povezovanja gradbenih organizacij združenega dela v smislu dohodkovnega povezovanja, skupnega planiranja proizvodnje in pridobivanja skupnega prihodka. V ta proces bo potrebno še bolj vključevati organizar cije združenega dela, ki opravljajo montažna in inštalacijska dela. Gradbene OZD bodo morale še izboljšati organizacijo dela in kakovost del ter organizirano odpravljati neskladja med gradbenimi in zaključnimi deli ter tako skrajšati gradbene roke, predvsem pri stanovanjski Sradnji. Izvajalci stanovanjske graditve bodo morali odpraviti obstoječe zamude, obenem pa tudi povečati Serije gradnje stanovanj v večjifi soseskah. Izvajalske erganizacije, ki za več kot 19 odstotkov prekoračijo dogovorjeni rok graditve ali ne dosežejo poprečne kakovosti, bo treba izključiti iz izbora možnih izvajalcev Pri nadaljnji graditvi. Na področju stanovanjske gradnje se bodo morale Sradbene OZD dohodkovni povezovati tudi z izvajalci 2aključnih del ter. skupaj z njimi skrajšati roke dogra-ditve stanovanj. Poleg tega bomo vso pozornost posvetili tudi med-Seoojni usklajenosti stanovanjske gradnje ter komu-nalnega gospodarstva, PTT in elektrogospodarstva ter energetike Natančneje bo potrebno opredeliti finančne r obstrukcije, poleg tega pa bo treba pospešiti postopek ^sevanja spolnih zemljišč z ozirom na kmetijski za- Zaradi zmanjševanja del v gradbeništvu bo potrebna širša družbena akcija za prekvalifikacijo delavcev, za katere v tej dejavnosti ne bo več dela. Samoupravna skupnost za zaposlovanje bo v sodelovanju s SIS za izobraževanje poskrbela, da se te delavce usposobi za delo v drugih dejavnostih. ,111. NALOGE GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI POSEBNEGA POMENA IN GOSPODARSKA INFRASTRUKTURA 1. Energetika in preskrba z energijo Mestni komite za energetiko, industrijo in malo gospodarstvo bo skupaj s SIS za energetiko tudi v letu 1984 skrbel za obveščanje porabnikov o možnosti varčevanja in smotrnejše uporabe energije. V ta namen bodo, poleg obveščanja porabnikov prek javnih občil po potrebi izdelali tudi brošure o možnostih za smotrnejšo uporabo vseh oblik energije. OZD, ki oskrbujejo Ljubljano z različnimi vrstami energije, bodo v sodelovanju s pristojnimi organi mesta ter s potrošniškimi sveti v okviru KS v slučaju racionalne oskrbe -z energijo zagotovili dobavo energetskih, surovin in energije po dogovorjeni prioriteti tako, da bo mestu zagotovljena najnujnejša oskrba. OZD bodo sprejele in izvajale programe varčevanja in racionalnega ravnanja z energijo, s ciljem zmanjševanja porabe energije na enoto proizvoda. Skladno z zakonom o razširjeni reprodukciji in zakonom o energetskem gospodarstvu bo SIS za energetiko izdelala sistem financiranja razširjene reprodukcije za uresničitev naložb v skladu z dogovorjenim energetskim programom do leta 1990. SIS za energetiko in Zveza komunalnih skupnosti na območju ljubljanskih občin bosta sprejeli in začeli izvajati samoupravni sporazum o delitvi sredstev iz naslova prispevka (1,20 odstotka od BOD), ki ga združeno delo združuje za uresničitev programov razširjene reprodukcije individualne komunalne rabe. Da bi stimulirali združeno delo za pristop k samoupravnemu sporazumu in plačevanju z njim prevzetih obveznosti, bosta samoupravni skupnosti bolj realno ovrednotili prispevek sorazmernega deleža investitorja, kar predstavlja nadomestilo, ki ga je investitor dolžan plačati v primeru, da ni pristopil k sporazumu. Na podlagi programov enostavne in razširjene reprodukcije bomo nadaljevali z usklajevanjem cen storitev energetike, tako da bodo cene pokrivale dejanske stroške enostavne reprodukcije, obenem pa zagotovile sredstva za odplačevanje anuitet za dolgoročna posojila, ki izhajajo iz vlaganj v razširjeno reprodukcijo vročevodnega in plinovodnega omrežja ter novih energetskih virov v preteklih letih. DO Toplarna Ljubljana bo v letu 1984 zgradila drugi vršni kotel v nizkotlačni kotlovnici ter kotlovnico priključila na toplovodno omrežje. Kot pripravljalna dela v zvezi z razširitvijo Toplarne Šiška bosta SIS za energetiko in DO Energetika TOZD Komunalna energetika opravila rekonstrukcijo kemične priprave vode in kompresorske postaje. TOZD Plinarna bo prav tako pričela z deli za izgradnjo zmogljivosti za proizvodnjo mešanega plina v Plinarni na Verovškovi. DO Energetika TOZD Plinarna bo v letu f984 nadaljevala z rekonstrukcijo plinskega omrežja s sočasno pripravo za distribucijo zemeljskega, plina (del V, faze in VI. faze). SIS za energetiko in DO Energetika TOZD Komunalna energetika in TOZD Plinarna bodo skladno z izgradnjo stanovanjskih in industrijskih objektov v okviru finančnih možnosti zgradili primarno in Sekundarno vročevodno in plinovodno omrežje. Na tem področju se bo v letu 1984 pričelo z izgradnjo GR MP Kozarje, južne veje primarnega plinovoda od Kozarij do južne obvoznice in primarnega vročevoda od Čufarjeve ulice do Tromostovja. V letu 1984 bo pričela obratovati razdelilna transformatorska postaja 110-10 kW Bežigrad. TOZD Elek-to Ljubljana mesto bo nadaljevala z izgradnjo kabel-' ske kanalizacije in polaganjem kablov, kar bo omogočilo vključitev postaje v obstoječe 10 kW omrežje. Skladno z gradnjo stanovanj v sthnovanjskih soseskah bodo zgrajene vse potrebne 10 kW naprave. Pričelo se bo tudi z gradnjo razklopne postaje v bližini Trga MDB, s čimer se bo znatno povečala zanesljivost dobave električne energije na relaciji Center—Vič. Nadaljevalo se bo z rekonstrukcijo 10 kW omrežja na širšem rudniškem področju ter podaljševale 10 kW kabelske zveze med RTP Vič in Rudnikom. V okviru razpoložljivih finančnih sredstev se bo nadaljevalo z odpravo slabih napetostnih in energetskih točk na nizkonapetostnem omrežju. Zaradi problematike neplačanih računov na področju energetike in, komunale in zaradi racionalizacije obstoječih služb bomo pričeli -s pripravljalnimi deli za postopno oblikovanje enotne inkaso službe v Ljub-• Ijani. 2. Kmetijstvo, preskrba in gozdarstvo Na področju kmetijstva bomo zaradi povečanja stopnje samooskrbe pospešeno razvijali živinorejsko proizvodnjo. Za povečanje pridelave mleka, mesa, zelenjave in vrtnin bomo izkoriščali vse naravne, proizvodne in kadrovske zmogljivosti na proizvodnem območju ljubljanskih občin. Težišče dela bo na smotrni izrabi kmetijskih zemljišč, intenziviranju pridelave krme za potrebe živinoreje na domači krmi in kvalitetni krepitvi strokovne pospeševalne službe. Da bi zagotovili zadovoljivo družbeno-organizirano preskrbo občanov s kmetijskimi, živilskimi pridelki, bomo poglabljali že utečene in spodbujali nove povezave Ljubljane s proizvodnimi območji ljubljanske regije, republike in Jugoslavije za dolgoročno pokrivanje potreb po mleku, mesu, žitu, olju in sladkorju. Za dolgoročno usmeritev razvoja kmetijstva bodo raziskovalne ustanove skupaj s kmetijskimi organizacijami in IS SO ter SML, na podlagi rezultatov ocene stanja in razvojnih možnosti kmetijstva na območju ljubljanskih občin in izdelanih agrokart pripravile razvojne programe kmetijstva v ravninskih in hribovitih območjih Ljubljane. Ker so za razvoj kmetijstva in podeželja v celoti pomemben dejavnik, tudi v tržno proizvodnjo hrane usmerjene mešane kmetije, bomo razvoju teh kmetij namenili večjo pozornost. Razvijali in racionalizirali bomo obstoječo samoupravno organiziranost kmetijstva in preskrbe, tako da bodo učinki pospeševanja kmetijstva in zagotavljanja preskrbe čim boljši. Z združitvijo SIS za preskrbo Ljubljane in Samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane občin mesta Ljubljane, bomo zagotovili celovitost povezovanja in sočasnega načrtovanja vseh subjektov v celotni preskrbovalni verigi, ter hkrati zagotoviti večjo učinkovitost finančnih sredstev samoupravnega sklada. V skladu z družbenim planom mesta Ljubljane za obdobje 1981—1985 in plani kmetijskih zadrug in kmetijskih TOZD na območju Ljubljane bomo V letu 1984 povečali skupno tržno pridelavo za 3 do 4 odstotke, tako da bo znašala za najpomembnejše pridelke: — mleko — klavno govedo — klavni. konji — pšenica — krompir — zelenjava 18 mio 1 4.000 ton 200 ton 2.000 ton 20.000 ton* 10.000 ton* Da bomo dosegli takšno tržno pridelavo, bodo: — kmetijske zadruge in kmetijske TOZD poglabljale samoupravno dohodkovno povezanost z živilsko industrijo, trgovino ter z združenimi kmeti in širile krog sodelujočih kmetov v organizacijah združenih kmetov, — zagotovile najustreznejšo izrabo in obdelavo kmetijske zemlje. Kvalitetno bodo okrepile pospeševalno službo in z večjo strokovno usposobljenostjo pospeševalcev izboljšale njeno delo pri uvajanju sodobne tehnologije v kmetijstvo, — poskrbele za ustrezne programe tržne pridelave hrane in modernizacijo kmetijskih obratov in kmetij. V okviru finančnih možnosti bodo svoje obrate posodobile in s posredovanjem kreditov-sodelovale pri posodobitvi kmetij, — temeljne zadružne organizacije združenim kmetom v skladu s setvenim načrtom zagotavljale celovito oskrbo z reprodukcijskim materialom in odkup vseh dogovorjenih tržnih viškov, — kmetijske zadruge in kmetijske TOZD v sode- lovanju z Republiško živinorejsko poslovno skupnostjo pripravile in izvajale program pospeševanja pridelave krme za potrebe živinoreje, ki bo vključeval tehnologijo pridelovanja, zagotavljanje reprodukcijskega materiala in strokovno vodstvo, x — kmetijske zemljiške skupnosti ljubljanskih občin skupaj z Območno vodno skupnostjo Ljubljanica-Sava in s KZ in kmetijskimi TO^D sofinancirale oziroma izvajale agromelioracije, hidromelioracije in zlož-be kmetijskih zemljišč. Z njimi bo izboljšana rodnost in dostopnost preko 1000 ha kmetijske zemlje, — KZ v hribovitih predelih hkrati izvajale programe pašne reje goveda in drobnice tudi na površinah, ki jih sedaj že zarašča grmovje. S hidro in agromelioracijami se bo prav tako izboljšala kakovost pridelka, — hidromelioracije v povodju Gameljščice (70 ha), v Preski (80 ha), Pod Rašico (30 ha), ob Poljščaku (40 ha), ob Konjščici (50 do 60 ha), v Horjulski dolini (280 ha), na Barju (250 ha) in na območju Nadgorice, — večje zložbe zemljišč na območju Pirnič (290 ha). Pripravljalna dela za zložbe se bodo pričela tudi v Senici (60 ha) in v Podlipoglavu (20 ha). Zlasti v hribovitih predelih in na slabše rodnih ravninskih zemljiščih bodo KZ in kmetijske TOZD čistile površine, izvajale založno gnojenje in urejale poti. 1 • Prodaja krompirja in zelenjave je večinoma neposredna na pragu eli na živilskem trgu. Kmetijstvo bomo pospeševali po sprejetem dogovoru o enotni politiki in ukrepih pri pospeševanju proizvodnje hrane v letu 1984. Po programu sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane občin in mesta Ljubljane bomo s premijami in regresi ter sofinanciranjem programov pospeševalne službe povečali interes proizvajalcev za tržno pridelavo mleka, mesa in žita. Hribovskim kmetom bomo pri tem zagotavljali višje premije in druge ugodnosti. Za uresničevanje teh nalog bomo povečali prispe. ek za samoupravni sklad. Uvedli prispevek za blagovne rezerve. Proučili bomo Problematiko oskrbe s pšenico in predlagali ukrepe za tinanciranje proizvodnje pšenice. Za večjo tržno pridelavo hrane bo sklenjen samoupravni sporazum o združevanju sredstev ljubljanskih OZD za sovlaganje v kmetijske razvojne programe. Razpoložljiva združena sredstva, še zlasti samoupravno združena sredstva akumulacije reprodukcijsko povezanih OZD in OZD ljubljanskega gospodarstva, bomo v skladu z družbenim dogovorom o temeljih plana mesta Ljubljane- usmerjan v pospešeno izgradnjo P- iih Preverjenih naložb v družbeno organizirani kmetijski Proizvodnji in živilski industriji, ki bodo ob nižjih stroških dolgoročno zagotavljale večji obseg, produktivnost, ekonomičnost in zadovoljivo varovanje okolja Pfi proizvodnji in predelavi osnovnih krnel skih pridelkov. Na osnovi teh kriterijev bodo nadaljevane aktivnosti za izgradnjo farme Brest. , V skladu z možnostmi in potrebnimi količinami ži-vil za preskrbo se bomo opredelili o dolgoročne j čem °t>likovanju dodatnih stalnih sredstev za povečano Pridelavo hrane. Za čimboljšo preskrbo občanov s kmetijskimi živilskimi pridelki in osnovnimi živili bomo širili in krepili dru*bono-organizirano preskrbo. Udeleženke družbeno organizirane preskrbe bodo na osnovi prehrambene bilance in ustreznih sporazumov zagotovile Ljubljani naslednje količine osnovo1 h živil: — kruh — mleko in mlečni napitki ■— ostali mlečni izdelki — sveže meso — ribe — sadje — vrtnine 25.000 ton 30 mio 1 3.200 ton 13.000 ton 600 ton 25.000 ton 20.000 ton Za povečano stopnjo samooskrbe bomo na osnovi R°tr;ene urbanistične dokumentacije izdelali predlog Razporeditve vrtičkov v mestnem prostoru — zlasti na a'"iu — za organizirano obdelavo vrtičkov v pre-ambno samooskrbne namene prebivalcev Ljubljane, Vso pozornost bomo namenili razvoju in krepitvi °upravnih družbeno gospodarskih odnosov in dol- h n Sam jjPr°pnemu dohodkovnemu povezovanju med kme- mi organizacijami, živilsko industrijo, trgovino in 'kitni porabniki hrane. Za konkretizirane letne ob--znosti naročene proizvodnje mleka, mesa in drugih et'jskih pridelkov po prehrambeni bilanci Ljublja-v ’u^0rn° 0PredeIili skupne ob vez n,osti in odgovornost km ,Ui:*e'iežencev družbenega dogovora o organizirani tii -u * S*t’ proizvodnji in preskrbi Ljubljane s kmečkimi pridelki. ko zag°tovitev dolgoročne preskrbe s kruhom, mo-[n testeninami bodo preskrbovalne organizacije zenega dela na trajnejših osnovah in s sovlaganji v žitorodna področja dolgoročno zagotovile najmanj 80 °/o pokritja potreb po krušnih žitih in moki. Spremenjena bo sedanja organiziranost živilskih trgov,, tako da bo bolj poudarjena njihova preskrbovalna funkcija. Na živilskih trgih bo omogočena tudi prodaja na debelo. Posebna skrb bo namenjena razreševanju problematike skladiščnih prostorov živilskih trgov-. Tržna inšpekcija bo zaostrila nadzor nad izvorom in kakovostjo blaga ter zakonitostjo prodaje na živilskih trgih. V skladu z družbenim dogovorom o oblikovanju in vzdrževanju blagovnih rezerv bodo le-te hranjene in obnavljane ter povečane za petino. V OZD trgovine in živilske industrije bodo oblikovane tudi nujne tržne blagovne rezerve osnovnih živil in nekaterih neži-vilskih izdelkov vsakdanje rabe. V okviru aktivnosti za uveljavljanje krajevnih skupnosti v celotnem družbenem dogajanju se bodo v reševanju vprašanj s področja preskrbe celoviteje vključili tudi sveti potrošnikov. V gozdarstvu bodo TOZD, ki gospodarijo z gozdovi, izboljšale guzdove z večjim obsegom obnove in nege. Obnavljale bodo gozdne komunikacije ter z zgraditvijo novih cest in vlek gozdove odpirale. Načrtovana je graditev prek 15 km cest. V skladu z gozdno-gospodarskimi načrti gozdno-gospoda-rskih enot in potrebami po lesu bodo: GG Ljubljana, KIT TOZD Posestvo in KZ Medvode zagotovi'i posek prek 60 000 m3 iglavcev in prek 60 000 m3 listacev. • 1 Z bbljšo izrabo mehanizacije in delovne sile bodo izboljšali storilnost. Z združevanjem sredstev z lesno industrijo bodo povečali vlaganja v gozdove in s tem okrepili ne samo gospodarsko vrednost gozdov, temveč tudi njinovo splošno koristnost. Preprečevali bodo škodo, tako da bodo posvetili več pozornosti varovanju gozdov in =e z lovskimi družinami dogovorili o primernem staiežu divjadi. 3. Komunalno gospodarstvo Komuna'ne skupnosti in komunalne OZD bodo v letu 1934 zaključile' z reorganizacijo komunalnega gospodarstva ter v skladu z rebalansom srednjeročnega programa te dejavnosti dopolnile sistem financiranja, predvsem razširjene reprodukcije individualnih komunalnih objektov in naprav. Komunalne skupnosti in komunalne OZD bodo uskladile letne programe izgradnje individualnih komunalnih objektov in naprav s programi stanovanjske izgradnje, industrijskih con, z izgradnjo objektov družbenega standarda ter prometno 'nfrastrukturo ter s tem zagotovile pravočasno priključitev stanovanjskih in drugih objektov na komunalne naprave. ZIL TOZD Inženiring bo skupaj s samoupravnimi stanovanjskimi skupnostmi občin in mesta pospeševal in izpolnil sistem investitorstva v vseh fazah gradnje s poudarkom na izdelavi metodologije za izdelavo investicijskih programov za naložbe v stanovanjsko-ko-munalno gradnjo in metodologijo za njihovo vrednotenje. Nadaljevali bomo z usklajevanjem cen komunalnih storitev z objektivnimi stroški enostavne reprodukcije ter uvedli sistem diferenciranih cen (za široko potrošnjo in industrijo) za vodo in kanalščino. Komunalne skupnosti in komunalne OZD bodo v letu 1984 v skladu za rebalansom srednjeročnega programa opravile naslednje naloge: — nadaljevale s sanacijo vodonosnih področij I. in II. varstvene cone Vodarne Brest ter pričele z izgradnjo kanalizacijskega omrežja na najozjem varstvenem pasu vodarne Kleče in vodarne Šentvid ter pričele s I. etapo kanaliziranja Rakove Jelše. Nadaljevale bodo s pripravljalnimi deli za izdelavo projektne dokumentacije za centralno čistilno napravo v Zalogu ter posodobile čistilno napravo Brod. Nadaljevali bodo dela v zvezi z izgradnjo vodnega črpališča Skaručna, — nadaljevale z izdelavo študije lokalnih vodovodov, uredile gospodarjenje s temi lokalnimi vodovodi ter dopolnile raziskave vodnih virov na Iškem vršaju za povečanje zmogljivosti in gradnjo II. faze ' vodarne Brest, — z načrtovano gradnjo primarnega in sekundarnega vodovodnega in kanalizacijskega omrežja bo dana prednost tistemu komunalnemu omrežju, ki je predpogoj za vselitev v novo zgrajena stanovanja in za sanacijo premajhnih kapacitet v stanovanjskih območjih, po dogovorjenih programih, sprejetih z rebalansom srednjeročnega programa komunalnega gospodarstva, — nadaljevalo se bo z izgradnjo I. faze novih de-ponijskih površin in sanacijskimi deli na centralni sanitarni deponiji na Barju ter nadaljevala pripravljalna dela za uresničitev projekta odstranjevanja in predelave posebnih nevarnih odpadkov, — pričelo se bo z deli za ureditev I. faze novih pokopaliških površin na Žalah ter dokončalo ureditev zemljiško-Iastniških vprašanj na območju »Velikih Žal«. DO Komunalno podjetje Ljubljana TOZD Žale bo v letu 1984 izdelala tudi program postopnega prevzemanja primestnih pokopališč v upravljanje. Komunalna skupnost Ljubljana Moste-Polje pa bo pridobila zemljišče za potrebe razširitve pokopališča v Sostrem. 4. Vodno gospodarstvo V vodnem gospodarstvu bo Vodna skupnost Ljub-Ijanica-Sava predvsem redno vzdrževala vodotoke in vodno gospodarske objekte ter varovala in izboljševala kakovost voda. Naložbe pa bodo namenjene zlasti varovanju naselij in zemlje pred škodljivim delovanjem voda. Opravljena bodo naslednja, večja vzdrževalna dela: 1. na Savi: — v Tomačevem pri mostu, v Tacnu (levo obrežni zid), v Rojah (podaljšanje desno obrežne zgradbe), v Eeričevem (saniranje levega brega) in v Šentjakobu (saniranje levega in desnega brega od Šentjakoba do Šmartnega). 2. Na Ljubljanici in pritokih: — saniranje levega brega Ljubljanice pod Vevčami do izliva Dobrunjščice, saniranje zidov mestne Ljubljanice po programu Zavoda za. raziskavo materiala, nadaljevanje regulacijskih del na Spodnjem Ga-Ijevcu, saniranje zajed Malega Grabna, Gradaščice in Glinščice. — redno letno čiščenje Ljubljanice. V okviru hidromelioracij kmetijskih zemljišč bo potekala: — regulacija Konjščice, Šujice, Polšaka, glavnega odvodnika pod Rašico; — vzdrževanje melioracijskih jarkov po programu krajevnih skupnosti in barjanskih podoborov, za KS Barje pa še dopolnilni program čiščenja in urejanja propustov. Za preprečevanje erozije bodo obnovljeni pragovi in pregrade ter zavarovane brežine na Mačkovem potoku, Prašci, Veliki Božni pod sotočjem z Jernejškovim grabnom ter na Potočnikovem potoku. Hudourniki bodo urejevani tudi v Sori in na območju Rožnika. Pripravljena bo dokumentacija za graditev zadrževalnika na Gradaščici. V okviru varstva vodnih količin bo Vodna skupnost Ljubljanica-Sava sofinancirala graditev vodovoda v Želimljah in' raziskave podtalne vode na Barju. Izvajali bomo sanacijski program za zavarovanje varstvenih pasov vodnih virov po že sprejetem prednostnem redu: kanaliziranje I. varstvenega pasu vodarne Brest in vodarn ob Savi. DO Vodovod-Kanalizacija bo nadaljevala z raziskavami vodnih virov v povodju Želimeljščice in z raziskavami bogatenja podtalnice. Dokončani bosta študiji za zavarovanje lokalnih virov pitne vode, ki sta ju naročili občini Šiška in Vič-Rudnik. Na osnovi omenjenih študij bo SML sprejela odlok o zavarovanju lokalnih virov pitne vode. SML bo sprejela tudi odlok o varstvenih pasovih črpališča Skaručna. Poostren bo nadzor nad onesnaževanjem voda, da bi OZD — hujše onesnaževalke — hitreje uredile ustrezno predčiščenje odplak oziroma izboljšale tehnološke postopke in po možnosti reciklirale uporabljeno vodo. Vodna skupnost Sjubljanica-Sava bo sofinancirala ureditev čistilne naprave v Papirnici Vevče in projekt ravmanja s posebnimi odpadki. DO Vodovod-Kanalizacija bo razvijala strokovne osnove za uvedbo ločenega sistema preskrbe industrije in drugih velikih porabnikov s tehnološko vodo. 5. Stanovanjsko gospodarstvo Udeleženci stanovanjske graditve bodo sprejeli družbeni dogovor o prednostnem vrstnem redu območij za stanovanjsko graditev v obdobju 1986—1995 na območju ljubljanskih občin pri čemer bo potrebno vztrajati na že dogovorjeni usmeritvi prednostne strnjene zazidave večjih zaokroženih območij in na pravočasnih pripravah. Poleg gradnje po načelu investitorstva bomo uveljavili tudi vse druge 'oblike družbeno usmerjene stanovanjske graditve, zlasti še zadružno gradnjo in tudi gradnjo za trg po proizvodnem načelu, usklajeno s plani stanovanjskih skupnosti. ŽIL TOZD Inženiring bo skupaj s samoupravnimi stanovanjskimi skupnostmi občin in mesta pospeševal in izpopolnil sistem investitorstva v vseh fazah gradnje s poudarkom na izdelavi metodologije za izdelavo investicijskih programov za naložbe v stanovanjsko-komunalno gradnjo in metodologijo za njihovo vrednotenje. Samoupravne stanovanjske skupnosti občin in mesta bodo: — pridobile strokovne podlage za izdelavo planov stanovanjskega gospodarstva, zlasti stanovanjske graditve za naslednje srednjeročno obdobje 1986—1990 in za leto 1985, — uredile poslovanje stanovanjskih zadrug in v okviru teh pospeševale organizirano blokovno in individualno gradnjo. Uveljavili bomo enoten sistem samoupravnega sporazumevanja o cenah stanovanjske gradnje v Ljubljani. Na področju stanovanjske graditve so v letu 1984 Predvidene naslednje aktivnosti: — zgradili bomo 2018 stanovanj v skupni kvadraturi 135.050,30 kv. metrov (v blokovni gradnji 1746 stanovanj in v individualni gradnji 272 stanovanj). Ta stanovanja bomo gradili na naslednjih lokacijah *n sosekah: BS-5/2 Stadion, BS-4/2 Kuzmičeva, BS-109/2 Črnuče, CO-1/Igriška, MS-4/5 Fužine, SS-4 Stara cerkev, SS-107U Zvezda-Sentvid. SS-12 Podutik, VS-1 Trnovo, VS-3 Žičnica, VS-6 Vič, VS-236 Ig, — na novo bomo pričeli z gradnjo 2593 stanovanj v skupni kvadraturi 46.002 m- (v blokovni gradnji 2593 stanovanj in v individualni gradnji 92 stanovanj) Gradnja se bo pričela na naslednjih lokacijah in soseskah: BS-5/2 Stadion, BS-2/2 Rapova jama, BS-109 Rezke Dragar, BS-102 Stadion, CO-1/17 Kolodvor in Tekstil, CO-1/21 Plinarna, MS 4-5 Fužine, SS-107/1 Zvezda Šentvid, VS-1 Trnovo, VS-3 Žičnica, VS-6 Vič, TS-236 Ig, VS-1/2 Jurčkova pot, VS 103 Murgle, VS-4 Ronivacija-jug. Samoupravne stanovanjske skupnosti občin in me-sla bodo na področju prenove v letu 1984 dokončale Prenovo 20 objektov v skupni kvadraturi 7376 kv. met-l°v ali 107 stanovanj. Prenovo bomo dokončali na Naslednjih objektih: Ciril Metodov trg 11, 13, 20, 21, Stari trg 15, 17, Mestni trg 11, Gornji trg 7, Čopova '' 9, Trpinčeva 81, Vide Pregarčeve 14, Eipprova 3, 5, 'T 17, Medvedova 22', 24, Lepodvorska 22, Zibertova Nadaljevala se bo akcija pozidave podstrešij v Jdubljani, v kateri bo predvidoma pridobljenih v letu 984 okrog 70 stanovanj. . ZIL bo moral v letu 1984 pospešeno razreševati in uveljavljati sistemski pristop, ki naj zajema pripra-v° Prednostnih programov za odpravo stanovanj VI. n Vil. kategorije kot tudi aktivnejše vključevanje dednih organizacij za sofinanciranje odprave teh stanovanj. ZIL bo skupaj z IS občin istočasno reševal Opravo barakarskih naselij v skladu z tnožnostmi 2clruženega dela. Samoupravne stanovanjske skupnosti občin in me-a bodo na področju solidarnosti: — razreševale stanovanjska vprašanja delavcev z 'z.iirni dohodki s pomočjo sredstev solidarnosti in v U . u z dogovorjenimi pogoji in merili tako pri dozdevanju solidarnostnih stanovanj kot pri delnem nameščanju stanarin. V letu 1984 bo razpisan tudi nov tečaj za pridobitev družbenih stanovanj zgrajenih Sledstvi solidarnosti, v sodelovanju z OZD pospešeno nadaljevale drc*i0 za reševanje stanovanjskih vprašanj mladih v u'iin' katerim je potekla dogovorjena doba bivanja s°Hdarnostnih stanovanjih. st- ®arnouPravne stanovanjske skupnosti občin in me-ho ,.^°^0 pospešile aktivnosti za organiziranje skup-g .* stanovalcev, tako, da bo db konca leta 1984 or-lzirana večina možnih skupnosti stanovalcev, dom f področju gospodarjenja s stanovanjskim skla-■ ooclo samoupravne stanovanjske skupnosti občin mesta: nadaljevale postopen prehod na ekonomske stanarine v skladu z dogovorom o temeljih družbenega plana mesta Ljubljane za obdobje 1981—1985, — uveljavile rezultate novega vrednotenja stanovanjskega sklada tako pri revalorizaciji sklada kot pri izračunu stanarin in prispevkov etažnih lastnikov, — določale prispevke etažnih lastnikov za stroške upravljanja in funkcionalne stroške v hišah, kjer niso ustanovljene skupnosti stanovalcev po merilih in normativih za delitev stanarin, prispevke za vzdrževanje pa v skladu s sprejetimi programi vzdrževanja. Etažni lastniki v objektih, kjer so organizirane skupnosti stanovalcev pa bodo plačevali dejanske stroške vzdrževanja in dejanske stroške upravljanja, katere bodo planirali v planih skupnosti stanovalcev, — najemnine za poslovne prostore se bodo povišale za 45,5 odstotkov, kolikor znaša ugotovljena rast cen stanovanjske graditve v letu 1983, — zagotovile bolj učinkovito in načrtovano gospodarjenje z obstoječim stanovanjskim fondom ob smotrnejši uporabi združenih sredstev stanarin za njegovo vzdrževanje. Za zagotavljanje ugodnejših pogojev financiranja stanovanjske graditve bomo, skladno z dolgoročnimi programi gospodarske stabilizacije na področju stanovanjskega in komunalnega gospodarstva, prek temeljne banke SKB Ljubljana in drugih bank v Ljubljani, zagotavljali pogoje za uresničitev naslednjih ciljev: — kreditiranje stanovanjske graditve in izgradnje podstrešnih stanovanj iz namensko združenih sredstev le do 10 odstotkov nad povprečno družbeno priznano ceno, — v okviru sistemskih sprememb bodo banke iskale ustrezne rešitve in zagotavljale pogoje za ohranjanje vrednosti hranilnih vlog in valorizacijo stanovanjskih posojil ter izenačevanje pogojev za pridobitev posojil za stanovanja v družbeni in zasebni lasti, — na podlagi dogovora o usmerjanju vpoglednih vlog občanov v kreditiranje in financiranje stanovanjske graditve v obdobju 1981—1985 se bodo I.B-SKB in Gospodarska banka ter druge poslovne banke, ki delujejo v Ljubljani, dogovorile o odstotku deleža dinarskih hranilnih vlog v ta namen (delež ne bo nižji od 20 odstotkov), — LB-SKB bo skupaj s samoupravnimi stanovanjskimi skupnostmi spodbujala združevanje sredstev za stanovanjsko gradnjo iz dohodka in čistega dohodka TOZD in DS ter prek ustreznih inštitucij iskala možnosti za koncentracijo teh sredstev, ki jim je sedaj zaradi svoje razdrobljenosti na žiro računih TOZD in DS zmanjšana njihova učinkovitost pri naložbah v stanovanjsko gospodarstvo, — krepili bomo vlogo temeljne banke SKB Ljubljana za zagotavljanje interesov delavcev v združenem delu pri razreševanju njihovih stanovanjskih vprašanj. 6. Promet in zveze ter prometna infrastruktura Konkretne smeri razvoja' prometa in prednosti na posameznih področjih prometa in zvez ter izgradnje prometne infrastrukture bomo začrtali in izvajali tako, da bomo pri tem upoštevali splošne cilje gospodarske stabilizacije ter materialno-bilančne in finančne možnosti. Nadaljevali bomo s preusmerjanjem blagovnih prometnih tokov s cest na železnico in osebnega prometa na javna prevozna sredstva ter z uvajanjem modernejših oblik integralnega transporta in s tem prispevali k racionalizaciji prevozov in varčevanju z energijo. Pospeševali bomo tudi izvozno usmeritev prometnih storitev. SIS za ceste Ljubljana in Republiška skupnost za ceste bosta nadaljevala z izgradnjo cestne infrastrukture na osnovi 10. letnega programa izgradnje cest v Ljubljani in po sprejetih usmeritvah. V 1984. letu se bodo na območju mesta Ljubljane in v ljubljanski regiji izvajala naslednja dela: — nadaljevala se bo gradnja južne obvoznice od Dolgega mostu do Dolenjske ceste, — potekala bo gradnja IV. faze severne obvoznice, ki vključuje križišče Tomačevo ter dvopasovno povezavo s Smartinsko cesto, — pričela se bo gradnja Zaloške ceste, — izvajala se bo rekonstrukcija Tržaške ceste od Viške 1 do priključka na avtocesto in zgradilo parkirišče za tovorna motorna vozila pri Dolgem mostu, — pripravljal se bo program izgradnje cestne infrastrukture na območju mesta Ljubljane za naslednje srednjeročno obdobje, — nadaljevalo se bo s pripravo investicijsko-teh-nične dokumentacije za gradnjo cest predvidenih v tem srednjeročnem obdobju, — za uvedbo enotnega semaforskega sistema in avtomatskega vodenja prometa v Ljubljani se v letu 1984 predvideva nabava računalnika in začetek vključevanja sistema v promet, — nadaljevala se bo gradnja avtoceste Ljubljana —Naklo, — pripravljala se bo dokumentacija za povezavo Zaloške ceste z Masarykovo cesto, — ob izgradnji soseske SS-4 A Stara cerkev bo potekala rekonstrukcija križišča Celovška—Tržna ulica. V letu 1984 se bo nadaljevalo s pripravljalnimi deli za izgradnjo potniške postaje Ljubljana. Nadaljevalo se bo s pripravo projektne dokumentacije za izvedbo. Pripravile se bodo tudi konkretne finančne konstrukcije za izgradnjo potniške postaje Ljubljana s pripadajočo prometno in komunalno infrastrukturo. Izdelani bodo projekti za področja železniškega, cestnega in PTT prometa ter komunalnih naprav, ki jih bo usklajeval projektni svet, navedena dela naj bi bila zaključena v tem srednjeročnem obdobju. Za izvajanje nalog so zadolženi nosilci projekta, Železniško gospodarstvo Ljubljana, Občinska skupnost za ceste* Ljubljana, Integral — Ljubljana, PTT Ljubljana, SIS za ceste Ljubljana, OZD komunalnih dejavnosti, Avto hiša Ljubljana, Gospodarsko razstavišče in Zveza komunalnih skupnosti na območju ljubljanskih občin. Na področju železniškega gospodarstva predvideva ŽG ZTO Ljubljane uresničitev naslednjih nalog: — izvedbo rekonstrukcije kretniške glave in zamenjavo mehaničnega z električnim relejnim zavarovanjem na postaji Ljubljana, — ureditev in razširitev prodajno-informacijskega centra na potniški postaji Ljubljana, — delno obnovo in elektro-relejno zavarovanje postaje Črnuče, — nabava novih transportnih sredstev, — pripravo sporazuma o kombiniranem prevozu kontejnerjev SOZD Integral Ljubljana. Razvoj blagovno-transportnega centra Ljubljane, kot nosilca pretovorno-skladiščne dejavnosti, bo odvi- sen predvsem od sprostitve administrativnih omejitev. (Prepoved uporabe družbenih sredstev za financiranje negospodarskih in neproizvodnih naložb v letu 1983). V skladu z zakonom o prostih carinskih conah bo možna izgradnja proste carinske cone na območju nove cone M P 3, ki je že infrastrukturno opremljena in obkrožena z najpomembnejšimi prometnimi vozlišči (cesta, železnica, kontejnerski terminal). Izgradnja proste carinske cone na območju BTC Ljubljana MP 3 bi se tako lahko začela že v letu 1984. SOZD Integral Ljubljane planira v letu 1984 izgradnjo I. faze terminala cestno-blagovnega prometa na lokaciji Rudnik v coni RP-2. S tem bo pridobljen objekt, ki bo že v prihodnjem letu delno služil svojemu namenu. Nekatera izhodišča, predlagana v načrtu za uresničevanje dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije v Ljubljani, se bodo upoštevala že v letu 1984, in sicer: — zagotavljanje izboljšanja prometne varnosti, — izločanje tranzitnega prometa z mestnih ulic, — povezovanje vseh vrst javnega prometa, — uveljavljanje prednosti javnega prevoza kolesarjev in pešcev, — urejanje mirujočega prometa, — nabava novih avtobusov za mestni in primestni promet. •V ljubljanskem potniškem prometu se bomo zavzemali za izenačevanje pogojev kakovostnih storitev tako v obmestnem potniškem prometu kakor v mestnem potniškem prometu. V mestnem potniškem prometu bomo glede na odlok o javnem potniškem prometu izboljšali delovanj® in kakovost storitev mestnega potniškega prometa. DO Javni potniški promet Ljubljana bo pripravila program razvoja primestnega in mestnega potniškega prometa; z njim bo opredeljena povezava linij mestnega in primestnega potniškega prometa, optimizacija in racionalizacija obstoječih prog, kot tudi uskladitev zahtev po podaljšanju oziroma uvedbi linij mestnega potniškega prometa. V okviru finančnih možnosti bomo nadaljevali širjenje peščevih površin in kolesarskih stez tako v novih stanovanjskih naseljih kot v ožjem središču mesta- Ža skladen razvoj PTT prometa bodo Podjetje za PTT promet Ljubljana in Območna SIS za PTT promet Ljubljana v skladu z gmotnimi možnostmi uresničile naslednje naložbe: — izgradnjo in aktiviranje krajevnih kabelskih omrežij na območjih, kjer bodo na razpolago proste zmogljivosti telefonskih central: Polje, Dravlje, Nove Jarše in Vič, — aktiviranje RATC Črnuče in PTC Nove Jarše, — graditev telefonskih zmogljivosti na območju Rakovnika, — povečavo RATC Vič za 3000 naročniških pri' ključkov, — pripravljalna dela za novo glavno telefonsk0 centralo v Ljubljani, — zaključek gradnje povečave tranzitne in mednarodne central^ v Ljubljani, — uresničitev gradnje prenosnih sistemov na smereh tranzitne in mednarodne telefonske centrale v Ljubljani z ostalimi GATC (glavna avtomatska centrala) v SR Sloveniji, TATC (tranzitna avtomatski centrala) v SFR Jugoslaviji in mednarodne centrale- — pripravljalna dela za novo glavno poštno središče (izdelava idejnega projekta). V letu 1984 bomo opredelili tudi-nadaljnji razvoj letalskega potniškega in tovornega prometa in njegovo razširitev z nakupom letal. Inex-Adria Aviopvomet bo Povečal svoje letalske zmogljivosti z dvema manjšima 50-sedežnima letaloma. j IV. NALOGE NA PODROČJIH DRUŽBENIH DEJAVNOSTI V letu 1984 se bodo sredstva skupne porabe gibala v skladu z gmotnimi možnostmi združenega dela ter dejanskimi potrebami delovnih ljudi in občanov. Družbene dejavnosti je potrebno dosledno obrav-havati kot sestavni del družbene reprodukcije in z aktiviranjem boljšega delovanja v njih vplivati na hitrejšo rast dohodka. Se bolj kot do sedaj bo uveljavljeno načelo selektivnosti v posameznih dejavnostih, prav tako pa tudi Prednostne dejavnosti, ki so za družbeni razvoj in Uveljavljanje stabilizacije temeljnega pomena. SIS družbenih dejavnosti občin in mesta bodo z ktnimi planskimi akti določile vrsto nalog, njihov °bseg, kakovost in ceno storitev, ki bodo predmet svobodne menjave dela. SIS in izvajalske OZD družbenih dejavnosti bodo opredelile posamezna področja znotraj družbenih dejavnosti, ki jih je možno financirati preko Ueposredne menjave dela, ter lastne udeležbe uporab-Uikov povsod tam, kjer so zato dani objektivni pogoji. Uveljaviti je potrebno spremljanje celotne bilance Sredstev OZD družbenih dejavnosti v Ljubljani glede vire dohodkov (svobodna menjava dela, neposredna Menjava dela, participacije idr.). SIS in TOZD družbenih dejavnosti bodo v svojih programih upoštevale tudi ukrepe, ki so jih pripravile Ih sprejele v jeseni 1983. V strukturi programov bodo imeli prednost osnov-n* programi v tem okviru pa naloge, ki bodo zago-luvljale uresničevanje temeljnih potreb na področju otroškega varstva, osnovnega šolstva, osnovnega zdravstvenega varstva in tisti raziskovalni programi, ki bodo konkretno prispevali k razvoju mesta in odpravljanju borečih problemov. Glede na omejene dohodkovne ^božnosti v družbenih dejavnostih občin in mesta ne bo možno uresničiti celotnih programov, ki izhajajo z že sprejetih družbenih dogovorov in ■ samoupravnih sporazumov. Naložbe bodo potekale iz sredstev programa samo-PUspevka III. Izgradnjo posameznih objektov pa bo Potrebno uskladiti finančno in časovno z možnostmi, Kl jih imajo SIS za financiranje dejavnosti v novih 0bjektih. Ob usklajevanju bo zagotovljena prednost Pfi^ izgradnji za tiste objekte, ki bodo zagotavljali ize-Pačevanje dostopnosti dobrin in storitev prebivalcem Jubljane na osnovi zasedenosti obstoječih in ttačrto-vanih novih zmogljivosti. Z izvajanjem stabilizacijskih ukrepov v letu 1984 0 zagotovljeno spoštovanje dogovorjenih normativov, ‘edvsem pa ustrezna kakovost storitev* ter obseg os-P°vnih programov družbenih dejavnosti. SIS in izvajalske OZD družbenih dejavnosti bodo izdelale p'ro-arne izvajanja strokovnega nadzora v smislu zago-vlianja višje strokovne ravni in humanizacije dela. Omejevanje rasti materialnih stroškov, ob zaostre-0 Pogojih gospodarjenja, nujno zahteva smotrnejšo Sanizacijo služb in celotnega poslovanja. Zato bo potrebno preveriti organiziranost in način delovanja SIS, njihovo povezanost na različnih ravneh in med različnimi področji. To velja tudi za organiziranost in delovanje strokovnih služb SIS. Odpraviti je treba vsakršno podvajanje opravil v izvajalskih organizacijah in strokovnih službah SIS, predvsem pa vsako odvečno administriranje. V poslovanju družbenih dejavnosti morajo biti, močneje kot doslej, prisotni tudi ekonomski kriteriji poslovanja. Ker je leto 1984 razvojno pomembno tudi za sprejem in uresničevanje dolgoročnih ciljev stabilizacije, je potrebno v planih SIS in TOZD družbenih dejavnosti zagotoviti naslednje: — odpravljanje dejavnosti in storitev neposredno na osnovi programskih usmeritev v skladu z dejanskimi razvojnimi potrebami združenega dela in družbe, — čimbolj smotrno in učinkovito odpravljanje dejavnosti in storitev ob upoštevanju specifičnosti dela v posameznih dejavnostih, — povečanje delovne storilnosti pri opravljanju storitev, — boljšo kakovost storitev za večji družbeni učinek pri zagotavljanju potreb, t — gospodarnejše izkoriščanje obstoječih sredstev, opreme in zmogljivosti, varčevanja z materialoip in energijo ter združevanje dela in sredstev z drugimi TOZD, — izvršni sveti, SIS in izvajalske organizacije naj preverijo pravno in samoupravno regulativo zaradi možnosti in nujnost ohranjanja obstoječega standarda in njegovega postopnega izboljševanja, — Ljubljana se bo še naprej zavzemala za uresničevanje načela solidarnosti na temelju objektivizacije kriterijev in meril, — družbene dejavnosti na območju Ljubljane se. bodo dosledno povsod, kjer je to možno in potrebno povezovale z drugimi tovrstnimi dejavnostmi v SRS in 'SFRJ ter se vključevale v mednarodno delitev dela in sodelovanje, zlasti na področju znanosti, zdravstva, kulture, telesne kulture in izobraževanja. Uresničevanje celovite socialne varnosti na osnovi rezultatov dela in s tem dodeljevanje družbenih pomoči tistim, ki jo. resnično potrebujejo, zahteva poenotenje kriterijev za vse socialne korektive ter uveljavitev načela proste presoje. Prihodki oziroma izdatki za skupno porabo, ki imajo značaj osebnih prejemkov (pokojnine, invalidnine, otroški dodatek ipd.) se bodo gibali v okviru gibanja OD in v skladu s predpisi in zakoni, ki jih opredeljujejo. Rast sredstev za osebne dohodke zaposlenih v družbenih dejavnostih ho odvisna od rasti v gospodarstvu. Zavod za družbeno planiranje Ljubljana bo za mesto Ljubljana pripravil v sodelovanju s strokovnimi službami SIS družbenih dejavnosti primerjalno analizo, osebnih dohodkov delavcev vseh organizacij družbenih dejavnosti, ki naj bo izhodišče za pripravo meril za razporejanje sredstev za osebne dohodke in skupno porabo družbenih dejavnosti. Temeljna usmeritev družbene vzgoje in varstva predšolskih otrok v letu 1984 bo v zagotavljanju dnevnega varstva čim večjemu 'številu otrok in izenačevanju možnosti vključevanja otrok na vseh območjih Ljubljane. Uporabniki in izvajalci se bodo v okviru MSOV dogovorili za usklajevanje strukture notranjih organizacijskih enot. v VVO, tako, da bo ta ustrezala potrebam območja, v katerem posluje VVO. Pri tem bo potrebno uveljaviti dosledno spoštovanje normativa števila vključitve otrok v posamični oddelek in skrbeti za čimboljšo polno zasedenost vzgojnovarstvenih organizacij. Na območjih, kjer so premajhne zmogljivosti bo potrebno pospešeno organizirati varstvene družine. Ukrepi gospodarske stabilizacije še zlasti v razmerah hitre rasti cen in življenjskih stroškov ne smejo omejevati razvoja otroškega varstva pri zadovoljevanju vsakdanjih potreb otrok. Normativi in standardi dnevnega varstva in vzgoje predšolskih otrok, vključenih v VVO, bodo zagotovljeni na enaki ravni kakor v 1981. letu. Mestna skupnost otroškega varstva bo zagotovila, da se bodo vse oblike vzgoje v okviru VVO za otroke, ki niso vključeni v VVO izvajale tudi v letu 1984 v enakem obsegu kot leta 1983 (180-urni zagotovljeni program — priprava otrok na vstop v OŠ, 90-urni program za otroke v starosti od 4 do 5 let). Razvijale se bodo tudi druge, cenejše oblike dnevnega varstva in vzgoje otrok, kot npr. 4-urno dnevno varstvo in vzgoja brez koriščenja prehrane itd. Posebna pozornost bo v letu 1984 posvečena vzgoji in varstvu otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju. Število oddelkov bo ostalo enako kot v letu 1983, uporabniki in izvajalci v SOV pa si bodo prizadevali, da bodo dosedanje zmogljivosti polno zasedene v okviru dovoljenega normativa. Mestna skupnost otroškega varstva bo v letu 1984 organizirala brezplačne prevoze otrok iz sosesk, kjer je povpraševanje po mestih v VVO večje od zmogljivosti v tiste VVO, kjer so še proste zmogljivosti. Politiko dodeljevanja denarnih- pomoči bomo še bolj usmerili v dodeljevanje denarnih pomoči otrokom družin, ki so dejansko v težjem socialnem položaju. Občinske komisije bodo lahko preusmerile ali dodelile denarno pomoč v funkcionalni obliki za plačilo vzgoj-no-varstvene storitve tisti družini, ki je zašla v težji socialni položaj. Dohodkovni pogoji in višina denarne pomoči otrokom bodo usklajeni z rastjo življenjskih stroškov. Občinske in mestna skupnost otroškega varstva bodo uskladile normativne akte za denarne pomoči otrokom z enotnimi izhodišči za socialnovarstvene pomoči dogovorjenimi v Skupnosti socialnega varstva mesta Ljubljane in SR Slovenije. Mestna skupnost otroškega varstva si bo prizadevala za uveljavitev takšne udeležbe staršev v ceni storitve, ki bo enakomerneje obremenjevala starše glede na dohodke. Pravica do nadomestila osebnega dohodka v času porodniškega dopusta se bo izvajala v enakem obsegu kot leta 1983, s tem, da bo med letom izvršena revalorizacija z veljavnostjo za vse območje SR Slovenije. V okviru prizadevanj za nadaljnje podružbljanje vzgoje in varstva predšolskih otrok v vseh oblikah, z namenom pridobitve večje sposobnosti za racionalizacijo. porabe sredstev in nabavo potrošnega materiala ter nadaljnjega dograjevanja dohodkovnih razmerij se bo do konca 1984. leta zaključil proces reorganiziranja VVO. V letu 1984 se bo pričelo z analiziranjem možnosti za večnamensko uporabo vzgojnovarstvenih objektov, v okviru prizadevanj za čim bolj smotrno izkoriščanje obstoječih objektov. V letu 1984 moramo zagotoviti izvajanje programa osnovnih šol v obsegu programa v novem šolskem letu 1983/84 irt povečanje programa za funkcionalno dejavnost novih investicij in vpis v šolsko leto 1984/85. Uveljavljal se bo normativ 32 učencev na oddelek, kar je glede na zakon o osnovnem šolstvu prednostna naloga v šolskem letu 1984/85. Vsi ostali standardi in normativi iz leta 1983, povezani s financiranjem osnovnega šolstva, bodo ponovno pretehtani in usklajeni s spremembami republiških standardov in normativov. V letu 1984 bomo nadaljevali z enotno ureditvijo prehrane po osnovnih šolah in prevozom učencev, ki* prebivajo v kraju, oddaljenem od osnovne šole več kot 4 km. Elemente celodnevne osnovne šole bomo postopno vgrajevali v program podaljšanega bivanja v skladu s smernicami o delu osnovnih šol. Osnovne šole bodo postajale družbeno središče v KS bziroma v stanovanjskih soseskah. Tudi v nadaljnjem razvoju bomo stremeli k zagotavljanju enake dostopnosti vzgoje in izobraževanja vsem otrokom oziroma k izenačevanju pogojev za izobraževanje. Navzlic varčevanju moramo poskrbeti za postopen dvig kakovosti pedagoškega dela ter programov in zato poskrbeti za izboljšanje kvalifikacijske strukture zaposlenih. Občinske in mestna izobraževalna skupnost, medobčinska gospodarska zbornica, skupnosti za zaposlovanje in šole srednjega usmerjenega izobraževanja bodo na področju usmerjenega izobraževanja uskladile vpis učencev v 1. letnik srednjega usmerjenega izobraževanja, tako da se bo le-ta približal potrebam združenega dela ljubljanske regije. Ob tem bomo ponovno preverili dosedanjo mrežo šol in jo po potrebi dogradili skladno s potrebami združenega dela in celotne družbe. V letu 1984 bi pripravili plan razvoja usmerjenega izobraževanja v Ljubljani, ki bo usklajeval in povezoval zmogljivosti in posamezne smeri, pri čemer si bomo prizadevali tudi za uskladitev mreže šol v regiji. Usmerjanje mladih v proces' izobraževanja mora postati splošna družbena akcija, v katero se vključujejo vsi družbeni dejavniki od osnovne šole do univerze, OZD, DPS in DPO na vseh ravneh. Sole srednjega usmerjenega izobraževanja bodo v okviru PIS, kot tudi občinskih in mestne izobraževalne skupnosti dograjevale medsebojno samoupravno povezovanje in sodelovanje z OZD pri reševanju organizacijskih, kadrovskih, strokovnih, prostorskih in gmotnih problemov. Zagotavljale bodo možnosti za prehrano učencev in izpolnile skladno z dogovorom v PIS tudi druge pogoje, ki so potrebni za pridobitev verifikacije. Ob tem bodo zagotovile dosledno izvajanje sprejetih normativov ter smotrno izkoriščanje prostorov in kadrov. Gospodarska zbornica občin ljubljanskega območja se bo aktivno vključila v proces povezovanja srednjih šol z OZD za pridobitev strokovnih kadrov in kakovostno izvajanje proizvodnega dela in delovne prakse. Vzpodbuditi bo potrebno tudi izobraževanje ob delu in iz dela. V domovih za učence bomo zagotovili racionalno izkoriščenost domskih zmogljivosti in izvajali načrtovano prenovo za izenačitev bivalnih pogojev v domovih v Ljubljani. Na področju raziskovalne dejavnosti ljubljanskih raziskovalnih skupnosti bo v letu 1984 dana prednost financiranju raziskovalnih nalog, sprejetih z raziskovalnim programom v letu 1983, ki imajo značaj večletnih raziskav in izhajajo iz prednostnih smeri raz- voja mesta. Z dodatnim združevanjem sredstev SML za potrebe dolgoročnega planiranja in gospodarskih OZD pa bo treba omogočiti celovitejše financiranje raziskovalnih nalog predvsem s področja gospodarskega razvoja, preskrbe Ljubljane z energijo in hrano. Do javnega razpisa mestnega raziskovalnega programa, ki je bil v januarju 1984, bo oblikovan na podlagi predlogov uporabnikov program konkretnih raziskovalnih nalog na osnovi katerega bodo izbrani najprimernejši izvajalci nalog. Zaradi manjšega obsega sredstev bodo dosledno upoštevana izostrena merila za prednostni izbor nalog in se financirale v večjem odstotku res družbeno utemeljene naloge, ki bodo v najkrajšem času prispevale k družbeno gospodarskem razvoju mesta. V zvezi z oblikovanjem in sprejemanjem skupnega raziskovalnega programa je MRSL dolžna zagotoviti ustrezno usklajenost, še posebej med ORS in drugim,] SIS ter družbenopolitičnimi skupnostmi in organizacijami. Ena glavnih nalog projektivnih svetov v okviru MRSL bo spremljanje izvajanja raziskovalnih nalog izvajalcev in zagotavljanje ustreznih recenzentov zaključenih raziskovalnih nalog. Dogovorjena bo tudi metoda in oblika informiranja uporabnikov in občanov o rezultatih raziskav. Zaradi večje racionalizacije poslovanja in dela raziskovalne dejavnosti v Ljubljani bo potrebno proučiti ustreznost samoupravne organiziranosti ORS in MRSL. Občinske raziskovalne skupnosti bodo še nadalje skrbele za pospeševanje množične inovativne dejavnosti in v sodelovanju z Gospodarsko zbornico občin ljubljanskega območja pripravile pregled inovacijske dejavnosti v OZD. Z ustrezno kreditno politiko in s kreditiranjem inovacij prek Ljubljanske banke - združene banke bomo skušali v večji meri uresničevati prenos domačih raziskovalnih dosežkov v prakso. Doseči moramo večje sodelovanje OZD kot uporabnikov in nosilcev znanstveno-raziskovalnega dela in njegovih dosežkov z raziskovalnimi organizacijami, z Univerzo Edvarda Kardelja in njenimi raziskovalnimi inštituti ter SAZU, kar se mora v večji meri odraziti v oblikovanju skupnih razvojnih programov OZD in raziskovalnih organizacij in povečali prispevek k uresničevanju stabilizacijskih programov ljubljanskih OZD Uporabniki in izvajalci v občinskih kulturnih skupnostih in prek njih v ljubljanski kulturni skupnosti morajo na osnovi realno manjše vrednosti planiranih sredstev za izvajanje programov določiti kriterije za oblikovanje programov in njihovo vrednotenje, s posebnim poudarkom na kriterijih za ocenjevanje, ki je pri usklajevanju obsega programa z družbenimi in gospodarskimi možnostmi osnovni izbirni element. Omejeni finančni pogoji za delo izvajalskih delovnih organizacij, kulturnih društev in skupin zahteva njihovo povezano delovanje znotraj posameznih področnih skupin, kot pogoj za kakovostnejše in tudi relativno cenejše delo. Na področju knjižničarstva bodo zaradi vedno večjih' potreb po izposoji knjig odprli novo izposojevališče na Fužinah in odprli nov pionirski oddelek v Knjižnici Šiška. V novih prostorih bo začelo delovati Lutkovno gledališče Ljubljana, kar bo pomenilo razširitev dejavnosti na tem področju (večje število predstav, prav tako pa tudi večje število zaposlenih). Na likovno-galerijskem področju bodo izvajalci pripravili program, ki bo po obsegu manjši in bolj kakovosten. Z delom bo pričelo Mednarodno grafično središče. Ena naj večjih prireditev bo Bienale industrijskega oblikovanja na področju, kjer združeno delo in kultura najtesneje sodelujeta. Področje varstva naravne in kulturne dediščine določa delo pri urejanju kulturnih spomenikov in naravnih znamenitosti, ugotovljenem z razglasitvenimi akti upravnih organov ter program razglasitev spomenikov oziroma znamenitosti za leto 1984. Poleg teh aktivnosti morajo vsi nosilci planiranja, varstva naravne in kulturne dediščine, na osnovi strokovnih ocen pooblaščene strokovne organizacije, vključiti programe varovanja v svoje deloune načrte, upoštevajoč tudi sklepe, sprejete na sejah zborov SML. Ljubljanska kulturna skupnost bo v prihodnjem letu izvajala le tista nujna investicijsko vzdrževalna dela na zgradbah, ki imajo obeležje kulturnega spomenika. Cankarjev dom, delovna organizacija v ustanavljanju, mora oblikovati vse osnove za svoje konstituiranje, s tem bo prevzela vse pravice in dolžnosti delovne organizacije in izvajalke programa v obeh kulturnih skupnostih ter programa v neposredni menjavi dela. Skupaj z obema kulturnima skupnostima mora določiti obseg programa v neposredni menjavi dela. Skupaj z obema kulturnima skupnostima mora določiti obseg programa in sestavne elemente vrednosti programa, vključno z nujno amortizacijo pri čemer sodelujejo tudi organizacije združenega dela s področja gospodarstva, gostinstva in turizma, ko gre za področje'kongresne dejavnosti. Z združevanjem nalog in oblik organiziranja Cankarjevega doma in prireditvene poslovalnice Festival morata obe organizaciji povezati delo in sredstva na področju posredovanja in pri oblikovanju ter izvedbi programa ljubljanskih poletnih prireditev. Skladno z dosedanjim potekom nalog se bodo tudi v prihodnjem letu nadaljevale priprave za izgradnjo muzeja ljudske revolucije SRS. Izvajalci dejavnosti na področju telesne kulture si bodo prizadevali, da bo telesna kultura dostopna vsem delovnim ljudem in občanom Ljubljane. Število redno aktivnih se bo največ povečalo v panogah, ki ne zahtevajo novih vlaganj v gradnjo telesno kulturnih objektov (tek v naravi, kolesarjenje, smučarski tek, orientacijski tek, aerobik programi ipd.). Telesnokulturne akcije (redna tekmovanja in učenja telesnokulturnih aktivnosti bodo še naprej ostale redna oblika animiran j a udeležencev v redno Vadbo, katere nosilci so OTKO. Mladim med 15. in 20. letom bodo šolska športna društva in OTKO ponudili take programe, ki imajo tekmovalni značaj in s tem zapolnili dolgoletno vrzel na tem področju. V ZTKO bodo na področju vrhunskega športa uskladili in povezali občinske programe vrhunskega športa v enoten smotrn in učinkovit program ter s tem zmanjšali število programov vrhunskega športa in število zadnjih selekcij, ki sodelujejo v zveznih in republiških ligah. Izvajali bodo prireditve vrhunskega športa, med katerimi velja izpostaviti svetovno prvenstvo v kegljanju. Kar zadeva objekte bodo njihovi upravljalni pričeli izvajati enotno določilo o vzdrževanju in delovanju telesno-kulturnih objektov v Ljubljani. V okviru te dejavnosti bo večja pozornost namenjena modernizaciji objektov z vidika funkcionalne izrabe in smotrne izkoriščenosti prostorov. V ZTKO bodo določili minimalno članarino, na tej osnovi pa bodo osnovne telesnokulturne organizacije sprejele ustrezno članarino ter s tem tudi povečali večjo udeležbo posameznikov v množičnem in vrhunskem športu. Zaradi vse manjših sredstev za delovanje v telesni kulturi bodo povsod tam, kjer je to mogoče, opustili profesionalno delo in ga nadomestili z amaterskim, hkrati pa organizirali strokovne službe tako, da bodo brez podvajanja funkcij in odvečnega administriranja. Za ohranjevanje dosežke ravni ter ohranjanja obsega zdravstvenega varstva moramo z ukrepi racionalizacije in realokacije kadrov, opreme in sredstev ter z določanjem prioritetnih nalog usklajevati obseg zdravstvenih storitev z materialnimi možnostmi združenega dela. Znižanje stroškov administracije' v zdravstvu moramo zagotoviti s preverjanjem sedanje zakonske in samoupravne regulative, s funkcionalnim povezovanjem. ter združevanjem tehničnih in finančnih služb, kakor tudi z uporabo razpoložljive sodobne tehnologije. S funkcionalnim povezovanjem in boljšo notranjo organizacijo delovnega procesa v izvajalskih delovnih organizacijah je treba povečati učinkovitost in racio- _ nalnost zdravstvenega varstva. S tem v zvezi moramo v skladu s samoupravnim sporazumom o delitvi dela dosledno uresničevati naloge s področja osnovne specialistične in bolnišnične zdravstvene dejavnosti, ter tako odpravljati podvajanje zdravstvenih storitev in zmogljivosti, zagotoviti izvajanje stopenjske diagnostike, delitev dela, specializacijo in druge višje oblike medsebojnega sodelovanja in povezovanja v zdravstvu; zato bosta Zdravstveni dom Ljubljana ter Univerzitetni klinični center pripravila oceno stanja in vzroke za zaostajanje uresničevanja teh nalog ter predložila program povezovanja in roke za njihovo uresničevanje. Z uskladitvijo samoupravnih aktov v izvajalskih organizacijah združenega dela na področju zdravstva z dogovorjenimi republiškimi kadrovskimi normativi moramo doseči čim bolj Ustrezno delovno razporeditev zdravstvenega kadra, kar bo na posameznih področjih zdravstvenega varstva omogočilo zmanjšanje odstopanja od dogovorjenih republiških normativov. Prednost na področju zdravstvenega varstva moramo dajati cenejšim oblikam zdravstvenega varstva, ki jih izvajata osnovna in preventivna zdravstvena dejavnost. Zlasti pa moramo uresničevati organizirano zdravljenje ter nego bolnika na domu ob hkratnem zniževanju stroškov za specialistično in bolnišnično zdravstveno dejavnost. Zaradi perečih problemov na področju zobozdravstvenega varstva (»črna praksa«, nagrajevanje, sedanji storitveni sistem, normativi in standardi) naj Zdravstveni dom Ljubljana in Stomatološka klinika ugotovita vzroke za sedanje stanje, družbenopolitične organizacije pa naj predlagajo ustrezne ukrepe. V zvezi z organizacijo strokovnega nadzora nad izvajanjem programa in politike zdravstvenega varstva je potrebno v okviru zdravstvenih skupnosti opraviti strokovno instrukcijsko nadzorstvo nad uresničevanjem postopkov in metod za sodobno diagnostiko, terapijo in rehabilitacijo v okviru zdravstvenih skupnosti. V okviru skupnosti socialnega varstva bomo oblikovali in izvajali aktivnosti za zaščito življenjskega standarda zlasti najbolj Ogroženih kategorij prebivalstva, da bomo s tem zagotovili enakomerno razporejanje bremen stabilizacije. Skupnosti socialnega varstva bodo uveljavile določila samoupravnega sporazuma o postopku uveljavljanja socialno-varstvenih pomoči in samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za socialno varstvene pomoči in prispevke zavezancev k socialnovarstvenim storitvam, s čimer bomo zagotovili poenotenje oblik in višin socialno-varstvenih pomoči. Skupnosti socialnega varstva bodo v letu 1984 vzpostavile enotno evidenco upravičencev vseh oblik socialno-varstvenih pomoči. Skupnosti socialnega varstva bodo kot dopolnilno institucionalne dejavnosti okrepile organizirane prostovoljne dejavnosti. Posamezne skupnosti bodo pripravile programe za to dejavnost, definirale potrebe, določile nosilce te dejavnosti in oblike podpore in pomoči izvajalcem te dejavnosti (strokovno vedenje, izobraževanje, informiranje ... prostovoljcev). Iz sredstev sklada' za izgradnjo domov upokojencev pri SPIZ in sredstev solidarnosti pri stanovanjskih skupnostih, se bo v letu 1984 pričela izgradnja stanovanj za upokojence na Poljanski cesti (II. faza gradnje Doma upokojencev Tabqr-Poljane). Na področju socialnega skrbstva bomo v politiki dodeljevanja socialnih pomoči v letu 1984 uveljavili določila samoupravnega sporazuma o postopku uveljavljanja socialno-varstvenih pomoči in samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za socialno varstvene pomoči in samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za socialno-varstvene pomoči in prispevke zavezancev k socialno-varstvenim storitvam ter s poenotenjem vsebine dela, izvajalcem zagotovili izenačitev ravni socialno-skrbstvenih pomoči. • Skupnosti socialnega skrbstva bodo izdelale analitične osnove, s katerimi bodo zagotovile sprotno spremljanje in izenačevanje pogojev poslovanja oziroma gmotni položaj socialnih zavodov. Skupnosti socialnega skrbstva bodo v sodelovanju s' Skupnostjo domov upokojencev na osnovi opredelitve koncepta domov starejših občanov izdelale predlog združevanja starejših občanov ter načine racionalizacije dejavnosti (združevanje sredstev amortizacije, proučitev ustreznosti kadrovskih normativov glede na opredeljen koncept splošnega zavodskega varstva...). Skupnosti socialnega skrbstva bodo s centri za socialne) delo proučile možnosti in pripravile predloge funkcionalnega povezovanja centrov za socialno delo ter medsebojne delitve dela. Skupnosti socialnega skrbstva bodo analizirale In dopolnile sistem združevanja in prelivanja sredstev med občinskimi skupnostmi. Skupnosti socialnega skrbstva bodo v letu 1984 kot novo dejavnost zagotovile izvajanje zakona o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih' odraslih oseb. Na področju zaposlovanja bodo samoupravne skupnosti za zaposlovanje In DPS tekoče spremljale izvajanje letnih načrtov in samoupravnih sporazumov o usklajevanju letnih planov zaposlovanja, s posebno pozornostjo pri zaposlovanju pripravnikov in štipendistov. Produktivno zaposlovanje in zaposlenost bodo OZD in skupnosti za zaposlovanje zagotovile z dopolnilnim izobraževanjem (prekvalifikacijo in dokvalifikacijo) brezposelnih in omogočanjem in vzpodbujanjem za izobraževanje ob delu in iz dela že zaposlenih delavcev. Samoupravne skupnosti za zaposlovanje bodo v razpravi s pristojnimi organi DPS, OZD in drugimi ustanovami zagotovile pravočasen pritok informacij o predvidenih ekonomskih viških delavcev in organizirano razreševale tovrstne probleme (prerazporejanje, preusposabtjanje, dousposabljanje). Skupnosti za zaposlovanje bodo skupaj z Gospodarsko zbornico občin ljubljanskega območja vplivale na boljšo organizacijo kadrovskih služb v OZD, da bodo le-te usposobljene za kakovostno planiranje ka-, drov. Na področju usposabljanja in zaposlovanja invalidnih oseb bodo OZD zagotovile zaposlitev usposobljej nim invalidom za de'o. OZD bodo s povečanim številom razpisanih kadrovskih štipendij izboljšale razmerje kadrovskih štipendij in štipendij iz družbenih sredstev. V. NALOGE NA PODROČJU UREJANJA ' PROSTORA IN VARSTVA OKOLJA Na področju urejanja prostora in varstva okolja bodo v okviru priprave dolgoročnih p -.riških dokumentov osrednje aktivnosti v mestu in občinah usmerjene V pripravo in razpravo o osnutku dolgor-■ nega piana in urbanističnega načrta občin in mesta Ljubljane. kakor tudi df tvora o' skupnih temeljih dolgoročnih planov občin ljubljanske regije. V te dokumente bomo vgradili stabilizacijska in ekološka merila v skladu z načrtom uresničevanja dolgoročnega 'programa gospodarske stabilizacije v Ljubljani, s posebnim ozirom na varčevanje e energijo ter realno oceno možnosti konkretizacije ukrepov zb izvajanje novih konceptov policentrične poselitve naselij v Ljubljanski regiji. Na podlagi sprejetih zakonov o urejanju prostora, Urejanju naselij in drugih posegih v prostor ter stavbnih zemljiščih bomo sodelovali pri pripravi podzakonskih aktov, navodil in normativnih aktov, ki jih bodo sprejemale občine in mesto. Vzporedno bodo z enako intenzivnostjo poteka'e dejavnosti v zvezi z delovanjem in organizacijo Zavoda za družbeno planiranje Ljubljana, Zavoda za izgradnjo Ljubljane in upravnih organov občin in mesta, skladno 2 intencijami novih zakonov in. sprejetimi sklepi. Istočasno bomo uskladili delovanje in pristojnosti teh služb. pri tem bomo vzpostavili enotno evidenco stavbnih zemljišč in drugih prostorskih evidencah, kakor tudi izdelavo skupnih in usklajenih letnih prograimov-dela ter zagotovili pravočasni pretok informacij med vsemi odgovornimi nosilci, nalog. Za učinkovitejše vodenje družbeno dogovorjene urbanistične politike ure-iunja prostora in varstva okolja bomo vzpostavili učinkovit družben' nadzor nad prometom z zemljišči, za-jsmanjem in uporabo mestne rente. Za odpravo žarišč nedovoljenih gradenj bomo do-10čili zadostno število lokacij, kjer bo mogoče ures-riičiti postopno komunalno opremljanje in dopustiti 'Maksimalno uporabo lastne gradbene pobude občanov. Upoštevaje uskladitve in dopolnitve v zvezi z zavarovanimi kmetijskimi zemljišči 1. in II. kategorije pred spreminjanjem namembnosti, bomo pripravili in sprejeli predloge sprememb in dopolnitev GUP in UP in prostorski del družbenih planov 1981—1885. Pripravili bomo skupni program za izdelavo planskih in izvedbenih aktov in nadaljevali s pripravo strokovnih gradiv za vse važnejše odločitve na področju urejanja prostora in okolja ter graditve mesta, zlasti za novo potniško postajo, novo porodnišnico, za realizacijo rezultatov natečaja za urejanje območja Tivolija, Rožnika in Šišenskega hriba, pokopališča Zale in za posodobitev javnega potniškega prometa v Ljubljani. Hkrati bomo nadaljevali s pripravo strokovnih osnov za dolgoročne planske odločitve na področju urejanja ljubljanskega barja in hidroenergetske izrabe reke Save ter pričeli s kompleksno presojo možnosti uresničevanja in pogojev za graditev jedrske elektrarne — toplarne na območju Ljubljane (Dol-Dolsko). Pri načrtovanju vseh posegov v prostor bomo prednostno upoštevali merilo varstva in izboljševanja okolja. Nadaljevali bomo z uresničevanjem nalog po sprejetem okvirnem sanacijskem programu za varstvo okolja in sklepov SML, kakor tudi z izvajanjem prednostnih vod n-gospodarskih ukrepov za trajno varovanje pomembnejših virov pitne vode. Na področju deponiranja komunalnih in drugi ti odpadkov bomo zagotovili pogoje za selektivno zbiranje odpadkov, reciklažo oziroma uporabo sekundarnih surovin ter za ureditev depu.nje posebnih odpadkov. VI NALOGE NA DRUGIH PODROČJIH RAZVOJA 1. Splošna ljudska obramba in družbena samozaščita V skladu s srednjeročnimi usmeritvami razvoja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite ter v skladu s sprejetim dolgoročnim programom gospodarske stabilizacije v Ljubljani bomo v okviru programa in gmotnih možnosti povečali napore za nadaljnjo krepitev varnostne in obrambne pripravljenosti in usposobljenosti delovnih ljudi in občanov ter uveljavili in utrjevali sistemske rešitve, ki jih določa nova normativna ureditev na področju SLO in DS. Glede na omejena sredstva, ki se bodo še vnaprej združevala na osnovi samoupravnega sporazumevanja v višini 9.22 odstotka od dohodka gospodarstva, morajo vsi uporabniki združenih sredstev uskladiti svoje programe z opredeljenimi možnostmi. Prednost botjlo imela tista področja in nalogo, ki so za usposabljanje in varnost delovnih ljudi in občanov največjega pomena. V skladu z načrtovanimi možnostmi ter dogovorjeno politiko na ravni občin in mesta se bodo povečevale tudi nastanitvene, blagovne in druge rezerve. Na podlagi smernic Predsedstva SRS in Predsedstva ZKS za organiziranje in delovanje narodne zaščite bomo skupaj s komiteji za SLO in DS, štabi TO in drugimi odgovornimi subjekti opravili potrebno usposabljanje vodstev — skupin narodne zaščite. Na podlagi izkušenj in ugotovljenih pomanjkljivosti v vaji Golovec 83 bomo dogradili načrte ukrepov in aktivnosti za delovanje v primeru potresa. Izkušnje iz vaje so tudi pokazale, da so nastanitvene rezerve izredno pomemben element zaščite delovnih ljudi in občanov. Zato bomo nadaljeVali z oblikovanjem in vzdrževanjem nastavljenih rezerv (predvsem šotori, prikolice, odeje in drugo). Nadaljevali bomo z usposabljanjem in opremljanjem enot civilne zaščite, upravno-vojnih zvez centra za opazovanje in alarmiranje, enot teritorialne obrambe ter utrjevali njihovo organizacijsko in mobilizacijsko pripravljenost. Pri usposabljanju delovnih ljudi in občanov za obrambo in zaščito bomo uvedli nekatere nove metode in oblike, in sicer tako, da bomo izvedli del programa prek RTV — Naše obrambe, drugi del pa po krajevnih skupnostih. Dokončali bomo izgradnjo pokrajinskega centra zvez ter zagotoyili njegovo opremljenost s sodobnimi tehničnimi sredstvi. Gradnja javnih zaklonišč bo potekala po programu. V okviru tehničnih možnosti in potreb soinvestitorjev bomo zagotavljali dvonamensko gradnjo tako pri gradnji javnih kot tudi drugih zaklonišč. Aktivnosti pri usmerjanju mladih v vojaško-ob-rambne poklice, pridobivanju žensk za prostovoljno usposabljanje v JLA ter pouk mladine za obrambo in zaščito bomo izvajali v skladu s sklepi in priporočili Skupščine mesta Ljubljane. 2. Splošna poraba Sredstva za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb v Ljubljani se bodo v letu 1984 zagotavljala za financiranje dela organov družbenopolitičnih skupnosti ter za zadovoljevanje drugih splošnih družbenih potreb, ki jih bodo posamezne družbenopolitične skupnosti določile v planskih aktih in v proračunu. Pri oblikovanju sredstev bodo upoštevane družbene usmeritve za zmanjšano in smotrnejšo porabo ter sklepe, stališča, predloge in pripombe k izhodiščem za oblikovanje in razporejanje sredstev splošpe porabe občin in mesta Ljubljane, ki so jih skupščine občin in mesta Ljubljane sprejele v juniju 1983. Na podlagi enotnih izhodišč bo v letu 1984 potekalo tudi dograjevanje enotnega načina financiranja delovanja krajevnih skupnosti v Ljubljani. Sredstva za potrebe splošne porabe v Ljubljani naj bi se povečala za 18 odstotkov glede na leto 1983. V okviru splošne porabe v Ljubljani bomo zagotavljali tudi ustrezna, dogovorjena sredstva za delovanje krajevnih skupnosti. 1 V skladu z načrtom uresničevanja dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije v Ljubljani bo potrebno ustrezno uskladiti, oblikovati in izvajati davčno politiko v Ljubljani ter ob tem bolj upoštevati gospodarsko in socialno funkcijo davkov. Da bi naloge, ki so opredeljene s stabilizacijskim programom, lahko tudi uresničili, bo potrebno ustrezno organizirati tudi uprave za družbene prihodke ter jim zagotoviti ustrezno kadrovsko zasedbo ter gmotne pogoje dela. Za področje upravnih organov v Ljubljani ter delovnih skupnosti SIS bo inštitut za javno upravo pri pravni fakulteti Edvarda .Kardelja izdelal analizo o njihovi pristojnosti. Pri tem bodo sodelovali tudi upravni organi ter SIS. V skladu z analizo in ugotovitvami ter predlogi bodo tekle tudi priprave za spremembe in dopolnitve statutov občin in mesta. Postopoma bo potekalo uresničevanje tudi drugih nalog v skladu z načrtom uresničevanja dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije v Ljubljani na področju upravnih organov ter SIS in njihovih strokovnih služb. 3. Družbeni sistem informiranja Mesto Ljubljana bo skupaj z občinami nadalje gradilo in razvijalo tak družbeni sistem informiranja, ki bo zagotavljal podatke za planiranje, odločanje ter samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje, kakor tudi za spremljanje izvajanja sprejetih odločitev. Upoštevaje skupne osnove družbenega sistema informiranja bomo razvijali večnamenske baze podatkov in zagotavljali medsebojne povezave nosilcev informacijskih sistemov. Potrebno bo tudi čimbolj izkoristiti obstoječe centre in sisteme in zagotoviti takšen sistem informacij, ki bo omogočal uveljavljanje delavcev v procesu odločanja. Tako bomo lahko tudi utrjevali začrtane smeri in razvoj komunalnega sistema v Ljubljani, vključno z nalogami, ki naj prispevajo k razvoju delegatskega sistema in odločanja. Mestna uprava za APO bo pripravila predlog programa aktivnosti za izvajanje zakona o družbenem sistemu informiranja ter enoten koncept avtomatske obdelave podatkov, katerega bo možno uresničevati postopno. Nadaljevali bomo z aktivnostmi, da v vse evidence, ki se nanašajo na občane, vnesemo enotno matično številko; ažurirali bomo register prebivalstva in teritorialnih enot ter ju skupaj z registrom samoupravnih organizacij in skupnosti povezovali, tako da bodo podatki, uporabni za delo nosilcev odločanja. V okviru uresničevanja informacijskega omrežja bo mesto Ljubljana skupaj z občinami razvijalo enotne tehnološke in programske osnove ter rešitve skupnega pomena za mesto. Nadaljevali bomo s postopno avtomatizacijo upravnih postopkov in s tem prispevali k bo'i racionalnemu poslovanju; pri tem bomo dali pre -t poslovanju uprav za družbene prihodke in Mestni geodetski upravi. 4. Požarna varnost Zveza skupnosti za varstvo pred požari mesta Ljubljane bo pripravila akcijski načrt uresničevanja najbolj perečih nalog požarne varnosti. Na področju požarne varnosti je v Ljubljani ključno vprašanje zagotavljanja požarne vode. Za leto 1984 je tako predvidena izgradnja večjih novih črpališč in nadaljnje. usposabljanje obstoječega hidrantnega omrežja. Preučiti je treba možnost enotnega in učinkovitejšega reševanja te problematike na podlagi združevanja sredstev OZD, za potrebe požarnega varstva in komunalnih samoupravnih interesnih skupnosti ter tesnejšega medsebojnega sodelovanja. Zveza skupnosti za varstvo pred požari mesta Ljubljane in občinske skupnosti za varstvo pred požari bodo intenzivno nadaljevale s postopki za pridobivanje črpališč, izdelovanje investicijske in ostale dokumentacije, ki je potrebna za začetek gradnje dislociranih postaj Gasilske brigade. V letu 1984 bomo začeli graditi prvo dislocirano enoto Gasilske brigade. Požarna inšpekcija mesta Ljubljane bo okrepila nadzor nad izvajanjem predpisov s področja varstva pred požari. Potekale bodo tudi priprave za uvedbo UKV zvez med Gasilsko brigado in prostovoljnimi gasilskimi društvi, kakor tudi za uvedbo daljinskega vklapljanja siren. V vseh pomembnejših objektih z večjo požarno obremenitvijo je potrebno še nadalje nameščati samodejne naprave za javljanje požarov, predvsem pa te naprave priključevati na centralno javljalno napravo Gasilski brigadi. OZD bodo pripravile program stalnega usposabljanja delavcev za varstvo pred požari, nenehno skrbele za dvig požarno varnostne kulture delavcev in pri tem še posebno pozornost posvečale opremljanju in usposabljanju industrijskih gasilskih enot. Nosilci požarne varnosti si bodo skupaj z Gospodarsko zbornico občin ljubljanskega območja prizadevali, da bodo vsaj del zahtevnejše opreme, ki je sedaj uvožena, nadomestili z domačo opremo. SKLEP o razpisu nadomestnih volitev za izpraznjena delegatska mesta v družbenopolitičnem zboru Skupščine mesta Ljubljane 1 Razpisujejo se nadomestne volitve za tri izpraznjena delegatska mesta v družbenopolitičnem zboru Skupščine mesta Ljubljane. 2 Glasovanje za izvolitev treh delegatov v družbenopolitični zbor Skupščine mesta Ljubljane bo v družbenopolitičnih zborih občinskih skupščini in sicer: VII. SPREMLJAJOČI DOKUMENTI K RESOLUCIJI Za posamezna področja družbenoekonomskega razvoja bodo naloge, ukrepi, nosilci in roki opredeljeni v posameznih spremljajočih dokumentih k resoluciji: 1. Načrt za uresnič#vanje dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije v Ljubljani. 2. V SISEOT usklajeni plani OZD za leto 1984. 3. Dogovor o oblikovanju splošne porabe v občinah in mestu Ljubljani. 4. Odlok o proračunu mesta Ljubljane. 5. Letni planski akti — programi za posamezns Področja družbenih dejavnosti za leto 1984. 6. Plani SIS materialne proizvodnje mesta Ljubljane za leto 1984. 7. Dogovor o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1984. 8. Akcijski program za izboljšanje ekonomskega Položaja trgovine v Ljubljani. 9. Energetska bilanca mesta Ljubljane za leto 1984 10. Prehrambena bilanca mesta Ljubljane za leto 1984. 11. Program ukrepov za izvajanje politike cen v Ljubljani za leto 1984. 12. Letni program turistične ponudbe občin in mesta Ljubljane v letu 1984. 13. Akcijski program za izvajanje kadrovske politike v Ljubljani za leto 1984. Da bi lahko tekoče spremljali uresničevanje nalog, ki so opredeljene v tej resoluciji, bodo vsi nosilci nalog ~~ vsak v okviru svoje pristojnosti in odgovornosti — sPrejeli programe uresničevanja resolucijskih nalog s konkretnimi roki ter o njihovem uresničevanju obveščali Skupščino mesta Ljubljane in IS SML koncem hiaja in septembra tekočega leta. St. 87/84 Ljubljana, dne 27. decembra 1983. Predsednica Skupščine mesta Ljubljane Tina Tomlje 1. r. 229. Na podlagi 20. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine (Uradni list SRS, št. 24/77 in 22/81) *er na podlagi sklepa 20. seje družbenopolitičnega zbo-ya Skupščine mesta Ljubljane z dne 2. februarja 1984 lztiajam — Ljubljana Bežigrad — Ljubljana Center — Ljubljana Moste-Polje — Ljubljana Siska — Ljubljana Vič-Rudnik 20. 3. 1984 22. 3. 1984 22. 3. 1984 22. 3. 1984 21. 3. 1984 3 Za misija. izvršitev tega sklepa skrbi mestna volilna ko- 4 Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. St. 013-1/84 Ljubljana, dne 2. februarja 1984. Predsednica Skupščine mesta Ljublj ane Tina Tomlje 1. r. 230. Na podlagi 4., 11. in 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) ter 54. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78, 35181 in 2/82) je Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane na 86. seji dne 31. januarja 1984 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi osnutka sprememb in dopolnitev Generalnega urbanističnega plana za območje Potniške postaje Ljubljana 1 Javno se razgrne osnutek sprememb in dopolnitev Generalnega urbanističnega plana za območje zazidalnih otokov PG 1, PG 2, PG 3, PG 4 — Potniška postaja Ljubljana, ki ga je izdelal Zavod za izgradnjo Ljubljane TOZD Urbanizem - LUZ, v mesecu januarju 1984 pod številko projekta 2755. 2 S spremembami in dopolnitvami Generalnega urbanističnega plana spreminjamo meje zazidalnih otokov PG 1, PG 2, PG 3, PG 4 in sicer tako, da se: 1. severna meja zazidalnega otoka PQ 1 pomakne proti severu in uskladi z novo traso Vilharjeve ceste, 2. južna meja zazidalnih otokov PG 3 in PG 4 premakne proti jugu ih uskladi z novo traso Masary-kove ceste, i 3. južna in severna meja zazidalnega otoka PG2 uskladita z razširjenimi površinami tirnih naprav na postaji Ljubljana. Ustrezno se spremene notranje meje zazidalnih otokov PG 1, PG 3 in PG 4, 4. ustrezno z navedenimi spremembami spremene meje zazidalnih otokov BO 1 — Bežigrad, SO 1-17, CO 1-21, CO 1-22 Center. 3 Dokumentacija iz prve točke tega sklepa se javno razgrne v prostorih Skupščine mesta Ljubljane, SOb Ljubljana Bežigrad, SOb Ljubljana Center ter Krajevnih skupnosti Boris Ziherl, Boris Kidrič, Bežigrad I, Bežigrad II, Kolodvor, Tabor, Stari Vodmat in Ajdovščina za 30 dni od objave tega sklepa v Uradnem listu SRS. St. 103/1-83 Ljubljana, dne 31. januarja 1984. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane Dore Dovečar 1. r. BREŽICE 231. Na podlagi zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 3/73, 23/77 in 17/83) ter statuta krajevne skupnosti Dobova je Skupščina krajevne skupnosti Dobova na svoji seji dne 27. januarja 1984 sprejela SKLEP o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Dobova 1. člen Uvede se krajevni samoprispevek na območju krajevne skupnosti Dobova na podlagi odločitve z referendumom, dne 22. 1. 1984 za financiranje izgradnje mrliške vežice in ureditev pokopališča v Dobovi. 2 člen Samoprispevek je uveden za dobo 12 mesecev od 1. marca 1984 do 28. februarja 1985. 3. člen Samoprispevek se plačuje v denarju. S samoprispevkom bo zbranih ca. 3,610.000 dinarjev. Sredstva samoprispevka se bodo zbirala na računu KS Dobova št. 51620-645-50337 s pripisom »za krajevni samoprispe:: vek — izgradnja mrliške vežice«. Sredstva bodo namenjena izključno za financiranje del navedenih v 1. členu tega sklepa. 4. člen Ocena celotne investicije je 4,000.000 dinarjev. Nosilec investicije je krajevna skupnost Dobova, ki bo zbrala s samoprispevkom ca 3,610.000 din. Razliko celotne investicije bo prispevala SKIS Brežice v višini 400.000 din v letu 1984. 5. člen Samoprispevek plačujejo delovni ljudje in občani', ki stalno prebivajo na območju krajevne skupnosti Dobova in sicer: 1. delovni ljudje, ki prejemajo osebni dohodek Iz delovnega razmerja ali na podlagi pogodbe o delu 1,5 odstotka od neto prejemkov, 2. upokojenci od neto pokojnine 1,5 odstotka, 3. delovni ljudje in občani, ki samostojno opravljajo obrtno ali drugo gospodarsko dejavnost 1,5 odstotka od osnove, od katere se plačujejo davki in prispevki, 4. kmetje, ki opravljajo kmetijsko dejavnost, plačujejo prispevek 5 odstotkov od katastrskega dohodka za leto 1983. 6. člen Plačevanja krajevnega samoprispevka so oproščeni občani od družbene pomoči, od varstvenega dodatka, kmečki upokojenci, od otroškega dodatka, štipendij in nagrad, invalidi od invalidnin, delavci in upokojenci od regresa za letni oddih ter od dohodkov, za katere veljajo oprostitve po zakonu. 7. člen Krajevni samoprispevek, ki ga bodo plačevali zavezanci od osebnega dohodka in od pokojnin, obračunavajo ih odtegujejo izlačevalci ob izplačilu, od kmetijskih proizvajalcev, obrtnikov in svobodnih dejavnosti pa Uprava za družbene prihodke občine Brežice na osnovi ugotovljenega dohodka. 8. člen Za zbiranje in izvajanje del, ki se bodo financirala z zbranimi sredstvi, odgovarja Svet krajevne skupnosti. Nadzor nad zbiranjem in uporabo s samoprispevkom zbranih sredstev opravlja zbor delovnih ljudi in občanov. 9 člen Od zavezancev, Id ne bodo izpolnjevali obveznosti plačila v roku iz 2. in 5. člena, se bo krajevni samoprispevek izterjal po predpisih za izterjavo prispevkov in davkov občanov. 10. člen Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 6/84 Dobova, dne 27. januarja 1984. Predsednik Skupščine KS Dobova Borut Mokrovič L r. 232. POROČILO volilne komisije krajevne skupnosti Dobova o izidu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za financiranje izgradnje mrliške vežice in ureditev pokopališča v Dobovi Na podlagi sklepa o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka v krajevni skupnosti Dobova je bil 22. 1. 1984 opravljen referendum. Volilna komisija je na podlagi pregleda glasovnih , spiskov pre;zkusila zakonitost referenduma in ugotovila, da je bil postopek za izvedbo referenduma in sam referendum izveden v skladu z zakonom in da ni' bilo nepravilnosti, ki bi lahko vplivale na izid glasovanja. Vseh volilnih upravičencev je bilo 2183. Od navedenega števila volilnih upravičencev je glasovalo 2080 ali 95,3 °/o. Za uvedbo samoprispevka je glasovalo 1430 ali 65,5 •/». Proti je glasovalo 619 ali 28,4 “/o. Neveljavnih je bilo 31 glasovnic ali 1,4 */•. Ni glasovalo 103 ali 4,7 •/#. Glede na število volilnih upravičencev 2183 in glede na število veljavnih glasovnic »ZA« referendum, katerih je bilo 1430, je glasovalo za referendum 65,5 odstotka. Tajnik Predsednik volilne komisije volilne skupnosti Zvone Kežman 1. r. Marjan Vučajnk 1. r. CELJE 233. Skupščina občine Celje je po prvem odstavku 11. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 44/82) na sejah vseh treh zborov dne 26. januarja 1984 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov 1. člen V odloku o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 17/83 in 41/83) se v 3. členu prvi odstavek spremeni in se glasi: Davek od osebnega dohodka delavcev se plačuje po stopnja 0,35 °/». 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 422-28/83 Celje, dne 26. januarja 1084. Predsednik Skupščine občine Celje Edvard Stepišnik 1. r. 234. Skupščina občine Celje je po 5. členu zakona o zagotavljanju sredstev za republiške blagovne rezerve v letu 1984 (Uradni list SRS, št. 41/83) na sejah vseh treh zborov dne 26. januarja 1984 sprejela DDL . 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradne listu SRS. St. 420-292/83 Celje, dne 26. januarja 1984. Predsednik Skupščine občine Celje Edvard Stepišnik 1. r. 238. Skupščina občine Celje je po 30. členu zakona o družbenem varstvu otrok (Uradni list SRS, št. 35/79) na sejah vseh treh zborov dne 26. januarja 1984 sprejela ODLOK o določitvi prispevka za otroško varstvo v letu 1984, ki ga plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma 1. člen Zavezanci za prispevek .za otroško varstvo, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti otroškega varstva občine Celje za obdobje 1981—1985, plačujejo v letu 1984 prispevek iz osebnega dohodka za otroško varstvo po stopnji 1,09 °/o za otroški dodatek in po stopnji 1,61 ‘/e za občinski program otroškega varstva. 2 člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 420-292/83 Celje, dne 26. januarja 1984. Predsednik Skupščine občine Celje Edvard Stepišnik 1. r. 239. Skupščina občine Celje je po 30. členu zakona o svobodni menjavi' dela na področju kulturnih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 1/81) na sejah vseh treh zborov dne 26. januarja 1984 sprejela ODLOK o prispevku za kulturo v letu 1984, ki ga plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma 1. člen Zavezanci za prispevek za kulturo, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma o temeljih plana kulturne skupnosti občine Celje za obdobje 1981—1985, plačujejo v letu 1984 prispevek iz osebnega dohodka za za kulturo po stopnji 0,96 "/o. 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. t Št. 420-292/83 Celje, dne 26. januarja 1984. Predsednik Skupščine občine Celje Edvard Stepišnik 1. r. 240. Skupščina občine Celje je po 19. členu zakona o telesnokulturni skupnosti (Uradni list SRS, št. 35/79) na sejah vseh treh zborov 'dne 26. januarja 1984 sprejela ODLOK o prispevku za telesno kulturo v letu 1984, ki ga plačujejo zavezanci, ki niso saieniU samoupravnega sporazuma 1. člen Zavezanci za prispevek za telesno kulturo, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma o temeljih plana telesnokulturne skupnosti občine Celje za obdobje 1981—1985, plačujejo v letu 1984 prispevek iz osebnega uonoUKa za'lelesnu kulturo po stopnji 0,79 “/o. 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. S. 420-292/88 Celje, dne 26. januarja 1984. Predsednik Skupščine občine Celje LdvarU Stepišnik L r. 241. Skupščina občine Celje je po 43. členu zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list SRS, št. 8/78) na sejah vseh treh zborov une 26. januarja 1984 sprejela ODLOK o prispevku za zaposlovanje, ki ga za leto 1984 plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma 1. člen Zavezanci za prispevek za zaposlovanje, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma o temeljih plana občmske skupnosti za zaposlovanje za obdobje 1981 do 1985, plačujejo v letu 1984 prispevek iz dohodka, za katerega je osnova bruto osebni dohodek, po stopnji 0,20 “/». 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SKS. St. 420-292/83 Celje, dne 26. januarja 1984. Predsednik Skupščine občine Celje Edvard Stepišnik 1. r. 242. Skupščina občine Celje je po 74. členu zakona o varstvu pred požarom (Uradni list SRS, št. 2/76) na sejah vseh treh zborov dne 26. januarja 1984 sprejela ODLOK o prispevku za požarno varnost, ki ga v letu 1984 plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma 1. člen Zavezanci za prispevek za požarno varnost, ki hišo sklenili samoupravnega sporazuma o temeljih Plana samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom občine Celje za obdobje 1981/85, plačujejo v letu 1984 prispevek iz dohodka, za katerega je osnova bruto osebni dohodek, po stopnji 0,31 “/o. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 420-27/82 Celje, dne 26. januarja 1984. Predsednik Skupščine občine Celje Edvard Stepišnik 1. r. 243. Skupščina občine Celje je po drugem odstavku 40. člena zakona o komunalnih dejavnostih (Uradni Ust SRS, št. 8/82j na sejah vseh treh zborov dne 26. januarja 1984 sprejela ODLOK o prispevku iz uunudivu za. povračila za gospodarjenje s komunalnimi objekti in napravami skupne rabe, ki ga ijuuo plačevali udeleženci v letu 1984 1. člen Zavezanci, ki niso sklenili samoupravni sporazum o spremembah m dopolnitvah samoupravnega sporazuma o temeljih piana ubvinske Komunalne skupnosti gelje za obdobje 1981—1985, bodo v letu 1984 plačevali prispevek za povračila za gospodarjenje s komunalnimi objekti in napravami sKupne rabe po stopnji l,ui u/o od oruto osebnih dohodkov iz dohodka. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 420-292/83 Celje, dne 26. januarja 1984. Predsednik Skupščine občine Celje Edvard Stepišnik 1. r. 244. Skupščina občine Celje je po drugem odstavku 36. člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 3/81) na sejah vseh treh zborov dne 26. januarja 1984 sprejela ODLOK o prispevku za solidarnostno gradnjo stanovanj in za delno nadomeščanje stanarine, ki ga bodo plačevali zavezanci v letu 1984 1. člen Zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma o spremembah in dopolnitvah sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Celje za obdobje 1981—1985, bodo plačevali v letu 1984 prispevek za gradnjo solidarnostnih stanovanj in za delno nadomeščanje stanarine po stopnji 1,35% od bruto osebnih dohodkov iz dohodka. 2. člen Ta odlok začne Veljati z osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 420-292/83 Celje, dne 26. januarja 1984. Predsednik Skupščine občine Celje Edvard Stepišnik L r. GROSUPLJE 245. Na podlagi 16. in 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74) ter 44. in 101. člena statuta občine Grosuplje je Skupščina občine Grosuplje na seji družbenopolitičnega zbora, zbora združenega dela ter zbora krajevnih skupnosti dne 21. decembra 1983 sprejela ODLOK o spremembi odloka o proračunu občine Grosuplje za leto 1983 1. člen V odloku o proračunu občine Grosuplje za leto 1983 (Uradni list SRS, št. 13/83) se spremeni 2. člen tako, da se glasi: z Skupni prihodki občinskega proračuna za leto 1983 znašajo in se razporedijo: — na tekoče občinske potrebe v posebnem delu proračuna — za tekočo proračunsko rezervo — za odvod na izločen račun po družbenem dogovoru o omejitvi splošne porabe v letu 1983 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1983. St. 400-6/83 Grosuplje, dne 21. decembra 1983. Predsednik Skupščine občine Grosuplje Janez Koščak L r. 246. Na podlagi 26. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) ter 44. in 191. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/78) je Skupščina občine Grosuplje na seji družbenopolitičnega zbora, zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 21. decembra 1983 sprejela ODLOK o začasnem financiranju proračunskih potreb občine Grosuplje v I. trimesečju 1984 1. člen Dokler ne bo sprejet proračun občine Grosuplje za leto 1984, se bodo začasno, najdlje pa do 31. marca 1984 financirale proračunske potrebe občine Grosuplje na podlagi trimesečnega načrta proračunskih prihodkov in njene razporeditve. 2. člen Trimesečni načrt razporeditve sredstev ne sme presegati ene četrtine razporejenih sredstev proračuna za leto 1984. 3. člen Doseženi dohodki in razporejena sredstva po tem odloku bodo sestavni del prihodkov in njihovega razporeda v proračunu občine Grosuplje za leto 1984. 4. člen Splošne določbe proračuna občine Grosuplje za leto 1983 se bodo smiselno uporabljale tudi pri izvrševanju začasnega financiranja v I. trimesečju 1984. 5. člen Izvršni svet Skupščine občine Grosuplje -je pooblaščen, da v primeru .neenakomernega dotoka prihodkov najame za nemoteno financiranje proračunskih potreb posojilo v ustrezni višini iz sredstev rezervnega sklada proračuna. 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1984 dalje. Št. 400-8/83 Grosuplje, dne 21. decembra 1983. Predsednik Skupščine občine Grosuplje Janez Koščak I. r. 247. Na podlagi prvega odstavka 119. člena zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 5/80) 13. člena zakona o pedagoški službi (Uradni list SRS, št. 16/74) in 191. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/78 in 6/82) je Skupščina občine Grosuplje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 21. decembra 1983 sprejela SKLEP o soglasju k razširitvi dejavnosti osnovne šole »Louis Adamič« Grosuplje 1. člen Skupščina občine Grosuplje daje soglasje k razširitvi dejavnosti osnovne šole »Louis Adamič« Grosuplje za delovanje dislociranega eksperimentalnega oddelka osnovne šole s prilagojenim programom v prostorih Šolskega centra Josip Jurčič. 2. člen Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS in prične veljati osmi dan po objavi. Št. '022-14/83 Grosuplje, dne 26. januarja 1984. Predsednik Skupščine občine Grosuplje Janez Koščak 1. r. din 134,000.000 102,248.000 1,000.000 30,752.000 248. Na podlagi 7. in 8. člena zakona o referendumu in drugih obhkun osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77), 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/83) ter 51. člena, statuta krajevne skupnosti Mlačevo je skupščina krajevne skupnosti Mlačevo dne 13. januarja 1934 sprejela SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka na oDmočju krajevne skupnosti Mlačevo 1. člen Razpiše se referendum o uvedbi samoprispevka v denarju za rekonstrukcijo cest v krajevni skupnosti in ureditev avtobusnega postajališča. 2. člen Rekonstrukcija cest :n ureditev avtobusnega postajališča bo potekala skladno s sprejetim programom. 3- člen Referendum bo v nedeljo. 11. marca 1984 od 7. do 19. ure na glasovnih mestih, ki jih določi volilna komisija krajevne skupnosti 4. člen Samoprispevek bo uveden za obdobje patih let in sicer od 1. maja 1884 do 30. aprila 1989. 5. člen Pravico glasovanja na referendumu ima'občani s stalnim bivališčem v krajevni skupnosti Mki-fevo, občani. ki imajo nepremičn ne v KS Mlačevo, čeprav nimajo stalnega prebivališča na tem območju KS in občani, ki niso stari 18 let, če so v rednem delov.n m razmerju in so vsi vpisani v splošni volilo; imenik. 6. člen Samoprispevek"plačujejo delovni ljudje in občani: A) ki imajo stalno bivališče na območju krajevne skupnosti Mlačevo in sicer: 1. delovni ljudje iz osebnih dohodkov zmanjšanih za davke in prispevke iz osebnega dohodka oziroma nadomestil osebnih dohodkov ter plačil po pogodbah o delu — po stopnji 2 °/o 2. upokojenci po stopnji 2 °/o 3. delovni ljudje in občani — zavezanci davka od OD iz kmetijske dejavnosti od katastrskega dohodka gozdnih in negozdnih površin — po stopnji 10 °/o 4. delovni ljudje — zavezanci davka iz OD iz gospodarskih in poklicnih dejavnosti ter avtorskih pravic a) zavezanci, ki so obdavčeni po dejanskem dohodku — od dohodka zmanjšanega za davke in prispevke — po stopnji 2 °/o b) zavezanci, ki so obdavčeni v pavšalnem letnem znesku — od odmerjenega davka po stopnji 5 "/o B. občani, ki imajo nepremičnine v krajevni skupnosti M'ačevo čeprav nimajo stalnega prebivališča na tem območju KS V letu 1984 din 4 60') v letu 1985 5.520 v letu 1986 6.624 v Mu 1QR7 7.048 v letu 1098 9.538 v letu 1989 3.815 7. člen Samoprispevek se ne plačuje od socialno varstvenih pomoči, invalidnin, pogojna z vaisiveu.m dodatkom, od štipendij učencev in študentov ter od nagrad, ki jih prejemajo učenci in študentje na proizvodnem delu oziroma praksi. Plačila samoprispevka se oproščeni tudi: delovni ljudje, ki prejemajo osebni dohodek iz delovnega razmerja ali pokojnine, ki ne presega oi) ousIolkov povprečnega mesečnega čistega useonega donouka na delavca zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu oziroma ne presegajo mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v SR Sloveniji. 3. člen Na podlagi v prejšnjem členu določenih osnov in stopenj bo predvidoma zbrano v petih letih 8,300.000 din sredstev, ki se bodo uporabila za namene iz ■ 1. člena tega sklepa. 9. člen Zavezanci plačila samoprispevka plačujejo samoprispevek iz 6. člena B točke v dveh letnih enakih obrokih in sicer prvi obrok do 15. junija v tekočem letu, drugi obrok pa do 15. decembra v tekočem letu. 10. člen Za pravilno in namensko uporabo sredstev samoprispevka po programu odgovarja komisija skupščine krajevne skupnosti za pripravo, izvedbo in lealizacijo samoprispevka. Komisija pa mora o zbranih in. porabljenih sredstvih dvakrat letno poročati skupščini KS. 11. člen Pravilnost obračunavanja in odvajanja samoprispevka pri izplačevalcih dohodka kontrol ra služba družbenega knjigovodstva in uprava za družbene prihodke občine Grosuplje, plačila zavezancev iz 6. člena točke B) pa komisija za pripravo, izvedbo in realizacijo krajevnega samoprispevka. 12. člen Referendum vodi volilna .kormsija v krajevni skupnosti, ki jo imenuje skupščina krajevne skupnosti. 13. člen Na referendumu se glasuje z glasovnico, na kateri je naslednje'besedilo: Krajevna skupnost Mlačevo GLASOVNICA za referendum dne 11. marca 1984 o uvedbi krajevnega samoprispevka .v denarju za obdobje od 1. maja 1984 do 30. aprila 1989 za območje krajevne skupnosti Mlačevo za rekonstrukcijo cest in ureditev avtobusnega postajališča glasujem ZA PROTI Glasujete tako, da obkrožite besedo »za«, če se strinjate z uvedbo krajevnega oziroma obkrožite besedo »proti«, če se ne strinjate z uvedbo krajevnega samoprispevka. 14. člen Sredstva za izvedbo referenduma zagotovi krajevna skupnost Mlačevo. 15. člen Ta sklep. se objavi v Uradnem listu SRS in na krajevno običajen način. Mlačevo, dne 13. januarja 1984. Predsednik skupščine KS Bernard Rode 1. r. IDRIJA 249. Na podlagi drugega odstavka 2. člena odredbe o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih in drugih preiskavah v letu 1984 (Uradni list SRS, št. 41/83) ter 254. člena statuta občine Idrija in na podlagi določb zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Urad-■ ni list SRS, št. 18/77 in 2/78) je Izvršni svet Skupščine občine Idrija na seji dne 27. januarja 1984 sprejel ODREDBO o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih in drugih preiskavah v letu 1984 v občini Idrija I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Da se preprečijo oziroma ugotovijo po tej odredbi navedene kužne bolezni, mora Kmetijsko veterinarski zavod Nova Gorica, Veterinarska ambulanta Idrija opraviti v letu 1984 ukrepe zaradi odkrivanja, preprečevanja, zatiranja in izkoreninjenja kužnih bolezni. Posestniki živali so dolžni izvajati ukrepe iz te odredbe. 2. člen Kmetijsko veterinarski zavod Nova Gorica, Veterinarska ambulanta Idrija je dolžna pred vsakim začetkom izvajanja ukrepov iz te odredbe obvestiti organ veterinarske inšpekcije. O opravljenem delu mora poročati na predpisanih obrazcih. - * 3. člen Kmetijsko veterinarski zavod Nova Gorica Veterinarska ambulanta Idrija mora voditi evidenco o datumu cepljenja in preiskav, imenovanjih in bivališčih posestnikov živali, o opisu živali, proizvajalcih, serijah in kontrolnih številkah cepiv in o rezultatu cepljenja in preiskav. Kmetijsko veterinarski zavod Nova Gorica, Veterinarska ambulanta Idrija mora spremljati zdravstveno stanje živali po uporabi bioloških preparatov in o tem obveščati občinski organ, ki je pristojen za veterinarsko inšpekcijo. 4. člen Preventivna cepljenja se morajo opraviti tolikokrat, kolikorkrat je potrebno, da so živali zaščitene. 5. člen Stroški za sistematično ugotavljanje kužnih bolezni in cepljenja živali po tej odredbi gredo v breme posebnega računa za zdravstveno varstvo živali proračuna občine Idrija. II. PREVENTIVNI UKREPI 6. člen Preventivno cepljenje kopitarjev, goved, ovac, proti vraničnemu prisadu je treba opraviti pri rejcu Antonu Govekarju iz Jetičnega vrha št. 1. Cepljenje mora biti opravljeno do 30. aprila 1984. 7. člen Preventivno cepljenje psov proti steklini mora biti opravljeno do 1. maja 1984. Zaščitno cepljenje mladih psov proti steklini se mora opraviti takoj, ko dopolnijo 4 mesece starosti. Cepiti je treba tudi domače živali, ki se pasejo brez nadzora — to je brez pastirja na naravno ali umetno neograjenih površinah, ki so oddaljene od naselij. 8. člen Preventivno cepljenje kokoši in brojlerjev proti atipični kokošji kugi se opravi v naselju Godovič predel Šeblak pri vseh posestnikih kokoši in brojlerjev. Cepljenje mora biti opravljeno do 30. aprila 1984. 9. člen Proti prašičji kugi je treba cepiti prašiče v gospodarstvih, ki imajo 10 ali več plemenskih svinj oziroma najmanj 50 pitancev. Proti' tej bolezni je treba preventivno cepiti tudi prašiče, ki se hranijo s pomijami ali odpadki živalskega izvora ne glede na njihovo število v gospodarstvu. Cepljenje se opravi' s sevom K lapiniziranega virusa in mora biti dokončano do 30. aprila 1984. 10. člen Kmetijsko veterinarski zavod Nova Gorica, Veterinarska ambulanta Idrija mora v letu 1984 začeti VII. splošno tuberkulinizaci j o (20 % vseh govedi v občini). 11. člen Na brucelozo je treba preizkusiti z mlečno prste-nastim preizkusom vse krave v hlevih individualnih proizvajalcev enkrat letno. V primeru sumljive reakcije je potrebno odvzeti kri na pregled. 12. člen Na govejo levkozo je treba pregledati vsa plemenska goveda v družbeni lasti, razen plemenskih goved v okuženih čredah. 13. člen Plemenjake v prirodnem pripustu je treba enkrat letno preizkusiti na mehurčasti izpuščaj pri govedu (1BR-IPV). 14. člen Na kužno malokrvnost kopitarjev je treba pregledati vse novonabavljene kopitarje, ki' so bili nabavljeni v letu 1983 in so bili vhlevljeni v sanirane hleve. 15. člen Čebelje družine vzrejevalcev matic ter čebelje družine plemenilnih postaj je treba preiskati na hudo gnilobo čebelje zalege, nosemavost, pršfčavost in va-roozo. Vzorce je treba poslati VTOZD za Veterinarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani do 31. marca 1984, preiskave pa morajo biti opravljene do 30 aprila 1984. 16. člen Na vrtoglavost postrvi je treba v ribogojnicah pregledati enkrat letno postrvske vrste rib, ki se vlagajo ali prevažajo. Vzorci mladic morajo biti poslani v preiskavo od junija do 31. decembra 1984. Vzorci tržnih rib pa ko to odredi občinski organ veterinarske inšpekcije. Na virusno hemoragično septikemijo postrvi je treba preiskati plemenske jate postrvskih rib do 15. februarja 1984. Vzorce rib za preiskavo po tem členu odvzame Kmetijsko veterinarski zavod Nova Gorica, Veterinarska ambulanta Idrija in jih pošlje v preiskavo VTOZD za veterinarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani. 17. člen Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St: 322-2/83 Idrija, ane 27. januarja 1984. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Idrija Vojko Božič, dipl. soc. 1. r. LITIJA 250. Na podlagi 13. člena statuta Samoupravne komunalne skupnosti občine Litija sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skupščine Samoupravne komunalne skupnosti občine Litija na skupni seji dne 14. decembra 1983 sprejela SKLEP o ugotovitvi, da je sklenjen samoupravni sporazum :» ustanovitvi Samoupravne komunalne skupnosti cbč.ne Litija I Skupščina Samoupravne komunalne skupnosti občine Litija ugotavlja, da je samoupravni sporazum o ustanovitvi Samoupravne komunalne skupnosti občine Litija sklenjen, ker ga je sprejela večina ustanoviteljic oziroma večina udeležencev samoupravnega sporazuma. II Samoupravni sporazum o ustanovitvi Samoupravne komunalne skupnosti občine Litija in ta sklep se objavita v Uradnem listu SRS. St. 06-4/83-01 Litija, dne 14. decembra 1983. Predsednik skupščine Samoupravne komunalne skupnosti občine Litija Marjan Sonc L r. 251. Na podlagi 13. člena zakona o komunalnih dejavnostih (Uradni list SRS, št. 8/82) smo 1. delavci temeljnih organizacij združenega dela in njihovih delovnih skupnosti ter delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih kot uporabniki komunalnih storitev in 2. delavci temeljnih organizacij združenega dela in njihovih delovnih skupnosti, ki opravljamo komunalne dejavnosti iz 3. člena zakona o komunalnih dejavnostih kot izvajalci, — sprejeli-in sklenili SAMOUPRAVNI SPORAZUM o ustanovitvi Samoupravne komunalne interesne skupnosti za območje občine Litija I. UVODNE DOLOČBE 1. člen S tem samoupravnim sporazumom delavci organizacij združenega dela in njihovih delovnih skupnosti, delovni ljudje, ki z osebnim delom in lastnimi delovnimi sredstvi opravljamo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost' ter delovni ljudje, ki opravljamo poklic umetniške ali druge narave in občani v krajevnih skupnostih občine Litija kot uporabniki komunalnih storitev in delavci KOP Komunala Litija, kot izvajalci komunalnih dejavnosti iz 3. člena zakona o komunalnih dejavnostih, skupaj in enakopravno ustanavljamo Samoupravno komunalno skupnost občine Litija (V nadaljnjem besedilu: komunalna skupnost), da bomo v njej zagotovili opravljanje teh dejavnosti v. svobodni menjavi dela. Kot njeni člani določamo medsebojne pravice) obveznosti in odgovornosti zaradi stalnega usklajevanja dela izvajalcev s potrebami uporabnikov po dobrinah teh komunalnih dejavnosti. 2. 'člen S tem samoupravnim sporazumom urejamo naslednja vprašanja: — namen in cilje komunalne skupnosti, — status komunalne skupnosti, — predmet svobodne menjave dela, — družbenoekonomske odnose v komunalni skupnosti, — samoupravno organiziranost komunalne skupnosti, — naloge komunalne skupnosti na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite, — nadzor nad delom komunalne skupnosti, — javnost dela komunalne skupnosti, — postopek sporazumevanja o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih, — opravljanje skupnih del za komunalno skupnost, — samoupravne splošne akte, — reševanje sporov, — prehodne in končne določbe. II. NAMEN IN CILJI KOMUNALNE SKUPNOSTI 3. člen Uporabniki in izvajalci smo sporazumni, da je naša pravica in dolžnost zagotavljati opravljanje komunalnih dejavnosti iz 3. člena zakona o komunalnih dejavnostih v medsebojnih odnosih svobodne menjave dela. , 4. člen Na podlagi vzajemnosti in solidarnosti uporabniki in izvajalci sprejemamo obveznost, da bomo v medsebojni menjavi dela na osnovi samoupravno ugotovljenih posebnih in skupnih potreb in interesov, dohodkovnih možnosti ter tehničnih in kadrovskih zmogljivosti zagotavljali opravljanje komunalnih dejavnosti iz 3. člena zakona o komunalnih dejavnostih. 5. člen Uporabniki in izvajalci smo sporazumni, da bomo medsebojne odnose v svobodni menjavi dela urejali s samoupravnimi sporazumi v skladu z naravo in posebnostmi komunalnih dejavnosti in v skladu z ekonomskimi zakonitostmi, ki vplivajo na ustvarjanje vrednosti iz dohodka v komunalnih dejavnostih iz 3. člena zakona o komunalnih dejavnostih. III. STATUS KOMUNALNE SKUPNOSTI 6. člen Ime skupnosti je: Samoupravna komunalna skupnost občine Litija. Sedež skupnosti je: Jerebova 6, Litija. Komunalna skupnost mora - biti vpisana v sodni register OZD. 7. člen Dejavnost komunalne skupnosti je: združevanje sredstev, urejanje, družbenoekonomskih odnosov s 'samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem po načelih svobodne menjave dela, ter usklajevanje dela in razvoja komunalnih dejavnosti posebnega družbenega pomena: 1. oskrba naselij z vodo, ki obsega zajemanje, čiščenje in dovajanje vode gospodinjstvom, industriji in drugim uporabnikom, 2. odvajanje odpadnih in padavinskih voda iz naselij, ki obsega: — zbiranje, odvajanje in čiščenje odpadnih voda iz gospodinjstev, industrije in drugih uporabnikov v naseljih, — odvajanje padavinskih voda v naseljih, 3. vzdrževanje čistoče v naseljih, ki obsega čiščenje javnih površin, urejeno zbiranje, odvoz in odstranjevanje komunalnih odpadkov iz gospodinjstev, industrije in drugih uporabnikov teh storitev, 4. urejanje javnih parkov, nasadov, drevoredov, zelenic, otroških igrišč in drugih javnih površin s pripadajočimi napravami in opremo, 5. urejanje javnih parkirišč, dovoznih poti, peš poti. hodnikov in drugih javnih poti v naseljih, 6. javna razsvetljava v naseljih, ki obsega razsvetljavo prometnih in drugih javnih površin v naseljih. 7. urejanje pokopališč ter pokopališka in pogrebna dejavnost, ki obsega pogrebne storitve, storitve v zvezi z upepeljevanjem, oddajanja prostorov za grobove v najem, 8. opravljanje javnega mestnega prometa, ki obsega javni prevoz potnikov v mestu in naseljih mestnega značaja ter primestnih naselij z javnimi prevoznimi sredstvi, 9. urejanje ulic. trgov in cest v mestu in naseljih mestnega značaja, ki niso razvrščene med magistralne in regionalne ceste in 10. oskrba naselij s toplotno energijo. 8. člen Komunalna skupnost je pravna oseba, je nosilec pravic, obveznosti in odgovornosti v pravnem prometu in ima vsa pooblastila v okviru svoje pravne sposobnosti. Komunalna skupnost upravlja in razpolaga z vsemi sredstvi, ki jih ima in z njimi odgovarja za Svoje obveznosti, ki jih je prevzela od drugih pravnih oseb. 9. člen Komunalno skupnost zastopa in predstavlja predsednik skupščine komunalne skupnosti. Kot zastopnik je upravičen v imenu komunalne skupnosti v okviru njene pravne sposobnosti z vsemi pooblastili sklepati pogodbe in opravljati druga pravna dejanja, kot tudi zastopati komunalno skupnost pred sodiščem in drugimi organi. Predsednik skupščine komunalne skupnosti sme dati^v mejah svojih pooblastil, drugi osebi pisno pooblastilo za zastopanje pred določenimi organi in organizacijami, za sklenitev določenih vrst pogodb in sporazumov ter za opravljanje drugih določenih pravnih dejanj ali posamičnih pravnih opravil. Obseg in meje pooblastila določi predsednik skupščine komunalne skupnosti sam brez posebnega soglasja skupščine komunalne skupnosti. 10. člen Kadar je predsednik skupščine odsoten ali kako drugače zadržan, ga nadomešča glede zastopanja in predstavljanja z vsemi pooblastili podpredsednik skupščine komunalne skupnosti. IV. PREDMET SVOBODNE MENJAVE DELA 11. člen Uporabniki in izvajalci smo sporazumni, da je os-osnovni predmet svobodne menjave storitev komunalne dejavnosti iz 7. člena tega sporazuma kot neposredni rezultat vloženega dela izvajalcev. Kadar narava dela komunalne dejavnosti iz 7. člena tega sporazuma omogoča obračunavanje opravljenega dela po opravljeni storitvi dejavnosti, se le-ta obračunava uporabnikom, ko je izvršena, v primerih, kot to ni mogoče, se le-te obračunavajo po programu storitev in njegove dinamike. 12. člen Izvajalci komunalnih storitev iz 1. člena tega sporazuma bomo kot blagovni proizvajalci in kot samostojni ustvarjalci vrednosti ohranili odnose blagovne menjave, vendar bomo svoje potrebe In interese usklajevali s potrebami in interesi uporabnikov. V ta namen bomo uporabniki in izvajalci, v odnose iz 1. odstavka tega člena sporazuma, vnašali načela in značilnosti svobodne menjave dela. S skupnim planiranjem bomo premagovali stihijsko delovanje trga, ob vzajemnosti in solidarnosti sporazumno določali cene, skupaj nosili morebitna tveganja ter skupaj zagotavljali razširjeno reprodukcijo dejavnosti. 13. člen : Uporabniki komunalnih storitev iz 1. člena tega sporazuma sprejemamo obveznost, da bomo z ustvarjenim dohodkom stalno zagotavljali sredstva za izpolnjevanje prevzetih obveznosti po tem sporazumu. Ustvarjeni dohodek bomo s tem namenom razporejali in v dogovorjenem obsegu ter na dogovorjen način stalno poravnavali svoje obveznosti. Izvajalci komunalnih storitev iz 1. člena tega sporazuma sprejemamo obveznost, da bomo zmogljivosti svoje temeljne organizacije razporedili in prilagodili potrebam uporabnikov storitev tako, da bodo storitve ustrezale dogovorjeni kakovosti in količini. 14. člen Udeleženci v svobodni menjavi dela pri zagotavljanju opravljanja komunalne dejavnosti iz 7. člena tega sporazuma ugotavljamo, da je v postopku samoupravnega sporazumevanja naša pravica in dolžnost: — ugotavljati potrebe in interese uporabnikov ter tehnične in kadrovske zmogljivosti izvajalcev, — upoštevati dohodkovne možnosti uporabnikov in določiti medsebojne obveznosti, — upoštevati vpliv ekonomskih zakonitosti blagovne proizvodnje in delovanje trga, — z združevanjem sredstev na podlagi vzajemnosti in solidarnosti z uporabniki zagotoviti enostavno reprodukcijo dejavnosti, ki mora biti zagotovljena v korist uporabnikov, — vrednotiti rezultate dela izvajalcev dejavnosti in kakovosti izvršenega dela, gospodarjenje z minulim delom ter glede na prispevek k zadovoljevanju osebnih potreb in interesov uporabnikov pri ustvarjanju nove vrednosti v dejavnosti', ki jo opravljajo, k večanju produktivnosti dela in k razvoju družbe kot celote. Udeleženci tega sporazuma sprejemamo medsebojne obvežnosti, da si bomo v medsebojnih odnosih menjave izmenjali vse potrebne podatke. 15. člen Uresničevanje svobodne menjave dela bo temeljilo na skupnem planiranju potreb in zmogljivosti ter ustvarjanju in razporejanju dohodka v skladu z obveznostmi, ki’ smo jih s samoupravnim sporazumevanjem prevzeli uporabniki in izvajalci. 16. člen Uporabniki in izvajalci smo si edini, da svojo pravico in dolžnost planiranja v komunalni skupnosti uresničimo le tako, da: — sprejemamo in sklenemo samoupravni sporazum o temeljih plana, v skladu z vsakokratnimi osebnimi in skupnimi potrebami in interesi, — sodelujemo pri usklajevanju dogovorov o temeljih plana občine, —- sprejemamo dolgoročne, srednjeročne in letne plane za zagotavljanje opravljanja komunalne dejavnosti in izvajamo ukrepe za njihovo uresničevanje in — izvršujemo naloge, ki smo jih prevzeli. S samoupravnim sporazumom o temeljih plana za zagotavljanje opravljanja komunalnih dejavnosti in drugimi sporazumi, določamo skupne interese in cilje ter medsebojne pravice, obveznosti iti odgovornosti. Vsakokratne letne plane bomo sprejemali na podlagi samoupravnih sporazumov iz prejšnjega odstavka tega člena. ^ • Plane komunalnih skupnosti bomo sprejemali sočasno z občino v medsebojni odvisnosti in povezanosti. V. DRUŽB KNOEKONOMSKI ODNOSI 17. člen Uporabniki in izvajalci ugotavljamo, da nam zakon o odnosih svobodne menjave dela praviloma za- gotovi ju enak družbenoekonomski položaj, ko delamo z družbenimi sredstvi. Ta položaj si bomo zagotovili s tem, da bomo svoje pravice, obveznosti in odgovornosti uresničevali oziroma uveljavljali tako, da bomo samostojno določili lastno organizacijo, samostojno in odgovorno planirali ter pridobivali in razporejali dohodek v skladu z naravo dela, ki ga opravljamo. 18. člen Uporabniki in izvajalci sprejemamo medsebojno obveznost, da se bomo v dejavnostih, katerih opravljanje moramo skupaj, nemoteno in stalno zagotavljati, dogovarjali in sporazumevali. V ta namen bomo: — sprejemali samoupravne odločitve o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih, v skladu s kadrovskimi in tehničnimi možnostmi izvajalcev ter potrebami in dohodkovnimi možnostmi uporabnikov, — določili standarde in normative za opravljanje dejavnosti, — določili standarde in normative za opravljanje programa dejavnosti, — določili osnove in merila za ugotavljanje cen za opravljanje storitev, — določili osnove in merila za ugotavljanje oblike in višine povračila za izvršene storitve po programu dejavnosti, — določali obseg in vrednost programov za opravljanje dejavnosti ter osnove in merila za določanje obveznosti uporabnikov in izvajalcev, — sprejemali plane za razširitev dejavnosti in določali sredstva za njihovo izvršitev, — sprejemali druge odločitve glede medsebojnih pravic, obveznosti in odgovornosti in pri tem upoštevali določila zakona o komunalnih dejavnostih. 19. člen Uporabniki in Izvajalci smo sporazumni, da bomo v odnosih svobodne menjave dela vrednotili rezultate dela in prispevek izvajalcev k ustvarjanju nove vrednosti dejavnosti, k povečanju produktivnosti in k razvoju družbe v celoti s samoupravno dogovorjeno ceno storitve oziroma povračilom za izvajanje dejavnosti' po programu. 20. člen Pri sporazumevanju o ceni za opravljeno storitev oziroma o povračilu za opravljanje dejavnosti po programu bomo uporabniki in izvajalci upoštevali naslednje eletnente: — materialne stroške na osnovi tehničnih normativov porabe, — amortizacijo komunalnih objektov in naprav ter delovnih sredstev, — anuitete prevzetih kreditev za izgradnjo komunalnih objektov in naprav, — sredstva za zadovoljevanje skupnih in splošnih družbenih potreb ter za druge obveznosti in izdatke, ki se na podlagi zakona pokrivajo iz dohodka, — sredstva za osebne dohodke in skupno porabo in sredstva rezerv, — dogovorjeni del sredstev za razvoj materialne osnove dela izvajalcev v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana komunalne skupnosti. 21. člen Uporabniki in izvajalci smo sporazumni, da bomo sredstva za obveznosti, ki izvirajo iz svobodne menjave dela, zagotavljali: — s samoupravnim združevanjem sredstev za izgradnjo komunalnih objektov in naprav, — s ceno posameznih komunalnih proizvodov oziroma storitev, — s povračiji iz prispevka iz dohodka organizacij združenega dela in njihovih delovnih skupnosti in iz dohodka delovnih ljudi, ki z osebnim delom samostojno opravljajo gospodarsko in negospodarsko dejavnost, iz dohodka delovnih ljudi, ki opravljajo poklic umetniške ali druge kulturne narave, — z delom povračila investitorjev za pridobivanje stavbnega zemljišča v skladu s posebnim zakonom, — z drugimi viri. Vire, osnove in merila za oblikovanje sredstev ter obseg sredstev za izpolnjevanje obveznosti po 1. odstavku tega člena, bomo uporabniki in izvajalci določili s samoupravnim sporazumom o temeljih plana komunalne skupnosti. VI. ORGANIZACIJA IN UPRAVLJANJE . KOMUNALNE SKUPNOSTI 22. člen Komunalno skupnost upravlja delegatska skupščina. Skupščino sestavljata zbor uporabnikov in zbor izvajalcev. 23. člen Zbor uporabnikov šteje 43. delegatskih mest, zbor izvajalcev šteje 11 delegatskih mest. V zbor uporabnikov delegirajo delegata: — vsaka krajevna skupnost po enega delegata, — vsaka OZD, TOZD in druga samoupravna organizacija po enega delegata razen tistih, ki po samoupravnem sporazumu o oblikovanju konferenc delegacij zaradi delegiranja skupnih delegatov v zbor združenega dela Skupščine občine Litija in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti oblikujejo- konferenco delegacij in imajo preko njih delegatsko mesto v zboru uporabnikov. Zbor izvajalcev je delavski svet KOP Komunala Litija in en delegat organizacije združenega dela, ki opravlja javni mestni promet. 24. člen Zadeve oziroma naloge iz pristojnosti obeh zborov skupščine komunalne skupnosti določa statut komunalne skupnosti. Statut sprejmeta zbora skupščine komunalne skupnosti. 25. člen Podrobnejša - določila o delu obeh zborov skupščine komunalne skupnosti vsebuje statut in poslovnik o delu skupščine. 26. člen Skupščina komunalne skupnosti ima kot metodo za usklajevanje svojega dela predsedstvo. 27. člen Za izvrševanje sklepov in uresničevanje odločitev skupščine komunalne skupnosti ima skupščina naslednje kolektivne izvršilne organe: — odbor za družbenoekonomska, samoupravna in kadrovska vprašanja, —- odbor za dejavnost individualne komunalne rabe, — odbor za dejavnosti skupne komunalne rabe, — odbor za upravljanje in urejanje stavbnih zemljišč, — odbor za samoupravno delavsko kontrolo, — odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito Sestav kolektivnih izvršilnih organov in. način izvolitve določa statut skupnosti. 28. člen Skupščina komunalne skupnosti lahjro ustanovi tudi začasne odbore m komisije z namenom, da proučijo in pripravijo rešitve nalog iz pristojnosti skupščine komunalne skupnosti. 29. člen Mandatna doba skupščine in njenih kolektivnih izvršilnih organov traja štiri leta. 30. člen Predsednika skupščine komunalne skupnosti izvoli skupščina za mandatno dobo dveh let Ista oseba je lahko ponovno izvoljena za predsedn.ka skupščine še za eno mandatno dobo. > 31 člen Komunalna skupnost občine Litija skupaj z drugimi komunalnimi skupnostmi v SR Sloveniji' zaradi dogovarjanja in usklajevanja stališč pri reševanju in izvajanju nalog, ki so skupnega pomena za vso Slovenijo. na področju komunalnega gospodarstva, ustanovi Zvezo komunalnih skupnosti Slovenije Temeljna razmerja .med komunalnimi skupnostmi v zvezi z opredeljevanjem in urejanjem skupnih zadev uredijo komunalne skupnosti s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi Zveze komunalnih skupnosti Slovenije. VII: NALOGE KOMUNALNE SKUPNOSTI NA PODROČJU LJUDSKE OBRAMBE IN DRUŽBENE Samozaščite 32. člen Odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito skrbi za neposredno izvajanje nalog s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite v komunalni skupnosti. Odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito opravlja zlasti naslednje naloge: — skrbi za izvajanje ukrepov civilne zaščite oziroma zaščitnih in rešeValnih akcij ob naravnih ali drugih nesrečah ali v vojni ter drugih izrednih razmerah, — oblikuje program izvajanja nalog splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito sodeluje s pristojnimi organi skupščine občine, in krajevnih skupnosti v občini, kot tudi z družbenopolitičnimi organizacijami in skupnostmi v občini pri izvrševanju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Podrobnejša določila o delu odbora za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito določa statut komunalne skupnosti. VIII. NADZOR NAD DELOM KOMUNALNE SKUPNOSTI 33. člen Nadzor nad' delom komunalne skupnosti, izvajanje tega samoupravnega sporazuma in statuta komunalne skupnosti ter vseh planskih in drugih samoupravnih splošnih aktov komunalne skupnosti opravljamo: uporabniki in izvajalci kot ustanovitelji te skupnosti neposredno, — skupščina in kolektivni izvršilni organi in — odbor za samoupravno delavsko kontrolo. 34. člen Odbor za samoupravno delavsko kontrolo ima zlasti naslednje pristojnosti: — nadzira izvrševanje zakonov, tega samoupravnega sporazuma in statuta komunalne skupnosti ter samoupravnega" sporazuma o temelj ih plana komunalne skupnosti, — nadzira izvrševanje vseh planskih in drugih samoupravnih splošnih aktov komunalne skupnosti ter sprejetih samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov h katerim je komunalna skupnost pristopila, — nadzira izvajanje sklepov skupščine komunalne skupnosti in kolektivnih izvršilnih organov ter ugotavlja skladnost sprejetih odločitev aktov komunalne skupnosti s samoupravnimi pravicami, dolžnostmi in odgovornostmi uporabnikov in izvajalcev, ustanoviteljev komunalne skupnosti, — nadzira družbeno in gospodarsko smotrnost porabe sredstev, združenih na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih plana komunalne skupnosti, — nadzira izvajanje finančnega načrta komunalne skupnosti, — nadzira uveljavljanje načela o dejavnosti dela komunalne skupnosti, — izvršuje druge pravice in odgovornosti ter obveznosti na podlagi zakonov in statuta komunalne skupnosti. 35. člen Podrobnejše pristojnosti glede izvrševanja pravic, obveznosti in odgovornosti odbora za samoupravno delavsko kontrolo ureja statut komunalne skupnosti IX. JAVNOST DELA KOMUNALNE SKUPNOSTI 36. člen Skupščina in kolektivni izvršilni organi redno, pravočasno, resnično in popolno obveščajo uporabnike in Izvajalce komunalnih storitev o delu komunalne skupnosti ter o problemih, stanju in razvoju družbenoekonomskih odnosov pri opravljanju komunalnih dejavnosti, o izvajanju samoupravnega sporazuma o temeljih plana komunalne skupnosti ter drugih planskih aktov in sprejetih samoupravnih sporazumov, družbenih dogovorov, o delu delovne skupnosti, ki opravlja administrativno strokovna in pomožna dela za komunalno skupnost kot tudi o drugih pomembnejših vprašanjih iz pristojnosti komunalne skupnosti. Delo komunalne skupnosti je javno in dostopno vsem uporabnikom in izvajalcem komunalnih storitev. Vsak uporabnik in izvajalec ima pravico udeleževati se sej skupščine in njenih organov in na njih razpravljati, če mu je dana beseda ali možnost vpogleda v dokumentacijo komunalne skupnosti, razen v tisto, za katero je določeno, da je uradna, poslovna ali vojaška tajnost. 37. člen Komunalna skupnost je za svoje delo oziroma uresničevanje samoupravnega sporazuma o temeljih piana komunalne skupnosti m drugih samoupravnih splošnih aktov ter tega sporazuma odgovorna skupščini občine. X. POSTOPEK SPORAZUMEVANJA O MEDSEBOJNIH PRAVICAH, OBVEZNOSTIH IN ODGOVORNOSTIH 38. člen Delegati skupščine komunalne skupnosti o medsebojnih pravicah in obveznostih razpravljajo in odločajo na sejah skupščine. Sejo skupščine vodi predsednik skupščine komunalne skupnosti, pomagata pa mu predsednik zbora uporabnikov in predsednik zbora izvajalcev. Delegati v skupščini komunalne skupnosti delajo po smernicah svojih delegacij. O zadevah oziroma pravicah in obveznostih, ki so predmet skupnega in enakopravnega razpravljanja in odločanja, odločata zbora skupaj in enakopravno tako, da med seboj doseženi sporazum na seji skupščine potrdita z ločenim glasovanjem. Ce med zboroma ni dosežen sporazum, ki bi ga oba zbora potrdila z ločenim glasovanjem, morata izvesti medsebojni usklajevalni postopek in poiskati ustrezno sporazumno rešitev,, ki je predmet ponovnega glasovanja skupščine komunalne skupnosti v posameznem zboru. Ce zbora s prvim predlogom, doseženim v usklajevalnem postopku, pred zboroma ne uspeta, se usklajevalni postopek lahko ponovi in predlagata novo ali drugačno rešitev. Usklajevalni postopek izvede paritetna komisija, sestavljena iz delegatov posameznega zbora. Podrobnejše določbe o usklajevalnem postopku določa poslovnik o delu skupščine in njenih organov. 39. člen Ce med zboroma skupščine komunalne skupnosti po opravljenem usklajevalnem postopku ni prišlo do odločitve v zadevi, ki je bistvenega pomena za zadovoljevanje potreb in interesov, ki jih morajo zagotavljati uporabniki in izvajalci v skupščini komunalne skupnosti, mora predsedstvo komunalne skupnosti o tem obvestiti občinsko skupščino, da začasno uredi to vprašanje. XI. OPRAVLJANJE SKUPNIH DEL ZA KOMUNAL- NO SKUPNOST 40. člen Za opravljanje administrativnih, strokovnih, pomožnih in tem podobnih del skupnega pomena oblikujejo komunalna skupnost, skupnost za ceste in stanovanjska skupnost skupno strokovno službo — delovno skupnost. Delovna skupnost bo registrirana pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Litija. Druga opravila si lahko komunalna skupnost zagotovi tudi z drugo skupnostjo, organizacijo ali ustavo. 41. člen Pravice, obveznosti in odgovornosti med komunalno skupnostjo in skupno strokovno službo iz prejšnjega ■S. člena tega sporazuma ureja samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med komunalno skupnostjo in skupno strokovno službo. XII. SAMOUPRAVNI SPLOŠNI AKTI KOMUNALNE SKUPNOSTI 42. člen Komunalna skupnost ima naslednje samoupravne splošne akte: — samoupravni sporazum o ustanovitvi komunalne skupnosti, — statut, — samoupravni sporazum o temeljih plana komunalne skupnosti, — letne, srednjeročne in dolgoročne plane komunalne skupnosti, — samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med komunalno skupnostjo in skupno strokovno službo, — poslovnik o delu skupščine in njenih organov, — druge samoupravne splošne akte. XIII. REŠEVANJE SPOROV 43. člen Za reševanje sporov, ki so že ali utegnejo nastati med komunalno skupnostjo in uporabniki ter izvajalci komunalnih storitev ali med komunalno skupnostjo in skupno strokovno službo, se ustanovi priložnostna arbitraža (v nadaljnjem besedilu: arbitraža). Arbitražo sestavljajo arbitri. Sporni stranki imenujeta v arbitražo vsaka po enega arbitra, predsednika arbitraže pa imenujeta sporazumno. postopek pred arbitražo določijo arbitri v skladu z zakonom. Postopek pred arbitražo je enostopenjski, njena odločitev pa je pravnomočna. Arbitraža odloča tudi po načelu pravičnosti. 44. člen Komunalna skupnost ustanovi v skladu z zakonom z drugimi komunalnimi skupnostmi ali z drugimi interesnimi skupnostmi posebno samoupravno sodišče združenega dela. Podrobnejše določbe o delu samoupravnega sodišča združenega dela ureja samoupravni sporazum o ustanovitvi posebnega sodišča združenega dela. 45. člen Komunalna skupnost ustanavlja za posredovanje prd sporazumnem reševanju sporov in za razvijanje dobrih odnosov med uporabniki komunalnih storitev in komunalno skupnostjo poseben poravnalni svet. Ta poravnalni svet posreduje in odloči o sporu, če se stranki tako sporazumeta. Podrobnejša določila o delu poravnalnega sveta ureja statut komunalne skupnosti. XIV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 46. člen Ta samoupravni sporazum je sprejet ko ga sprejme 3/4 vseh samoupravnih organizacij in skupnosti uporabnikov na območju občine in ko ga sprejmejo vse samoupravne organizacije in skupnosti izvajalcev v občini. Sporazum sprejemajo uporabniki in izvajalci komunalnih storitev z osebnim izjavljanjem na način kot je določen v njihovih samoupravnih splošnih aktih. 47. člen Ta sporazum začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS, potem ko je dala k njemu svoje soglasje skupščina občine. / 48. člen Postopek za dopolnitve in spremembe tega samoupravnega sporazuma lahko sproži vsaka delegacija po svojem delegatu v skupščini. O predlogu delegata se mora skupščina izjaviti najkasneje na prvi prihodnji seji skupščine. Spremembe in dopolnitve tega samoupravnega sporazuma se opravijo v postopku, ki velja za njegov sprejem. 49. člen Komunalna skupnost se lahko združi v skladu z zakonom z drugimi interesnimi skupnostmi materialne proizvodnje v skupnost interesnih skupnosti materialne proizvodnje. 50. člen K temu samoupravnemu sporazumu lahko pristopijo na novo organizirane samoupravne organizacije in skupnosti ali samoupravne organizacije, ki iz kakršnegakoli razloga k njemu še niso pristopile. Pristopijo tako. da pošljejo posebno izjavo o svojem pristopu k sporazumu komunalni skupnosti, ki vodi evidenco udeležencev tega sporazuma. 51. člen Komunalna skupnost preneha, če tako sklenejo uporabniki in izvajalci ali kadar prenehajo organizacije združenega dela. O prenehanju komunalne skupnosti se sporazumejo uporabniki in izvajalci in sprejmejo po postopku, ki velja za spremembe in dopolnitve tega sporazuma, tudi akt o njenem prenehanju. Ce mora komunalna skupnost prenehati zaradi prenehanja organizacij združenega dela, preneha po postopku predpisanim z zakonom ali na podlagi drugega akta, izdanega na podlagi zakona. 52. člen Z dnem, ko začne veljati ta samoupravni sporazum, preneha veljati samoupravni sporazum o ustanovitvi komunalne skupnosti (Uradni list SRS, št. 19/77). Udeleženci sporazuma: Predilnica Litija, IUV TOZD Usnjarna Šmartno, SGP Slovenija ceste tehnika, TOZD Industrija apna Kresnice, SGP Beton Zagorje, TOZD Gradmetal Litija, KOP Komunala Litija, Kovina Šmartno, Mesarija in prekajevalnica Litija, Tekstil TOZD Pletilja Litija, Kmetijska zadruga Gabrovka - Dole, Kmetijska zadruga Litija, Gozdno gospodarstvo Ljubljana, TOZD Gozdni obrat Litija, Mizarstvo Litija. Kovinarska Krško, TOZD Transportne naprave Dole, Osnovna šola Dušan Kve-der-Tomaž, Litija, Osnovna šola Franc Rozman-Stane Šmartno pri Litiji, Osnovna šola Lojze Hostnik-Jovo Gabrovka, Zavod za izobraževanje in kulturo Litija, Zdravstveni dom Domžale, TOZD Zdravstveno var- stvo Litija, Vzgojno varstvena organizacija Litija, Strokovna služba samoupravnih interesnih skupnosti občine Litija, Strokovna služba komunalne in stanovanjske skupnosti občine Litija, Uprava Skupščine občine Litija, Organ za kaznovanje prekrškov Litija, Občinska konferenca ZKS Litija, Občinska konferenca SZDL Litija, Občinska konferenca ZSMS Litija, Občinski sindikalni svet Litija, Občinski odbor Rdečega križa Litija in krajevne skupnosti Litija levi breg, Kresnice, Vače, Jevnica, Sava, Polšnik, Dole, Gabrovka, Jablaniška dolina, Stangarske Poljane, Primskovo, Ribče. 252. Na podlagi 18. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Samoupravne komunalne skupnosti občine Litija je skupščina komunalne skupnosti na seji dne 16. novembra 1982 sprejela STATUT Samoupravne komunalne skupnosti občine Litija I, UVODNE IN STATUSNE DOLOČBE 1. člen Samoupravna komunalna skupnost občine Litija (v nadaljnjem besedilu: komunalna skupnost), ki je bila ustanovljena s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi komunalne skupnosti občine Litija v letu 1976, je samoupravna interesna skupnost v kateri bomo delavci organizacij združenega dela in njihovih delovnih skupnosti, delovni ljudje, ki z osebnim delom in lastnimi delovnimi sredstvi opravljamo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost ter delovni ljudje, ,ki opravljamo poklic umetniške ali druge kulturne narave in občani v krajevnih skupnostih, kot uporabniki komunalnih storitev in delavci KOP Komunala Litija, kot izvajalci komunalnih storitev v njej zagotovili opravljanje komunalnih dejavnosti iz 7. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Samoupravne komunalne skupnosti občine Litija. 2. člen S tem statutom se opredeljujejo: naloge komunalne skupnosti, samoupravna organiziranost komunalne skupnosti, zadeve o katerih odločata enakopravno zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skupščine komunalne skupnosti, zadeve o katerih odloča samostojno zbor uporabnikov ali zbor izvajalcev, usklajevalni postopek med zboroma, pristojnosti skupnih izvršilnih organov komunalne skupnosti, pravice, dolžnosti in odgovornosti odbora za samoupravni delavski nadzor in odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, delegiranje v skupščino komunalne skupnosti, zastopanje v pravnem prometu, naloge in pooblastila pri opravljanju strokovnega dela za komunalno skupnost, način in obveščanje javnosti o delu komunalne skupnosti, reševanje sporov in odgovornost komunalne skupnosti. 3. člen Ime komunalne skupnosti je: Samoupravna komunalna skupnost občine Litija. Sedež komunalne skupnosti je: Litija, Jerebova 6. 4. člen Dejavnost komunalne skupnosti je združevanje sredstev, urejanje družbenoekonomskih odnosov s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem po načelih svobodne menjave dela, ter usklajevanje dela in razvoja komunalnih dejavnosti posebnega družbenega pomena: 1. oskrba naselij z vodo, ki obsega zajemanje, čiščenje in dovajanje vode gospodinjstvom, industriji in drugim porabnikom, 2. odvajanje odpadnih in padavinskih voda iz naselij, ki obsega: — zbiranje, odvajanje in čiščenje komunalnih odplak iz gospodinjstev, industrije in drugih uporabnikov, v naseljih, — odvajanje padavinskih voda v naseljih, 3. vzdrževanje čištoče v naseljih, ki obsega čiščenje javnih površin, urejeno zbiranje, odvoz in odstranjevanje komunalnih odpadkov iz gospodinjstev, industrije in drugih uporabnikov teh storitev, 4. urejanje javnih parkov, nasadov, drevoredov, zelenic, otroških igrišč in drugih javnih površin s pripadajočimi napravami in opremo, 5. urejanje javnih parkirišč, dovoznih poti, peš poti, hodnikov m drugih javnih poti v naseljih, 6. javna razsvetljava v naseljih, ki obsega razsvetljavo prometnih in drugih javnih površin v naseljih, 7. urejanje pokopališč ter pokopališka in pogrebna dejavnost, ki obsega pogrebne storitve, storitve v zvezi z upepeljevanjem, oddajanje prostorov za grobove v najem, 8. opravljanje javnega mestnega prometa, ki obsega javni prevoz potnikov v mestih in naseljih mestnega značaja ter primestnih naseljih z javnimi prevoznimi sredstvi, 9. urejanje ulic, trgov in cest v mestih in naseljih mestnega značaja, ki niso razvrščene med magistralne in regionalne ceste ih 10. oskrba naselij s toplotno energijo. 5. člen Komunalna skupnost je kot družbenopravna oseba vpisana v sodni register organizacij združenega dela pri Temeljnem sodišču v Ljubljani. 6. člen Komunalna skupnost uporablja štampiljko okrogle oblike z besedilom: Samoupravna komunalna skupnost občine Litija. II. NALOGE KOMUNALNE SKUPNOSTI 7. člen Z namenom uresničiti pravice, obveznosti in odgovornosti opredeljene s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi komunalne skupnosti opravljamo de-, lavci, delovni ljudje in občani v komunalni skupnosti zlasti naslednje naloge: — usmerjamo in usklajujemo razvoj komunalnega gospodarstva oziroma komunalnih dejavnosti v skladu z letnim in srednjeročnim planom občine in drugimi programi, — spremljamo in analiziramo razvoj komunalnih dejavnosti na območju občine ter seznanjamo skupščino družbenopolitične skupnosti s problematiko na tem področju, — sodelujemo v pripravah skupnih osnov za dob goročni načrt družbenega razvoja občine za področje komunalnih dejavnosti, — sodelujemo pri prostorskem planiranju z vidika urbanizacije, — skrbimo za razvijanje in utrjevanje samouprave na področju komunalnega gospodarstva, — skrbimo za raziskovalno dejavnost na področju komunalnih dejavnosti, — proučujemo stavbno zemljiško politiko ter sodelujemo pri njenem oblikovanju, — proučujemo naloge v zvezi z racionalizacijo izgradnje komunalnih objektov in naprav in racionalizacijo stanovanjske gradnje, . — proučujemo in analiziramo oblike svobodne menjave dela, kot osnove za financiranje opravljanja komunalnih dejavnosti, — proučujemo osnove in oblike financiranja izgradnje komunalnih objektov in naprav ter ustrezne modele za zagotavljanje in združevanje sredstev, — sodelujemo z drugimi samoupravnimi organizacijami, družbenopolitičnimi skupnostmi ter drugimi skupnostmi, — opravljamo obrambne naloge na področju Ijud-sku obrambe in družbene samozaščite, ki izvirajo iz obrambnega načrta, komunalne skupnosti in — opravljamo druge naloge na podlagi pozitivnih veljavnih predpisov, družbenih dogovorov ter drugih samoupravnih splošnih aktov. HI. ORGANIZACIJA IN UPRAVLJANJE 'komunalne skupnosti 1. Skupščina komunalne skupnosti 8. člen Komunalno skupnost upravlja skupščina. Skupščino komunalne skupnosti sestavljata zbor uporabnikov in zbor izvajalcev. 9. člen ' Zbor uporabnikov šteje 43 delegatskih mest. Zbor izvajalcev šteje 11 delegatskih mest. 10. člen V zbor uporabnikov delegirajo delegate: — vsaka krajevna skupnost po enega delegata, — vsaka OZD, TOZD in druga samoupravna organizacija po enega delegata razen tistih, ki po samoupravnem sporazumu o oblikovanju konferenc delegacij zaradi delegiranja skupnih delegatov v zbor združenega dela Skupščine občine Litija in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti oblikujejo konferenco delegacij in imajo preko njih delegatsko mesto v zboru uporabnikov. Zbor izvajalcev je delavski svet KOP Komunala Litija in en delegat organizacije združenega dela, ki opravlja javni mestni promet. 11. člen Skupščina dela in odloča na sejah. Skupščina veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina vseh delegatov v zborih skupščine. 12. člen Delegati v skupščini odločajo: — na skupni seji obeh zborov, — samostojno v posameznem zboru. 13. člen Delegati na skupni seji., obeh zborov odločajo zlasti: — o izvolitvi ter razrešitvi predsednika skupščine in podpredsednika skupščine ter izvolitvi ter razrešitvi predsednikov in članov stalnih in občasnih skupnih organov, — o stališčih in smernicah za nadaljnje razvijanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju komunalnega gospodarstva v občini, — o obravnavi osnutkov in predlogov zakonov s področja komunalnega gospodarstva, — o sprejemu samoupravnih splošnih aktov komunalne skupnosti, — o soglasju komunalne skupnosti k določbam statuta delovne skupnosti strokovne službe, }ci se nanašajo na uresničevanje nalog delovne skupnosti, po programu njenega dela ter k razvidu del in nalog delovne skupnosti, — o soglasju k imenovanju in razrešitvi vodje delovne 'skupnosti skupne strokovne službe, — o imenovanju in razrešitvi tajnika skupnosti, — o sprejemanju samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med delovno skupnostjo in komunalno skupnostjo, — o nalogah komunalne skupnosti na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščitfe, — o pogojih, obsegu in kvaliteti ter načinu opravljanja komunalne dejavnosti, — o dolgoročnih in srednjeročnih planih razvoja ter letnih planih in programih komunalne dejavnosti, — o pravicah, obveznostih in odgovornostih komunalne organizacije za opravljanje dejavnosti, — o združevanju sredstev za opravljanje in razvoj komunalne dejavnosti, — o uresničevanju planov in programov komunalne dejavnosti, — o Plojih za pridobitev pravice uporabnika za uporabo komunalnih objektov in naprav, — o pogojih in merilih za prednostno zadovoljevanje potreb po proizvodih in storitvah zaradi nastopa izrednih razmer (redukcije), — o cenah komunalnih storitev, — o samoupravnem združevanju komunalne organizacije z drugimi organizacijami in asociacijami, — o osnovah in merilih za pridobivanje dohodka komunalne organizacije, — o imenovanju in razreševanju poslovodnega organa komunalne organizacije, — o izvolitvi sodnikov posebnega sodišča združenega dela, — o imenovanju članov proravnalnega sveta. — o sprejemu in dopolnitvah statuta komunalne skupnosti, — o povezovanju in združevanju komunalne skupnosti z drugimi asociacijami, — o ukrepih za varstvo in izboljšanje bivalnega okolja, — o organiziranju in izvajanju preventivnih in drugih ukrepov za preprečevanje in zmanjšanje posledic naravnih nesreč, — o modernizaciji, racionalizaciji na področju izgradnje in vzdrževanja komunalnih objektov in naprav, — o združitvi komunalne skupnosti v Zvezo komunalnih skupnosti Slovenije, — o ustanovitvi posebnega sodišča združenega dela in posebnega organa za odpravo sporov, — o sprejemanju in izvajanju družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, katerih udeleženec je komunalna skupnost, — o zaključnem računu komunalne skupnosti, — in o drugih zadevah za katere je pristojna skupščina po zakonu, odlokih in drugih predpisih. Sklep o posamezni zadevi iz pristojnosti skupščine je sprejet, če ga sprejmeta oba zbora z večino glasov vseh delegatov v posameznem zboru v enakem besedilu, po opravljenem ločenem glasovanju. V primeru, da zbora predloga, o katerem ločeno glasujeta, ne sprejmeta v enakem besedilu ali če predlog na posameznem zboru ni sprejet, se izvede usklajevalni postopek. 14. člen Zbor uporabnikov samostojno obravnava in odloča zlasti o naslednjih zadevah: — o združevanju sredstev uporabnikov za izgradnjo komunalnih objektov in naprav, — o samoupravnih splošnih aktih, ki urejajo samoupravne in materialne odnose med uporabniki, — voli predsednika zbora, — ih o predlogih aktov in sklepov, ki se predlagajo skupščini v sprejem. Sklep o zadevi iz pristojnosti zbora je sprejet, če ga zbor sprejme z večino glasov vseh delegatov zbora. 15. člen Zbor izvajalcev samostojno obravnava in odloča zlasti o naslednjih zadevah: — voli predsednika zbora, — o aktih in sklepih, ki se predlagajo skupščini v sprejem. Sklep o zadevi iz pristojnosti zbora je sprejet, če ga zbor sprejme z večino glasov vseh delegatov zbora. 16. člen Delegati skupščine komunalne skupnosti o medsebojnih pravicah in obveznostih razpravljajo in odločajo na sejah skupščine. Sejo skupščine vodi predsednik skupščine, pomagata pa mu predsednik zbora uporabnikov in predsednik zbora izvajalcev. Delegati delajo po smernicah delegacij za delegiranje delegatov za skupščino komunalne skupnosti. O zadevah oziroma pravicah in obveznostih iz pristojnosti skupščine, ki so predmet skupnega, ena- kopravnega razpravljanja in odločanja, odločata zbora skupaj in enakopravno tako, da medsebojno doseženi sporazum sprejmeta oziroma potrdita z ločenim glasovanjem. Če med zboroma ni doseženega sporazuma, ki bi ga lahko sprejela oziroma potrdila z ločenim glasovanjem, morata v usklajevalnem postopku poiskati sporazumno rešitev, ki je potem predmet ponovne razprave in glasovanja skupščine komunalne skupnosti. Usklajevalni postopek izvede paritetna komisija, ki je sestavljena iz delegatov vsakega zbora. Če se zbora s prvim predlogom komisije, doseženim v usklajevalnem postopku, ne strinjata, se usklajevalni postopek lahko ponovi tolikokrat, dokler ni predlagana taka rešitev, ki jo oba zbora sprejmeta. 17. člen Komisija za izvedbo usklajevalnega postopka ima šest delegatov. Po tri delegate imenuje vsak zbor. Komisijo za izvedbo usklajevalnega postopka imenuje skupščina komunalne skupnosti. Predsednika komisije za izvedbo usklajevalnega postopka izberejo delegati komisije sporazumno izmed sebe. 18. člen Skupščina komunalne skupnosti lahko na isti seji nadaljuje razpravo in sprejme odločitev o zadevi o kateri ni bilo doseženo soglasje, če komisija iz prejšnjega člena tega statuta uskladi stališča in predlaga ustrezni predlog za odločitev. Če komisija z enim ali večkratnim usklajevanjem med potekom seje ni uspela, se predlog z dnevnega reda umakne, komisiji pa naloži in da primeren rok, da nadaljuje z usklajevanjem in pripravi sporazumen predlog. Predsednik skupščine je dolžan usklajeni predlog predložiti v odločitev skupščini komunalne skupnosti na prvo naslednjo sejo. 19. člen V primeru, da po opravljenem usklajevalnem postopku skupščina komunalne skupnosti ne sprejme usklajenega predloga komisije, odločitev pa je nujna, lahko skupščina komunalne skupnosti da pobudo občinski skupščini, da začasno uredi to vprašanje. 20. člen Delegati zbora uporabnikov in zbora izvajalcev razpravljajo in odločajo samostojno o zadevah iz 14. člena tega statuta. Razpravljajo in odločajo na sejah posameznega zbora ločeno, lahko pa tudi na skupni seji skupščine komunalne skupnosti. Predsednik vsakega zbora je pri svojem delu oziroma vodstvu seje zbora samostojen. 21. člen Glasovanje v skupščini komunalne skupnosti in njenih zborih je javno, delegati pa lahko sklenejo, da se glasuje tajno. Javno glasovanje se opravi z dvigom rok, tajno glasovanje pa z glasovnicami. 22. člen Skupščina veljavno sklepa, če je navzoča na seji več kot polovica vseh delegatov vsakega zbora. O se- ji skupščine komunalne skupnosti ali posameznega zbora se piše zapisnik. Zapisnik podpiše zapisnikar, sopodpiše pa ga predsednik skupščine komunalne skupnosti oziroma predsednik pristojnega zbora skupščine komunalne skupnosti. 2. Predsednik skupščine 23. člen Skupščina komunalne skupnosti ima predsednika in podpredsednika, ki ju 'izvoli izmed delegatov dele- * gači j za delegiranje delegatov v skupščino komunalne skupnosti. Skupščina komunalne skupnosti izvoli predsednika in podpredsednika za dobo dveh let. Ista oseba je lahko ponovno izvoljena za predsednika oziroma podpredsednika skupščine komunalne skupnosti še za eno mandatno dobo. 24. člen Komunalno skupnost predstavlja in zastopa predsednik skupščine komunalne skupnosti. Kot zastopnik je upravičen v imenu komunalne skupnosti v okviru njene pravne sposobnosti z vsemi pooblastili brez omejitev sklepati pogodbe, samoupravne sporazume in dogovore ter opravljati druga pravna dejanja, kot tudi zastopati komunalno skupnost pred sodišči in drugimi organi. Predsednik skupščine komunalne skupnosti' sme dati v mejah svojih pooblastil, drugi osebi pisno pooblastilo za zastopanje pred določenimi organi in organizacijami, za sklenitev določenih vrst pogodb in .sporazumov ter za opravljanje drugih določenih pravnih dejanj in posamičnih pravnih opravil. Obseg in meje pooblastila določi predsednik skupščine komunalne skupnosti sam, brez posebnega soglasja skupščine komunalne skupnosti. 25. člen Predsednik opravlja poleg pristojnosti iz prejšnjega člena še naslednje naloge: — sklicuje in vodi seje skupščine komunalne skupnosti, — skrbi za delo skupščine komunalne skupnosti in njenega predsedstva, — podpisuje samoupravne splošne akte in druge akte skupščine komunalne skupnosti, — skrbi za izvrševanje in izvršuje sklepe skupščine komunalne skupnosti, -- je podpisnik za materialno in finančno poslovanje komunalne skupnosti, — odgovarja za svoje delo skupščini komunalne, skupnosti, — opravlja druge zadeve, M jih določajo drugi samoupravni splošni akti komunalne skupnosti in ki mu jih naloži skupščina. , * /,( 28. člen Kadar je predsednik skupščine komunalne skupnosti odsoten ali kako drugače zadržan, ga nadomešča glede zastopanja in predstavljanja ter podpisovanja z vsemi pooblastili podpredsednik skupščine komunalne skupnosti. 3. Predsedstvo skupščine komunalne skupnosti 27. člen Zaradi zagotavljanja enotnosti kolektivnega dela, skupnega m enakopravnega odločanja in odgovornega postopanja ter obnašanja uporabnikov in izvajalcev pri uresničevanju pravic, obveznosti in odgovornosti, ima skupščina predsedstvo za uklajevanje svojega dela. Člani predsedstva skupščine so po svojem položaju predsednik skupščine, ki to predsedstvo vodi in predsedniki skupnih izvršilnih organov komunalne skupnosti ter podpredsednik skupščine komunalne skupnosti in predsednika zborov. 28. člen Predsedstvo skupščine deluje tako, da na koordinacijskih sestankih usklajujejo delo organov skupščine s tem, da jim daje družbeno naravnane smernice, mnenja in stališča za njihovo delo ter da jih opozarja na napake, ki utegnejo postati predmet upravičene družbene kritike. 4. Stalni in začasni organi skupščine komunalne skupnosti 29. člen Za izvrševanje sklepov' in uresničevanje aktov skupščine komunalne skupnosti in posameznega zbora ima skupščina komunalne skupnosti naslednje skupne kolektjvne izvršilne organe: — odbor za samoupravna družbenoekonomska vprašanja in kadrovske zadeve, — odbor za dejavnosti individualne komunalne rabe, — odbor za dejavnosti kolektivne komunalne rabe, — odbor za urejanje stavbnih zemljišč, — odbor za splošno ljudsko obrambo in družbe'no samozaščito. 30. člen Odbor za samoupravna družbenoekonomska vprašanja in kadrovske zadeve ima zlasti naslednje pristojnosti: — skrbi za utrjevanje in razvoj družbenoekonomskih in samoupravnih odnosov v svobodni menjavi dela na področju komunalnega gospodarstva, — pripravlja predloge samoupravnih splošnih aktov komunalne skupnosti, — pripravlja predloge stališč v postopku obravnave osnutkov in predlogov zakonov s področja komunalnega gospodarstva, Pripravlja predloge stališč in sklepov glede sprejema in izvrševanja družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, katerih udeleženec je komunalna skupnost, — pripravlja predloge za obvezno razlago samoupravnih splošnih aktov in sklepov skupščine oziroma zborov skupščine komunalne skupnosti, — svetuje skupščini, posameznemu zboru in skupnim kolektivnim izvršilnim organom skupščine komu nalne skupnosti v pravnih zadevah. — uresničuje politiko ter izpolnjuje sklepe in stališča glede normativne dejavnosti v komunalni skupnosti, — pripravlja predloge delovnega in finančega načrta ter poslovnega poročila in zaključnega računa komunalne skupnosti, — skrbi za financiranje dejavnosti komunalne skupnosti, skladno s samoupravnim sporazumom o temeljih plana iti letnim delovnim načrtom komunalne skupnosti, — skrbi za izvajanje samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih, ki ga je sklenila komunalna skupnost z delovno skupnostjo, — obravnava in pripravlja vse predloge za volitve in imenovanja skupščine oziroma posameznega zbora in skupne kolektivne izvršilne organe, — poroča skupščini o svojem delu in — opravlja druge naloge v okviru svoje pristojnosti po sklepu skupščine komunalne skupnosti. 31. člen Odbor za dejavnosti individualne komunalne rabe ima zlasti naslednje pristojnosti: — proučuje družbenoekonomske in samoupravne odnose na področju dejavnosti individualne komunalne rabe, — spremlja in analizira razvoj dejavnosti individualne komunalne rabe, — pripravlja smernice in skupne osnove za temeljne plane razvoja dejavnosti individualne komunalne rabe, — proučuje pogoje in nač'n opravljanja posameznih dejavnosti individualne komunalne rabe, — izvršuje sklepe skupščine komunalne skupnosti na svojem področju, — poroča skupščini komunalne skupnosti o svojem delu, — opravlja druge naloge v okviru svoje pristojnosti po sklepu skupščine komunalne skupnosti ali posameznega zbora. 32. člen Odbor za dejavnosti kolektivne komunalne rabe ima zlasti naslednje pristojnosti: — proučuje družbenoekonomske in samoupravne odnose na področju dejavnosti kolektivne komunalne rabe, — spremlja in analizira razvoj komunalnih dejavnosti kolektivne rabe, — pripravlja skupne smernice in osnove za temelje plana in razvoja dejavnosti kolektivne komunalne rabe, — proučuje pogoje in način opravljanja posameznih dejavnosti kolektivne komunalne rabe, — izvaja sklepe skupščine komunalne skupnosti na svojem področju, — predlaga skupščini komunalne skupnosti in njenim zboroma akte s svojega področja, — poroča skupščini komunalne skupnosti o svojem delu in — opravlja druge naloge v okviru svoje pristojnosti po sklepu skupščine ali posameznega zbora. 33. člen Odbor za urejanje stavbnih zemljišč ima zlasti naslednje pristojnosti: — proučuje družbenoekonomske in samoupravne odnose na področju urejanja stavbnih zemljišč, — spremlja in analizira urejanje stavbnih zemljišč za stanovanjsko in drugo gradnjo, — pripravlja skupne smernice in osnove za temelje plana za področje urejanja stavbnih zemljišč, — proučuje pogoje in način urejanja stavbnih zemljišč, — določa višino prispevka za komunalno urejanje stavbnih zemljišč, — pripravlja pogoje za pridobitev stavbnih zemljišč pri čemer sodeluje z občinskim upravnim organom, — izvaja sklepe skupščine komunalne skupnosti na svojem področju, — predlaga skupščini komunalne skupnosti in njenima zboroma akte s svojega področja, — opravlja naloge v zvezi s pridobivanjem in oddajanjem stavbnih zemljišč za katere ga pooblasti občinska skupščina ali upravni organ, — opravlja druge naloge v okviru svoje pristojnosti po sklepu skupščine komunalne skupnosti ali posameznega zbora ali na podlagi samoupravnih splošnih aktov komunalne skupnosti. 34. člen Odbori iz 29. člena tega statuta, razen odbora za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, štejejo po 5 članov. Od skupnega števila vsakega odbora imajo uporabniki 4 člane, izvajalci pa 1 člana. Odbori so za svoje delo odgovorni skupščini komunalne skupnosti. 35. člen Odbori delajo na sejah. Seja je sklepčna, če je na seji več kot polovica vseh članov posameznega odbora. Sklepi se sprejemajo z večino glasov vseh članov odbora. Sejo odbora vodi njegov predsednik, nadomešča pa ga eden izmed članov odbora. Mandatna doba predsednika in članov odborov traja štiri leta. Nihče ne more biti več kot dvakrat zaporedoma izvoljen za člana istega odbora. 36. člen Sejo posameznega odbora sklicuje predsednik po lastni pobudi ali na zahtevo: — najmanj dveh članov odbora in — predsednika skupščine komunalne skupnosti. 37. člen Predsednik vsakega odbora ima poleg naloge, da sklicuje seje odbora, tudi' nalogo, da podpisuje akte odbora in da skrbi za izvrševanje njegovih sklepov. 38. člen Odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ima zlasti naslednje pristojnosti: — sprejema in dopolnjuje načrt organizacije in delovanja komunalne skupnosti v razmerah neposredne vojne nevarnosti ali v vojni, — usklajuje svoj načrt delovanja v izrednih razmerah z obrambnimi načrti pristojnih občinskih organov, — sprejema programe usposabljanja delavcev v delovni skupnosti in zagotavlja njihovo uresničevanje ter seznanja delavce z njihovimi dolžnostmi v razmerah vojne nevarnosti in vojne glede na predvidene razmere, — organizira in pripravlja vse možne oblike in načine izpolnjevanja nalog in ukrepov s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite na področju komunalnega gospodarstva glede na predvidene razmere. 39. člen Odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ima predsednika, podpredsednika, tajnika in dva člana. Predsednik odbora za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, ki je istočasno vodja obrambnih priprav, je predsednik skupščine komunalne skupnosti. Od skupnega števila članov odbora izvolijo uporabniki štiri, izvajalci pa enega člana odbora. Mandat članov odbora za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito traja dve leti. Ista oseba je lahko največ dvakrat zaporedoma izvoljena za člana odbora za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Glede dela na sejah in vodstva sej, izvolitve predsednika in podpredsednika odbora za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ter njunih nalog se smiselno uporabljajo določila 35., 36. in 37. člena lega statuta. 40. člen Ce bi nastopile izjemne okoliščine (izredne razmere, neposredna vojna nevarnost ali vojna) pnlago-di komunalna skupnost svojo organizacijo in delo načrtu za delo v takih razmerah. 41. člen Komunalna skupnost v sporazumu o temeljih plana in v letnih finančnih načrtih določi obseg sredstev, potrebnih za izvajanje nalog s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. 42. člen Skupščina komunalne skupnosti lahko s sklepom ustanovi tudi začasne odbore in komisije z namenom, da proučijo in predlagajo rešitve nalog iz pristojnosti skupščine komunalne skupnosti. , Nadalje je njihova naloga pripravljanje poročil in elaboratov ter spremljanje in analiziranje najrazličnejših vprašanj z delovnega področja komunalne skupnosti. 43. člen S sklepom o ustanovitvi začasnega odbora ali komisije se določijo njegove naloge in sestav. Začasni odbor ali komisija preneha z delom z dnem, ko opravi nalogo, ki mu je bila naložena. O tem sprejme skupščina poseben sklep. Za člana začasnega organa je lahko imenovan tudi strokovnjak ali javni delavec, ki se ukvarja s problematiko, ki jo obravnava začasni organ, čeprav ni delegat skupščine komunalne skupnosti. IV. ODBOR ZA SAMOUPRAVNI DELAVSKI NADZOR 44. člen Komunalna skupnost ima odbor za samoupravni delavski nadzor, ki ga sestavljajo štirje delegati uporabnikov in en delegat izvajalcev. Mandat članov v odboru traja štiri leta. Ista oseba je lahko največ dvakrat zaporedoma izvoljena za člana odbora za samoupravni delavski nadzor. Odbor za samoupravni delavski nadzor izvolijo posamezne ustanoviteljice skupnosti po ključu, ki ga sprejme skupščina komunalne skupnosti. Glede dela na sejah, vodstva sej, izvolitve predsednika odbora in njegovega namestnika ter nujnih nalog se smiselno, uporabljajo določila 35. 36 m 37. člena tega statuta. 45 člen Odbor za samoupravni delavski nadzor ima zlasti naslednje pristojnosti: — nadzira izvrševanje zakonov, tega statuta, samoupravnega sporazuma o temeljih pianov komunalne skupnosti in samoupravnega sporazuma o ustanovitvi komunalne skupnosti. — nadzira izvrševanje vseh planskih in drugih samoupravnih splošnih aktov komunalne skupnosti ter sprejetih samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, h katerim je pristop.ia komunalna skup nost. — nadzira izvrševanje sklepov skupščine ter njenih organov in ugotavlja skladnost sprejetih odločb m aktov komunalne skupnosti s samoupravnimi pravicami, do:žnostmi m odgovornostmi, ustanoviteljev komunalne skupnosti, — nadzira družbeno m gospodarsko smotrnost po rabe sredstev združenih na samoupravni podlagi, — nadzira izvajanje finančnega načrta komu nalne skupnosti, — nadzira uveljavljanje načela o javnosti dela komunalne skupnosti in — izvršuje druge pravice in odgovornosti na o -d-lagi zakbna in drugih samoupravnih splošnih aktov komunalne skupnosti. 46. člen Odbor za samoupravni delavski nadzor ima pravico vpogleda v vso dokumentacijo komunalne skupnosti in lahko zahteva od delavcev delovne skupnosti podatke, ki so potrebni za njegovo delo. O svojih ugotovitvah je odbor dolžan poročati skupščini komunalne skupnosti zaradi ukrepanja. Odbor za samoupravni delavski nadzor ima pravico zahtevati, da organi družbenega nadzora kontrolirajo poslovanje komunalne skupnosti. O tej zahtevi mora odbor za samoupravni delavski nadzor seznaniti skupščino komunalne skupnosti. 47. člen Odbor za samoupravni delavski nadzor poroda skupščini komunalne skupnosti o svojem delu najmanj enkrat letno. V. USKLAJEVANJE IN IZVAJANJE NALOG V ZVEZI KOMUNALNIH SKUPNOSTI SLOVENIJE 48. člen Zadeve skupnega pomena za vso SR Slovenijo na področju komunalnega gospodarstva, ki jih komunalna skupnost skupaj z drugimi komunalnimi skupnostmi usklajuje in izvaja v Zvezi komunalnih skupnosti Slovenije so zlasti naslednje: — proučevanje družbenoekonomskih odnosov in uresničevanje družbenoekbnomske politike na področju komunalnega gospodarstva, — usklajevanje dela in razvoja ter poslovanja komunalnih dejavnosti in meril za pridobivanje dohodka v svobodni menjavi dela, — planiranje dela in razvoja na podlagi skupnih osnov o temeljih plana, — združevanje sredstev za skupne akcije in vlaganja v razvoj komunalnih dejavnosti, — urejanje vprašanj s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite in — samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje. VI. SPLOŠNI AKTI KOMUNALNE SKUPNOSTI 49. člen Komunalna skupnost ima naslednje samoupravne splošne akte: — samoupravni sporazum o ustanovitvi komunalne skupnosti, ; — statut, — samoupravni sporazum o temeljih plana komunalne skupnosti, — letne, srednjeročne in dolgoročne plane komunalne skupnosti, — samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med komunalno skupnostjo in delovno skupnostjo, ki izvaja skupna dela in naloge za komunalno skupnost, — poslovnik za delo skupščine in njenih organov. — druge samoupravne splošne akte. 50. člen Predloge vseh samoupravnih splošnih aktov ko- • munalne skupnosti pripravlja odbor za samoupravna, družbenekonomska vprašanja in kadrovske zadeve. VH. FINANCIRANJE KOMUNALNE SKUPNOSTI 51. člen Komunalna skupnost financira svoje naloge na podlagi samoupravno združenih finančnih sredstev, ki jih ustanovitelji komunalne skupnosti združujejo v komunalni skupnosti na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih planov in na podlagi letnih finančnih načrtov. 52. člen Komunalna skupnost z letnim planom določi obseg sredstev, potrebnih za izvajanje nalog komunalne skupnosti v okviru letnega programa. Komunalna skupnost po načelih svobodne menjave dela določi obseg sredstev za delovno skupnost. VIII. DELOVNA SKUPNOST 53. člen Za opravljanje strokovnih, finančnih, administrativnih, tehničnih in tem podobnih del, ki so potrebna za nemoteno delo skupščine ■ in skupnih organov, oblikuje komunalna skupnost skupaj s stanovanjsko skupnostjo in drugimi skupnostmi delovno skupnost. Določena opravila si komunalna skupnost lahko zagotovi tudi z drugo skupnostjo, organizacijo ali ustanovo. 54. člen Delovna skupnost opravlja zlasti naslednje naloge za- komunalno skupnost: — pripravlja gradiva za seje skupščine, zborov in skupnih organov, — pripravlja delovne osnutke samoupravnih splošnih aktov, — pripravlja delovne osnutke planskih aktov, — pripravlja delovne osnutke finančnih načrtov, zaključnega računa, — izvaja strokovni nadzor pri zagotavljanju skupnih komunalnih storitev po pianu, komunalne skupnosti, — izvaja investitorske posle pri gradnji, komunalnih dejavnogti in naprav do leta 1984, — pripravlja analize, informacije in druga poročila, — opravlja administrativna, strokovna, finančna opravila in tehnična opravila za komunalno skupnost, v 55. člen Razmerja med komunalno skupnostjo in delovno skupnostjo opredeljuje samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznosti^ in odgovornostih. Ta sporazum vsebuje zlasti: — medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev delovne skupnosti in komunalne skupnosti, — pravice, obveznosti in odgovornosti delovne skupnosti za opravljena dela komunalne skufmosti, — osnove In merila za Izločanje sredstev za osebne dohodke in skupno porabo delavcev delovne skupnosti, — pooblastila in odgovornosti delovne skupnosti za uporabo in gospodarjenje s sredstvi sklada osnovnih sredstev komunalne skupnosti, kakor tudi način zagotavljanja sredstev za kritje materialnih stroškov komunalne skupnosti, — način organiziranja delovne skupnosti. 56. člen K določbam statuta delovne skupnosti, ki se nanašajo na uresničevanje nalog zaradi katerih'se oblikuje delovna skupnost, programu njenega dela ter k razvidu del in nalog, je potrebno predhodno soglasje skupščine komunalne skupnosti. 57. člen Skupščina komunalne skupnosti daje soglasje k predlogu organa upravljanja delovne skupnosti skupne strokovne službe o imenovanju vodje delovne skupnosti in tajnika komunalne skupnosti. IX. REŠEVANJE SPOROV 58. člen Za reševanje sporov, ki so že ali utegnejo nastati med komunalno skupnostjo in uporabniki ter izvajalci komunalnih storitev ali med komunalno skupnostjo in skupno strokovno službo, se ustanovi priložnostna arbitraža (v nadaljnem besedilu: arbitraža). Sporni stranki imenujeta v arbitražo vsaka po enega arbitra, predsednika arbitraže pa imenujeta sporazumno. Predsednika in oba arbitra voli skupščina komunalne skupnosti. Člani arbitraže ne morejo biti delegati delegacij za delegiranje delegatov v skupščino komunalne skupnosti. 59. člen Administrativno tehnična opravila za arbitražo opravlja delovna skupnost.' 60. člen Skupščina komunalne skupnosti sprejme sklep o ustanovitvi arbitraže, ki določa zlasti: — sedež arbitraže, — pristojnost arbitraže, — imenovanje arbitrov in predsednika, — čas za katerega se volijo arbitri, — način razrešitve arbitrov, — pokrivanje stroškov arbitražnega postopka. X. JAVNOST DELA KOMUNALNE SKUPNOSTI 61. člen Delo komunalne skupnosti je javno. 62. člen Skupščina In skupni organi komunalne skupnosti zagotavljajo pravočasno, resnično in popolno obveščanje ustanoviteljev komunalne skupnosti o celotnem delovanju komunalne skupnosti ter drugih vprašanjih zlasti: — preko delegatov v skupščini komunalne skupnosti, — s pismenimi gradivi za seje skupščine in skupnih organov komunalne skupnosti, — z občasnimi informacijami o delu komunalne skupnosti objavljenimi v glasilu Občinske konference SZDL, — z objavo vseh samoupravnih splošnih aktov komunalne skupnosti v Uradnem listu SR Slovenije, — z drugimi oblikami obveščanja, ki jih določi skupščina komunalne skupnosti. XI. ODGOVORNOST KOMUNALNE SKUPNOSTI 63. člen Komunalna skupnost je za izvajanje svojih nalog opredeljenih v samoupravnem sporazumu o ustanovitvi komunalne skupnosti odgovorna Skupščini občine Litija. XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 64. člen Ta statut je sprejet ko ga sprejme skupščina komunalne skupnosti. 65. člen Spremembe in dopolnitve statuta komunalne skupnosti sprejema skupščina komunalne skupnosti po postopku, k; velja za njegov sprejem. 66. člen Za razlago tega statuta je pristojna skupščina komunalne skupnosti. 67. člen “ Ko začne veljati ta statut prenehajo veljati: — statut Samoupravne komunalne skupnosti občine Litija, ki ga je sprejela skupščina komunalne skupnosti dne 23. 1. 1976 in — statutarni sklep, ki sta ga sprejela zbor uporabnikov skupščine komunalne skupnosti dne 21. 4 1982 in zbor izvajalcev skupščine komunalne skupnosti dne 23. 4. 1982. 68. člen Ta statut začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-10/82-01 Litija dne, 16. novembra 1982. Predsednik skupščine Samoupravne komunalne skupnosti občine Litija Marjan Sonc 1. r. 253. Na podlagi 13. člena statuta Samoupravne komunalne skupnosti občine Litija sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skupščine Samoupravne komunalne skupnosti občine Litija na skupni seji dne 14. 12. 1933 sprejela SKLEP' o ugotovitvi, da so sklenjene spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne komunalne skupnosti občine Litija za ob dobje 1981—1985 I Skupščina Samoupravne komunalne skupnosti občine Litija ugotavlja, da so spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne komunalne skupnosti občine Litija za obdobje 1931—1985 sklenjene, ker jih je sprejela večina delavcev v občini oziroma večina udeležencev sporazumevanja. II Spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma c temeljih plana samoupravne komunalne skupnosti občine Litija za obdobje 1981—1985 in ta sklep se objavita v Uradnem listu SRS. St. 06-4/83-01 Litija, dne 14. decembra 1983. Predsednik skupščine Samoupravne komunalne skupnosti občine Litija Marjan Sonc 1. r. 254. Na podlagi 13. člena statuta Samoupravne komu-munalne skupnosti občine Litija sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skupščine Samoupravne komunalne skupnosti občine Litija na skupni , seji dne 14 decembra 1983 sprejela UGOTOVITVENI SKLEP o stopnjah, virih in osnovah združevanja sredstev zavezancev za združevanje sredstev po samoupravnem sporazumu o temeljih plana Samoupravne komunalne skupnosti občine Litija za obdobje 1981 do 1985 in njegovih spremembah in dopolnitvah I Zavezanci združevanja sredstev bodo za vzdrževanje in obnovo skupnih komunalnih naprav (povračila) združevali v letih 1984 in 1985, 1,7 °/o od BOD iz dohodka na račune: — 50150-842-022-4218 — OZD in DS iz gospodarstva — 50150-842-022-4223 — OZD in DS iz negospodarstva — 50150-842-022-4239 — občani Sredstva iz te točke sklepa se izločajo ob vsakem izplačilu osebnih dohodkov. II Zavezanci združevanja sredstev bodo za gradnjo komunalnih objektov in naprav vezanih na stanovanjsko gradnjo združevali v Samoupravni komunalni skupnosti občine Litija v letih 1984 in 1985 1,3 %> od BOD iz čistega dohodka na račune: — 50150-842-022-18166 — OZD m DS iz gospodarstva — 50150-842-022-18395 — OZD in DS iz negospodarstva — 50150-842-022-18348 — občani Sredstva iz te točke sklepa se nakazujejo po zaključnem računu za preteklo leto. III Ugotovitveni sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1984 dalje. Št. 06-4/83-01 « Litija, dne 14. decembra 1983. Predsednik skupščine Samoupravne komunalne skupnosti občine Litija Marjan Sonc 1. r. 255. Na podlagi 19. člena statuta Samoupravne skupnosti za ceste za območje občine Litija, sta zbor uporabit,kov in izvajalcev skupščine Samoupravne skupnosti za ceste za območje občine Litija-, na skupni seji dne 2. februarja 1983 sprejela SKLEP o ugotovitvi, da je sklenjen samoupravni sporazum o ustanovitvi Samoupravne skupnosti za ceste za območje občine Litija I Skupščina Samoupravne skupnosti za ceste za območje občine Litija ugotavlja, da je samoupravni sporazum o ustanovitvi Samoupravne skupnosti za ceste za območje občine Litija sklenjen, ker ga je sprejela večina ustanoviteljic oziroma večina udeležencev samoupravnega sporazuma. II Samoupravni sporazum o ustanovitvi Samoupravne skupnosti za ceste za območje občine Litija ih ta sklep se objavita v Uradnem listu SRS. Št. C-06-3/83-01 Litija, dne 2. februarja 1983. Predsednik skupščine Samoupravne skupnosti za ceste za območje občine Litija Jože Habjan, dipl. gozd. inž. 1. r. 256. Na podlagi 16. in 21. člena zakona o cestah (Uradni list SRS, št. 38/81) smo 1. delavci temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti ter delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnosti z osebnim delom s sredstvi, ki so lastnina občanov in občani v krajevnih skupnostih kot uporabniki in 2. delavci temeljnih organizacij združenega dela in njihovih delovnih' skupnosti, ki opravljajo dejavnost vzdrževanja in varstva cest in drugih TOZD, ki opravljajo storitve v cestnem gospodarstvu v občini Litija kot izvajalci sprejeli in sklenili SAMOUPRAVNI SPORAZUM o ustanovitvi Samoupravne skupnosti za ceste za območje občine Litija I. UVODNE DOLOČBE 1. člen S tem samoupravnim sporazumom delavci organizacij združenega dela in njihovih delovnih skupnosti, delovni ljudje, ki z osebnim delom in lastnimi delovnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost, ter delovni ljudje, ki opravljajo poklic umetniške ali druge kulturne narave in občani v krajevnih skupnostih na območju občine Litija, kot uporabniki in delavci TOZD za vzdrževanje in varstvo cest Cestnega podjetja Ljubljana kot izvajalci cestnih del in storitev na območju občine Litija skupaj in enakopravno ustanavljamo Samoupravno skupnost za ceste za območje občine Litije (v nadaljnjem besedilu: skupnost za ceste) materialne proizvodnje; da bomo v njej zagotovili opravljanje te dejavnosti v svobodni ptenjavi dela. Kot uporabniki in izvajalci določamo medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti zaradi stalnega usklajevanja dela izvajalcev s potrebami uporabnikov po dobrinah cestne dejavnosti. 2. člen S tem samoupravnim sporazumom urejamo zlasti naslednja vprašanja: — namen in cilje skupnosti za ceste, — predmet svobodne menjave dela, — samoupravno organiziranost skupnosti za cesto. — vsebino in način ter potopek medsebojnega sporazumevanja o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih, — osnove družbenoekonomskih odnosov v skupnosti za ceste, — pravice in odgovornosti organov skupnosti za ceste in — druga vprašanja in zadeve skupnega pomena. II. STATUSNE DOLOČBE 3. člen Dejavnost skupnosti za ceste je združevanje sredstev, urejanje družbenoekonomskih odnosov s samo- upravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem po načelih svobodne menjave dela ter usklajevanje dela in razvoja cestne dejavnosti posebnega družbenega pomena. 4. člen 1. Skupnost za ceste je pravna oseba, je nosilec pravic, obveznosti in odgovornosti v pravnem prometu in ima vsa pooblastila'. 2. Skupnost za ceste upravlja in razpolaga z vsemi sredstvi, ki jih ima in z njimi tudi odgovarja za svoje obveznosti, ki jih je prejela do drugih pravnih oseb. 3. Njene pravice, odgovornosti in obveznosti določajo poleg ustave in zakonov še ta sporazum, statut skupnosti in drugi samoupravni splošni akti. 5. člen Skupnost za ceste predstavlja in zastopa predsednik skupščine skupnosti. Kot zastopnik je upravičen v imenu skupnosti za ceste, v okviru njene dejavnosti sklepati pogodbe in opravljati druga pravna dejanja, kot tudi zastopati skupnost za ceste pred sodišči in drugimi organi. Predsednik skupščine sme dati v mejah svojih pooblastil drugi osebi pismeno pooblastilo za sklenitev določenih vrst pogodb in za določene druge vrste pravnih dejanj oziroma za sklepanje posamičnih pogodb in za drugo posamično določeno opravilo. Obseg in meje pooblastila določi predsednik skupščine sam, brez posebnega soglasja skupščine skupnosti za ceste. 6. člen Kadar je predsednik skupščine odsoten ali' kako drugače zadržan, ga nadomešča glede zastopanja in predstavljanja z vsemi pooblastili ali eden od predsednikov zborov ali delegat enega izmed' zborov, ki ga sam določi.1 TIL NAMEN IN CILJI SKUPNOSTI ZA CESTE 7. člen Uporabniki in izvajalci smo sporazumni, da je naša pravica in dolžnost zagotavljati opravljanje cestne dejavnosti — vzdrževanje cest in varstvo cest, graditev ih Rekonstrukcija cest — v skladu z določili zakona o cestah (Uradni list SRS, št. 38/31) v medsebojnih odnosih svobodne menjave dela. 8. člen / • Na podlagi vzajemnosti in solidarnosti uporabniki in izvajalci sprejemamo obveznosti, da bomo v medsebojni menjavi dela na osnovi samoupravno ugotovljenih osebnih in skupnih potreb in interesov, dohodkovnih možnosti ter tehničnih in kadrovskih zmogljivosti zagotavljali opravljanje cestne dejavnosti iz prejšnjega člena tega sporazuma. 9. člen Uporabniki in izvajalci smo sporazumni, da bomo medsebojne odnose v svobodni menjavi dela urejali s samoupravnimi sporazumi v skladu z naravo in posebnostmi cestne dejavnosti iz 7. ciena tega sporazuma. V skladu z ekonomskimi zakonitostmi, ki vplivajo na ustvarjanje vrednosti in dohodka v cestni dejavnosti iz 7. člena tega sporazuma, bomo uporabniki in izvajalci sporazumno določili družbenoekonomske osnove za vrednotenje rezultatov dela izvajalcev, ki ustrezajo doseženi razvojni stopnji družbene produktivnosti. IV. PREDMET SVOBODNE MENJAVE DELA 10. člen Uporabniki in izvajalci smo sporazumni, da je osnovni predmet svobodne menjave vzdrževanje in varstvo cest kot neposredni rezultat vloženega dela izvajalcev. Ker narava dela cestne dejavnosti iz 7. člena tega sporazuma ne omogoča obračunavanje opravljenega dela po opravljenih storitvah, se le-te obračunavajo po programu storitev in njegovo dinamiko. 11. člen S skupnim planiranjem bomo premagali delovanje trga, ob vzajemnosti in solidarnosti sporazumno določali višino povračil za opravljena vzdrževanja in varstva cest, skupaj nosili morebitna tveganja ter skupno zagotavljali razširjeno reprodukcijo dejavnosti. 12. člen Uporabniki cestnih storitev iz 1. člena tega sporazuma sprejemamo obveznost, da bomo z ustvarjenim dohodkom stalno zagotavljali sredstva za izpolnjevanje prevzetih obveznosti po tem sporazumu. Ustvarjeni dohodek bomo s tem namenom razporejali in v dogovorjenem obsegu ter na dogovorjen način stalno poravnavali svoje obveznosti. Izvajalci cestnih storitev iz 1. člena tega sporazuma sprejemamo obveznost, da bomo zmogljivosti svojih organizacij združenega dela razporedili m prilagodili potrebam uporabnikov storitev tako, da bodo storitve ustrezale dogovorjeni kakovosti, količini in dinamiki. 13. člen Udeleženci v svobodni menjavi dela pri zagotavljanju opravljanja cestne dejavnosti iz 7. člena tega sporazuma ugotavljamo, da je v postopku samoupravnega sporazuma naša pravica in dolžnost: — ugotavljati potrebe in interese uporabnikov ter tehnične in kadrovske zmogljivosti izvajalcev, — upoštevati dohodkovne možnosti uporabnikov in določiti medsebojne obveznosti, — upoštevati vpliv ekonomskih zakonitosti blagovne proizvodnje in delovanja trga, — z združevanjem sredstev na podlagi vzajemnosti in solidarnosti z uporabniki zagotoviti enostavno reprodukcijo dejavnosti, ki mora biti zagotovljena v korist uporabnikov, — vrednotiti rezultate del izvajalcev dejavnosti in kakovost izvršenega dela, gospodarjenje z minulim delom ter glede na prispevek k zadovoljevanju oseb- nih potreb in interesov uporabnikov pri ustvarjanju nove vrednosti v dejavnosti, ki jo opravljajo, k večanju produktivnosti dela in k razvoju aružbe kot celote. Udeleženci tega sporazuma sprejemamo medsebojne obveznosti, da si bomo v medsebojnih odnosih menjave izmenjali vse potrebne podatke. 14. člen Uporabniki in izvajalci smo sporazumni, da bomo družbeni in materialni razvoj svojih organizacij oziroma skupnosti zagotavljali s planom. Da bomo zagotovili zadovoljevanje svojih osebnih in skupnih potreb, bomo odnose v reprodukciji usklajevali z osnovami in merili za pridobivanje dohodka, razporejanje dohodka in uporabo sredstev ter določili pogoje za razvoj materialne osnove dela. Uresničevanje svobodne menjave dela bo temeljilo na skupnem planiranju potreb in zmogljivosti ter ustvarjanju in razporejanju dohodka v skladu z obveznostmi, ki smo jih s samoupravnim sporazumom prevzeli uporabniki in izvajalci. 15. člen Uporabniki in izvajalci smo si edini, da svojo pravico in dolžnost planiranja v občinski cestni skupnosti uresničimo le tako, da: — sprejmemo in sklenemo samoupravni sporazum o temeljih plana, v skladu z vsakokratnimi osebnimi in skupnimi potrebami in interesi, — sodelujemo pri sklepanju dogovorov o temeljih plana občine, — sprejemamo dolgoročne, srednjeročne in letne plane za zagotavljanje opravljanja cestne dejavnosti in izvajamo ukrepe za njihovo uresničevanje in — izvršujemo naloge, ki smo jih prevzeli. S samoupravnim sporazumom o temeljih plana za zagotavljanje opravljanja cestne dejavnosti in drugimi sporazumi določamo skupne interese in cilje ter medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti. Vsakokratne letne plane bomo sprejemali na podlagi samoupravnih sporazumov iz prejšnjega odstavka tega člena. Plane skupnosti za ceste bomo sprejemali sočasno z občino v medsebojni odvisnosti in povezanosti. V. DRUŽBENOEKONOMSKI ODNOSI V SKUPNOSTI ZA CESTE 16. člen Uporabniki ih izvajalci ugotavljamo, da nam zakon o odnosih svobodne menjave dela praviloma zagotavlja enak družbenoekonomski položaj, ko delamo z družbenimi sredstvi. Ta položaj si bomo zagotovili s tem, da bomo svoje pravice, obveznosti in odgovornosti uresničevali oziroma uveljavljali tako, da bomo samostojno določili lastno organizacijo, samostojno in odgovorno planirali ter pridobivali in razporejali dohodek v skladu z naravo dela, ki ga opravljamo. 17. člen Uporabniki in izvajalci sprejemamo medsebojno obveznost, da se bomo v dejavnosti, katere opravljanje moramo skupaj, nemoteno in stalno zagotavljali, dogovarjali in sporazumevali. V ta namen bomo: — sprejemali samoupravne odločitve o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih, v skladu s kadrovskimi in tehničnimi možnostmi izvajalcev ter potrebami m dohodkovnimi možnostmi uporabnikov, — določali standarde in normative za opravljanje programa dejavnosti, — določali osnove in merila za ugotavljanje oblike povračila za izvršene storitve po programu dejavnosti ter pogoje za uresničevanje materialnih in drugih obveznosti, — določili obseg in vrednost programa dejavnosti ter osnove in merila za določanje obveznosti uporabnikov' in izvajalcev, — sprejemali plane za razširitev dejavnosti in določali sredstva za njihovo izvršitev. 18. člen Uporabniki in izvajalci smo sporazumni, da bomo v odnosih svobodne menjave dela vrednotili rezultate dela in prispevek izvajalcev k ustvarjanju nove vrednosti dejavnosti, k povečanju produktivnosti in k razvoju družbe v celoti. Kot udeleženci svobodne menjave dela bomo pri ugotavljanju višine povračila upoštevali družbeno ugotovljene pogoje za pridobivanje dohodka in delovanja tržnih zakonitosti, pri čemer bomo upoštevali' še medsebojno odvisnost ter vzajemnost in solidarnost pri zagotavljanju opravljanja dejavnosti. 19. člen Pri sporazumevanju o povračilu za opravljanje dejavnosti po programu bomo uporabniki in izvajalci upoštevali naslednje elemente: — materialne stroške na osnovi tehničnih normativov porabe, — amortizacijo cest in cestnih objektov ter delovnih sredstev, — anuitete prevzetih kreditov -za izgradnjo regionalnih in lokalnih cest, — sredstva za zadovoljevanje skupnih in splošnih družbenih potreb ter za druge obveznosti in izdatke, ki se na podlagi zakona pokrivajo iz dohodka, — sredstva za osebne dohodke in skupno porabo in sredstva rezerv, — dogovorjeni del sredstev za razvoj materialne osnove dela izvajalcev v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana skupnosti za ceste. VI. ORGANIZACIJA SKUPNOSTI ZA CESTE 20. člen Skupnost za ceste ima naslednje samoupravne delegatske organe: — skupščina, — odbor samoupravne delavske kontrole, — odbor za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito. 21. člen Skupščino sestavljajo zbor delegatov uporabnikov in zbor delegatov izvajalcev. Zbor uporabnikov sestavljajo delegati uporabnikov, zbor izvajalcev pa delegati izvajalcev. 22. člen Število delegatskih mest posameznega zbora in način delegiranja delegatov v oba zbora podrobneje določa statut skupnosti, ki ga sprejme skupščina skupnosti na seji za konstituiranje. - Vsak podpisnik tega sporazuma delegira po enega delegata na sejo za konstituiranje. 23. člen O zadevah oziroma nalogah iz pristojnosti skupščine skupnosti za ceste oba zbora enakopravno razpravljata in odločata: — o pogojih, obsegu in kvaliteti ter načinu upravljanja skupnosti za ceste, — o dolgoročnih in srednjeročnih planih razvoja ter letnih programih cestne dejavnosti, — o pravicah, obveznostih in odgovornostih organizacij za vzdrževanje in varstvo cest. — o združevanju sredstev za opravljanje in razvoj cestne dejavnosti, — o uresničevanju planov in programov dejavnosti' ter izgradnji in modernizaciji cest, — o osnovah in merilih za pridobivanje dohodka organizacije za vzdrževanje in varstvo cest, — o samoupravnem združevanju organizacij za vzdrževanje in varstvo cest z drugimi organizacijam: in asociacijami, — o imenovanju in razreševanju poslovodnega organa organizacije za vzdrževanje in varstvo cest, — o izvolitvi sodnikov posebnega sodišča združenega dela, — o sprejemu in dopolnitvah statuta skupnosti za ceste, — o izvolitvi predsednika skupščine skupnosti za ceste, — o izvolitvi in razrešitvi predsednikov in članov skupnih organov skupnosti za ceste, — o imenovanju in .razrešitvi predsednikov in članov občasnih skupnih teles skupščine, — o imenovanju in razrešitvi organizacijskega tajnika skupnosti za ceste, — o samoupravnem sporazumu o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med skupnostjo za ceste in delavci skupne strokovne službe cestne, komunalne in stanovanjske skupnosti in o drugih samoupravnih splošnih aktih skupnosti za ceste, — o povezovanju in združevanju skupnosti za ceste z drugimi asociacijami, — o organiziranju. in izvajanju preventivnih in drugih ukrepov za preprečevanje in zmanjševanje posledic naravnih nesreč. — o ukrepih na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite, — o modernizaciji, racionalizaciji na področju izgradnje in vzdrževanja cest, — o združitvi skupnosti za ceste v Republiško skupnost za ceste SR Slovenije, — o ustanovitvi posebnega sodišča združenega dela in posebnega organa za sporazumno odpravo sporov, — o osnovah in merilih za določitev povračil za izvajanje programa vzdrževanja in varstva cest in — drugih vprašanjih. 24. člen Zbor uporabnikov samostojno obravnava in odloča zlasti o naslednjih zadevah: — o združevanju sredstev uporabnikov za vzdrževanje, , varstvo, modernizacijo in izgradnjo cest, — o samoupravnih splošnih aktih, ki urejajo samoupravne materialne odnose med uporabniki, — o delegiranju delegatov v zbor uporabnikov skupnosti za ceste Slovenije, — o predlogih aktov in sklepih, ki se predlagajo skupščini v sprejem. — voli predsednika zbora. 25. člen Zbor izvajalcev samostojno obravnava in odioč« zlasti o naslednjih zadevah: — o aktih in sklepih, ki se predlagajo skupščini v sprejem, — o delegiranju delegatov v zbor izvajalcev Skupnosti za ceste Slovenije, — o višini povračil za izredne prevoze. 26. člen Zaradi zagotavljanja enotnosti kolektivnega dela. skupnega in enakopravnega odločanja in odgovornega postopanja ter obnašanja uporabnikov in izvajalcev pri uresničevanju pravic, obveznosti in odgovornosti ima skupščina koordinacijsko telo kot metodo za usklajevanje svojega dela. Člani koordinacijskega telesa skupščine kot metoda dela so po svojem položaju: predsednik skupščine, predsednika zborov in predsedniki stalnih skupnih kolektivnih teles. Skupščina lahko imenuje v to telo po lastnem preudarku tudi še druge izmed delegatov skupščine 27. člen Skupščina skupnosti za ceste ima naslednje skupne kolektivne organe: — odbor za planiranje in normativno dejavnost, — odbor za gospodarske — finančne zadeve, — odbor za SLO in družbeno samozaščito, — odbor samoupravne delavske kontrole. Sestav in mandat članov skupnih ko1ektivnih organov določa statut skupnosti. 28. člen Skupščina skupnosti za ceste lahko ustanovi tudi občasna delovna telesa, odbore in komisije z namenom, da proučujejo posamezne zadeve iz pristojnosti skupščine. 29. člen Predsednika skupščine skupnosti za ceste izvoli skupščina za mandatno dobo štirih let. Ista oseba je lahkj) ponovno izvoljena za predsednika skupščine za eno mandatno dobo. VII. NADZOR NAD DELOM SKUPNOSTI ZA CESTE 30. člen Nadzor nad delom skupnosti za ceste, izvajanjem tega samoupravnega sporazuma in statuta skupnosti za ceste ter vseh planskih in drugih samoupravnih splošnih aktov skupnosti za ceste opravljamo: — uporabniki in - izvajalci skupnosti za ceste kot ustanovitelji te skupnosti, neposredno, — skupščina in skupni organi in — odbor samoupravne delavske kontrole. 31. člen Pristojnosti glede izvrševanja pravic, obveznosti in odgovornosti odbora samoupravne delavske kontrole ureja statut skupnosti za ceste. VIII NALOGE SKUPNOSTI ZA CESTE NA PODROČJU LJUDSKE OBRAMBE IN DRUŽBENE SAMOZAŠČITE 32. člen Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito skrbi neposredno za izvajanje nalog s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite v skupnosti za ceste. Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito opravlja zlasti naslednje naloge: — skrbi za'izvajanje ukrepov s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite, :— skrbi za izvajanje ukrepov civilne zaščite oziroma zaščitnih in reševalnih akcij ob naravnih ali drugih nesrečah ali v vojni ter drugih izrednih razmerah, — oblikuje programe izvajanja nalog splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito sodeluje s pristojnimi organi skupščine občine in krajevnih skupnosti v občini, kot tudi z družbenopolitičnimi organizacijami in skupnostmi v občini pri izvrševanju nalog splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, posebej še pri razvijanju in utrjevanju obrambnih in samozaščitnih priprav ter varnostne kulture uporabnikov in izvajalcev skupnosti za ceste. Podrobnejša določila o delu odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito določa statut skupnosti za ceste. IX. VIRI IN NAČIN FINANCIRANJA SKUPNOSTI ZA CESTE 33. člen Sredstva za vzdrževanje in varstvo regipnalnih in lokalnih cest na območju skupnosti za ceste se zbirajo na računu skupnosti za ceste iz dela sredstev, ki se združujejo na posebnem zbirnem računu SDK: — od maloprodajne cene bencina in phnskega olja, — z letnimi povračili za uporabo cest, ki jih plačujejo uporabniki cest za cestna motorna vozila ob registraciji, — s povračilom za uporabo cest, vsebovanim v prodajni ceni plinskih goriv, ki se uporabljajo za pogon cestnih motornih vozil. Del sredstev iz 1. odstavka tega člena se oblikuje po kriterijih, ki se določijo v samoupravnem sporazumu o temeljih plana Skupnosti za ceste Slovenije. Sredstva zbrana po tem členu se uporabljajo za vzdrževanje in varstvo cest, za druge namene pa le, če ta sredstva presegajo obseg sredstev potrebnih za vzdrževanje in varstvo cest. 34. člen Sredstva za rekonstrukcije in graditev regionalnih in lokalnih cest na območju skupnosti za ceste se zbirajo na računu skupnosti za ceste: z — s samoupravnim združevanjem sredstev za regionalne in lokalne ceste, — s samoprispevkom občanov. Sredstva po prvi alinei tega člena se oblikujejo po določilih samoupravnega sporazuma o temeljih p.ana skupnosti za ceste, po drugi alinei pa po osnovah in merilih izglasovanega referenduma. Sredstva zbrana po tem členu se uporabljajo za namene, za katere so bila združena. X JAVNOST DELA SKUPNOSTI ZA CESTE 35. člen Skupščina in skupni organi skupnosti za ceste redno, pravočasno, resnično in popolno obveščajo uporabnike in izvajalce cestnih storitev o delu skupnosti za ceste ter o problemih, stanju in razvoju družbenoekonomskih odnosov na področju cestnega gospodarstva, o izvajanju samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti za ceste ter drugih planskih aktov ter sprejetih samoupravnih sporazumov, družbenih dogovorov in drugih dogovorov o delovanju delegatskega sistema in samoupravnih organiziranosti, o delu delovne skupnosti, ki opravlja administrativno strokovna in pomožna dela za skupnost za ceste kot tudi o drugih pomembnejših vprašanjih in pristojnosti skupnosti za ceste. Delo skupnosti za ceste je javno in -dostopno vsem uporabnikom in izvajalcem cestnih storitev. Vsak uporabnik in izvajalec ima pravico udeleževati se sej skupščine in njenih organov in na njih razpravljati, če jim je dana beseda in možnost vpogleda v dokumentacijo skupnosti za ceste, razen v tisto za katero je določeno, da je uradna poslovna ali vojaška tajnost. 36. člen Skupnost za ceste je za svoje delo oziroma uresničevanje samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti za ceste in drugih samoupravnih splošnih aktov ter tega sporazuma odgovorna Skupščini občine Litija. XI. USTANOVITEV SKUPNOSTI ZA CESTE SLOVENIJE 37. člen Skupnosti za ceste za območje občine Litija skupaj z drugimi skupnostmi za ceste v SR Sloveniji zaradi dogovarjanja in usklajevanja stališč pri reševanju in izvajanju nalog, ki so skupnega pomena za vso Slovenijo, na področju cestnega gospodarstva, ustanovi Skupnost za ceste Slovenije. Temeljna razmerja med skupnostmi za ceste v zvezi z opredeljevanjem in urejanjem skupnih zadev, ki so skupnega pomena za vse skupnosti za ceste, uredijo skupnosti za ceste s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi Skupnosti za ceste Slovenije in drugimi samoupravnimi splošnimi akti. XII. OPRAVLJANJE SKUPNIH DEL ZA SKUPNOST ZA CESTE 38. člen Za opravljanje adm1 -.Istrativno strokovrdh. pomožnih in temu podobnih del skupnega pomena se oblikuje strokovna služba kot skupna služba skupnosti za ceste, komunalne skupnosti in stanovanjske skupnosti občine Litija. 39 člen Pravice, obveznosti in odgovornosti med skupnostjo za ceste in strokovno službo iz 33 člena tega sporazuma ureja samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih m odgovornostih med skupno■ strokovno službo in ustanovitelji skupne strokovne službe. XIII SAMOUPRAVNI SPLOŠNI AKTI SKUPNOSTI ZA CESTE 40. člen Statut skupnosti za ceste podrobneje opredeljuje zlasti; — naloge skupnosti' za de ste. — samoupravno organiziranost skupnosti za ceste, — zadeve, o katerih odločata enakopravno zbor uporabnikov In zbor Izvajalcev, — usklajevalni postopek med zboroma, — pristojnosti skupnih kolektivnih organov, — pravice, dolžnosti in odgovornosti odbora za samoupravno družbeno kontrolo, — pravice, dolžnosti in odgovornosti odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. — delegiranje delegatov v skupščino skupnosti za ceste, — usklajevanje in izvajanje nalog v skupnost: za ceste Slovenije. — zastopanje v pravnem prometu, — naloge in pooblastila pri opravljanju strokovnega dela za skupnost za ceste, — način in obveščanje javnosti o delu skupnosti za ceste, — odgovornost skupnosti za ceste. Drugi samoupravni splošni akti so: — samoupravni sporazum o temeljih plana skupnosti za ceste, — plani in programi skupnosti za ceste, — samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med skupnostjo za ceste in delavci, ki izvajajo skupna dela in naloge za skupnost za ceste, — poslovnik za delo skupščine in njenih organov. XIV. REŠEVANJE SPOROV 41. člen Skupnost za ceste ustanovi v skladu z zakonom z drugimi cestnimi skupnostmi v SR Sloveniji posebno samoupravno sodišče združenega dela. Podrobnejše določbe o delu samoupravnega sodišča združenega dela ureja samoupravni sporazum o ustanovitvi posebnega sodišča združenega dela. 42. člen Skupnost za ceste ustanavlja za posredovanje pri sporazumnem reševanju sporov in za razvijanje dobrih odnosov med uporabniki cestrdh storitev in skupnostjo za ceste poseben poravnalni svet. Ta poravnalni svet posreduje in odloči o sporu, če se stranki tako sporazumeta. Podrobnejša določila o delu poravnalnega sveta ureja akt o ustanovitvi poravnainega sveta, ki ga sprejemajo uporabniki in izvajalci cestnih storitev. 43. člen Sodnike posebnega sodišča združenega dela in člane poravnalnega sveta voli skupščina skupnosti za ceste izmed moralnopolitično in strokovno uglednih delavcev s področja cestnega gospodarstva. XV. PREHODNE DOLOČBE 44. člen Ta samoupravni sporazum sprejemajo uporabniki in izvajalci cestnih storitev z osebnim izjavljanjem na zborih delavcev svojih samoupravnih organizacij in skupnosti, z osebnim izjavljanjem na zborih krajanov krajevnih skupnosti, z osebnim izjavljanjem na občinski konferenci delegacij delovnih ljudi, ki opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost z osebnim delom in lastnimi delovnimi sredstvi in delovni ljudje, ki opravljajo poklic umetniške in druge kulturne narave. 45. člen Ta sporazum začne veljati' z dnem objave v Uradnem listu SRS potem, ko je dala k njemu svoje soglasje skupščina občine. To mora ugotoviti skupščina skupnosti za ceste na prvi seji po objavi tega sporazuma v Uradnem listu SRS. 46. člen Postopek za spremembe in dopolnitve tega samoupravnega sporazuma lahko sproži vsaka delegacija po svojem delegatu v skupščini. O predlogu delegata se mora skupščina izjaviti najkasneje na prvi prihodnji seji skupščine. Spremembe in dopolnitve tega samoupravnega sporazuma se opravljajo po postopku, ki velja za njegov sprejem. 47. člen Skupnost za ceste preneha, če tako sklenejo uporabniki in izvajalci ali kadar prenehajo združene organizacije. O prenehanju skupnosti za ceste se sporazumejo uporabniki in izvajalci in sprejmejo po postopku, ki velja za spremembo in dopolnitev tega sporazuma, tudi akt o njenem prenehanju. Ce mora skupnost za ceste prenehati zaradi prenehanja združenih organizacij, preneha po postopku, predpisanem z zakonom ali na podlagi drugega akta, izdanega na podlagi zakona. 48. člen K temu samoupravnemu sporazumu lahko pristopijo na novo organizirane samoupravne organizacije in skupnosti ali samoupravne organizacije in skupnosti, ki iz kakršnegakoli razloga k njemu še niso pristopile. Pristopijo tako, da pošljejo posebno izjavo o svojem pristopu k sporazumu ^pristojnemu organu občine, ki vodi evidenco udeležencev tega sporazuma in njihovih pooblaščenih podpisnikov ter skupščine skupnosti iza ceste. 49. člen Dokler ni ustanovljeno posebno sodišče združe-’ nega dela, rešuje spere, ki nastajajo iz medsebojnih razmerij na podlagi svobodne .menjave dela krajevno pristojno sodišče združenega dela. Z dnem, ko je ustanovljeno posebno sodišče združenega dela oziroma ko to sodišče prične s svojim pravno veljavnim delom preide pristojnost za reševanje sporov iz 1. odstavka tega člena, na to sodišče, Spori, ki tečejo pred sodiščem združenega dela, morajo biti končani pred njim. Za, reševanj e novih sporov, pa je od dneva iz drugega odstavka tega člena pristojno novo ustanovljeno posebno sodišče združenega dela. Udeleženci sporazuma: Gostinsko podjetje Litija, Vzgojnovarstvena organizacija Litija, SGP Beton Zagorje ob Savi TOZD Gradmetal Litija, Kovinarska Krško TOZD Transportne naprave Dole, IUV TOZD Usnjarna Šmartno pri Litiji, SGP Slovenija ceste tehnika TOZD Industrija apna Kresnice, Kmetijska zadruga Litija, Mesarija " in prekajevalnica Litija, Osnovna šola Lojze Hostnik-Jovo, Gabrovka, Tekstil TOZD Pletilja Litija, Cestno podjetje Ljubljana, TOZD Vzdrževanje Ljubljana, Cestno podjetje Ljubljana, TOZD Gradnje Ljubljana, Cestno podjetje Ljubljana, TOZD Mehanizacija Ljubljana, Cestno podjetje Ljubljana, Skupna strokovna služba. Cestno podjetje Ljubljana, Delavska restavracija, OK ZSMS Litija, Osnovna šola Franc Rozman-Stane, Šmartno pri Litiji, Skupne strokovne službe interesnih skupnosti občine Litija, Zdravstveni dom Domžale, TOZD Zdravstveno varstvo Litija, KOP Komunala Litija, Mizarstvo Litija, Kmetijska zadruga Gabrovka Dole, PKT Litija, Dom »Tišje« Šmartno pri Litiji, Gozdno gospodarstvo Ljubljana, TOZD Gozdni obrat Litija, Uprava Skupščine občine Litija, Lesna industrija Litija, Predilnica Litija, Strokovna služba komunalne in stanovanjske skupnosti občine Litija, Zavod za izobraževanje in kulturo Litija, Osnovna šola Dušan Kveder-Tomaž Litija, Kovina Šmartno pri Litiji in krajevne skupnosti Dole pri Litiji, Gabrovka, Šmartno pri Litiji, Primskovo, Jevnica, Sava, Polšnik, Kresnice, Litija levi breg, Vače, Litija desni breg, Velika Stanga, Jablaniška dolina, Kostrevnica, Hotič, Ribče. 257. Na podlagi 137. člena zakona o cestah (Uradni list SRS, št. 38/81) in 29. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi in delovanju Samoupravne skupnosti za ceste za območje občine Litija je skupščina Samoupravne skupnosti za ceste za območje občine Litija na seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 2. februarja 1983 sprejela STATUT Samoupravne skupnosti za ceste za območje občine Litija I. UVODNE IN SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Samoupravna skupnost za ceste za območje občine Litija (v nadaljevanju: skupnost) je bila ustanovljena s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi in delovanju Samoupravne skupnosti za ceste za območje občine Litija. Skupnost je samoupravna interesna skupnost, v kateri delavci, delovni ljudje in občani uresničujejo svoje potrebe in interese na področju cestnega gospodarstva, pri čemer oblikujejo, usklajujejo in spremljajo uresničevanje celovite politike na področju dejavnosti vzdrževanja, varstva, rekonstrukcije in gradnje (?est, usklajujejo programe dela na posameznih področjih dejavnosti, elemente za samoupravne sporazume o temeljih planov ter osnove in merila za določanje obveznosti uporabnikov in izvajalcev v cestnem gospodarstvu. 2. člen Statut skupnosti opredeljuje podrobneje zlasti: — samoupravno organiziranost skupnosti, — usklajevalni postopek med zboroma, — pristojnosti predsednika skupščine skupnosti ter pristojnosti predsednikov zborov skupščine skupnosti. Št. 4 — 10. II. 1984 — uresničevanje samoupravne delavske kontrole v skupnosti, — naloge na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, — javnost dela skupnosti, — opravljanje strokovnih del za skupnost, * — reševanje sporov. 3. člen Dejavnost skupnosti, ki se nanaša na vzdrževanje in varstvo cest ter na zadeve iz drugega odstavka 4. člen zakona o cestah, je posebnega družbenega pomena. 4 člen Skupnost je pravna oseba s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih ima na podlagi določil ustave, zakona o cestah in drugih predpisov, samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnosti ter tega statuta. 5. člen Skupnost ima pri Službi družbenega knjigovodstva. podružnica Litija, odprt žiro račun in druge račune. 6. člen Ime skupnosti je: Samoupravna skupnost za ceste za območje občine Litija. Sedež skupnosti je v Litiji, Jerebova ulica št. 6. 7. člen Skupnost ima in uporablja pri svojem poslovanju štampiljko z besedilom: Samoupravna skupnost za ceste za območje občine Litija. Štampiljka je okrogle oblike. 8. člen Skupnost je vpisana v sodni register pri Temeljnem sodišču Ljubljana, enota v Ljubljani. 9. člen Skupnost predstavlja in zastopa predsednik skupščine skupnosti. II. SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST SKUPNOSTI 1. Skupščina skupnosti 10. člen Skupščino skupnosti sestavljata zbor uporabnikov in zbor izvajalcev. Zbor uporabnikov šteje 45 delegatov. Zbor izvajalcev šteje 8 delegatov. Število delegatov v zboru izvajalcev se lahko poveča v primeru vri za čas. ki ga predvideva 1-5 člen tega statuta. 11. člen Mandatna doba delegatov v skupščini skupnosti traja štiri leta. 12. člen V zboru uporabnikov pošiljajo delegate delovni ljudje in občani' preko temeljnih organizacij in delovnih skupnosti ter preko krajevnih skupnosti. Vsaka krajevna skupnost ima v zboru uporabnikov pp eno delegatsko mesto, funkcijo delegacije za delegiranje delegata pa opravlja svet krajevne skupnosti. Temeljne organizacije in delovne skupnosti s sedežem na območju občine Litija imajo v zboru uporabnikov 26 delegatskih mest. Funkcijo delegacij za delegiranje delegatov opravljajo delavski sveti temeljnih organizacij in delovnih skupnosti oziroma njih ustrezni organi upravljanja in konference delegacij po samoupravnem sporazumu o oblikovanju skupne delegacije (konference delegacij) zaradi delegiranja skupnih delegatov v zbor združenega dela skupščine občine in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti. 13. člen t V zbor uporabnikov pošlje enega delegata tudi pristojno poveljstvo oboroženih sil SFRJ. 14. člen V zbor izvajalcev delegirajo: — temeljna organizacija za vzdrževanje cest, ki izvaja dejavnost vzdrževanja in varstva cest na območju skupnosti 6 delegatov — delovna skupnost delovne organizacije, v katere sestavi je temeljna organizacija iz 1. alinee tega člena 1 delegata — temeljna organizacija, ki je združena s temeljno organizacijb za vzdrževanje in varstvo cest v delovno organizacijo 1 delegata. 15. člen V zbor izvajalcev delegirajo delegate tudi temeljne organizacije, ki opravljajo raziskovalna dela, projektirajo ali gradijo ceste ali vzdržujejo lokalne ceste v mestih in naseljih mestnega značaja in je skupščina občine določila, da je njihovo vzdrževanje komunalna dejavnost. Delegati navedenih temeljnih organizacij sodelujejo v zboru izvajalcev le v času izvajanja dogovorjenih del ob katerih se vzpostavljajo trajnejša razmerja in to le v zadevah, glede katerih imajo obveznosti, odgovornosti in pravice v zvezi z izvajanjem dogovorjenih del. Konkretno število delegatskih mest in trajanje mandata delegatov v primerih iz prejšnjega odstavka tega člena ob nastanku vsakega primera posebej določi’ skupščina skupnosti s statutarnim sklepom. 2. Način dela in odločanje v skupščini skupnosti 16. člen Skupščina skupnosti dela in odloča na sejah. Skupščina veljavno odloča, če je na seji prisotna večina delegatov v zborih skupščine. 17. člen Delegati v skupščini odločajo: — na skupni seji obeh zborov, — enakopravno v obeh zborih, — samostojno v posameznem zboru. 18. člen Delegati na skupni seji obeh zborov odločajo: — o izvolitvi, ter razrešitvi predsednika in podpredsednika skupščine ter izvolitvi in razrešitvi predsednika in članov občasnih skupnih organov, — o politiki razvoja vzdrževanja, rekonstrukcije in graditve regionalnih in lokalnih cest na območju skupnosti, — o določitvi predloga dolgoročnega plana, — o določitvi predloga samoupravnega sporazuma o temeljih planov, — o sprejemu sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o temeljih planov, — o nalogah in ukrepih s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. 19. člen Delegati enakopravno in ločeno v obeli zborih odločajo: — o sprejemu samoupravnih splošnih aktov, za katerih sprejem je po predpisih pristojna skupščina skupnosti, — o sprejemu letnega plana, — o sprejemu dolgoročnega in srednjeročnega plana, — o osnovah in merilih za določitev cen storitev oziroma povračil za izvajanje dejavnosti vzdrževanja in varstva regionalnih in lokalnih cest, — o standardih in normativih za obseg in kakovost vzdrževanja regionalnih in lokalnih cest, — o spremembah razvrstitve lokalnih cest v javno pot. 20. člen Delegati na seji zbora uporabnikov odločajo samostojno: — o izvolitvi in razrešitvi predsednika in podpredsednika zbora, — o sredstvih, ki jih uporabniki cest združujejo za izvedbo sprejetih planov, — o razvrščanju javnih poti v lokalne ceste, — o izvolitvi članov zbora v odbore skupščine, — o imenovanju članov komisij in delovnih teles zbora uporabnikov, — o delegiranju delegatov zbora uporabnikov v zbor uporabnikov Skupnosti za ceste Slovenije. 21. člen Delegati' na sejah zbora izvajalcev odločajo samostojno: — o izvolitvi in razrešitvi predsednika in podpredsednika zbora, — o obsegu in kakovosti del in storitev, dogovorjenih v planih skupnosti, ki' jih morajo izvesti temeljne organizacije združenega dela pri vzdrževanju in varstvu regionalnih in lokalnih cest v smislu zakona o cestah, predpisov o varnosti cestnega prometa ter predpisov izdanih na njuni podlagi, — o predlogih za spremembe normativov in standardov s prikazom vpliva teh sprememb na kakovost in učinkovitost cestnih del, — o višini povračil za izredne prevoze po cestah, — o izvolitvi članov zbora izvajalcev v odbore skupščine, — o imenovanju članov komisij in delovnih teles zbora izvajalcev, — o delegiranju delegatov zbora izvajalcev v zbor izvajalcev Skupnosti za ceste Slovenije. 22. člen Po predhodnem izjavljanju delavcev, delovnih ljudi in občanov v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih odloča skupščina na skupnem zasedanju obeh zborov o dodatnih finančnih obveznostih uporabnikov cest, ki niso opredeljene in dogovorjene v samoupravnem sporazumu o temeljih srednjeročnega plana skupnosti. 23. člen Odločitve in sklepi skupščine skupnosti o zadevah, o katerih odločajo delegati v skupščini na skupni seji obeh zborov, so sprejeti, če je zanje glasovala večina delegatov obeh zborov. Odločitve in sklepi skupščine skupnosti o zadevah, o katerih enakopravno odločata oba zbora, so sprejeti, če jih je v enakem besedilu sprejela večina vseh delegatov v vsakem zboru. Odločitve in sklepi, o katerih samostojno odloča zbor uporabnikov oziroma zbor izvajalcev, so sprejeti, če je zanje glasovala večina delegatov zbora uporabnikov oziroma zbora izvajalcev. 3. Skupni organi skupščine 24. člen Skupščina skupnosti oblikuje za izvrševanje svojih nalog skupne organe izmed delegatov uporabnikov in izvajalcev. Skupni organi skupščine so odbori za posamezna področja izvrševanja nalog skupščine, ki štejejo vključno s predsednikom po pet članov. Predsednika in člane odborov izvoli skupščina za dobo štirih let. 25. člen Odbori so za svoje delo odgovorni skupščini skupnosti. Odbori delajo in odločajo na sejah. 26. člen Odbor veljavno odloča, če je na seji prisotna večina članov odbora. Odbor sprejema sklepe z večino glasov vseh članov odbora. 27. člen Skupščina skupnosti ima naslednje skupne kolektivne organe: — odbor za planiranje in normativno dejavnost, — odbor za gospodarske in finančne zadeve. 28. člen Odbor za planiranje in normativno dejavnost ima zlasti naslednje pristojnosti: — zbira predloge, osnove in elemente za sestavo planskih aktov, — pripravlja osnutke samoupravnega sporazuma o temeljih planov, — pripravlja predloge planov (srednjeročnih in letnih), — pripravlja elemente in predloge samoupravnih sporazumov o povračilu za izvajanje dejavnosti vzdrževanja cest, — analizira in spremlja rezultate svobodne menjave dela v dejavnosti vzdrževanja cest, — pripravlja in izvaja razpise za izvedbo gradbenih del v okviru letnih planov, — organizira strokovno ocenjevanje predlogov projektov, elaboratov in nalog, pripravlja predloge za financiranje raziskovalnih del, tehnične dokumentacije za gradnjo cest in strokovnih elaboratov za potrebe skupnosti, — pripravlja oziroma skrbi za izdelavo drugih gradiv potrebnih za delo in odločanje organov skupnosti, — spremlja samoupravne odnose in delovanje delegatskega' sistema ter predlaga ukrepe za izboljšanje teh odnosov. . 29. člen Odbor za gospodarske in finančne zadeve ima zlasti naslednje pristojnosti: — spremlja dotok in zbiranje sredstev za regionalne in lokalne ceste po zakonu o cestah. — skrbi, da se sredstva zbrana za regionalne in lokalne ceste na. območju skupnosti uporabljajo za to cestno mrežo, — obravnava predlog zaključnega računa skupnosti, — pripravlja oziroma skrbi za pripravo gradiv s finančnega področja za organe upravljanja skupnosti, — spremlja ter proučuje organizacijo skupnosti in povezavo s Skupnostjo za ceste Slovenije ter drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi s področja materialne proizvodnje. — obravnava osnutke samoupravnih splošnih aktov skupnosti, — obravnava predloge sprememb in dopolnitev samoupravnih splošnih aktov skupnosti, — obravnava kadrovsko problematiko skupnosti, in strokovnih delavcev, ki bodo opravljali strokovna dela za potrebe skupnosti, — izbira predloge kandidatov za člane odborov, komisij iti drugih delovnih teles skupščine. 4. Pravice, obveznosti in odgovornosti delegatov 30. člen Delegati v zborih skupščine skupnosti imajo pravice, obveznosti in odgovornosti, ki jih določajo ustava, zakoni, samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnosti ter ta statut, predvsem pa: — da izražajo na sejah zborov skupščine stališča in sklepe, sprejete v delegacijah oziroma konferencah delegacij, ki so jih delegirale, — da predlagajo, oblikujejo in sprejemajo sklepe in stališča, ki uveljavljajo samoupravne družbenoekonomske odnose v cestnem gospodarstvu ob upoštevanju načela, da je dejavnost vzdrževanja in varstva cest dejavnost posebnega družbenega pomena, — da dejavno sodelujejo v delu skupščine oziroma zborov skupščine, v delu skupnih organov skupščine ter v delu občasnih organov skupščine oziroma zborov, — da skrbijo za obveščanje delegacij oziroma konferenc delegacij o delu skupnosti oziroma njenih organov. 31. člen Delegati so v mejah svojih pravic, obveznosti in odgovornosti samostojni pri svojem delu v skupščini oziroma zborih skupščine upoštevaje smernice, stališča in sklepe delegacij oziroma konferenc delegacij, ki so jih delegirale v skupščino. Delegati, so za svoje delo v skupnosti odgovorni ustanoviteljem skupnosti. 5. Poslovnik o delu skupščine skupnosti 32. člen Podrobnejše določbe o pravicah in dolžnostih delegatov v skupščini skupnosti, sejah skupščine, posameznega zbora in skupnih organov ter o programiranju dela v skupščini določa poslovnik o delu skupščine skupnosti. III. USKLAJEVALNI POSTOPEK 33. člen Ce ob odločanju v skupščini skupnosti med zboroma ni doseženo soglasje, je potrebno opraviti usklajevalni postopek. 34. člen Usklajevalni postopek izvede komisija, ki' šteje tri delegate zbora uporabnikov in tri delegate zbora izvajalcev. Komisija dela na seji, ki ji morajo prisostvovati vsi člani' komisije. Komisijo za izvedbo usklajevalnega postopka in njenega predsednika imenuje skupščina skupnosti na skupni seji. 35. člen Skupščina skupnosti lahko na isti seji nadaljuje razpravo in sprejme odločitve o zadevi, o kateri ni bilo doseženo soglasje, če komisija iz prejšnjega člena tega statuta uskladi stališča in oblikuje predlog odločitve. Ce kljub usklajevanju ni bilo doseženo soglasje v skupščini in hi mogoče sprejeti odločitve s potrebno večino, skupščina predlog odločitve začasno umakne z dnevnega reda, komisijo iz prejšnjega člena statuta 'pa zadolži,,, da nadaljuje z usklajevalnim postopkom. V primeru iz prejšnjega odstavka tega člena mora komisija za izvedbo usklajevalnega postopka v roku, ki ga določi skupščina skupnosti, predložiti predsedniku skupščine skupnosti usklajen predlog odločitve. 36. člen V primeru, da po opravljenem usklajevalnem postopku skupščina skupnosti ne sprejme predlog odločitve, odločitev pa zadeva sklep posebnega družbenega pomena s področja cestnega gospodarstva, da skupščina skupnosti pobudo Izvršnemu svetu Skupščine občine Litija, da skupščina občine začasno uredi to vprašanje. 37. člen Predsednik skupščine skupnosti ima zlasti naslednje pristojnosti: — predstavlja in zastopa skupnost, — sklicuje in vodi seje skupščine, — organizira delo ter skrbi za izvajanje sklepov skupščine, — skrbi, da skupščina dela v skladu z določili poslovnika, — daje pobude za obravnavo posameznih vprašanj na seji skupščine oziroma zborov, — podpisuje sklepe in samoupravne splošne akte, ki jih je sprejela skupnost, — skrbi za usklajevanje skupnih nalog v Skupnosti za ceste SRS, — skrbi za sodelovanje skupščine skupnosti in njenih zborov z drugimi skupnostmi in organi v občini, — opravlja druge naloge, ki mu jih naloži skupščina oziroma posamezen zbor. 38. člen Predsednik skupščine je za svoje delo odgovoren skupščini. 39. člen Ce je predsednik skupščine odsoten ali zadržan, ga nadomešča z vsemi pooblastili podpredsednik skupščine, ki lahko po pooblastilu predsednika skupščine tudi trajno opravlja posamezne naloge iz pristojnosti predsednika skupščine. 40. člen Predsednika zbora uporabnikov in zbora izvajalcev imata, zlasti naslednje pristojnosti: — predstavljata zbor, — sklicujta seje zbora ter predlagata dnevni red sej zbora, — organizirata delo ter skrbita za izvajanje sklepov zbora. V. URESNIČEVANJE SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE 41. člen Zaradi uresničevanja samoupravne delavske kontrole je v skupnosti odbor samoupravne delavske kontrole, ki je sestavljen iz treh članov. 42. člen Odbor samoupravne delavske kontrole volijo za dobo štirih let delegati zbora uporabnikov in zbora izvajalcev izmed delegatov v teh zborih in sicer: — zbor uporabnikov voli dva člana odbora, pri čemer mora en član biti iz vrst delegatov krajevnih skupnosti, en član pa iz vrst delegatov temeljnih organizacij in delovnih skupnosti, — zbor izvajalcev voli enega člana odbora. Predsednika odbora volijo člani izmed sebe. 43. člen Odbor samoupravne delavske kontrole ima zlasti naslednje pravice, dolžnosti in odgovornosti: •— nadzira izvajanje samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnosti, statuta skupnosti ter sprejetih družbenih dogovorov, samoupravnih sporazumov in pogodb, — nadzira izvajanje sklepov skupščine, posameznega zbora in skupnih organov skupnosti, — nadzira družbeno in gospodarsko smotrnost uporabe sredstev skupnosti ter razpolaganje z njimi, — nadzira izvajanje samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti in planov skupnosti, — nadzira izvajanje finančnega načrta in programa dela skupnosti, — nadzira uresničevanje načela javnosti dela skupnosti, — nadzira uresničevanje drugih samoupravnih pravic, dolžnosti in interesov ustanoviteljev skupnosti. 44. člen Odbor samoupravne delavske kontrole lahko zahteva od skupščine skupnosti, posameznega zbora in skupnega organa vse podatke, ki so mu potrebni' pri delu ter ima pravico vpogleda v ustrezno dokumentacijo. 45. člen Odbor samoupravne delavske kontrole opravlja nadzor na lastno pobudo, na pobudo delegacij oziroma konferenc delegacij, na predlog skupščine skupnosti, zborov skupščine in skupnih organov. Odbor samoupravne delavske kontrole opravlja nadzor sam, lahko pa za ugotavljanje posameznih dejstev zadolži ustrezne strokovne organizacije oziroma posamezne strokovnjake. 46. člen Odbor samoupravne delavske kontrole ima pravico in dolžnost, da o svojih ugotovitvah seznanja skupščino skupnosti, posamezen zbor ter skupne organe, kakor tudi podpisnike samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnosti ter daje predloge za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti. Ce se ugotovljene pomanjkljivosti oziroma nepravilnosti ne odpravijo, obvesti odbor samoupravne delavske kontrole o tem pristojnega pravobranilca samoupravljanja. VI. NALOGE NA PODROČJU LJUDSKE OBRAMBE IN DRUŽBENE SAMOZAŠČITE 47. člen Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito neposredno skrbi za izvajanje nalog s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite v skupnosti. Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito sodeluje s pristojnimi organi družbenopolitične skupnosti in krajevnih skupnosti v občini, kakor tudi z družbenopolitičnimi organizacijami in skupnostmi v občini pri izvajanju nalog splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, še posebej pri razvijanju in utrjevanju obrambnih in samozaščitnih priprav v cestnem gospodarstvu občine. 48. člen Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito zlasti: — sprejema in dopolnjuje obrambni načrt skupnosti, — predlaga obrambne elemente k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana skupnosti ter plana skupnosti in drugih samoupravnih splošnih aktov skupnosti ter ukrepov s področja ljudske obrambe, za katere je pristojna skupnost, — izdela načrt priprav za primer naravnih in drugih hudih nesreč na območju občine s področja cestnega gospodarstva, — sprejema ukrepe, ki so v pristojnosti skupščine skupnosti, če se skupščina zaradi izrednih razmer ne more sestati, — skrbi, da bo ob izvajanju dejavnosti vzdrževanja, rekonstrukcij in gradenj cest na območju občine zagotovljeno uspoštevanje obveznih varnostnih vidikov vseh potrebnih ukrepov s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite, — opravlja tudi druge naloge v skladu s predpisi s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite. 49. člen Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito šteje tri člane, ki jih za dobo štirih let volijo delegati zbora uporabnikov in zbora izvajalcev iz-' med -delegatov v teh zborih in sicer: — zbor uporabnikov voli dva člana odbora, pri čemer mora en član biti iz vrst delegatov krajevnih skupnosti, en član pa iz vrst delegatov temeljnih organizacij in delovnih skupnosti, — zbor izvajalcev voli enega člana odbora. Predsednik odbora je po položaju predsednik skupščine skupnosti. VII. JAVNOST DELA SKUPNOSTI 50. člen Delo skupnosti je javno. 51. člen Skupščina skupnosti in skupni organi skupnosti redno, pravočasno in popolno obveščajo ustanovitelje skupnosti o celotnem delovanju skupnosti ter o problemih, stanju in razvoju družbenoekonomskih odnosov v cestnem gospodarstvu, o izvajanju samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti ter drugih planskih aktov skupnosti, o izvajanju samoupravnih splošnih aktov ter sprejetih družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, o delovanju delegatskega sistema in samoupravne organiziranosti skupnosti, o delu organizacije združenega dela, ki opravlja strokovna dela in naloge za skupnost, kakor tudi o drugih pomembnih vprašanjih iz pristojnosti skupnosti. 52. člen Javnost dela ter obveščanje o delu skupnosti se zagotavlja zlasti: — preko delegatov v skupščini skupnosti, — s pismenimi gradivi za seje skupščine, zborov in skupnih organov skupnosti, — z občasnimi informacijami o delu skupnosti, objavljenimi v občinskem glasilu, — z objavo vseh samoupravnih splošnih aktov skupnosti v uradnem glasilu občine, — z drugimi oblikami obveščanja, ki jih določa skupščina skupnosti. VITI. OPRAVLJANJE STROKOVNIH DEL ZA SKUPNOST 53. člen Opravljanje strokovnih, administrativnih, pomožnih in tem podobnih del po ver j a skupnost strokovni službi samoupravne komunalne in stanovanjske skupnosti občine Litija, ki je specializirana za opravljanje teh del, strokovna dela s področja cest pa Cestnemu podjetju Ljubljana. 54. člen Razmerja med skupnostjo in organizacijami iz prejšnjega člena tega statuta urejata samoupravna sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih. IX. REŠEVANJE SPOROV 55. člen Spore iz družbenoekonomskih odnosov in drugih samoupravnih odnosov, ki nastanejo v skupnosti, rešuje posebno sodišče združenega dela, ki ga ustanovi skupnost skupaj z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi s področja dejavnosti prometa in zvez Slovenije. 56. člen Podrobnejše določbe o delovanju sodišča združenega dela so opredeljene v samoupravnem sporazumu o ustanovitvi sodišča združenega dela za področje dejavnosti prometa in zvez Slovenije. X. KONČNE DOLOČBE 57. člen Ta statut je sprejet, ko ga sprejme skupščina skupnosti. . / 58. člen Spremembe in dopolnitve statuta sprejema skupščina skupnosti po postopku, ki velja za njegov sprejem. Za razlago določb statuta je pristojna skupščina skupnosti. 59. člen Po sprejemu statuta skupščine skupnosti v skladu z ustreznim določilom zakona o cestah statut predloži-v soglasje pristojnemu občinskemu organu. 60. člen Ta statut začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Predsednik skupščine skupnosti Jože Habjan, dipl. gozd. inž. I. r. LJUBLJANA atJSTE-POLJE »s; Na podlagi 101. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 1-5/79 in 11/81) in 194. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 16/82), je Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji zbora združenega dela dne 30. januarja 1984 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 30. januarja 1984 sprejela ODLOK o melioracijah kmetijskih zemljišč In rabi kmetijskih zemljišč na melioriranem območju ob potoku Konj-ščica v k. o. Dobrunje 1. člen S tem odlokom se ureja melioracija kmetijskih zemljišč in način rabe teh zemljišč po izvedeni melioraciji na določenem območju ob potoku Konjščica v k. o. Dobrunje. Namen melioracije je, da se zajamejo pobočne in padavinske vode, da se zmanjša vlaga v zemljiščih in zniža podtalnica v tleh. Melioracija se izvede po projektu št. 565/290 »Melioracija Konjščice«. 2. člen Investitor .melioracije je Kmetijska zadruga Ljubljana, TZO (temeljna zadružna organizacija) Dobrunje, Cesta II. grupe odredov 43. 3. člen Sredstva za izvedbo melioracije zagotovi investitor. 4. člen Za poseganje v zemljišča sklene investitor z lastniki zemljišč pogodbe. 5. člen Ce ne pride do sklenitve pogodb iz prejšnjega člena, se izvedejo dela na podlagi odločbe, ki jo izda za kmetijstvo pristojni upravni organ. 6. člen Za izvedbo melioracijskih del po projektu iz 1. člena tega odloka se uporabljajo sredstva, zbrana iz odškodnin zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča. 7. člen Investitor in lastniki zemljišč na melioracijskem območju morajo vzdrževati objekte in naprave na svojih zemljiščih tako, da so trajno uporabni. 8. člen Investitor je dolžan voditi evidenco o materialnem in finančnem poslovanju ter o sredstvih za izvedbo melioracij in vzdrževanje objektov in naprav. 9. člen Lastniki zemljišč morajo po Izvršenih melioracijskih delih rabo zemljišč prilagoditi proizvodnemu programu investitorja. Raba zemljišč in kulture morajo ustrezati kvaliteti zemljišča po izvedeni hidromelioraciji. 10. člen Za začetek melioracijskih del po tem odloku določi investitor. Dokumentacija navedena v 1. členu je občanom na vpogled pri Kmetijski zadrugi Ljubljana, Temeljna zadružna organizacija Dobrunje, pri Kmetijski zemljiški skupnosti občine Moste-Polje, Ljubljana in pri krajevni skupnosti Zadvor. 11. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-3/84-01 Ljubljana, dne 31. januarja 1984. Predsednik Skupščine občine • Ljubljana Moste-Polje Niko Lukež L r. LJUBLJANA VIC-RUDNIK 259. Skupščina občine Ljubljana 'Vič-Rudnik je na podlagi '617., 622., 623., 628. in 631. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76), 9. člena zakona o sprejemanju začasnih ukrepov družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine (Uradni list SRS, št. 32/80) ter 169. in 177. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) na seji zbora združenega dela dne, 21. decembra 1983 sprejela naslednji SKLEP 1 Sklep zbora združenega dela Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik dne, 7. septembra 1983 o uvedbi začasnega ukrepa družbenega varstva v delovni organizaciji Slovenijales Žičnica in njeni delovni skupnosti skupnih poslov, Gerbičeva 101, se v točki 3. v prvem odstavku dopolni tako, da se prvi odstavek glasi: »V delovni organizaciji Slovenijales Žičnica se imenuje začasni kolektivni organ družbenega varstva v sestavi: — predsednik: Janez Kastelic, roj. 30. 12. 1933, strojni inž. stanuje Ljubljana, Opekarska 9 c — člani: Ivan Selič, roj. 27. 12. 1928, ekonomski tehnik, stanuje Ljubljana, Gabrščkova 109 Jože Prosen, roj. 13. 11. 1950, dipl. oec, stanuje Ljubljana, Linhartova 74 Leopold Pri sta vec. roj. 10. 2. 1932, ing. lesne industrije, stanuje Jezero 74, Preserje. 2 Ta sklep začne veljati takoj. Sklep se objavi v Uradnem listu SRS. 3 Zoper ta sklep je dopustna zahteva za preizkus zakonitosti na sodišču združenega dela SR Slovenije v roku 15 dni. Zahteva za preizkus zakon'"tosti n? odloži njegove izvršitve. St. 017-3/83 Ljubljana, dne 22. decembra 1983. Predsednik zbora združenega dela Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Anton Dolničar 1. r. 260. Na podlagi drugega odstavka 10. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni Ust SRS, št. 18/77 in 2/78) in 2. člena odredbe o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih in drugih preiskavah v letu 1984 (Uradni list SRS, št. 4/83) in 209. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) izdaja Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik ODREDBO 0 preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1984 na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik 1 1. člen Da se preprečijo, oziroma ugotovijo v tej odredbi navedene živalske kužne bolezni morata veterinarski organizaciji, ki sta po predpisih verificirani za preprečevanje in zatiranje kužnih bolezni, Veterinarski zavod »Krim« Grosuplje in Jata TOZD Reja veterinarska ambulanta Zadobrova (v nadaljnjem besedilu: veterinarski zavod in obratna veterinarska ambulanta) opraviti' v letu 1984 ukrepe zaradi ugotavljanja, odkrivanja, preprečevanja in zatiranja kužnih bolezni. Posestniki živali so dolžni izvajati ukrepe iz te odredbe. 2. člen Veterinarski' zavod in obratna veterinarska ambulanta sta dolžna pred vsakim začetkom izvajanja ukrepov iz te odredbe o tem obvestiti medobčinski upravni organ veterinarske inšpekcije. O opravljenem delu morata poročati na predpisanih obraze: h. 3. člen Preventivna cepljenja se morajo opraviti tolikokrat, kolikorkrat je potrebno, da so živali stalno zaščitene. v. 4. člen Veterinarski zavod in obratna veterinarska ambulanta, ki’ opravljata preventivna cepljenja ali diagnostične preiskave morata voditi evidenco o datumu cepljenja oziroma preiskave, imenu in bivališču posestnika živali, o opisu živali, o proizvajalcu, o serijski in kontrolni številki cepiva ter o rezultatu cepljenja in preiskave. Veterinarski zavod in obratna veterinarska ambulanta morata spremljati zdravstveno stenje živali po uporabi biološkega preparata in o tem obveščati pristojni medobčinski upravni organ veterinarske inšpek- , cije. 5. člen Preventivno cepljenje kopitarjev, goved in ovac starejših od 3 mesecev, proti vraničnemu prisadu se mora opraviti v naseljih Preserje, Kamnik pod Krimom ter Zgornja in Dolnja Brezovica. Novo nabavljene živali — kopitarje, goveda in ovce je treba ob vhlevitvi preventivno cepiti. Preventivno cepljenje opravi veterinarski zavod do 30. aprila 1984. Kopitarji, goveda in ovce, ki so poležene v letu 1983/84 in so v času rednega cepljenja mlajše od 3 mesecev morajo biti preventivno cepljene do 30. septembra 1984. 6. člen Proti šumečemu prisadu se preventivno cepi vse govedi družbenega obrala KIT Ljubljanske mlekarne TOZD Posestva obrat Bokalce. Preventivno cepljenje opravi vsaj 20 dni pred odgonom živali na paaišča, veterinarski zavod. 7. člen Splošno preventivno cepljenje psov proti steklini se mora opraviti do 1. maja 1984. Zaščitno cepljenje mladih psov proti steklini se mora opraviti takoj, ko dopolnijo 4 mesece starosti. Na okuženem in ogroženem območju je treba preventivno cepiti proti steklini tudi domače živali, ki se pasejo brez nadzorstva, to je brez pastirja na naravno ali umetno neograjenih površinah izven naselij. 8. člen Preventivno cepljenje kokoši, brojlerjev in puranov proti atipični kokošji kugi se mora opraviti: — na družbenem perutninskem obratu Horjul, — v naseljih Zapotok, Iška vas, Horjul, ker so tu družbeni perutninski obrati organizacij združenega dela, — v obratih individualnih proizvajalcev, ki proizvajajo v kooperaciji z organizacijo združenega dela, odnosno je reja perutnine pomembnejša gospodarska dejavnost; perutnina v gospodarstvu Repar, Kamnik pod Krimom; Mrak Frida, Erbežnikova; Mihelčič, Brezovica; Intihar, Iška vas; Klančar, Zapotok in Ju-renčič, Lipe 15 in gospodarstva na Cesti dveh cesarjev, Ljubljana. Preventivno cepljenje se opravi z živo ali mrtvo vakcino proti atipični kokošji kugi po programu, ki ga določi Republiška veterinarska uprava. Cepljenje se opravi na način, ki ga za posamezno vakcino določi proizvajalec. Cepljenje na družbenem perutninskem obratu Horjul, pri Intiharju in Klančarju opravi obratna veterinarska ambulanta, 'cepljenja pri perutnini ostalih lastnikov ter naselij, pa opravi veterinarski zavod. 9. člen Valilna jajca — pridobljena v farmi Horjul — smejo izvirati le iz perutninskih jat, v katerih pri serološki preiskavi na kokošji tifus, niso bili ugotovljeni pozitivni reaktorji in so zaščitno cepljene proti kužnemu tremorju perutnine, Marekov! bolezni, in-fektioznemu bronhitisu in Gumbore bolezni in ki po 14. tednu starosti niso dobivale nitrofuranskih pripravkov (nltrofurazon, furazolldon itd.). Pregled z antigenom povzročitelja kokošjega tifusa po metodi hitre krvne aglutlnacije opravi veterinarski zavod z ekipo obratne veterinarske ambulante. Cepljenje proti kužnemu tremorju, Marekov! bolezni, infekcioznem bronhitisu in Gumboro bolezni opravi z registriranimi vakcinami v obratu Horjul obratna veterinarska ambulanta. 10. člen Proti prašičji kugi je treba preventivno cepiti prašiče v gospodarstvih. Id imajo 10 in več plemenskih svinj oziroma 50 in več pitancev ali če hranijo prašiče s pomijami ali z odpadki živalskega izvora, ne glede na število hranjenih prašičev. Cepljenje s sevom K lapiniziranega virusa opravi veterinarski zavod. 11. člen V letu 1984 je treba opraviti tuberkulinizacijo pri 20 °/o govedi na območju občine. Prav tako se mora tuberkulinizirati osnovne črede govedi organizacije združenega dela KIT Ljubljanske mlekarne 1 TOZD Posestva na obratih Gmajnice in Bokalce. Tuberkulinizirati je treba kokoši v tistih naseljih, kjer je bila ugotovljena kokošja TBC in sicer vsa dvorišča, ki neposredno mejijo na okuženo dvorišče. Tuberkulinizacij o opravi veterinarski zavod. 12. člen Glede na brucelozo je treba preiskati: — z mlečno prstenastim in preizkusom krave v hlevih individualnih proizvajalcev na območju občine in sicer enkrat na leto, — z enkratnim serološkim pregledom krvi osnovne goveje črede organizacije združenega dela KIT Ljubljanske mlekarne TOZD Posestva — obrati Gmajnice in Bokalce, ' — z enkratnim letnim serološkim pregledom krvi ovce v gospodarstvih z več kot sto živalmi. Mlečno prstenasto preiskavo opravi veterinarski zavod »Krim« Grosuplje, preiskave krvi pa VTOZD za veterinarstvo, Biotehniške fakultete v Ljubljani. 13. člen Na govejo levkozo je potrebno pregledati vse plemenske živali KIT Ljubljanske mlekarne TOZD Posestva na obratih Gmajnice in Bokalce. 14. člen Na leptospirozo je potrebno pregledati 10°/o plemenskih govedi KIT Ljubljanskih mlekarn TOZD Posestva na obratih Gmajnice in Bokalce. 15. člen Na kužno malokrvnost kopitarjev se morajo pregledati plemenski žrebci na območju občine in vsi v letu 1983 novo nabavljeni kopitarji, ki so bili vhlev-Ijeni v že okužene in sanirane hleve. Vzorce krvi odvzemajo delavci veterinarskega zavoda. Serološki pregled vzorcev krvi s Coggins testom opravi VTGZD za veterinarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani. 16. člen Čebelje družine vzrejevalcev matic ter čebelje družine plemenilnih postaj je treba preiskati na hudo gnilobo čebelje zalege, nosemavost, pršičavost in va-roozo. Preiskave opravi VTOZD za veterinarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani. Vzorce čebel je potrebno dostaviti do 31. marca 1984, preiskave pa morajo biti opravljene do 30. aprila 1984. 17. člen Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 322-1/84 Ljubljana, dne 25. januarja 1984. Namestnik predsednika Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Borut Mišica, mag. oec. 1. r. LOGATEC 261. Na podlagi 3. člena zakona o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982—1985 (Uradni list SRS, št. 3/82), 3. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982—1985 (Uradni list SRS, št. 26/83) ter na podlagi 133. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 3/78, 5.82) je Skupščina občine Logatec, na seji zbora združenega dela m zbora krajevnih sjsupnosti, dne 31. januarja 1984 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odteka o uvedbi posebnega občinskega davka za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982—1985 na območju občine Logatec 1. člen Spremeni se 3. člen odloka o uvedbi posebnega občinskega davka za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1932—1985 na območju občine Logatec (Uradni list SRS, št 12/82 in 32/82) tako da se glasi: »Za izvedbo nalog pri družbeno organizirani tržni proizvodnji se s tem odlokom uvaja za obdobje 1934 do 1985 prispevek iz osebnega dohodka po stopnji 0,8 odstotka« 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 420-8/83 Logatec, dne 1. februarja 1984. Predsednik Skupščine občine. Logatec Rudi Lipovec 1. r. 262. Na podlagi 13. in 14. člena zakona o varstvu ži-vall pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 13/77 in 2/78) ter 133. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 3/78 in 5/82) je Skupščina občine Logatec na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 31. januarja 1984 sprejela ODLOK o zagotavljanju sredstev za neškodljivo odstranjevanje živalskih kadavrov in odpadkov 1. člen S tem odlokom se določa način in višina zbiranj a sredstev za delno pokrivanje stroškov, ki nastanejo pri neškodljivem odstranjevanju živalskih kadavrov in odpadkov. 2. člen Del stroškov neškodljivega odstranjevanja živalskih kadavrov in odpadkov plačujejo organizacije združenega dela in druge organizacije ter posamezniki, ki se ukvarjajo z varstvom in gojitvijo živali (dalje: posestniki živali) po naslednjih tarifah za vsako žival: din — za goveda ih konje 40 — za žrebeta in teleta 20 — za prašiče 10 — za odstreljeno in prodano parkljasto divjad 20 — za pse 60 3. člen Posestniki živali poravnajo svoje obveznosti iz 2. člena tega odloka: — pri izdaji zdravstvenega spričevala za živali, — pri prvem vsakoletnem cepljenju psov proti steklini in registraciji, — lovske družine pri prodaji divjadi. 4. člen Tarife iz 3. člena tega odloka obračunavajo: 1. občinski ali od njega pooblaščen organ za izdajo zdravstvenih spričeval za živali za govedo, konje, žrebeta in prašiče 2. zavod oziroma organizacija, ki je na območju občine pooblaščena za izvajanje obveznega cepljenja psov proti steklini in za registracijo psov 3. lovske družine na območju občine za vplenjeno in prodano divjad. 5. člen Zbrana sredstva po tem odloku so dohodek pooblaščenega zavoda oziroma organizacije združenega dela, ki opravlja veterinarsko higiensko službo na območju občine Logatec. Organi in organizacije iz 4. člena tega odloka so dolžni zbrana sredstva odvajati na žiro račun zavoda oziroma organizacije iz prejšnjega odstavka. 6. člen Spremembe in dopolnitve tega odloka se sprejemajo po enakem postopku kot ta odlok. 7. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-13/83 Logatec, dne 1. februarja 1984. Predsednik Skupščine občine , m Logatec Rudi Lipovec I. r. 363. Na podlagi 52. člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 3/81), 9. člena zakona 0 prekrških (Uradni list SRS, št. 12/77) in, 145. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 3/80 in 5/82) je Skupščina občine Logatec na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 31. januarja 1984 sprejela ODLOK o hišnem redu v občini Logatec I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem odlokom so določene pravice in obveznosti, ki jih imajo stanovalci kot uporabniki stanovanj in uporabniki poslovnih prostorov ter pravic in dolžnosti hišnega sveta z namenom, da se zadovoljijo pogoji za nemoteno uporabo stanovanjskih hiš in stanovanj ter poslovnih prostorov v stanovanjskih hišah, zavaruje red, varnost in čistoča in da se stanovanjske hiše in stanovanja ter poslovni prostori v stanovanjski hiši vzdržujejo v uporabnem stanju. 2. Člen Za stanovalce po tem odloku se štejejo imetniki stanovanjske pravice in osebe, ki z njimi stalno ali začasno stanujejo, lastniki, uporabniki in najemniki poslovnih prostorov v stanovanjski hiši. Določila tega odloka veljajo tudi za vse druge osebe, ki uporabljajo stanovanje, poslovne prostore ter skupne prostore in naprave v stanovanjski hiši oziroma za vse tiste, ki se občasno zadržujejo v stanovanjski hiši ali na zemljišču, ki hiši pripada. 3. člen S stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini gospodarijo stanovalci v skupnosti stanovalcev v skladu s pravicami in obveznostmi, določenimi s samoupravnimi splošnimi akti organizacij združenega dela in delovnih skupnosti — imetnikov razpolagalne pravice, v skladu z določbami samoupravnega sporazuma o temeljih plana samoupravne stanovanjske skupnosti, zakona o stanovanjskih razmerjih in drugih predpisov. 4. člen Vsaka stanovanjska hiša ali druga stavba, v kateri sta več kot dve stanovanji, mora imeti na vidnem mestu v neposredni bližini vhoda izobešen seznam stanovalcev, ki vsebuje ‘ime in priimek stanovalcev, nadstropje in številko stanovanja. V stanovanjski hiši z več stopnišči mora biti izobešen seznam stanovalcev za vsako stopnišče posebej. Seznam stanovalcev sestavi in po potrebi dopolnjuje hišni svet. V hiši, ki je v zasebni lastnini, je dolžan skrbeti za seznam stanovalcev lastnik hiše, v poslovno stanovanjski hiši' pa organizacija, ki s hišo upravlja. 5. člen Vsaka stanovanjska hiša. ali druga stavba, v kateri sta vsaj dve stanovanji mora imeti na vidnem mestu v neposredni bližini vhoda poleg seznama stanovalcev iz 4. člena odloka še: — izobešen odlok o hišnem redu, — izobešeno navodilo občinskega štaba za CZ o tem, kako ravnati v primeru naravnih in drugih množičnih nesreč, — pritrjene poštne nabiralnike s priimki stanovalcev in posebni poštni nabiralnik za hišni svet, — vidno objavljeno ime osebe, ki je v hiši zadolžena za civilno zaščito, — vidno objavljeno ime in priimek osebe, ki hrani ključe podstrešja, števca vode, glavnega zapornega ventila vode, kurilnice in drugih skupnih naprav, — stensko omarico za skupna obvestila za vse stanovalce, — opremo za reševanje v primeru požara, naravnih in drugih nesreč in vojnih akcij. 6. člen Vhod v stanovanje in poslovni prostor mora imeti številko stanovanja oziroma poslovnega prostora ter priimek nosilca stanovanjske pravice oziroma ime uporabnika poslovnega prostora. Za oštevilčenje skrbi hišni svet. II. UPORABA STANOVANJSKIH IN POSLOVNIH PROSTOROV TER SKUPNIH DELOV IN NAPRAV STANOVANJSKE HIŠE 7. člen Stanovalci morajo skrbeti za primerno stanovanjsko kulturo v hiši in njeni neposredni okolici, skrbno gospodariti s stanovanji in prostori ter skupnimi deli in napravami stanovanjske hiše in jih varovati pred okvaram in poškodbami. 8. člen Skupni prostor in oprema v stanovanjski .hiši • (stopnišča, hodniki, pralnice, sušilnice, dvorišča, parkirišča, dvigala in drugo) morajo biti na razpolago vsem stanovalcem. 9. člen Stanovalci so zlasti dolžni: 1. redno plačevati stanarino in druge obveznosti v zvezi s stanovanjskim oziroma poslovnim prostorom, 2. uporabljati stanovanje in poslovne prostore na tak način, da drugih stanovalcev ne ovirajo v mirni uporabi stanovanj in poslovnih prostorov ter skupnih prostorov, 3. paziti na red in čistočo v stanovanjih, poslovnih prostorih in skupnih prostorih tet- na zemljišču, ki pripada hiši, 4. parkirati motorna vozila na mestih, ki so za to določena, 5. zaklepati vhodna vrata med 22. in 6. uro. 10. člen Stanovalci so dolžni tudi: 1. takoj sporočiti hišnemu svetu pomanjkljivosti ali okvaro na instalaciji in drugih prostorih, če niso dolžni po veljavnih predpisih te pomanjkljivosti in okvare imetniki stanovanjske pravice sami odpraviti, 2. sproti javljati hišnemu svetu spremembe o številu članov skupnega gospodinjstva ali podnajemnikov in drugih oseb, 3. prijaviti ali odjaviti prebivališče pristojnemu organu za notranje zadeve, 4. popraviti ali nadomestiti naprave, ki so jih po veljavnih predpisih dolžni vzdrževati stanovalci, 5. poučiti otroke o dejanjih, ki so po tem odloku prepovedana in jih tudi drugače odvračati od takih dejanj. 11. člen V stanovanjski hiši in njeni okolici mora vladati red in mir, čuvati je potrebno naprave, otroška igrišča in zelenice. Stanovalcem se posebej prepoveduje: 1. kakorkoli povzročati v stanovanju, skupnih prostorih ali' zunaj hiše prekomeren ropot ali hrup, 2. posedovati živali, ki lahko ogrožajo življenje ali zdravje stanovalcev ali znatno motijo stanovalce v mirni uporabi stanovanja, 3. posedovati pse in mačke, razen če se s tem strinja zbor stanovalcev, v takem primeru morajo lastniki ravnati z njimi v stanovanju, hiši in neposredni okolici, v skladu s sklepi zbora stanovalcev, 4. igranje na mestih, ki bi ogrožalo te esno varnost stanovalcev ali povzročalo škodo na slanovanj -skih hišah, drugih objektih in nasadih, 5. poškodovati, zamazati stanovanjsko hišo, 6. odlagati smeti in odpadke na mestih, ki niso za to določena ter odlagati nezavarovane eksplozivne snovi nasploh, 7. metati odpadke v stranišča, odtočne cevi in kanale, 8. iztepati preproge in druge predmete v hodnikih, skozi okna in čez balkone, 9. pisati ali pritrjevati' objave, plakate in obvestila na mestih, ki za to niso določena, 10. zastavljati veže, hodnike, stopnišča, dvorišča ter druge skupne prostore s predmeti, ki tja ne sodijo, 11. prekomerno trošiti vodo ali brez potrebe prižigati luč v skupnih prostorih, 12. postavljati na okna in balkone nezavarovane cvetlične lončke, kakor tudi zalivati cvetlice tako, da voda odteka po zidu, ali na stanovalce nižjih nadstropij oziroma na mimoidoče, 13. uporabljati vodovodne, električne, ogrevalne, sanitarne in druge naprave na način, ki lahko povzroči okvare, 14. puščati vključene električne in plinske naprave v stanovanju brez nadzora. 15. v stanovanjih, poslovnih prostorih in skupnih prostorih odstraniti, predelati ali popravljati obstoječe naprave, katere sme popravljati le strokovna oseba, 16. brez dovoljenja HS postavljati na streho TV ali radijske antene, 17. kakorkoli kaliti "mir in počitek stanovalcev, zlasti med 22. in 6. uro, 18. onesnaževati ozračje s kurjenjem odpadkov in smeti, 19. shranjevati v stanovanju, poslovnih prostorih in skupnih prostorih vnetljive tekočine in snovi, 20. postavljati gorljive predmete ob dimnikih ali ob dimniških vratcih, 21. obešati perilo zunaj oken in zunaj ograj balkonov. 12. člen Stanovalci, ki onasnežujejo okolje stanovanjske hiše, dvorišče ali skupne prostore, so dolžni onesnaženi prostor takoj očistiti. 13. člen Hišni svet določi primerno mesto za sušenje perila zunaj hiše. Hišni svet je v zimskem času dolžan poskrbeti, da se očisti sneg in posipa ledene površine na pločniku m pred vhodom v stanovanjske hiše. • Stanovalci, ki koristijo parkirne prostore za parkiranje osebnih avtomobilov, so dolžni v zimskem času očistiti sneg s parkirnih prostorov. 14. člen Samoupravna stanovanjska skupnost občihe Logatec j.e ob sodelovanju s hišnim'svetom dolžna: 1. sporazumno s stanovalci v stanovanjskih hišah, ki nimajo hišnika, določiti osebe, ki hrani ključe skupnih prostorov, 2. skrbeti, da se ob državnih praznikih in drugih priložnostih izobesijo zastave. 15. člen Imetnik stanovanjske pravice, uporabniki in na-jamniki poslovnih prostorov so dolžni dopustiti, da se opravijo v njihovem stanovanju oziroma poslovnem prostoru dela, ki so potrebna, da se opravijo okvare v hiši ali koristne izboljšave, katerih drugje ni mogoče izvršiti. Hišni svet mora poskrbeti, da se dela opravijo v najkrajšem času in z motnjami, ki najmanj prizadenejo stanovalce. 16. člen Imetnik stanovanjske pravice, uporabniki in najemniki poslovnih prostorov morajo po prenehanju stanovanjske pogodbe oziroma pred izselitvijo izročiti stanovanje oziroma poslovne prostore stanodajalcu v takem stanju, kot ga je prevzel ob vselitvi, upoštevajoč pri tem normalno obrabo. Stanovanje oziroma poslovni prostor se izroči s podpisom zapisnika o primopredaji stanovanja oziroma poslovnega prostora. 17. člen Imetnik stanovanjske pravice, uporabnik in najemnik stanovanjskih prostorov ne sme izvrševati sprememb na stanovanjskih prostorih, odstraniti ali predelati opremo in obstoječe naprave v stanovanju brez poprejšnjega soglasja standodajalca, hišnega sveta oziroma skupnosti stanovalcev, če gre za posege, ki bi vplivali na funkcionalnost drugih stanovanjskih prostorov ali zunanji videz hiše. 18. člen Pravice in obveznosti hišnika se določijo s posebno pogodbo, ki jo sklene z njim skupnost stanovalcev in Samoupravna stanovanjska skupnost občine Logatec. 19. člen Hišni svet je dolžan opozoriti stanovalce ali drugo osebo, ki krši določbe hišnega reda. Ce kršitelj ne preneha ali ne odstrani vzroka kršitve je hišni svet dolžan takoj obvestiti pristojne organe, ki izvajajo nadzor nad izvajanjem določbe tega odloka. Stanovalci so tudi sami dolžni obvestiti hišni svet o kršitvah iz 9., 10., 11., 16. in 17. člena tega odloka. III. RAVNANJE OB NARAVNIH IN DRUGIH NESREČAH IN VOJNIH AKCIJAH 20. člen Hišni svet stanovanjske hiše mora v sodelovanju s štabom civilne zaščite v krajevni skupnosti skrbeti za izvajanje vseh preventivnih ukrepov za odpravo posledic naravnih in drugih nesreč ter vojnih akcij. 21. člen Stanovanjske hiše morajo biti opremljene z opremo za reševanje v primeru naravnih nesreč ali vojnih akcij. Natančna navodila o tej opremi izda občinski upravni organ, pristojen za LO. IV. NADZOR 22. člen Nadzor nad izvajanjem določbe tega odloka in drugih aktov, izdanih na njegovi podlagi, opravljajo pristojne inšpekcijske službe. Ce pristojni upravni organ ugotovi, da določbe odloka niso bile uporabljene, odredi z odločbo, da je treba ugotovljeno nepravilnost odpraviti. V primeru ugotovljenih kršitev, predlaga pristojni upravni organ kršilca v kaznovanje. V. KAZENSKE DOLOČBE 23. člen Z denarno kaznijo od 100 do 30.000 din se kaznujeta za prekršek pravna oseba in lastnik stanovanjske hiše, če ravnata v nasprotju z določili 4., 5. in 6. člena tega odloka. Z denarno kaznijo od 200 do 5 000 din se kaznuje za prekršek stanovalec, ki krši prepovedi iz 11. člena tega odloka, razen kršilcev prepovedi iz 9., 12. in 17. alinee 11. člena tega odloka, ki se kaznujejo v skladu z določbami zakona o prekrških zoper javni red in mir (Uradni list SRS, št. 16/74 in 15/76). VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 24. člen Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o hišnem redu, objavljen v Uradnem listu SRS, št. 1/74. 25. člen Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-12/83 Logatec, dne 1. februarja 1984. Predsednik Skupščine občine Logatec Rudi Lipovec 1. r. 264. Na podlagi določil 619., 620., 622,, 626. in 630. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76), 9. člena zakona. o sprejemanju začasnih ukrepov družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine (Uradni list SRS, št. 32/80), ter 146. in 219. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 3/78 in 5/82) je Skupščina občine Logatec na seji zbora združenega dela dne 31. januarja 1984 sprejela SKLEP o uvedbi začasnega ukrepa družbenega varstva v DO Golfturist Ljubljana — TOZD Gostinstvo Logatec I S tem sklepom se ugotovi, da so nastale bistvene motnje v samoupravnih odnosih iz 10. točke 619. člena zakona o združenem delu v DO Golfturist Ljubljana — TOZD Gostinstvo Logatec (v nadaljnjem besedilu: temeljna organizacija združenega dela). II • Zoper temeljno organizacijo združenega dela se uvede naslednji začasni ukrep družbenega varstva. Odstavi se v. d. indvidualni poslovodni organ temeljne organizacije združenega dela. Navedeni začasni ukrep družbenega varstva se uvede za čas do 31. januarja 1985. III V času izvajanja začasnih ukrepov družbenega varstva v temeljni organizaciji združenega dela bo izvrševal pravice in dolžnosti individualnega poslovodnega organa, začasni poslovodni organ Primc Gvido, Kremžarjeva 36, Ljubljana. IV Temeljna organizacija združenega dela mora najkasneje do 31. 10. 1984 oziroma tri' mesece pred potekom ukrepa na podlagi zakona in samoupravnih splošnih aktov v soglasju z začasnim poslovodnim organom objaviti razpis del in nalog individualnega poslovodnega organa. V Začasni poslovodni' organ prevzame vse pravice, obveznosti in odgovornosti individualnega poslovodnega organa, ki izhajajo iz zakona, samoupravnih splošnih aktov temeljne organizacije združenega dela in tega sklepa. Začasni poslovodni organ je dolžan izvesti postopek imenovanja individualnega poslovodnega organa v temeljni organizaciji združenega dela. VI Začasni poslovodni organ mora končati z delom na podlagi tega sklepa najkasneje do 31. januarja 1985. VII Imenovanje začasnega poslovodnega organa in njegova pooblastila se vpiše v sodni register. VIII : Izvršni svet Skupščine občine Logatec je pooblaščen za spremljanje uresničevanja začasnega ukrepa družbenega varstva in je dolžan o tem poročati občinski skupščini. Začasni poslovodni organ je dolžan sproti obveščati' izvršni svet o rezultatih pri odpravljanju razlogov, zaradi katerih je izrečen začasni ukrep družbenega varstva in o drugih problemih v TOZD. IX Upravičeni predlagatelji lahko občinski skupščini predlagajo, da izrečeni začasni ukrep družbenega varstva preneha pred 31. januarjem 1985, če prenehajo razlogi zaradi katerih je izrečen. X Stroške, ki bodo nastali zaradi uvedbe začasnega ukrepa družbenega varstva po tem sklepu nosi TOZD Gostinstvo Logatec. Nadomestilo osebnega dohodka začasnega poslovodnega organa se refundirajo organizaciji združenega dela kjer ta združuje svoje delo in sicer v višini, ki jih prejema v tej organizaciji združenega dela, če opravljajo to delo v rednem delovnem času in če to ta organizacija združenega dela zahteva. Poleg tega je dolžna temeljna organizacija združenega dela izplačati nadomestilo osebnega dohodka za delo opravljeno izven delovnega č^sa. XI Zoper ta sklep lahko vložijo prizadeti, sindikat in družbeni pravobranilec samoupravljanja v roku 15 dni zahtevo na sodišče združenega dela SR Slovenije, da odloči o zakonitosti tega sklepa. Zahteva za preizkus zakonitosti sklepa ne odloži njegove izvršitve. XI! Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS in začne veljati takoj. St. 023-1/84 Logatec,, dne 31. januarja 1984. Predsednik Skupščine občine Logatec Rudi Lipovec 1. r. VRHNIKA 265. Na podlagi' 40. člena in v zvezi z 39. členom zakona o komunalnih dejavnostih (Uradni list SRS, št. 8/82) in 202. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 31/79 in 5/82) je Skupščina občine Vrhnika na seji zbora ždruiženega dela in zbora krajevnih skupnosti', dne 26. januarja 1984 sprejela ODLOK o spremembi odloka o prispevku za vzdrževanje komunalnih objektov in naprav kolektivne rabe v občini Vrhnika za obdobje 1981—1985, ki ga plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma 1. člen V odloku o višini prispevka za vzdrževanje komunalnih objektov in naprav kolektivne rabe v občini Vrhnika za obdobje 1981—1985, ki ga plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma (Uradni list SRS, št. 9/82 in 16/83) se stopnja iz 3. člena 0.80 nadomesti s stopnjo 1.07 %> za tiste TOZD, OZD in delovne skupnosti ter občane, ki z lastnim delom opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in pri njih zaposlene delavce, ki aneksa k samoupravnemu sporazumu o združevanju sredstev za vzdrževanje komunalnih objektov in naprav kolektivne rabe na območju občine Vrhnika za obdobje 1981—1985 niso sprejeli. 2. člen Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1984 dalje. St. 3/8-010-04/82 Vrhnika, dne 27. januarja 1984. Predsednik Skupščine občine Vrhnika Andrej Vidovič 1. r. ŽALEC 266. Na podlagi pooblastila iz 37. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Žalec za obdobje 1981—1985 sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Žalec na svoji seji dne 19. decembra 1983 sprejela SKLEP o prispevkih za zdravstveno varstvo v Občinski zdravstveni skupnosti Žalec od 1. januarja 1984 dalje 1. člen S tem sklepom se ugotovijo stopnje prispevkov za zdravstveno varstvo skladno z izhodišči za oblikovanje skupne porabe v letu 1984 in se opredelijo osnove za obračunavanje ter določijo stopnje in višina prispevkov za zdravstveno varstvo delavcev v združenem delu, delavcev zaposlenih pri osebah, ki opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost, kme-tov-kooperantov, kmetov in drugih delovnih ljudi ter občanov. 2. člen Prispevke za zdravstveno varstvo iz osebnega dohodka in iz dohodka obračunavajo in plačujejo organizacije združenega dela in drugi zavezanci za delavce in kmete-kooperante po naslednjih prispevnih stopnjah: — iz bruto osebnega dohodka — po stppnji 0.43 •/« — iz bruto osebnega dohodka v breme dohodka — Po stopnji 10,20°/». 3. člen Stopnje prispevkov za zdravstveno varstvo, ki jih plačujejo kmetje — razen kmetov kooperantov — znašajo: — od katastrskega dohodka negozdnih površin, dohodka od gozda in drugih dohodkov 26,6 °/o — pavšalni prispevek na kmetijsko gospodarstvo 1.520,00 din. Lastniki kmetijskih zemljišč, ki niso zavarovanci kot kmetje po prvem odstavku tega člena, plačujejo za člane družinske in gospodinjske skupnosti, ki se na njegovi zemlji ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo ali prejemajo starostno kmečko pokojnino, niso pa z njimi v delovnem razmerju in tudi ne spadajo- med družinske člane zavarovanca — delavca, prispevek za zdravstveno varstvo od osnov in po stopnjah iz prvega odstavka tega člena. 4. člen Osebe, ki opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost z osebnim delom z lastnimi sredstvi ali intelektualne storitve, plačujejo prispevek od osebnega dohodka, ki ga ugotovi občinski davčni' organ za preteklo leto, vendar pa osnova za izračun prispevka ne sme biti nižja od 60“/* poprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu SR Slovenije za preteklo leto. Osebe, ki opravljajo intelektualne in druge storitve (pogodbeni zavarovanci), plačujejo prispevek od osnov, določenih s pogodbami o izvajanju pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, preračunanih v bruto. 5. člen Prispevki za zdravstveno varstvo iz prejšnjega člena se obračunavajo in plačujejo po stopnjah iz 2. člena tega sklepa. 6. člen Druge kategorije uporabnikov, ki ne plačujejo prispevka po 2. in S. členu tega sklepa, plačujejo prispevke za zdravstveno varstvo v mesečnih pavšalnih zneskih in sicer: 1. občani, ki uživajo pravice izključno od tujega nosilca pokojninskega ali invalidskega zavarovanja, če jim zdravstveno varstvo ni zagotovljeno z mednarodnimi sporazumi na stroške tujega nosilca zdravstvenega zavarovanja 429 din 2. druge skupine delovnih ljudi in občanov pod pogoji, ki' jih določi zdravstvena skupnost 429 din Zavezanec plačila prispevka po 1. točki je občan sam, če z ratificiranimi mednarodnimi pogodbami ni določeno drugače; po 2. točki je zavezanec plačila občan sam oziroma zavarovanec, ki' ga določi občinska zdravstvena skupnost. ' 7. člen Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz drugih republik in avtonomnih pokrajin plačujejo za uživalce prejemkov iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja prispevek za zdravstveno varstvo od vseh prejemkov po stopnji 14 V*. Zavezanec za plačilo prispevka je skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz drugih republik in avtonomnih pokrajin. 8. člen 'Osebe, ki so sklenile v tujini delovno razmerje, ali jim je prenehala lastnost delavca V združenem delu v SR Sloveniji, pa se v tujini strokovno izpopolnjujejo in dobivajo štipendijo, če niso zavarovani pri tujem nosilcu zdravstvenega zavarovanja, plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo od osnov, ki jih določi Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, preračunanih v bruto. Za osebe, ki so v delovnem razmerju z domačo organizacijo in delajo v tujini (detaširani delavci), so v tujini na strokovnem izpopolnjevanju ali se tam učijo oziroma so na praksi, plačujejo organizacije združenega dela in druge organizacije prispevke od mesečnih osnov, določenih v prvem odstavku tega člena. Prispevke za zdravstveno varstvo za osebe iz prvega in drugega odstavka tega člena obračunavajo in plačujejo zavezanci po stopnjah, ki veljajo za redno delovno razmerje. Zavezanec plačila prispevka po prvem odstavku tega člena so osebe same, po drugem odstavku tega člena pa TOZD ali druga organizacija. 9. člen Za delavce, upokojence, Učence in študente na neobveznem počitniškem- delu in druge osebe, ki delajo po pogodbi o delu, ter za zavarovance — kmete, kadar opravljajo storitve pri organizacijah združenega dela ali drugih organizacijah, plačujejo zavezanci dz-plačevalci prejemkov) prispevek za zdravstveno varstvo iz dohodka po stopnji 6 °/o od bruto osebnega dohodka. Zavezanec plačila prispevka je izplačevalec osebnega dohodka oziroma prejemnika. 10. člen Z dnem, ko se začne uporabljati ta sklep, preneha veljati sklep o prispevkih za zdravstveno varstvo v Občinski zdravstveni skupnosti Žalec od 1. januarja 1983 dalje. •Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1984 dalje. Predsednik skupščine Marjan Sever 1. r. POPRAVEK V pravilniku o vodenju poslovnih knjig, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 39-1548/83 z dne 17. decembra 1983, se zadnja vrsta 13. člena pravdno glasi: »tudi za vsak enkratni prejemek preko 5.000 dinarjev«. Uredništvo POPRAVEK V metodologiji za spremljanje izvajanja dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v 1984, letu, objavljeni v Uradnem listu SRS, št. 42-1716/83 z dne 31. XII. 1983, je v četrtem odstavku točke V.. Poglavja A v formuli za številkami »(010 + 059« izpadla številka »-h 077«. Uredništvo POPRAVEK V sklepu o uskladitvi tarif povračil za vodnogospodarske storitve v letu 1984, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 2-126/84, z dne 25. januarja 1984, se besedilo pod točko 7. »odstotek od doseženega dohodka z obrtno dejavnostjo,« popravi in pravilno glasi: »Odstotek od davčne osnove od obrtne, dejavnosti«. Predsednik skupščine Renato Bizjak, dipl. oec. 1. r. POPRAVEK V odloku o javnem redu in miru v občini Kamnik, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 2-137/84 z dne 25. I. 1984 so tele napake: — v glavi odloka se besedilo »na podlagi 3., 25. in 241. člena .. .« pravilno glasi »na podlagi 325. in 241. člena ...«; — v glavi odloka se datum »28. februarja 1983« pravilno glasi: »28. decembra 1983«; — v 4. točki 5, člena in 2. točki 18. člena se beseda »avtobusih« pravilno glasi »avtobusnih«; — »6. člen« se pravilno glasi »7. člen« in se v skladu s tem spremeni višini red vseh nadaljnjih členov; — v 14. točki 17. člena se za besedo »poškoduje« postavi vejica in vstavi beseda »popiše«. Uredništvo POPRAVEK Odlok o gradnji, financiranju in vzdrževanju zaklonišč ter drugih zaščitnih objektov, objavljen v Uradnem listu SRS. št. 2-15V84 z dne 25. I. 1S34 se dopolni z novim poglavjem VIII. PREHODNE DOLOČBE in dvema členoma- »34 člen Z dnem, ko Začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o gradnji, financiranju in vzdrževanju zaklonišč na območju občine Logatec (Uradni list SRS, št 2/78). 35. člen Ta odlok začne veljati Osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.« Predsednik Skupščine občine Logatec Rudi Lipovec 1. r. VSEBINA , Stran IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE SR SLOVENIJE 220. Odlok o dopolnitvi odlok i o določitvi pristojnega organa za izdajanje potrdil za oprostitev polaganja depozita na dinarje, ki jih imajo občani pravico odnesti iz Jugoslavije 273 221. Odlok o določitvi upraviteljev obrambnih in varnostnih načrtov , 273 222. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o po- drobnejši določitvi nekaterih olajšav za davek iz dohodka temeljnih organ;zacij združenega dela in delovnih skupnosti 27* REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI 223. Pregled stopenj občinskega davka, ki se obračunava, in plačuje v odstotku od vsakega posameznega dohodka (davek po odbitku) 274 224. Spremembe in dopolnitve pregleda stopenj davkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1984 2S0 225. Odredba o spremembi in dopolnitvi odredbe o pre- hodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti 280 USTAVNO SODIŠČE SR SLOVENIJE 226. Odločba, izdana v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti 28. in 88. člena pravilnika o odgovornosti za kršitve delovnih obveznosti delovne skupnosti skupnih sektorjev DO »Sava« Kranj 281 DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE 227. Samoupravni sporazum o pravici slepih in njihovih spremljevalcev do znižane oziroma brezplačne vozovnice v notranjem potniškem prometu 282 ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI 228. Resolucija o politiki uresničevanja družbenega plana mest? Ljubljane za obdobje 1981—1985 v letu 1981 283 229. Sklep o razpisu nadomestnih volitev ia izpraznjena delegatska mesta v družbenopolitičnem zboru Skupščine mesta Ljubljane 301 230. Sklep o javni razgrnitvi osnutka sprememb in dopol- nitev Generalnega urbanističnega plana za območje Potniške postaje Ljubljana 30t 231. Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Dobova (Brežice) 302 232. Poročilo volilne komisije krajevne skupnosti Dobova o izidu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za financiranje izgradnje mrliške vežice in ureditev pokopališča v Dobovi (Brežice) 302 233. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov (Celje) 303 234. Odlok o zagotavljanju sredstev za blagovne rezerve občine Celje 303 235. Odlok o prispevku za izobraževanje v lotu 1984. ki ga plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma (Celje) 303 236. Odlok o prispevku za zdravstveno varstvo v letu 1984, ki ga plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma (Celje) 304 237. Odlok o prispevku za socialno skrbstvo v letu 1984, ki ga plačujejo zavezanci, ki nisq sklenili samoupravnega sporazuma (Celje) 304 238. Odlok o določitvi prispevka za otroško varstvo v letu 1984. ki ga plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma (Celje) 304 239. Odlok o prispevku za kulturo v letu 1984, ki ga pla- čujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma (Celje) 304 240. Odlok o prispevku za telesno kulturo v letu 1984, ki ga plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma (Celje) 304 241. Odlok o prispevku za zaposlovanje, ki ga za leto 1984 plačujejo zavezanci, k| niso sklenili samoupravnega sporazuma (Celje) 305 242. Odlok o prispevku za požarno varnost, ki ga v le 1984 plačujejo zavezanci ki niso sklenili samouprav nega sporazuma (Celje) 243. Odlok o prispevku iz dohodka za povračila za gospe darjenje s komunalnimi objekti in napravami skup ne rabe, ki ga bodo plačevali udeleženci v letu 1984 (Celje) . 303 244. Odlok o prispevku za solidarnostno gradnjo stanovanj in za delno nadomeščanje stanarine, ki ga bodo plačevali zavezanci v letu 1984 (Celje) 305 245. Odlok o sprememai odloka o proračunu občine Grosuplje za teto 1983 306 246. Odlok o začasnem financiranju proračunskih potreb , občine Grosuplje v I. trimesečju 1984 306 247. Sklep o soglasju k razširitvi dejavnosti osnovne šole »Louis Adamič« Grosuplje 306 248. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispev- ka na območju krajevne skupnosti Mlačevo (Grosuplje) 307 249. Odredba o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih in drugih preiskavah v letu 1S84 v občini Idrija 308 250. Sklep o ugotovitvi, da je sklenjen samoupravni spo- razum o ustanovitvi Samoupravne komunalne skupnosti občine Litija 309 251. Samoupravni sporazum o ustanovitvi Samoupravne komunalne interesne skupnosti za območje občine Litija 309 252. Statut Samoupravne komunalne skupnosti občine Litija 315 253. S'vi e p o ugotovitvi, da so sklenjene spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma o temeljili plana Samoupravne komunalne skupnosti občine Litija za obdobje 1981—1985 322 254. Ugotovitveni sklep o stopnjah, virih in osnovah združevanja sredstev zavezancev za združevanje sredstev po samoupravnem sporazumu o temeljih plana Samoupravne komunalne skupnosti občine Litija za obdobje 1981—1985 in njegovih spremembah in dopol- nitvah 323 255. Sklep o ugotovitvi, da je sklenjen samoupravni spo- razum o ustanovitvi Samoupravne skupnosti za ceste za območje občine Litija . 323 256. Samoupravni sporazum o ustanovitvi Samoupravne skupnosti za ceste za območje občine Litija 324 257. Statut Samoupravne skupnosti za ceste za območje občine Litija 330 258. Odlok o melioracijah kmetijskih zemljišč in rabi kmetijskih zemljišč na hielioriranem območju ob potoku Konjščica v k. o Dobrunje (Ljubljana Mo-ste-Poljc) 335 259. Sklep o spremembi sklepa o uvedbi začasnega ukre- pa družbenega varstva v DO Slovenijales Žičnica * (Ljubljana Vič-Rudnik) • 336 260. Odredba o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1984 na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik 337 261. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o uvedbi posebnega občinskega davka za intervencije v proiz-vodnji hrane v obdobja 1982—1985 na območju občine Logatec 338 262. Odlok o zagotavljanju sredstev za neškodljivo od- stranjevanje živalskih kadavrov in odpadkov (Logatec) 338 263. Odlok o hišnem redu v občini Logatec 338 264. Sklep o uvedbi začasnega ukrepa družbenega varstva v DO Oolfturist Ljubljana — TOZD Gostinstvo Logatec 342 265 Odlok o spremembi odloka o nrispevku za vzdrževanje komunalnih objektov in naprav kolektivne rabe v občini Vrhnika za obdobje 1981—1985, ki ga plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma (Vrhnika) 342 266. Sklep o prispevkih za zdravstveno varstvo v Občinski zdravstveni skupnosti Žalec od 1. januarja 1984 dalje 343 — Popravek pravilnika c vodenju poslovnih knjig 344 — Popravek metodologije za spremljanje izvajanja do- govora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v 1984. letu 344 — Popravek sklepa o uskladitvi tarif povračil za vod- nogospodarske storitve v letu 1984 (Soča — Nova Gorica) 344 — Popravek odloka o javnem redu in miru v občini Kamnik 344 — Popravek odloka o gradnji, financiranju in vzdrževa- nju zaklonišč ter drugih zaščitnih objektov (Logatec) 344 Investicije in ocena njihove družbenoekonomske upravičenosti V času gospodarske stabilizacije je usklajevanje investicijskih odločitev s temeljnimi cilji preobrazbe slovenskega gospodarstva zelo pomembna naloga, ki jo spremljajo vedno strožji pogoji investiranja, uveljavljanje novih ukrepov ekonomske politike in novi predpisi. Vsaka nova investicija se ocenjuje po zelo strogih kriterijih družbenoekonomske upravičenosti 'in zato so tudi priprave predlogov investicijskih odločitev zelo zahtevne. Da bi investitorji lahko pripravili vsestransko utemeljene predloge investicijskih odločitev, sta avtorja Zdravko Praznik in Boris Majaron pripravila pregled kriterijev, metodologijo, predpisov in drugih dokumentov, ki so pomembni za ocenjevanje družbenoekonomske upravičenosti investicijskih naložb. V prvem delu priročnika sta avtorja obdelala družbenoekonomske predpostavke* upravičenosti naložb, značilnosti, vlogo, vsebino in uporabnost razvojnih kriterijev, način ocenjevanja, evidentiranje, spremljanje in kontrolo naložb. Nato sledi obširno poglavje o postopkih, dokumentaciji in opravilih za pripravo predloga investicijske odločitve (pravna ureditev; preliminarne študije; pripravljalna dela; ocena investicijske zasnove; investicijski program; inve-sticijsko-tehnična dokumentacija; ocena družbenoekonomske upravičenosti investicije; pridobitev dopolnilnih sredstev in garancij; zagotavljanje finančnih sredstev; prijava investicije pri SDK). V to poglavje je vključen tudi tabelarični pregled aktivnosti in pravne ureditve za pripravo investicij. Na koncu je še poglavje o izračunavanju predvidenih podražitev (način in praktični primer izračuna eskalirane vrednosti naložb). V prilogi je objavljena vrsta predpisov in pripomočkov za pripravo predloga investicijske odločitve v skladu s postopkom ocenjevanja družbenoekonomske upravičenosti naložb. Ta priročnik ki vsebuje vrsto praktičnih napotkov in primerov, bo nepogrešljiv pripomoček ne le strokovnjakom, ki pripravljajo predloge investicijskih odločitev, ampak tudi delegatom oziroma članom delegacij v delavskih svetih in drugih organih upravljanja, ki bodo sprejemali investicijske odločitve, nadalje članom komisij za oceno investicij, občinskim upravnim organom, SDK, inšpekcijskim službam, skratka vsem, ki so kakorkoli vključeni v proces investicijskih vlaganj. Cena: 350 din Naročila sprejema: CZ Uradni list SRS Ljubljana, Kardeljeva 12, p. p. 379 —, Izdaja Časopisni zavod Uradni list SRS — Direktor in odgovorni urednik Peter Juren — Tiska tiskarna Tone Tomšič, vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 1984 950 din, inozemstvo 1900 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po izidu vsake številke — Uredništvo in uprava Ljubljana, Kardeljeva 12 — Poštni predal 379/VII — Telefon direktor, uredništvo, sekretar, šef računovodstva 224 323, prodaja 2!24 337, računovodstvo naročnine 211 814 — Žiro račun 50100-603-40323 — Oproščeno prometnega davka po mnenju Republiškega komiteja za informiranje št. 421-1/72