Natis 12.000. Stajerc stane ra celo leto samo 60 krajcarjev. pdniilvo in upraviteijstvo v Ptuju t v gledališkem poslopju. !rc izhaja vsaki drugi petek, Iran :: due naslednje nedelje. Seslavki dobrodošli. bpisi se no vračajo in se morajo piije do poudeljka pred izdajo do-! Utoe Številke vposlati. Posamezna številka velja v Ptuju za celo leto K 1.— s poštnino K 1.20. ' Pri odjemanju več ko 10 Številk primeren rabat. Cena za oznanila za: 1 stran K 82.-, % strani K 16.-V« strani K 8.—, '/s strani K 4.-Vi. strani K 2.—, yM strani K. 1.-Pri večkratnem oznanilu posebno znižana cena. fa. 10. V Ptuju v nedeljo dne 19. maja 1901. II. letnik. I TTeifoll© i * k btovalnemu shodu [»Slovenske kmečke zveze" ki se bode vršil i nedeljo, dne 19. maja ob 3. uri popoldan [Slovenski Bistrici . 1 gostilni g. Neuholda. Predmet dnevnega reda: »Položaj kmečkega stanu. 1 G-ostje dobrod-ošli! >Tekaj iz mojega življenja. ■ Piše F. Gorjan. Dali so me stariši učit čevljarstva pri nekem jtem mojstru v B . . . Dolga so bila štiri leta in grenka tudi, a prestal sem jih -vendarle. sem še kakih pet mesecev pri svojem mojstra, [pomočnik. Pri vsakem delu je treba človeku iz- ij katero si pa človek le sčasoma pridobi. Tudi rček mora delati in videti vsakovrstne čevlje, dober in obiskan mojster. V to svrho mora po ker ravno v širnem in daljnem svetu človek vidi in sliši, kar mu zelo koristi, Če ne v sedmih letih. [Tako sem sklenil, dase podam s culico po svetu, v svojem delu še bolj izurim. Poslovil sem se itra, ki mi pri odhodu stisne nekaj okroglega in 86 podam domov k starišem, katerim sem I, da grem na rajžo. Uravnava Pesnice. V štev. 37. „Sudsteirische Presse" poroča se o govoru državnega poslanca Ploja, V katerem se štajerskemu deželnemu odboru predbaciva, da je on zakrivil zakasnitev regulacije Pesnice. V tem, vsekakor od Ploja samega spisanem poročilu se čita: Dr. Ploj poudarjal je dalje o tako nujni regulaciji Pesnice in Sotle in označil škodo, katera vsako leto po večkratnem preplavljenju že itak ubogemu kmetu, povzroči. Štajerski deželni odbor, kojemu je vse to dobro znano, začel je za Spodnji Štajer maloveselo politiko. Ni se brigal za poškodovane interesente in interese sploh ter nastopil temu nasproti prav Čudno, da, slabši kot mačeha nasproti svojcem, Od strani dežele ni o prašanju regulacije omenjenih rek nobenega posebnega pospeševanja pričakovati — izgovor o slabem denarnem položaju dežele ni nobeno opravičenje odlašanja tako nujnih interesov. Gospod hofrat Ploj naj bi se bil morebiti pač preje o tej zadevi informiral, predno je tako obteže-valno proti deželnemu odboru nastopil, s tem bi si bil zopet veliko blamažo prihranil-, kajti on si bode dokaze dopasti mogel, da tudi ena točka njegovih trditev ne odgovarja resnici. „Hodil bom kake dve leti", sem jim rekel „in potlej se vrnem domov." Dali so mi veliko dobrih in lepih naukov, denarja pa nič. in ravno zadnjega je človeku pri potovanju najbolj potreba. Bil je lep pomladanski dan, ko jo krenem iz domače vasi na glavno cesto. Kam in kako, tega sam nisem dobro vedel. Bom pač šel kar naprej, sem si mislil in če pridem do kakšnega večjega trga ali mesta, bom pa pri črevljarskih mojstrih poprašal. če potrebuje kakšnega pomočnika. Denar, katerega sem si prihranil za pot, sem skrbno hranil in le tedaj sem si kupil sam kaj za jesti in piti, če že na nobeden način nisem mogel dobiti kako drugače — brez denarja. Spal, večerjal in zajuterkoval sem na „ferpflegsštacionih", kosil sem pa v različnih hišah usmiljenih ljudij. Za žejo pil sem vodo, katere je dovolj na svetu. Na parnah sem Ko je pred šestimi leti vsled regulacije Pesnice pri Mariboru povodenj na spodnji progi toliko škode naredila, obrnili so se prizadeti najprvo na svoje zastopnike. poslance dr. Rosina. dr. Jurtela in profesor Robiča. Dr. Rosina je obljubil pogledat priti, ta gospod je napovedal tudi dan in aro svojega prihoda, naročil celo voz, a on ni prišel. Tudi drugi gospodje niso kaj ednakega ukrenili, in tako so bili prizadeti primorani, sami pred deželni odbor stopiti. Napravile so se torej peticije in depti-tacije v Gradec in na poljedelsko ministerstvo odposlale, na kar je v letu 1898. komisija pod vodstvom vladnega svetovalca Edvarda Markus-a si progo ob Pesnici ogledala. Ta komisija našla je reguliranje Pesnice na spodnji progi za absolutno potrebno. Tudi k temu ogledovanju je dr. Rosina priti obljubil, a tudi sedaj ga ni bilo. Tudi v letu 1899 hotela se je deputacija v Gradec peljati in poslanci so ji vsako pospeševanje obljubili. Ko pa je deputacija bila že med potjo, došel je telegram, naj se možje zopet vrnejo nazaj. Konečno v letu 1900 zbrali so se občinski predstojniki od Velike Nedelje, Trgoviča, Cvetkovcev, Oslušovcev, Formina, Go-ričnic Zamušev, Mezgovca, Sloma, Dornave inMostečnega in se peljali v Gradec in v imenu svojega siromašnega ljudstva od 7000 duš prositi odpomoči. Že takrat slovenski deželnozborski poslanci niso hoteli hoditi k deželnozborskim sejam v Gradec, ali za regulacijo Pesnice potegnil se je poslanec Ornig in tako je bilo mogoče popolen uspeh doseči. Stvar tedaj stoji približno tako: Nameravana izpeljava popravljalnih del ob Pesnici, ki so se lanskega leta vzela v računsko poročilo in ki obsegajo dolžino od početka doline pri Sv. Jurju pa do prelaza južne železnice (to je I. del) koja projektovana dela so se že v letu 1899 pričela, so zgotovljena. Za prvi del, 386'5 metrov dolgo progo znašala bodo popravila K 1.900'—; za drugi del 1463*00 m dolgo progo K 41.000"— in za tretji del te prve proge K 49.600-— oziroma povišana za K 22.320—. V delo vzeta predmeta „Ulblu in n Spodnja Sv. tudi večkrat spal in to tembolj, ker so bile noči po letu tople in ker se da v senu tako sladko počivati. Tako sem prepotoval jedno poletje in bližala se je jesen. Precej vroče je še bilo. Sadja sem dobil zelo dober kup. Enkrat s palico med veje in imel sem zrele jabolke na tleh. Pozno popoldan sem tako korakal precej utrujen proti mestecu N. Pri nekem kmetu dobil sem nekoliko večerje in ob kakih jednajstih spravim se grozno utrujen na pod v krmo. Noge so me bolele, kajti imel sem krvave žulje in po vrhu še po čisto nepotrebnem „ volka". Ni se mi ljubilo razpravljati, ampak sezul sem samo čevlje in se tako oblečen vležem v krmo. Zaspal sem takoj. Ob treh zjutraj me zbudijo, mlatiči. Vstal sem, se obnl in tako odšel iz krme, da me mlatiči niso videli, kajti ti ljudje navadno radi zba-dajo čeljarČke, kar sem sam vedel iz izkušnje. Kunigunda" se niso mogla docela rešiti, ker interesentov proti odloku c. kr. okrajnega glav v tej zadevi vložilo rekurze. Po rešitvi teh rel bode se z regulacijskimi deli o ugodnem času p V zadevi drugega dela proge, to je od p južne železnice pri vasi Pesnica, pa do onega p pri Možkanjcih stoji poročilo tako: Nameravana odstranitev jezov pri Perko-in Spritzei-ovem mlinu, se je od deželnostavbeu urada na podlagi storjenih preiskovanj preračun K 16.400-—. Dalje se je deželni odbor v tej zadevi z t dne 12. oktobra 1900 v svrho odstrajenja orne jezov obrnil na c. kr. namestništvo, s prošnji ono privoli, da bi c. kr. poljedelsko minis! prispevalo k temu iz meliracijonskega 2aklada K 7.380'—, kar je namestništvo tudi ugodil odlok c. kr. poljedelskega ministerstva o tem sedaj ni izšel. Glede, tretje proge od železničnega prela Možkanjcih pa do izliva v Dravo se poroča, vsled vzpodbudbe deželnostavbenskega uradi temu od c. kr. namestnije napravljenem proje to 9'2 km dolgo regulacijsko progo povišati p preračunjeni znesek od K 357.000 na K 430f Stroški za drugi del te tretje 0900 km proge povišajo se od preračunjenih K 52'i K 59.400. Deželni odbor je z noto od 20. novembra štv. 47.820, preje imenovanih detajl-projektov gulacijo tretje proge se na c. kr. namestništvo s prošnjo, da bi ono privolitev c. kr. poljedf ministerstva, kakor tudi za stroške drugega dela proge od poljedelskega ministerstva, in to t: 50 odstotkov iz točke „melioration" izprosilo. Konečno se je deželni odbor glede izpelj sekcije z noto od dne 15. novembra 1900, štv. na c. kr. glavarstvo Ptuj v svrho dovršitve pravnega obravnavanja obrnil. Ker je tedaj ministerska p litev teh p roj e k t o v d ose d a j i z os Počasi sem korakal proti mestn še jedi oddaljenem. Hotel sem priti do njega ob kak uri zjutraj. In tako se je tudi zgodilo. Med potjo srečal skoraj nikoga, došel me pa sploh ni ne V mestu je že bilo precej živahno. Prestopivši most, pridem na majhen trg čajo me pekarčki, ki raznašajo sveže pecivo čevljarčki s čevlji, škorni in štirletni. Malo čudno se mi je zdelo, da vsak, ki srečal in za menoj pogledal, je obstal in sk< glas smejal. Vraga, kaj sem danes tako či smešen, da se mi posmehujejo, sem si mislil vendar takšen ko vsak dan in Še nikdar se nikdo posmehoval. Čim bolj je šlo proti sedmim in pol osmii bolj so ostajali otroci za menoj in se krohota bila me je jeza in vedel bi bil le rad, kaj 3 — an vodopravna obravnavanja še niso Hovršena, nemo re se po takem tudi to Belo pričeti. Iz teh, iz aktov povzetih podatkov zamore dr. Ploj povzeti, da se od slovensko-klerikalne strani z;i regulacijo Pesnice sploh ni nič storilo, dalje, da so vsi načrti od dežele izdelani in so se denarji pri-|volili; končno, da se je delo prve proge vsled re-Ikurzov zavleklo, da pa glede druge in tretje proge j akt pri poljedeljskem ministerstvu leži. Dežela storila je vse kar je v njeni moči, de-Selni odbor tedaj ne goni „maloveselo" politiko in ne [razvija „čudno" oskrbovanje, tudi je popolnoma ne-Jresnično, da bi se od dežele v tej zadevi nič doseči ne dalo, res pa je, da se poslanci, na čelu jim [dr. Ploj, izogibajo koristi svojih volilcev zastopati, se pri najvažnejših prašanjih popolnoma odstranijo in svojo pomanjkljivost na interesih in študijah skozi [obrekovanje drugih pokriti skušajo. -■ ■ —■ '■—■ ■—....... ■■ i ■■■-- Vojna v Južni Afriki. Zadnje čase dohajajo zopet številnejša poročila iz Eužnoafričanskega bojišča. Bitke in male praske se prše pogostoma v Kaplandiji in v Transvaalu. Vojna torej nadaljuje in nič ne kaže, da bi se bližal [konec. Dewet je nekaj časa počival s svojimi oddelki, ;r ta čas porabil za to, da je svojo vojsko organiziral discipliniral. Sedaj pa namerava iznova začeti z fcfenzivo, ter se loti v družbi s predsednikom Steinom [novih operacij v Oranju. Kriiger je dobil obvestilo, Ida stoji še 24.000 Burov pod puško, ter da je med pjimi 7000 Burov iz Kaplandije. Število Burov, ki [so še v vojni, je menda malo pretirano, a gotovo je jfe tako veliko, da bode vojna, — kar priznavajo tudi ftngleži — trpela vsaj še pol leta, predno se sklene ;mir. Vse pa kaže, da bodo morali odnehati Angleži, se zadovoljiti z moralnimi, ne pa dejstvenimi M. General Delarey je angleške odelke pod generalom Babingtonom blizu Hartebeestfonteina tako lelal. da so vsaj za nekaj časa za boj nesposbni. peni tacega. Ogledujem in ogledujem se, a našel bisem ničesar. „Glej ga, glej ga, kakšni je zadej! S kurami se je pnenda tepel", tako so upili paglavci. Kaj pa, ko bi jaz imel kako liso na hrbtu, mi šinilo v glavo in takoj stopim v prvo vežo, kjer lečem suknjo in jo ogledam na hrbtu. 0 primaraha! Grom in pojata! — Na hrbtu jnknje so se poznale dve strte jajce. Rumenjak in ?lak sta se lepo daleč na okoli razmazala, lušČine se pa držale suknje kakor pečat. Zvečer, ko sem se ves utruden vlegel v slamo, ;1 sem se tudi ne dve jajci, a zapazil nisem radi ljenosti. aj sem si hotel! Suknje nisem mogel več take (bleči, ampak zgrnil sem jo Čez roko in jo mahal najbolj temnih stranskih ulicah do vode, kjer bi bil suknjo osnažil. Velike operacije Frenha v jugozahodnem dem Trany-vaala so ostale brez uspeha in general Botha se je utaboril v Ermeln, kjer je vsak čas pripravljen začeti boj iznova. Botha sam je naslikal Kriigerju vojni položaj. ki je za Bure baje jako ugoden, ter izjavil, da ne odneha do zadnjega diha. ako Angleži ne priznajo neodvisnosti burskih dveh republik. Frenh je je sedaj bolan v Kapstadtu, ker ima hudo mrzlico, malarijo. V Kaplandiji so Buri v okolici Cradocka, kjer je menda general Kruitzinger, porušili več angleških nasipov. Ponoči je ustavljen ves promet. Ali so Buri v zadnjih večjih bitkah v severnem in vshodneai Transvaaln res imeli tako velike izgube, kakor poročajo angleški listi, se izkaže kmalu, ko dospo* še druga zaneslivejša poročila. „ Times" poroča, da so imele angleške operacije v Buschfeldu velike uspehe, da se je udalo. ali bilo ujetih 1500 oboroženih Burov, da SO Angleži zasedli Pietermaritzburg in da se godi Burom v Buschfeldu slabša kot Angležem. Tudi ta renomaža ni potrjena. Vojni poročevalec lista -Daily News* pa vzlic temu javlja, da je Botha pogajanja. katera mu je ponudil lord Kitschenor, odklonil, ako ne dovoli Anglija neodvisnosti Burov. Dokler so Buri tako ponosni in nepristopni, se gotovo ne more trditi. da jim vojna sreča ni mila! Razne stvari, Iz Podjunske doline na Koroškem. Harihovo po-posestvo v Doberli vesi kupil je pred kratkem eden najbolj zagrizenih klerikalcev imenom Sekol p. d. Babic, ki ima tudi sina, ki za „gospoda" študira. Temu se tukaj vse čadi, kajti znano je vsakemu, da je bil Babic dosedaj posestnik le prav skromne bajtice ki bi njega in njegove ljudi le prav slabo redila, če bi sam k sreči ne izvrševal črevljarske obrti. Zato pa se tukaj tudi govori, da so najbrže drugi pri tem kupu deležni in da irga Sekol le postransko vlogo. Ni potreba dosti uganjevati, uganka je hitro rešena: lastniki one slavno znane gospodarske zadruge v Sinči vesi, ustanoviti hočejo namreč v Doberli vesi Toda s tem, da sem nesel suknjo na roki in jo mahal v rokavih, prišel z deža pod kap. Srajca moja je bila vse drugo prej nego srajca. Umazana je bila tako, da človek ni spoznal ali je bila nova, bela ali siva, ali kakšna. Na labtih bila je strgana in kazal sem radovednemu občinstvu svoje potolčene lahte. Zopet so se mi smejali in me imeli za malo prismukjenega, ker nosim sukno v roki in kažem črno srajco. Toda kmalu sem se spravil iz mesta in prišel do vode, kjer sem ribal in drgal suknjo tako dolgo, da se ni več poznalo. Potlej sem se pa vlegel oblečen na prod in kazal hrbet ljubemu solncu, da bi ga posušilo; ležal in grel sem se kakor martinček. — 4 prepotrebni konsum, da bi delal škoda in konkurenco vsem trem naprednim trgovcem. Naj le priČno, veselilo nas bode jako, a če ne prično tako, kakor kranjski konsumi, ne bodo zamogli koncem leta postaviti v bilanco deficita ali po domače rečeno izgube. No hočemo videti. — Če ne druzega, bodo pa žlindro prodajali. Pa še nekaj. — Tukajšnji g. prost odnosno njegov adjutant g. kaplan odslovil je pred kratkim naprednega učitelja — organista. Namesto njega došel je nov organist, ki se je nastanil kar v vrtni hišici proštijskega vrta. To je pa samo ob sebi umevno, ker je po takem celi pevski zbor skupaj. Ker je pa g. kaplan znan kot zelo poetičen in muzikaličen človek, čuje se iz navedene hišice včasih poleg svetih pesmi, tudi kaka domača poskočna pesem, katere prav spretno spremljata organist in gosp. kaplan s harmonijem in goslami. Prava zabava je tedaj, kje v bližini stati kedar so pevske vaje. Največ zabave nam je pa zadnjič napravil g. kaplan, ko je pri mesečini igral na harmoniju dobro znani valjček: „Ich komme direct vom Souper ..." Zelo zelo hvaležni smo mu za to zabavo in veselimo se že, še kaj jednakega slišati n. p. „Auf der griinen Wiese ..." No, pa dosti za danes, drugič pa kaj druzega, pri nas je vedno kaj novega. — S. J. Iz Mariborske bolnišnice. Predragi nŠtajerc", sprejmi še par vrstic iz moje roke. Po hudobni roki poškodovan moram tukaj ležati, ko je najlepši čas za delo. Pa hvala Bogu, da se je zdravnikom posrečila operacija, ker drugače bi že počival v hladnem grobu, ker prebita mi je bila glava. Akoravno si zasluži hudobnež ostro kazen, pa jaz mu jo ne želim, ker to mi ne pomaga nič k mojemu zdravju. Po dokončani obravnavi bodem vse bol natanko popisal in povedal tudi ime hudobneža, katerega nečem tukaj imenovati. S pozdravom F. P. Iz Dobrave pri Mihalovcih. Dne 4. t. m. utonila sta pri nas dva dečka, eden star 4 in eden 6 let. Našla ju je starejša sestra, ki je pasla svinje. Ta deklica, ko je brateca našla v mlaki ležeča je jokajoča hitela k svoji materi in ji pripovedovala, da brateca tam za hišo tako lepo speta. Otroka imeli so pet dnij doma, da jih je sodnija zamogla pregledati. Lastnega otroka pojedla. V zadnji številki poročali smo o groznem zločinu, ki sta ga nad svojo 121etno hčerko storila zakonca Bratuša od Majšperga, da je oče otroka umoril in da sta ga potem skupno z ženo razsekala in v peči zažgala, ali sedaj se je po daljšem preiskanju še groznejše zvedelo, namreč, da nista Bratuša svojo hčer le samo razsekala in v peči zažgala, ampak tudi — pojedla. Ko se je ob prisotnosti obdolžencev vršila nalicu mesta zopetna komi-jonalna preiskava in so se kosti in lasje otroka našli, sta se obdolženca udala, da sta otroško truplo, ko se je speklo, tudi pojedla. Da zamore človek tako grozni poživinjeni zločin storiti, je pač kaj posebnega. Teharski Občani eden drugega povprašujejo, kdaj vendar se bo občinska volitev vršila. Nasprotniki so se v ^Domovini" pred nekaj časa oglasili in rekli, da bo šele pozno v juniju mesecu. No kakor se pa ravnokar zvedelo, bode pa, kakor je na občim tabli zapisano, že 28. majnika. Mi hočemo le omeniti, da je nek mož v soboto 11. t. m. no.sil hišah neke listeke, kateri so bili že 10. sušca tiska to pa je ravno tisto, kar je v „l)omovinr sta Naši nasprotniki dobro vejo, da si naši kmetje -D vine" ne naročujejo. zato pa so dali še enkrat „ekstrablat" tiskati, ali tem čenčam smo že itak fl govorili in k temu nam je le še to omeniti, daj nasprotniki pisali, da bode Bog plačnik tistim, kd bo nje volil. Res pa je, da bode Bog plačnik tistii ki bodejo njemu v čast postavili hišo božjo; tist pa, ki so nasprotniki cerkvi, ne bo plačnik in ti naj gredo le v Celje v svoje narodno svetišče svoj narodnega Boga molit, mi pa bomo v naših cerkl molili tistega Boga. ki nas je ustvaril, zato pa m« b čemo tudi božji hram zidati in voliti le tiste nio na katere se popolnoma zanesemo, da bodo mož-l seda tudi ostali kar so obljubili; saj ti možje so tu razumni pri stavljenju in imajo premoženje, da j je mogoče k cerkvi pomagati. Večidel vsi farm zdihujejo, da bi radi imeli novo cerkev, razen nafl nasprotnikov; saj tistega moža, kteri je ono sobJ tiste listeke okoli nosil, smo večkrat slišali, dal rekel, da nove cerkve ne potrebujemo. Ta možl ima tudi postavne knjigo, v katerih ima zaznamoval postave (ker sam brati ne zna), katere okoli kal koliko imajo pravico župniki računiti za pokop tako dalje. On tudi se lepo izraža, ko pravi po sv slovenščini: „Preklat bod', jes imam pa gazacpul no, agitira pa že tako, da se mu kar hlače? trese pač res, kdor zna, pa zna. Zato dragi volilci, ne slušajmo takih neumnežev, ki se eden čez drug napihujejo, najmanjši bi bili radi najvišji, mi dajmo jim slovo. Vsakemu bode na prosto voljo da kako naj voli, mi pa upamo, da bodemo razen i sprotnikov vsi ene misli, pa saj jih je tudi prema zato se pa tudi zanesemo, da bodemo lahko zmaga potem pa tudi novo cerkev zidali, v kar pomozi Bi Dopis iz Ptujske Gore. Dobil sem park rat v n „Slov, Gospodarja". V njem sem našel kakor po vadi veliko lažnjivega obrekovanja zoper take ose ki se trudijo kmetskemu stanu kaj koristiti, i temi, ki jih „Slov. Gospodar" tako predrzno napa je tudi g. župan Ornig. (Opomba uredništva: ni n na tem, da bi mi gospoda Orniga vrline hvalili, t ni potreba, znane so itak dovolj; ali ker smo že enakih dopisov tudi od drugod prejeli, smo se izrecno prošnjo kmetskega fanta udali.) „Slov. ( spodar" si na vso moč prizadeva, tega moža p Slovenci očrniti, kakor da bi bil najhujši sovrd in preganjalec slovenskega kmeta. Da pa je to g laž in hudobno obrekovanje, ve vsakdo, ki pozn^ približno plemenito srce tega moža, kajti on je brotljiv in dober svetovalec vsakomur, ki je v zadi bodisi Slovenec ali Nemec. Še ni dolgo (o dru dobrotah, ki so jih kmetje po njem že prijeli ii jih bodejo), ko je nekemu slovenskemu kmetu v n zadevi prav prijazno na pomoč priskočil in več pc — 5 za njega po mestu storil zastonj in mn s svojim modrim svetom veliko koristil. Ako bi takih gospodov le več bilo, bi se tudi ubogemu kmetu že boljše godilo, vsaj v našem okraju, pa žalibog je preveliko lakih, ki še peresa zastonj pomočiti ne marajo. Dalje je očital „Slov. Gospodar" da gospod Ornig samo nemške dijake podpira in Slovencem pa ničesar ne dovoli. Tudi to je laž; res pa je, da malokje v eelem mestu dobijo ubogi šolarji toliko darov kakor v nje-prodajalni. In ti dragi nŠtajercu si se trudil z razumnimi kmeti in si uvidel potrebo kmetskega stanu, namreč da si izvoli kmet zastopnike iz svojega stanu. Kaj pa je storil ..Slov. Gospodar"? Prav lepo priliko smo imeli, ga spoznati pred volitvami, kakšen kmetski prijatelj je. On je namreč prav toplo priporočal, vse tiste poslance, katere so pametni kmetje odsvetovali in se jih bali, kakor g. dr. Ploja in več drugih gospodov, le kmeta nobenega ne; med drugimi tudi starega poslanca g. /ičkarja češ, ako imamo dobro blago v rokah, čemu bi segali po drugem. „Slov. Gospodar" je sodeloval z gospodi in sicer s tistimi, ki so sovražniki kmetskega stanu; on toraj ni vreden tistega denarja, ki ga dobiva od tistih kmetov, ki so še vedno tako zaslepljeni in ne spoznajo svojega sovražnika. Ali ni res kar pravim? da je „Slov. Gospodar" sovražnik kmetskega stanu, ker napada take može, ki so in še bodo več koristili kmetskemu stanu kakor BSlov. Gospodar" s svojim hujskanjem Slovencev zoper Nemce. „Slov. Gospodar" je hud nasprotnik tudi tistih kmetov, ki so bili nastavljeni za kmetske kandidate, kakor gg. Janeza Visenjaka, Franca Vračkota, Ludovika Kresnika, ker ti možje bili bi gotovo boljši poslanci kakor g. doktor Ploj in vsi tisti, katere je on priporočal. O ti ubogi ^Slov. Gospodar", s takim neumnim počenjanjem misliš so prikupiti slovenskemu kmetu in nam zavednim mladeničem V Oglejmo si še dalje dobra dela -Slov. Gospodarja", on tudi veliko dela na to. da bi slovenski kmetje ne dajali svojih otrok v nemške šole, menda zato ne, da bi jih njegovi privrženci lože za nos vodili.. Star pregovor pravi: „Koliko jezikov znaš, toliko mož veljaš" in ker smo sosedi Nemcev, ali ni torej potrebno znati nemški jezik, saj človek ne ve kam še pride in s kakimi ljudmi bo moral še občevati. „Slov. Gospodar" je poln sovraštva do Nemcev, on podžiga le sovraštvo in ne pomisli, da smo mi bratje in sestre enega Očeta nebeškega in da je vsak naš bližnji, bodisi sovražnik ali prijatelj. Predragi »Stajerc" ! komaj še le eno leto izhajaš in vendar si v toliki meri prekosil „Slov. Gospodarja", da bi človek kar strmel, ko vidi, koliko pride ^Štajerca" na pošto na Ptujsko Goro, kjer ni tako velika fara, „Slov. Gospodarja" pa vendar celo malo. Skoraj se že nŠtajoir-čita v vsaki koči in upamo še večjega napredka. Gotovo se; bode čez par let čital „Stajerc" v vsaki hiši. Tako je prav; kmetje, kmetski fantje in dekleta, le čitajmo radi „ Štajerca". bodimo previdni, po njem se bodemo zjedinili, v slogi je moč, ker le v jedinosti bomo dospeli do svojega smotra. Po tem potu bomo dobili zastopnike iz svojega stanu. Le tako naprej, tudi nu" mladeniči smo z vami. Gorski kmečki fant.' Iz Lukavec na Murskem polju. (Vesela dogodba.) Dragi „Stajerc": naznani svojim prijateljem in čita-teljem moj tretji in 2adnji napad na dr. Rosina. Zavoljo 20 K 22 h se je ta ljubi doktor spravil na mojo polovico posestva in naredil stroškov 57 K 43 h čeravno mi je Marko Pečuh iz Starenovevasi dovolil po opominu dr. Rozina dan plačila na 6. aprila, kar sem 6. aprila v resnici tudi storil, ko sem Pečuhu po poštni nakaznici denar poslal, a dr. Rosina mu ni pustil denarja dvigniti ter tožil dalje in 10. aprila sva imela obravnavo, pri kateri sva imela vsak po 8 K 29 h v štirnajstih dneh plačati. Jaz bil sem pa ravno tisti zadnji čas, ko je 14 dni poteklo skozi 3 dni in to daleč na delu, vendar prišel sem samo eden dan prepozno v njegovo pisarno, da bi plačal, a glej ga, že je sedel na moji polovici posestva in naredil zopet stroškov 49 K 14 h. Pomislite, kak dober nos ima Rosina, mesto 1 K 40 h dobil je 65 K 75 h Temu možu gre po bliskovo izpod rok, kar je hotel, to je dosegel. Zato pa veselite se vij Mariborčanje, da ste dobili sedaj tega prijatelja Slovencev, kateri je že zdavno pozabil na to lepo božjo zapoved: Kar ne želiš, da bi tebi drugi storili, tudi ti drugim ne stori. — Pred kraljem Atilom, trepetal! je tedanji svet, pred dr. Rosinatom pa mi reveži, M smo prišli v njegovo mrežo, takrat se nam je godilo; kakor muhi, če jo je pajek v svoje mreže zapletel. — Tretja številka „Štajerca" nam je že naznanila,! da bomo praznovali odhodnico, nam nikoli pozabnega] dr. Rosina, ko ga bode „lukamatija" za vselej od naa odnesel. —■ Povabljeni ste torej k temu veselju vsi tisti, ki ste dobrote tega gospoda vživali (nas bode! veliko, veliko), da pridete gotove dne 27. maja v gostilno gospoda Strasserja v Ljutomer po rani službi božji, da se bomo veselili naše zmage. Ce smo zno-l sili v tisto prazno malho toliko, tisočakov, prinesimo še zdaj vsah pa eno krono, da bodemo kupili veliM lonec kurjega perja in kadili, zraven pa popevali: hosana. hosana! V Lukavcih, na dan Sv. Bonifikacija! 1901. Jožef Mavrin. Velik pretep. Iz Skofjevasi pri Celju se poroča: 28. aprila od 11. do 12. ure zvečer nastal je me< kmečkimi fanti iz Lubečne in Sv. Miklavža in škofje-vaškimi fanti na državni cesti velik pretep s kolci Fant Franc Winzl, udarjen je bil na sence, vslet Česar je drugi dan umrl, Jožef Stojan pa z nožem nevarno ranjen. Odkar je občinski zastop v Skofji vasi na novo izvoljen, ni tam nobenega policijskegii organa. Gostilne se prav nič ne nadzorujejo, so cel« noči odprte, polne popivajočih gostov. Licence za plei izmed 24 gostiln, se k večjemu 3—4 vzemejo. OH činski predstojnik Samec, kateri svojo častno službi opravlja zastonj, ni zmožen žandarmerije ob nedelja! rekvirirati in patrole razposlati, kratko: prostos vlada kakor v Turčiji! Občinski stražnik v svojen 221etnem službovanju še niti enega krčmarja zarad prestopka postavne nočne ure ni naznanil, in to i] prostega vzroka, boječ se službo izgubiti, ker veči noma sami krčmarji v občinskem odboru sedijo. l\e občinski stražnik miru in reda po nedeljah sai vzdrževati ne more, naj bi se, kakor se je to vedn pod prejšnjim občinskim zastopom zgodilo, da-se žan-darmerija z dovoljenjem okrajnega glavarstva rek vidra. Ali naš poceni predstojnik ne stori ničesar, ker se boji, da bi pri prihodnjih občinskih volitvah nič več izvoljen ne bil. Mi kmetje pa smo pri volji enega moža najti in ga tudi dostojno plačati, ki bo svoj posel kot občinski zastopnik tndi pravilno opravljal, da se ne bodejo več poboji dogajali. Ako že plačamo za tajnika 300 gld. in za stražnika 240 gld., bodemo tudi še 150 gld. zmogli, da bomo imeli predstojnika, ki se bode za svoje dolžnosti tndi pobrigal. Gospod Veselic, ta prihodnji župan velikone-deljski nas ne more pustiti v miru. Kar mi o njem rečemo, „to vse ni res". Zdaj pa nam je poslal sledeče pismo: „Naj sprejme Uredništvo »Štajerca" v Ptuja. Na podlagi § 19 tisk. zak. prosim, da se sprejme v Vasem cenj. listu glede dopisa „Iz ormožkega okraja" v št. 8, z dne 21. t. m. na istem mestu i pod istem naslovom v bodoči številki sledeči popravek: Ni res da sem bil brcnjen iz službe in da me je zadela zaslužena kazen. Res pa je. da sem jaz kot starejši uslužbenec odstopil svoje mesto že koncem decembra pr. 1. prostovoljno svojemu tovarišu, a pozneje vstopil sem le začasno, ker sem imel že vse pripravljeno za trgovino. Velikanedelja, dne 30. aprila 1901. Ivan Veselic. — Da pa ne bo kdo mislil, da smo mi temu Veseliču krivk-o delali, potrdimo .še enkrat, da je vse resnica, kar smo pisali, to, da ga je ormožko okrajno sodišče disciplinarnim potom iz službe izbacnilo, ker je velikonedeljskim šolarjem na cesti žugal. Kar pa ta gospod o svoji trgovini piše, presega že vse nesramnosti. B Štajerc" vendar ni za to tukaj, da bi koga na njegovo črvivo branjarijo opozarjal. Nekaj novega. »Slovenec", ljubljanski klerikalni list, poroča ravnokar, da mislijo „Gospodarjevci" v Mariboru izdajati neki gospodarski list, ki bi naj izhajal vsakih 14. dni ter delal zoper „ Štajerca". No, sedaj se ve, da ti gospodje sami vejo, da so vsi njihovi časniki za nič in da bode treba novega izdajati. Radovedni smo, kakšen bo ta „Gospodarjev" sinček. Vemo pa, da mladi tič tako poje kakor stari. ki je poneveril v armenski zastavnici velike vsote, dasi mu je nadškof zaupal docela, Zastrupljena vas. V vas Bacs-Topolya so prišli minoli teden cigani, ki so kradli ter so jih končno zaprli v občinsko ječo. Tu so jih ostrigli in obrili do kože, kar je za cigane najhujša kazen in velikanska sramota. Zato so se cigani strašno maščevali. Ponoči so zastrupili vse vodnjake. Zato je že naslednjega dne umrlo pet oseb. Orožništvo pa je vjelo cigane ter našlo pri njih mnogo različnih strupov. Več oseb v vasi je opasno zbolelo, a zdradniki so jih rešili. Originalen samomorski kandidat. V Parizu so našli, v svoji sobi zaklenjenega moža, ki je bil že sama okostnica, ter ni mogel več govoriti. Od 29. decembra m. 1. ni jedel nalašč nič več, ker se je hotel usmrtiti tako radi svoje žene, ki je pobegnila z nekim moškim. Obupanec pa je vendar le pil vedno vodo, kar ga je ohranilo živega. Elekrični nabiralnik. Iz Newyorka poročajo, da je zopet nekdo iznašel aparat, ki bode zbujal strmenje in veselje ljudij. Ta aparat je električni nabiralnik za cerkve. Ako bo pritisnil duhovnik ali cerkovnik na električni gumb, potem bo stekel nabiralnik po dratu ob vrstah klopij ter se vstavil vsakikrat tako dolgo da se vrže vanj novec. Prej pa se nabiralnik ne bo ganil od klopi, zato, bode imel tak aparat več uspeha, kakor doslej cerkovniki. Nabiralnik bo prisilil ljudi vsake klopi, da vržejo vanj vsaj mal novčič. 17 oseb znorelo. „Soča" piše: V Vidmu je zbolel neki človek. Mesto zdravnika so poklicali necega čudodelnika brez kalomona. Ta je razodel strmečim sorodnikom, da bolnik pravzaprav ni bolan, marveč da je — obseden. Polno hudičev ga trpinči. In zgrabili so palice ter preganjali hudiče iz revnega flobse-denca". Strašno so ga pretepli in pobili, a pri tem je znorelo 17 sorodnikov od strahu pred hudiči. Zdaj se peča sodnija s tem žalostnim slučajem verske blaznosti. Take sadove še dandanašnji rodi klerikalna vzgoja. 14.251 otrok imajo Angleži ujetih. Angleški vojni minister Brodrick je namreč sporočil, da je sedaj 23.080 Burov ujetih, in sicer 2745 mož, 6083 žensk in 14.251 otrok. Za angleže ni toraj nobena umetnost, delati burske ujetnike. Nasprotno pa so izgubili Angleži 63.498 mož. Ako se še prištejejo bolniki in ranjenci po bolnišnicah, imajo angleži torej vsaj 110.000 mož na listi izgub. Visoka starost. Metuzalem je živel 969 let. Baje pa so takrat računali leta drugače in so bila leta takrat dokaj krajša kakor dandanes. Pater Maffena. zgodovinopisec Indije, se spominja moža Nunis de Cugna z imenom, kateri je leta 1566. kot 370leten starec umrl. Štirikrat so se mu baje obnovili zobje. lasje in brada. Tomaž Carn, ki je 18. januarja leta 1588. umrl, je imel po župni statistiki Sv. Lenarta v Shored i tu na Škotskem, 207 let. Na Ruskem je živel let 1825 mož, ki je imel že 202 leti. Don Juan Taveira de Lima, je nmrl leta 1738. v svojem 198 letu. Gillour Marcraine živel je na ednem domu Zunanje novice. Samomor V Obrokih. V Vel. Varadinu je umrl samomorilec krojač Mijo Bedekovič na strašen način. Ustrelil se je z revolverjem dvakrat v glavo, a ni bil mrtev. Zato je sedel in napisal tele vrste: „Po dveh "strelih pišem te vrste. Kakor vidim, ne moreni umreti. Poskusim se še enkrat ustreliti. Ako ne umrem se, obesim." — In res, krojač se je ustrelil še tretjič [ brez uspeha. Našli so ga obešenega! Ubog nadškof. Iz Lvova poročajo: Armenski nadškof v Lvovu Izak lzakowicz je umrl brez imetka, dasi je bil član gosposke zbornice, tajni svetnik in I posestnik železnega kronskega reda. Zapustil ni niti za pogrebne stroške, kajti ves svoj denar je razdelil med uboge. V svoji oporoki je prosil, naj ga pokopljejo najskromnejše. Na smrtni postelji se je britko pritoževal, da ga je ogoljufal duhovnik Mardyrosiewicz, 7 — let. Opat Janez Baldek je dočakal 185. leto in tudi Peter Čarkan iz Ogrskega, po rodu baje Jan Roveu. po rodu pravi Slovak, je umrl I. letu, njegova žena pa jih je dočakala 164. ideriktownu v Severni Ameriki umrl je L 1797, letni mulat. Henrik Jenkim, je v decembru 1670 jI v 169. letu. V starosti sto let je še plaval, pa [biskal tudi peš še ljudski zbor v Jorku. Leta 1743. tavili so mu v Boltonu lep spomenik. Norvežan as Surington, ki je leta 1747. umrl, dočakal je I let. Bil je večkrat oženjen, zapustil je vdovo, 103 leta in 9letnega sinka. Maria Prion je leta 1838. v St. Bealnu na Francoskem, stara Po smrti svojih roditeljev je podedovala io hišico, katero je v svojem 66. letu za neki letnega prevžitka prodala. Nasledniki in kupci doma so ji morali torej celih 92 let plačevati ivnrjenih 162 frankov. Poslednjih deset let ni »la že druzega. kot sir in kozjo mleko. Ko je Irk truplo ni tehtalo več kakor 42 funtov. Tomaž Ri iz Leightona je umrl leta 1635. v 152. letu starosti. Par mesecev pred svojo smrtjo pred-in je bil kralju Karlu I. Morda bi bil Živel ■aije, ali poslednji čas se je v družbi nekega Ha ndal pijači. Ženo za konja. Aleksander Bon, dokaj omejen p: v torontolski županiji in rodom Nemec, se je ^lil z lepim dekletom, ki mu je ime Katarina. p je knpčeval s konji, ter je imel mnogo krasnih Nedavno je prišel v Segedin s svojo ženo in il na nekem dvorišču prelepega konja. Takoj gospodarja, mladega, lepega moža, ako proda ali gospodar mu je dejal, da konj ni naprodaj. Bon ni odnehal ter vedno silil v gospodarja, pove ceno. Končno je dejal gospodar: „Daj io, a jaz ti dam konja!" — Bon je bil takoj ljen, pustil ženo in odpeljal konja. No, žena ije prav zadovoljna, da ima sedaj moža, ki ljubi | njo kakor konje. [ Sijajen pogreb psa. Stella Miller iz Ithake je ia psa Fida. Te dni je pes poginil. Dala ga je >ati v svileni srajci in v rakvi, ki je bila iz umskega lesa ter obita z zlatom. Veljala je s srajco 187 dolarjev. Žalostno koračnico je igral na birju slaven virtuoz. Pogreb je bil sijajen, več tj se je peljalo za Fidom, manjkal je samo du-Kk, ki je povabilo odklonil! [Otrok se je utopil v loncu. V Zagrebu se je pri-lt.3 te dni nenavadna nesreča. V neki hiši sta sta-pa Štefan in Marija Miščin z dvema otrokoma. hodila na delo, sta puščala otroka sama doma. pa je šel 13letni Jurček v drvarnico, bratca, Snega Štefana pa je pustil samega v sobi. je prišel na hodnik ter našel ondi velik lonec, ;m je bilo okoli 3 litre luga. Začel se je tem, da je z roko brodil po vodi, a se pri lil v lonec tako, da se je prekopicnil v lonec lavi stoječ utonil. Našli so dečka že mrtvega, lk je ušel. Iz Ludwigshafena poročajo: Strass-i brzovlak je ušel na kolodvoru preko tira skozi čakalnico na cesto, prevrnil nekaj ondi stoječih vozov, ter zavozil v vodo zimskeluke. Dva uradnika in neka ženska so bili ranjeni. Komoden gospod. Sultan v Maroki je tako ko-moden — ali len — gospod, da si je dal skozi sobe s svoji palači napraviti tir, po katerem se vozi z majhnim motorjem iz sobe v sobo. Peš hodi le v eni sobi, dveh se mu že ne ljubi prekoračiti. BriVČeva OSVeta. Iz Budimpešte poročajo: V Terokovi je izvedel brivec Štefan Valko, da ima notar Aleksander Kohn z njegovo ženo razmerje. Ko se je prišel Kohn k Valku brit, mu je brivec prerezal % britvijo vrat, nato pa je umoril še ženo in samega sebe. Nenavadna poroka. V Gorlitza se je vršila te dni čudna poroka. Radi goljufnega bankerota na 7 let ječe obsojeni bankir Pavel Miiller se je poročil s svojo nevesto Hello Rutloff iz Berolina. Ženin je bil oblečen najelegantnejše, samo rokavic ni imel, kajti roke je imel zvezane. Priči sta bila dva uradnika jetnišnice. Po poroki se je nevesta vrnila v Berolin, ženin pa v ječo. 36 let v hlevu. Z Reke poročaja, da je umrl ondi neki Anton Milich, ki je prebil od I. 1865., torej 36 let, v nekakem svinjaku ter se živil s travo, koreninami in ostanki jedij. Kako je nastal red hlačne podveze. Lord Roberte je dobil za svoja južnoafričanska junaštva najvišji angleški red in kralj Edvard je podelil isti red svoji ženi, novi kraljici Aleksandri. Zato se zanima časopisje sedaj bolj za postanek tega najvišjega reda — hlačne podveze. Poroča se, da je 1. 1350 na novo leto pozval tedanji kralj Edvard III. vse viteze in plemiče iz vse Evrope, naj se zbero v Windsorju na tekmovalno borbo. Darila so bila velika. In res so prišli vitezi in plemitaši iz vseh evropskih krajev na to borbo. 20. aprila 1350. pa se je vršila slavnostna gostija. Okrogla miza. za katero so sedeli gostje, je imela 210 čevljev v premeru. Po gostiji pa je bil sijajen ples. Kralj sam ga je hotel otvoriti s krasno grofico Salisbury. Ko jo je hotel odvesti na plesiče, pa je kralj zapazil, da je odpadla lepi grofici svilena nogavična podveza. Da bi ga nihče ne prehitel, se je kralj hitro sklonil in pobral podvezo. V naglici pa je prijel za rob grofične toalete ter dvignil grofično kr'ilo prav visoko . . . Splošna zadrega in smejanje! Kralj pa je izgovoril poslej splošno rabljeni stavek: BHonni soit qui mal y pense" (Sram ga bodi, kdor misli kaj slabega!) In kralj je dvignil nogavično podvezo ter rekel: „Ta podveza postane najčastnejši znak, do se bode čutil najponosnejŠi izmed vas srečnega, ako ga bo smel nositi!" Red hlačne ali noga-vične podveze je v istini postal najčastnejši in največji red na Angleškem, Gospodarske stvari. Več pridelovati in bolje prodajati. (Po „KmetovalcaK.) Splošno se priznava, da gre kmetijskem stanu slabo in da se vedno bolj pogreza v dolgove. Zdravnikov ima za to kmetijski stan zelo veliko, ki mu hočejo pomagati, in vsakdo trdi, da je njegov lek najboljši, dasi njih večina bolezni ne gre na dno in zato ne zadene pravega leka. Nekako moderno zdravilo za pešajoči kmeteki stan je ponujanje, bolje rečeno vsiljevanje cenega kredita s pretvezo, da'ga reši oderuških rok; in drugo ravno toliko vredno zdravilo je preganjanje prekupcev. Ti dve zdravili sta gotovo dobri, a sta podobni lečilnim strupom v zdravilstu; v pravi meri in o pravem času koristijo bolniku, drugače ga umorijo. Ceni kredit je za kmetovalca velevažen, a znati ga mora rabiti; če ga ne zna, je zanj le strup. Bojimo se, da je pri nas z njim že mnogo zastrupljenega, in mnogo v zemljiških knjigah zapisanih boleznij in morda tudi smrtij gre na rovaŠ nekaterim pregosto sejanim posojilnicam, ki ne razumejo svoje zaloge. Nikar ne primerjati naših posojilnic z onimi na Nemškem, katere zemljiškega kredita in posojil na večletne roke skoraj ne poznajo in za svojo nalogo smatrajo le podpiranje kmetovalca pri njegovih poskusih umnejšega kmetovanja. Upravnim odborom nemških posojilnic je presojanje kreditne sile prosilca za posojilo šele druga briga, prva briga jim je to, ali prosilec prosi za posojilo v take svrhe, ki so gospodarsko opravičene. Pri nas je narobe, oziroma za zadnje nihče ne vpraša. Posojilnice morajo imeti, ako naj kmetovalcem kaj koristijo, vzgajalni smoter, drugače je bolje, da jih ni. Da se posojilnice prav rabijo, je za nje potreben že pripravljen narod: dokler ni takega, zadošča v vsakem sodnem okraju dobro vrejena in vojena hranilnica. Naše trditve ne veljaje za razmere v vseh slovenskih pokrajinah, saj vseh ne poznamo ; za katere so pa veljavne, naj vsak razumnik sam presodi. Sicer bodi naloga vsem poklicanim krogom, te kočljive razmere preučevati^ kajti vsled novega eksekutivnega reda se je kreditna zmožnost kmetijskega posestnika tako zmanjšala, da mora posojilnica na kmetih tako poslovati, kakor hranilnica v mestu, ako se naj obvaruje usodnih dogodkov. Kot drugo zdravilo za bolno kmetijstvo dandanes kaj radi smatramo odpravo prekupčije. Je nekaj na tem, a kje naj jo pričnemo odpravljati' in kje naj nehamo? To vprašanje narodnogospodarsko pravilno rešiti ni tako lahko. Potrebe poštene prekupčije menda nobeden razumen človek ne bo tajil, kakor bo zopet vsakdo priporočal, uničiti izsesavajočo prekupčije Zatreti in oškodovati na deželi kar povprek vse trgovce in gostilničarje bo slednjič le na škodo kmetovalcem samim, ker so ti stanovi važen, veliko davka plačujoč faktor, ki je največkrat vir napredku in novim podjetjem, kateri so le v korist občini in slednjič posameznim občanom. Nepoštene trgovce in enake gostilničarje, zlasti pa tiste, ki točijo ponarejeno vino za pristno, pa preganjajnao, kakor le moremo ! Hvala Bogu, da je takih pri nas jako malo. Nismo se namenili, o tem kaj več pisati; navedimo le še mnenje francoskih kmetovalcev o tej zadevi, ki so izmed vseh danes najpremožnejši, in to vsled svoje varčnosti na pravem mestu in vsled svoje omike. Francoski kmetovalec namreč pravi: Prekupčijo uri velja toliko, kolikor ubiti konja, da se njegova k ustroji za sedlo, katero moraš sam nositi, ker kc več nimaš. Zato pa JYancozi ne poznajo naših \o pa vendar bogate po naravnem potu omike in umi gospodarstva, ki sta podlaga večjemu in boljši pridelovanju. V uvodnih besedah tega sestavka smo zapis da večina onih, ki svetujejo sredstva za zboljš gospodarskih naših razmer, niti ne mislijo na v: tem razmeram, zato pa njih sredstva tudi dosti veljajo. Kje pa tiči vzrok tem slabim gospodars razmeram ? Nikjer drugje kakor v dejstvu, da km valeč dandanes veliko dražje prideluje kakor net prideluje pa ravno toliko ali pa vsled izsesovi zemlje še manj kakor nekdaj. Ravnotežje med hodki in stroški se je podrlo, zadnji se od leta do večajo in prevladujejo prve, dolgovi, katere je ti delati za pokritje primanjkljaja, še bolj obremju produkcijo, in gospodarsko propadanje je ncizo*>il Ce to dejstvo smatramo za resnično, tedaj im dve poti za zboljšanje. Prva pot je ta, da zniž pridelovalne stroške, druga pa ta, da pridelek pon žimo in zboljšamo, t. j. naredimo ga več vredn Na prvi poti ne moremo mnogo doseči; varčni moramo biti, a davkov in dragih delavnih sil pa odpravimo več, v raševino in hodnik se tudi ne b zopet oblačili, tobak bomo naprej kadili itd. Varčni moramo biti, a vzlic temn, če tudi opnst tobak, celo kavo in sladkor in vrhu tega še vino žganje, da ne bo treba ne trgovcev ne konsun društev, naj vendar nikdo ne misli, da bo vse to izdatno pomagalo; stroški bodo še vedno doho prevladovali. Edina pot, kmetovalcu pomagati, je, učiti in peljevati ga, kako prideluje več in boljših pridel Tu so viri novih dohodkov, tu se morejo dvij milijoni, kteri morejo pokriti vse dolgove in usta viti novo blagostanje! Zboljšujmo zemljišča, ki i sedaj donašajo komaj polovico tega, kar bi lal nadomeščajmo jim z umetnimi gnojili kalij in fa rovo kislino, ktero smo izsesali tekom večstoleii roparskega gospodarstva, požlahtnimo pridelke, zadobe večjo vrednost, z vinogradništvom in sa< stvom se pečajmo umno, zboljšujmo živinorejo, spi ljajmo mleko v denar itd., z eno besedo pobira denar, kjer nas v nos drega, pa ne bavimo se zi lenkostmi, kakor n. pr. kje bomo ncnker" ali M za pol krajcarja ceneje kupovali. Več in boljših delkov pridelovati bodi naše geslo, in da to doseže se moramo neprestano učiti, da ne zaostanemo in moremo konkurirati s svetom. Pri tej nameri pa htevajmo vsestranske podpore od poklicanih kro in gotovo bodemo teh podpor deležni, če bomo d' z združinimi silami. Združujmo se v tem zmisli to bodi naša gospodarska organizacija! Škropite trte z modro galico. (Po »Kmetovalcu"). Lansko leto so dolenjski in deloma tudi štajfl — 9 — vinščaki v mnogih krajih hoteli biti prav pametni in varčni ter niso trt škropili. Modrovali so, da trt ni treba škropiti, ker se s tem dela proti Bogu, ki je strupeno roso za kazen poslal, in da se vsled škropljenja dela grozdna plesnoba. Jesen jih je pa poučila, da so še šmentano neumni in da so zapravili sto tisočakov ter prihranili le groše. Je že tako na svetu, da malo omikani ljudje veliko rajši poslušajo ter posnemajo take in enake bajke, bolje rečeno čvekarije, kakor pa nauke in nasvete pravih, o stvari poučenih in skušenih strokovnjakov; to pa še posebno tedaj, ako je strokovnjak [ v gosposki suknji in ako navadni mali kmet vidi, da gi s posnemanjem napačnega nasveta prihrani par grošev. Zato pa nastane za večje, šolane posestnike, j osobito pa za prečastite gospode duhovnike, učitelje i in ostale izobražene može na deželi takorekoč dolžnost do bližnjika, da male posestnike pouče ter jih odvračajo od izvrševanja napačnih nasvetov. In na take može se obračamo danes ter jih prosimo, lepo prosimo, naj z vsem le mogočim vplivom na to delajo, da se navedena, skoziinskozi napačna, brezumna i nasveta ne bodeta posnemala. Naj taki možje malim, manjizobraženim posestnikom vinogradov dopovedjo, da se je grozdna plesnoba že pred več kot pred 50 leti pričela v Italiji širiti, dočim se je peronospora ravnotam še le v letu 1875. aH 1876. prvič prikazala. Kako je torej mogoče, da bi škropljenje trt proti pero-nospori povzročalo bolezen — grozdno plesnobo — ki je nastala že toliko let pred peronosporo? To vendar ni mogoče! Peronospora je pač bolezen zase, grozdna plesnoba pa zopet zase. Druga ni od druge čisto nič odvisna, druga ne more druge povzročiti, pa tudi ne odvrniti. Da pa obe združeni trti veliko večjo škodo provzročita, da obe združeni trto lahko veliko prej ugonobita kakor pa vsaka zase, to je pač popolnoma jasno. Zato Človeku veleva že zdravi razum, da je treba obe bolezni zdraviti z danimi sredstvi, i ne pa le eno. Zoper plesnobo^ se mora žvepljati, zoper peronosporo pa škropiti. Žvepljati pa trte tako, da se žvepljajo mokre, po dežju ali rosi, ali da se še [ celo pred žveplanjem nalašč poškrope z vodo, je pa zopet kaj neumno postopanje. Po krajih, kjer trte proti plesnobi že čez 30 let žveplajo — kakor na Italijanskem — so se do dobrega prepričali, da žvep-lanje mokrih trt nič ne hasni, da je neuspešno delo. : Kako bi moglo v tej zadevi pri nas drugače biti, saj je pri nas isti Bog kakor na Italijanskem; ali morda ne? Zato naj torej vsakdo žvepla svoje trte v suhem stanu, ne pa v mokrem, že celo pa jih ni treba pred žveplanjem šele z vodo škropiti. Ako se je kje na Štajerskem pokazalo, da v mokrem stanu žveplane trte za grozdno plesnobo niso obolele, se sme z največjo gotovostjo sklepati, da bi bile ravno tako zdrave ostale, ako bi se sploh ne bile nič žveplale. Čas škropljenja bo vsak čas tukaj, zato naj si vsak vinŠČak priskrbi vso potrebno: trtno škropilnico, modro galico in apno. Kako naj obdelujemo teško zemljo? Imam glinasto, zelo nerodovitno njivo, v kateri niti gnoj ne segnije. Svetujejo mi, naj gnoj suh pod-orjem. Ali je na tem kaj resnice in kako naj obdelujem tako-teško zemljo? Odgovor: Glinasta zemlja se naredi rodovitna in za obdelovanje sposobna le z umnim delovanjem in gnojenjem. Ce imamo po njivah glinasto zemljo, moramo skrbeti, da postane bolj rahla; to se doseže z dobrim obdelavanjem in s primernim gnojenjem. Posebno je gledati na to, da jo v jeseni preorjemo in pustimo čez zimo v sirovih brazdah, da dobro prezebe in jo srež zdrobi in zrahlja. Dalje jo je tudi s tem rahljati, da jo večkrat obdelujemo, da jo po dvakrat preorjemo za setev in da jo sploh obdelujemo v najugodnejšem času. Napačno je, če je obdelujmo, ko je še premokra. S tem jo je že marsikdo pokvaril za celo leto. Edino le jeseni jo lahko sprašimo, četudi je nekoliko bolj vlažna, kajti po zimi navadno dobro prezebe. — Kar se tiče gnojenja, moramo glinasto zemljo gnojiti z debelim ali slamnatim gnojem, če jo hočemo rahljati. Gnoj v to svrho sušiti bi bilo napačno, ker iz gnoja pri sušenju uhaja najvažnejša snov, dušik. Svež gnoj je najboljši, posebno če živalim nastiljamo s slamo, kruznico itd. Ker se gnoj v glinasti zemlji počasi razkraja zaradi teško pri-stopajočega zraka in toplote, moramo tako zemljo poredkoma gnojiti, a tedaj močno. V taki zemji zaleže hlevski gnoj za tri do štiri leta. Teški glinasti zemlji navadno primanjkuje rudninskih redilnih snovij, zato ji je pomagati z umetnimi gnojili. Svariti pa se mora pred kajnitom. ki naredi teško zemljo vsled natronovih spojin, ki so v njem, še bolj zvezno. Mesto kajnita naj se rabi ali kalijeva sol, ali žve-pleno kisli kalij. Kot fosforovo gnojilo rabite v jeseni Tomasovo žlindro, ker ta vsled svojega apna tudi zemljo nekoliko rahlja. Sploh vam priporočamo zraven vsestransko pravilnega gnojenja glinasto zemljo prav močno gnojiti Še z apnom, ker to jako blagodejno vpliva na rahljanje. Delo, hoja, počitek in zdravje živine. (Konec.) Precej po krmljenja ne smemo vpregati za hitro vožnjo; ako pa nas sili potreba vpreči nahranjenega konja, vozimo korakoma. Priden delavec je vreden plačila. Ako je živina ves dan teško delala, mora dobiti dovolj dobre hrane ter mora imeti ponoči pokoj za počitek, za spanje in za nabiranje novih močij. Pa tudi podnevu moramo živini privoščiti odmora, da se oddahne in dositega naje. Hoja in primerno delo krepi zdravje, a baš tisto nalogo ima tudi počitek. Delo porablja moči, počitek in klaja pa jih nadomeščata. Preobilno delo, kakor tudi predolgo poči-vanje je škodljivo zdravju; oboje se more primerno menjavati. Narava sama nam podaja zato najboljši dokaz. Divje Živali si iščejo hrane, tavajo dolgo okoli, dokler se ne nasitijo, a potem se vležejo utrujene k počitku. Ta nravni vzgled nas uči, da moramo tudi domači živini privoščiti dovolj počitka, da ne obne-more in da si nabere novih močil za bodoče delo. — 10 — Čas odmora je različen; čim težavneje živina dela, tem več potrebuje počitka. Konj počiva ležeč in stoječ. On leži, če ni preveč truden, samo 2 do tri ure. Za navadne poljedelske konje računamo običajno za dan 8 ur dela, 8 ur počitka, 8 ur pa se porabi za krmljenje in prebavljenje. Veliko bolj jih ne smemo goniti, če jih hočemo ohraniti pri zdravju. Konji, kateri morajo jako težavno ali prav hitro delati, pa potrebujejo več počitka kakor poljedelski. Ponoči naj vlada v hlevu mir, kajti vsak, tudi najmanjši ropot zbudi in vznemiri konja. Dajmo konjem dovolj mehke in Čiste nastelje; privežimo jih tako na dolgo, da se lahko vležejo in da morejo glavo položiti na tla. Ustanovitev kmetijskih pridobitnih in v gospodarstvenik zadrug na Štajerskem. Na svetlo daje c; kr. Štajersko namestništvo no naroČilu c. kr. namestnika Manfreda grofa Clary in Aldringen. (Dalje.) 3. Prodajne in porabne zadruge. Skupna prodaja kmetijskih pridelkov in njih uporaba gre težje izpod rok, kakor skupni nakup. Ta zadružna vrsta opravila pa današa tudi največje koristi. Prodajna zadruga poboljšuje blago s tem, da ona kmetijske pridelke prebira, meša in prečišča, in na ta način se dosežejo tudi boljše cene. Zadruga omogoči, da se ob času, ko cena posebno pada ali jenjuje, n. pr. ob času žetve, posameznik ne prisili, svoje pridelke pod nič prodajati, ampak dotičniku je temveč s tem, da se mu da, za zadrugi izročene in od nje vložene pridelke! nekoliko plačila na račun, mogoče počakati čas boljših cen. S tem da zadruga prodaja kmetijske pridelke, odstranijo se neugodni učinki, ki se večkrat pripetijo pri posredni trgovini, ter tudi veliki stroški mnogoterih prekupcev. Prihranijo se tudi prevozni stroški in včasih se s podelavo kmetijskih pridelkov tudi odstranijo neracijonalni in predragi posredni obrti. Posamezni kmetovalci vplivajo potom prodajnih zadrug bistveno na celi trg. Če je mnogo takih zadrug ustanovljenih, potem ne bode trg več zavisen od nepravilnih naklučb. Isti se organizuje, vpliv nestvarnih prometnikov se odstranjuje polagoma in posamezni kmetovalci pridobijo v svoji združitvi zopet nekaki vpliv glede nastanka cen. aj Živinorejske zadruge. Posamezne vrste prodajnih in porabnih zadrug so zelo različne: Na Štajerskem se je že pričelo ozirati na to. da se omogoči raci-jonalna /.reja goveje Živine z ustanovitvijo zadrug; dalje se izboljšuje živinoreja s tem, da se nakupujejo sposobni plemenski biki in napravljajo knjige glede zapisovanja plemenske goveje živine; na ta način skrbi se tudi za boljše pogoje glede prodaje živine. Tej zadružni nalogi se lahko potem pridruži s haskom še zavarovanje in prodaja živine. bj Racijonalno uporabo mleka v sirotkarshih zadrugah je smatrati tudi za jedno važno stroko zadružnih del. (Konec prihodnjič.) glede" Loterijske številke. Trst 5. maja: Gradec 11. maja 59, 40, 83, 63, 22, 30, 43, 26, 90, 27. ^5 rajerska 11*. 79 OSVEŽUJOČA pijača. Nepresegljiva zdravilna voda. 4- Chief-Office: 48, Brixton-Road, London. SW. a Na potovanje naj se vselej »y>»»» A- T h i e r r y-jev balzam seboj vzame, da je za vse slučaje to navadno in vendar najbolj zanesljivo, za vnanje in notranje bolečine najbolje zdravilo, pri roki. Pristen samo tedaj, ako je z zeleno nunsko tovarniško varstveno znamko in z klobučkovim zaivorom z vtisnjeno firmo: Edino pristno previden. — Dobi se v vsaki lekarni. S pošlo franko 12 malih ali 6 velikih steklenic za 4 krone. Steklenice na poskušnjo z navodilom in popisom zalog vseh dežel na zemlji razpošilja proti predplačilu 1 krone 20 h, lekarna Adolf Thierry-ja v Pregradi pri Rogaški Slatini. 137 S trgovina v najem se odda vsled družinskih razmer in proti ugodnimi pogoji. Trgovina je na dobrem prostora in z blagom dobro založena. 220 Kari Spirk, v Negovi pri Radgoni. Awmr jmwr dwmr__jumr awmt Josef G-spaltl; vina z urami v PTUJU ****** priporoča svojo n ajvečjo obilno sortirano zalogo, vedno najnovejših in naj-solidne j sih dragotm, zlatnine, srebrnine in blago k ristofle kinožkega srebra, vsake vrste nanosnikov (Zwicker) in očalov, tudi po *dravni$kib predpisih, stekla za brati, lupe (Loupen), termometre, barometre, aueroides. arasmeter, zdravniške maksi-maltermometre. vodne vage (libele), Rollmasse, daljnoglede, gledališčna in druga kukala, lorguete, OSakOPrstne klOSterneuburiUe vagC 1» tekočine, Xa OiH0, Žgank, moit itd. po različnih cenah. — Dalje svojo veliko zalogo dobro reguliranih Švicarskih icpnlb UT, Xlatlb, srebrnih, tula in nikclnastib, samo dobresa izdelka najboljših firm in mark proti večletni garanciji po najzrnernejšib cenah. - Vsakovrstni lišp, ure. slare srebrne in rimske bronaste denarje, starovino. pristne bisere in kamne, bortensilber in drugo, sprejema po najvišjih cenah v zamenjavo, ali tudi kupi. — Prevzame vsakovrstna v to stroko spadajoča popravila in graverska dela, ki se vsakomur v jopo]no gadovoljnost v lastni delavnici solidno izvrže. 9 AWkr—illr—StiEr jmmr Ammr jmr — 11 — mestna hranilnica » £«lji. 1. Celjska meslna hranilnica nahaja se v lastnem zavodnem poslopju, Ringstrasse Štev. 18. 2. Hranilni vložki obrestujejo se s 4% nimi obrestmi; rentni davek trpi hranilnica. Stanje vložkov znašalo je koncem leta K 8.833.56042. 3. Posojila na hipoteke se s 5°/o nimi, menična posojila s 5Va°/o nimi m zastavna posojila proti 5% nimi obrestmi oddajajo. 4. Hranilnica daja v najem železne blagaj nične predale pod zaklepom najemnika in pod sozaporom hranilnice v varno shranjenje vrednostnih papirjev; prevzame tudi odprte depote- 5. Vplačila v Celjsko mestno hranilnico zamo-rejo se tudi potom vložnega lista ali čeka poštne hranilnice na račun Štev. 807'870 zvršiti. Vložniee se oddajajo na zahtevanje. 6. Podružni zavod in Giro-Conto avstr. oger-ske banke. 7. Kreditno in posojilno društvo «Celjske mestne hranilnice* daja menična posojila proti 5Vj% mnrn obrestmi. 8. Uradne ure za stranke so ob delavnikih od 9—12 ure dopoldne določene do preklica. Ravnateljstvo. nagrobnik spomenikov % iz vsakovrstnega marmora. $& Izdelovanje nagrobnih kamnov in predelovanje & starih kamnov in napisov. Šjfc Zaloga in izdelovanje mlinskih kamnov in & kamnov in kamnov za žrmle. 21--J4& 3eiger~jeva tnjovina z knjigami in pisalnimi potrebščinami v Celju, glavni trg 2, poroča svojo najveco zaloga molitvenih in šolskih knjig in ljudskih (narodnih) spisov, 20/f. FRANC KOSI, civilni vojaškiin krojaški mojster v PTUJU naznanja stem da se je iz dosedanjega stanovanja preselil v Biirgergasse Štv. 10 in svojo obrt dokaj povečal. Ob enem se tudi nadalje priporoča cenjenemu občinstvu, visoko častiti duhovščini, slavnemu urad-ništvu za napravo oblek za gospode in dečke, za izdelovanje uniform po najnovejši modi in solidni izpeljavi, ter prosi za prav obilen obisk. _______^^^ Živinski in letni sejmi v Slovenski Bistrici 1900—1901. Dne 24. februvarja; na dan Marije device 7 žalosti; dne 4. maja; dne 4. junija; dne 25. julija; dne 24. avgusta; dne 24. septembra; dne 28. oktobra in dne 23. novembra. Ob teh dnevih vršijo se ra^un kramarskih in živinskih sejmov, ob jednem tudi WF* konjski sejmi ~W$ s prav živahno kupčijo. Te sejme obiskujejo razun domačih, v obilnem številu tudi tuji, da ce!6 inozemski kupci. * - 12 - Sezona 1901. Sezona 1901J Salon za imenitne gospodske obleke po meri, najelegantnejšega kroja in zmernih cenah. 152 Leopold r^lein, ]pojaš]$i mojster, %. ]$p. imetnik privilegija.i Vzorci zastonj in franko. Maribor, Tegetthoffstrasse Štv. 41.1, nadstropje. Vzorci zastonj in franko j ^^X Vnovič znižane cenel Use stroje za poljedelstvo. Trijerji (čistilni stroji za žito) v natančni izvršitvi. Sušilnice za sadje in zelenjavo, škropilnice proti peronospori. Zboljšanj sestav Vermorelov. Mehovi za žvepljanje trt. Mlatilnice, mlini za žito. stiskalnice (preže) za vino in sadje različnih sestav. Slamoreznice jako lahke za gonili in po zelo zmernih cenah* Stiskalnice za seno in slamo, ter vse potrebne, vsakovrstne polje- deljske stroje, prodaja v najboljši izvrSitvi IG. HELLER, na Dunaju, ll!2 Praterstrasse 49. Zastopniki it iifejo! gcsiki brezplačno! Pred ponareianiem se i« posebno treba oorooati! Trgovina s steklom --■■: ■■! ----:v'\j^-^ in porcelanom priporoča svojo bogato in najboljše sortirano zalogo gostilničarske posode iz porcelana in kamenice, (Steingutjj steklenice za pivo in vino, kozarce, steklenice za jesih in steklenice za kislo vodo v vseh velikostih. Rome] za ogledala in podobe, vrtne krogle v vseh barvah in velikostih, steklene strešne cigle in lična velikonočna! darila. Prevzetja stavbenskega steklarskega dela. 189 H. M0RELLY poprej Franc Petrowitsch slikar, barvar in trgovina z barvami (farbami) naznanja slavnemu občinstva, da se je prestavil iz ogerske ulice (Ungarthorgasse) k veliki Cerkvi Bahnhofgasse Št. 5 poleg gostilne g. Knaus-a (Judennatzl) in priporoča svojo obilno založeno zalogo najboljših oljnatih barv za okna, vrata, pohištvo i. t. d., dalje suho barvo za malanje hiš, dobri, hitrosušeči flrnež, ki ostane svetel; vsakovrstne lake trpentin, polituro, brunolin, sikativ, orehovo pajco, glaspapir, pinzenštajn, abcugpapir za fladrati, kakor tudi mnogovrstne čopiče (pinzelne) in pinzelne za belenje malanje in slikanje. Nove muštre ali patrone za hiše barvati, zlati in srebrni prah za podobe in rome zlatiti ter druge v to stroko spadajoče stvari vse frišno blago in po najnižji ceni. i?? '^^'^c^c^;^^'^^^^^^'^^^ Prodaja in prevzetje vsakovrstnih popravil optičnega blag kakor nanosnikov (Zwickerj očalov, barometrov, termo' metrov, daljnogledov, vage za mošt, vino, žganje jesih, libele (Wasserwagen) itd. itd. pri KARL ACKERMANN-U, urarju trgovina z urami, zlatnino, srebrnino in optični blagom v Ptuju v gledališkem poslopju. 182 „Štajerc" izhaja vsaki drugi četrtek, prinese najnovejše novice in zastopa intfrj rese kmečkega stanu. Štajerc stane za celo leto s pošto vred samoj 1 krono 20 vin. ali 60 kr. io izvodov stane na leto 6 krone 60 vin. s pošti| vred. Naslov: „Upravitelj$tvO Štajerca v Ptuju." — 13 — C. kr. priv> tovarna za cement Trboveljske premogokojme družbe v Trbovljah priporoča svoj pripoznano izvrsten Portland-CCBl«Bt v vedno jednakomerni, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede tlakovne in odporne trdote dalCČ nadkriljajoČi dobroti, kakor tudi svoje priznano izvrstno apno. Priporočila in spričevala raznih uradov in najslovitejsih tvrdk so na razpolago. Centralni urad: Dunaj. III/3 Rennweg 5. in [Kari Ackermann, urar v PTUJU, glavni trg, v gledališkem poslopju ima veliko zalogo ur, zlatih in srebemih reci. Chief-Office: 48, Brixton-Road. London. SW. A. Thierry-ja pristno Centifolien-mazilo najnovejše izvlefino mazilo sedajnosti. Deluje skoz temeljito Čistenje bolečine olajšujoče in hitro ozdravljujoče učinke in odstran skoz omehčanje v rani se nahajajoča tuja telesca vsake vrste. Je za hribolazce, kolesarje in jahače neizogibno potrebno. Dobiva se v vseh lekarnah. S poŠto frauko 2 lončfika 3 krone 50 h. Eden lonček na poskušnjo proti naprej poslanemu znesku po i krono 80 h razpošilja zraven navodila in imenika zalog vseh dežel zemlje lekarna Adolf Thierry-ja fabrika v Pregradi pri Rogaški Slatini. Ogiblje naj se ponarejanja in pazi na gornjo na vsakem lončeku vtisnjeno varstveno znamko. 136 vr-= Zenitbene prstane vsake velikosti. Vsakovrstna popravila, kakor tudi popravila god-[benih avtomatov, izdeluje vestno, hitro, po najnižji ceni in _^_^__-^:_______proti jamstvu.____________________u Pravo domače platno jza rjuhe in obleke različne vrste, se dobiva v podružnici mešanega blaga Bratov Slavitsch v Ptuju Wagplatz pri mostu. m Ob okrajni cesti ležeča, novo zidana kovačija s stanovanjem in kuhinjo, da se sposobnemu kovača (Huf- u. Zeugsschmied) takoj v najem. Ponudbe z napovedjo starosti je pošiljati uprav-ništvu »Štajerca«. 212 Brata Slawitsch T7- 3?t"ULJVL priporočata izvrstne šivalne Stroje (Nahmaschinen) po sledeči ceni: Singer A.............70 K — h Singer Medium...........90 „ — „ Singer Titania..........120 „ — „ Ringschiffchen..........140 „ — „ Eingschiffchen za krojače.....180 „ — „ Minerva A ...........100 „ — „ Minerva C za krojače.......160 „ — „ Howe C za krojače in čevljarje .... 90 „ — „ Cylinder Elastik za čevljarje .... 180 „ — „ Deli (Bestandtheile) za vsakovrstne stroje. Cene po pogodbi na obroke (na rate). Cenik brezplačno. i7g plugi iz jekla ' 4.rezaIa, hr^tlP za travnike in mah, razdeljene in ,,,anv' diagonalne, poljski vaiarji, obročasti in iz gladke plehovine. stroji za sejanje „Agricola", stroji za košnjo in žetev, za ^žto^0 grabile za seno in žetev, za obračanje mrve, patentovani sušilni aparati za sadje, prikuho i. t. d. Preše za vino in sadje, kakor tudi za vsako porabo, mlini za padje in grozdje, stroji za obiranje grozdja, stroje za rezanico, na valjčkih in z mazljivimi tečaji, jako lahko za goniti pri čimur se prihrani 40°/e moči. Mline za debelo moko, reznice za repo, Najizvrstnejši in priznano najboljši i-, 2-, 3- in X'ntanovljene 1872. ctfi\\\ Ta mlatit"!8 Patentovanimi valjčnimi, okroglimi SLI UJI Aa illKiillij,, mazljivimi tečaji na roko, na vital in za na par. ——TJ-—/1 s (UnTk\p\ za naprego 1 do 6 živincet. -*■ w^«—^ ^«via|/j*t/ YYYYVYYYYYYYYrYYYYYY Najnovejši mlini za čiščenje žita trijerji za rošKanjc turšice. SamotYorne patentovane brizgalnice za pokonča- vanje grenkulje in trtne uši i,Sjrphonia"> prenesljlve štedilne peči, parniki za krmo, preše za seno in slamo na roko, pritrdljive in za prepeljati, kakor tudi vse druge poljedelske stroje izdeljuje ga najnovejši in pripoznano najboljši napravi Ph. Mayfarth & Co. C. kr. izklj, priv. tovarne za poljedelske stroje, livarne železa in fužine na par. Dunaj, 111 Taborstrasse št. 71. 7m stavcev. črei 450 zlatimi, sreberniml In bronastimi ivstlnan" na vseh večjih razttavsh- 0d II kova na Ilustrovafli kataloei in mnoga primanska pisma brezplačno — Zastopniki in prodajalci se radi sprejmd. Dopisuje se tudi v slovenskem jeziku. 98 — 14 priporoča se glede vsakega med liranilnične zadeve spada-jočega posredovanja, istotako tudi za posredo^ vanje vsakoršnega posla z avst. ogersk banko. Strankam se med uradnimi urami radovoljno in brezplačno vsaka zadeva pojasni in po vsem vstreže. u Ravnateljstvo R azglas. Letni, mesečni in tedenski sejmi t Ptuji 19Oi Letni sejmi: (Kramarski, živinski in lesni sejmi) 23. dne aprila, 5. dne avgusta in 25. dne novembra. m___ Konjski in goveji sejmi: Vsako prvo in tretjo sredo v mesecu, izvzemši prvo sredo avgusta meseca tretjo sredo novembra mesca, in sicer zaradi tega, ker se vrš6 v dotičnih tedni zgoraj navedeni letni sejmi. — Po tem takem vršita se v mestu Ptuj vsaki mi" see dva goveja in konjska sejma. Svinjski sejmi: Vsako sredo- Ako je v sredo praznik ali letni sejem, tedaj dan popreje. Tedenski sejmi: Vsako sredo in vsak petek, posebno za meso, slanino (špeh) in perutnino, Ob zgoraj navedenih dn6h prodajajo se na trgu ob ledji (Lend) velike množine stavbenega tesarsk« lesa, krajnikov, letev (lat) trsnega kolja i. t. d. Žunan Mestni urad v Ptuji. in J. Ornig. ID Poljedelska, zelenjava in cvetlična semena od Edmund Mauthner=ja v Budapešti. Prodaje po izvirnih cenah glavnega kataloga franko na dom postavljeno; zalogo ima samo fldolf$eIIin$clK00 trgovina ,pri zelenem vencu' nasproti gledališča v PTUJU. Vsakovrstna deteljna semena: štajerska oletna, predenice prosta lucerna 71 etna predenice prosta rudeče cveteča lletna predenice prosta, Esperset, hmeljsk,a šotska, švedska vnnd ali tanen detelja, bela travniška detelja. Krmilna pesna semena: mamnth dolga, rudeča velika (Riesen), ekerndorfska rumena velika podolgasta, ekerndorfska rudeča velika podolgasta, eberndorfska rumena okrogla, sladkorna pesa velika za krmenje, podzemska kolo-raba za krmenje, veliki koren za klajo, nove velike buče z jedrami brez lupin k za olje dobivati, moharza zeleno krmljenje, grašica, solnčne rože, mak, konoplje, lan, ogrščiea, ženof in pesna semena, sadna čebula, (luk) mala in rudeča. j Trsta travnih semen: Travna mešanica za mokra tla, Travna mešanica za suha tla, Raygras, Houiggras, Kamgras, Knaulgras, Pioriengras, Gold-hafer, Rispengras, Wiesenschwingel, Wie-senfnchs črni, nizka trava, Thimotheusgras. Zelenjadna semena: Karfijol, zlati koren, dolge murke, zgodnjo in pozno zelje, ohrovt, koloraba, zgodnji pritličen grah, sladkorni grah, kolni bob, špinača, paradižnik, bela in rudeča repica, monatretig, zimska retkviea, pastniak, por, paprika, jedilne buče, en-divija in glavnata solata, majoron, basili-kuin sladkorne melone, ti m i j an vodene melone, čebulna semena, kifličasti krompir, nove vrste prav zgodnji rumeni krompir. Semena za cvetljice: Reseda, rožmarin, fajgel, klinčeki (nagelni) čudežnica (Wunderblume), vrtnice, lobelia, ritersporn, petunia, portulac, verbenien, mačehe, zinien, samtblume, vergissmein- nicht Gumi za požlahtnenje amerikanskih trt, najboljše vrste. Rafija, svetla dolga, dobro vezilno blago 2a vinograde. Galica, rimsko žveplo najfineje, kadilna smola za vinograde, za varstvo slane, novi kuhani, in pre-klani štopelni za požlahnenje trt, drevesni vosek za sadna drevesa, milo (Schmierseife) in mrcešni prašek proti krvni uši, dalje umetna gnojila, Tomaževa moka, koščena moka, amonijak in kali, superfosfati, kilisalpeter, vinograška gnojila. Prodaja judendorfskega roman in portland-cementa, kotran in karbolej. Barteljevo klajno apno, neobhodno potrebni dodatek h krmi za mlado, molzno in brejo živino. Vasilinovo mazilo za usnje rumenoj Rusko patentovano mazilo za usnje. Štedilni kolomaz. Ceniki ssastottj in franko. 16 — Dr. Rose balzami Praško domačo mazilo 2a želodec je že več kakor SO let občno znano domačo zdravilo slast vzbujajočega, prenavljanje pospešujočega in milo odvajočega učinka. Pre-bavljanje se pri rednem uporabljanju istega sredstva okrepČuje in obdržuje v pravem teku. Velika steklenica 2 K, mala I K. EC" Po pošti razpošilja se vsak dan. "361 Proti vpošiljatvi K 2-56 se pošlje velika steklenica in za K 150 mala steklenica na vse postaje avstro-ogenske monarhije poštnine prosto. iz lekarne B. FRAGNER-ja v Pragi |#- (1 VARILO! Vsi deli anbalaže \ imajo zraven stoječo po-k) stavno depouovano varstveno znamko. je staro, najprej v Pragi rabljeno domače zdravilo, katero ohrani rane ciste in varuje vnetja in bolečine manjša ter hladi. V pušicah a 35 in 25 kr., po pošti 6 kr. več. Razpošilja se vsak dan. Ako se vpošlje naprej gld. 158, se pošljejo 4/i pugice, ali zi gld. 1-68 6/2 pušic, ali za gld. 2-30 6/1 pušic, ali za gld. 248 9/S pušic franko na vse postaje avstro-ogerske monarhije. za I Glavna zaloga: lekarna B. Fragnerja v Pragi, c. in kr. dvornega dobavitelja „pri črnem orlu" Praga, Mala Strana, ogel Nerudove ulice. Zaloga po lekarnah v Ovstro-Ogenkem, potem v Ptuju v lekarnah g. Ignacija Behrbalk in g. Hans MoIitor*a, ier-ju jn Otto_Schwarzl-uj v Slovenskem Gradcu pri Gustav L'xa-tu in pri g. Maks I.eyrer:ju y Radgoni. 101 Razpošilja se vsaki dan. v Celju pri M. Rauscher Pozor gospodarji! „Gioria" redilna krma za konje, zabranjuje bolezni, vzdrži konje močneje in iskre. uGloHa" začimbna krma za govedo, pospešuje prebavljanje, Čisti kri, zboljšuje in množi mleko. »Gloria" prašek za krmljenje in pitanje svinj, povzročuje, da svinje rade jedo. da se nabira meso in mast. »»Gloria" mlekarski prašek za krave, pospešuje izločenje mleka in odstranuje napake mleka. I veliki zavitek velja K 120, mali K 0*70, 5 kg v zavitku za poskus po pošti K 5'— poslano iz Dunaja. Barteljevo klajno apno, neobhodno potrebni dodatek h krmi za mlado, molzno in brejo živino. 5 kg za poskns K 2'—, 100 kg. K 22'— iz Dunaja. Vaaelinovo mazilo za usnje rumeno, najbolje sredstvo, da se ohrani usnje mehko, voljno in trpežno, ter se obvaruje plesnobe in pokanja. V plehastih škatljah: l/» kg 60 h, 1 kg 1 K, 5 kg K 4"—. Rusko patentovano mazilo za usnje po »/« kg K 110, 1 kg K 2—, 5 kg K 8.-. Stedilni kolomaz, najfinejša kakovost. 4 kg K 1-40, 100 kg 24-—, Navodilo brezplačno. Miha Barthel & drug, Dunaj X. SC Občuje se slovenski *!•■ 99 Zaloga pri gg. J. Kasimir in A. Sellinschegg v Ptuju. jig^ Lepo posestvo ~^H1 na Spodnjem Štajerskem, 212 25 minut od prijaznega trga Podčetrtek (Wind.-Landsberg), blizu ceste ležeče, se na večletno plačevanje proti 5°/0 obrestim takoj proda. Posestvo je brez dolga iu drugih bremen in obstoji iz 6 oralov njiv in sladke košnje, 15 oralov lepe stare hoste smrek, krastov in bukev z hišo, dvema hlevoma in enim kozolcem. Vse posestvo se ceni na blizu 3500 gld. Pisma v svrho nakupa naj se pošiljajo na upravništvo „Štajerca.u v vsaki poljubni količini, garantirano naravno Čisto, liter od 1 krone naprej, poj stavljeno na železnično postajo Poljčane. J prodaja 2011 0 3oban Stoinscbegg, Rogatec-siatina. Meščanska parna žaga, Na novem lentnem trgu (Lendplatz) v Ptuju 2raven klalnice in plinarske hiše postavljena je novi parna žaga vsakemu v porabo. Vsakemu se les hlodi i. t. d. po zahtevi takoj razi žaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati in spa _____ hati i. t. d. ^ A d. Hochegerja glavno zastopstvo marienfeldske tvornice motorjev In lofcomobil (Mariisnfelder Motoren- unci Locomobllen-Fabrik) Dunaj Will 2 Josefstadterstrasse 64 nasproti postaje mestne železnice „Josefstadterstrasse." Zaloga motorjev in lokomobil, ki se gonijo s petrolejem, bencinoral špriiiom in plinom. Nikake nevarnosti glede ognja ali da b se raznesli, so vedno pripravljeni z delo. — Najboljši in najmočnejši stroji kar se tiče vstrajnosti. — Primerni z kmetijske, industrijske in druge narneue — Popolne mlatilne priprave. — MU tilnice od Hofherrja in Schranza. Gonilni stroški ene konjske moči za a nro samo 4 do 6 vinarjev!! JU Ceniki brezplačno in poštnine prosto. JJ 106 Styria biciklji (Fahrrader) danes pripoznani najboljši fabrikati po 200, 220 240, 260, 280 in 300 kron priporočata brata Slawitsch v Ptuju. Dobri stari "biciklji se dobijo po nizki ceni] Ceniki (Preiskourant) brezplačno. 204 Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Pauko. Tisk: W. Blanke v Ptuju.