Redaccion y Administracion: A N BLAS 1951 U. T. 59-3667 Bs. Aires ★ * 4 R O C N I N A Za eno leto $ 8.— Za pol leta 7 * 5— inozemstvo 2 Dolarja lETO (ASO) I. Sl 0 V CHS KI fflA REG ISTRO NACIONAL INTELECTUAL DE LA PROPIEDAU No. 225027 (L A VOZ ti S L O V Ji N A) PERIODICO QUINCENAL DE LA COLECTIVIBAD ESLOVENA (YUGOSLAVA) PARA TODA SUD AMERICA- ORG ANO DEL CONSEJO ESLOVENO QUE REPRESENTA TODAS LAS cts- SOCIEDADES ESLOVENAS CORBEO ARGENTINO CENTRAL B FRANQUEO PAGADO Concesion N? 3159 TARIFA REDUCIDA Concesi6n N? 1551 BUENOS AIRES, 21 DE JULIO (JULIJA) DE 1947 Num. (Štev.) 21 LA CONFERENCIA DE PARIŠ p Con los estruendosos titulares a que nos tiene acostumbrados la "Gran rer‘sa" qae se surte de noticias en, las agencias imperialistas, nos hernos enterado del "fracaso" de la Conferencia de Pariš. ^ tHa sido este .realmente, un fracaso, para los paises que, como la 6Publica Popular Federal Yugoeslava, tienen gobiernos foimados y apo-. “os por la inmensa mayoria del pueblo? Cremos que no. En Pariš, si hubo ^caso, lo fue para los trusts norteamericanos que fallaron en su intento - 'ntroducir de contrabando, su garra capitalista disfrazada con la piel p cordero. Con el disfraz del Plan Marshall, de ayuda y rehabilitacion de , uJ°Pa, el capitalismo internacional intenta hipotecar la vida del atormen ado continente. Se desea demostrar que este fracaso, llamemosle asi, se debe pura y ®xclusivamente al rechazo Sovietico de los planeš presentados por Gran ^etafia Y Francia en esta Conferencia. iEs que la U.R.S.S. podia adoptar ra Posicion que la que mantuvo? Creemos que no, y asi lo expres6 el ^ncillej Molotov al decir, motivando el retiro de su nacion: ”Hay dos clases e cooperacior. internacional. La primera se funda en el desarrollo de las .£ ctciones politicas y economicas entre los Estados, gozando de derechos jSUales. En estas condiciones su soberania nacional no es afectada por la terv.enci6n extraniera. Tal es la base democratica de colaboracior.1, inter-acional que acerca a los pueblos y torna mas fčtcil el establecimiento de fta ayuda recipioca. Hay otro genero de cooperacion internacional, baasdo en el predominio Britanska cona Nemčije - žarišče propagande proti F. L. K. Jugoslaviji Šef vojaške misije FLRJ generalmajor Vekoslav Holjevac izročil Zavezniškemu kontrolnemu svetu v Berlinu noto v kateri zahteva, da morajo Britanci izpolniti svoje obveznosti glede izročitve vojnih zločincev in repatriacije jugoslovanskih državljanov Berlin,^ 24. jun. (Tanjug). — Šel vo-*proti FLRJ in njenim interesom. To je J Ut>-a o varias grandes potencias, sobre otros paises; čstos ultimos se trans-rftian en Estados subordinados y privados de su inaependencia." Asi pues, vemos que la Union Sovietica se ha retirado de la Confe-teftcia, porque no desea contribuir en ninguna clase de empresas en las ?uf se trate de imponer la voluntad de unos Estados sobre otros, de arrollar Uidependencia de las Naciones pequenas. Ei giro que toman los acontecimientos, confirma lo anteriormente 63cPresado. Inrnediatamente del retiro de la U.R.S.S., los cancilleres Bevin y Bidault j0tlv°caron a la que se ha denominado Conferencia de Rehabilitacion de Paises Europeos. A esta conferencia no ha concurrido ninguna de las ,®ci°nes Eslavas, conociendo, como conocen, el espiritu de la mišma, defi-0 claramente por el Canciller Molotov en Pariš. Las Naciones Eslavas se han trazado sus planeš economicos con vistas industrializacion total de los respectivos paises,. con el consiguiente ,Uttiento del nivel de vida de sus Pueblos, los que, por otra parte, seian los UtUcos beneficiados con el cumplimiento de dichos planeš. Todo lo que apartar de este camino a las Naciones Eslavas, sera rechazado por ellas. Ha ocurrido en la Conferencia de Rehabilitacion, a la cual ninguna de as ha concurrido. Mientras se persista en utilizar el carbon polaco para una industria ale-^Ona cuyo objetivo no sean las reparaciones a las naciones devastadas por el ^azifascismo, mientras se trate de hacer desparecer a la industria checa Cjn el pretexto de que EE. UU. produce suficientes maquin,arias como para ^“Ostecer a Checoeslovaquia y los demas paises necesitados, mientras se ^®tsista en borar la industria sueca del acero en beneficio de los Trusts e ese material, ningun pais cuyos gobiernos sean netamente populares y ^tQ9resistas, y los gobiernos Eslavos lo son., concurrira a ninguna Conferencia. , La nueva Europa debe edificarse sobie la firme base de la jatis>accion ® las necesidades populares, con vistas a mejorar y acrecentar el nivel de de los pueblos, y, ya que de ello se trata, nadie mas indicado que los ^isRi0s pueblos para plantear y resolver la ayuda de EE. UU. Pero en la °nferencia de Rehabilitacion se proceda de distin.ta manera. Sera el Comite tetivo que de esa conferencia surja, en el cual, por otra parte, no estdn *ePresentadas todas las naciones, el que determinard lo que debe producir paiSi no de aCuerdo a lo que necesita čada pueblo, sino de acuerdo a; 0 več saditi, če bi prišla njegova ze min pod Italijo, ker bi mu zopet naloži davke kakor nekoč. Kmetje so dopisu* ku povedali, da bi ostalo 400 Slovel1 cev več pod Italijo, če bi tekla ntft tako, kakor hoče italijanska deleg3 cija. Mirovna pogodba pravi, da preptf š.ča meja mesto Solkan Jugoslaff Glede na to pravijo domačini: "S^L kan niso samo hiše, kjer živimo kanci, pod Solkan spada tudi zorni)11 ki nas živi. 7 L RIM 0 RS K E VESTI »ami »čist *iutr Paru o tt sebi Todi o iitai odst Sem 'iud »v0j •um, škol ca » a Pra ie >iue' dene dokumente, ob katerih je točno razvid na zveza napadalcev z Izvršnim cdboro51 italijanske liberalne stranke v Trstu. 21 Kc le m. m sl Pi cc m tn je tl v 2] S: t< s ZADRSKE RIBE ZA TRST Zadrski ribiči so nalovili v letošnjem 670.000 kg rib. Od teh so izvozili v 300.000 kg. Trs'! KOPRSKI DOGODKI Znano in povsem utemeljeno je stalili našega ljudstva glede na osebo tržaška®8j škofa Santina, ki je bil ves čas faši*in<,l eden glavnih stebrov fašistične politike. S S*0 I Santin je postal junak tržaškega šovinizi°(l'I od koder prihajajo napadi in bombni a'®*1 I tati na naše ljudi in na naše ustanove- ?t0*\ gotovo bi bil fašizem zahteval odstranit®* I škofa Santina, kakor ie bil zahteval odstre«11 tov goriškega nadškofa dr. Sedeja in id«’ I škega škofa dr. Fogarja, če ne bi bil tr opora fašistične politike v Na množičnih sestankih je ponovno izražalo željo, da škof Santin stopil na zemljo, ki jo je ljudstv0 Julijski kraji111 istrsko ljudst^ ne želi da *wno s potoki krvi in neizrečenimi žrtvami* “čistilo vseh sledov fašizma. Dne 19. junija lutraj pa je nenadoma prižel v Koper na Pomiku "Itala" škof Santin, ne da bi bil 0 tem prej obvestil krajevna obtcstva- Na 6®k' je imel obleko navadnega duhovnika. ^°da ko je ljudstvo iz Kopra in okolice izvedelo za njegov prihod, se je začelo zbirati, 'božajoč zahaevo. naj se škof Santin takoj odstrani iz mesta. Množica je vzklikala biv šemu tržaškemu škofu Fogarju, ki je branil ludstvo pred fašisti. Hkrati pa ie izražala Sv°ie razpoloženje z vzklikom: “Proč s ško-°®, fašističnim polkovnikom!" Ko ni hotel •kol sprejeti delegacije ljudstva, je množi-c° predrla kordon Narodne zaščito in vdrla v 8emenišče. Ko je množica našla škofa, je davkar prišlo ojačanje Narodne zaščito, ki 16 škofa zaščitilo. Predstavniki okrajnega 'iudskega odbora so izrazili škofu obžalova-n>6 zaradi dogodka ter pripomnili, da bi se '° 9otovo ne zgodilo, če bi bila oblast pra-v°časno obveščena o njegovem obisku. Ob loščit; Narodne zaščite se je škof odpeljal 11 Kopra. Na bloku pri Škofijah se je škof ®aWin zhavalil poveljniku okrožne narodne '“ščite za Istro z besedami: "Zahvaljujem s® Vam, kajti storili ste več nego je bilo v v°Ši moči". Pri obrambi škofa pred razjarjeno ^"ožico je bilo več zaščitnikov poškodova "'b. Narodna zaščita je aretirala okoli 20 demonstrantov, med katerimi io več takšnih so po predoru kordona Narodne zaščite vdrli v semenišče. KULTURNO PROSVETNO DELO NA TOLMINSKEM ^ tolminskem pasu cone B deluje danes Prosvetnih društev v smislu programa ^ongresa ljudske prosvete v Ljubljani. Letos le bilo uprizorjenih 36 večjih dramskih del, katerimi so bile tudi Finžgarjeve dra-n'e. Na Tolipinskem deluje nadalje 22 igralih skupin, med katerimi se odlikujeta Predvsem Tolmin in Sv. Lucija ob Soči. V Con> B tolminskega okraja se udejstvuje 9 Mešanih zborov in trije moški zbori. V Pod- ZMEROM NOVI PRISELJENCI Kljub občutni gospodarski krizi v Trstu narašča dotok priseljenucev Dočim izkazuje prebitek prebivalstva v marcu 639, aprila 845, je v maju narastel na 946 ljudi. Gre predvsem za dotok političnih beguncev in vojnih zločincev, ki uživajo zaščito pri tržaških sodiščfh. 5j. Nadalje so umrli v Trstu: Lojzka Cesar,* 35-letna Fonda Lucija, 12-letni Karel Gregorič, 47-letna Martina Blažič. Pokojnikom blag spomin! NARAŠČANJE BREZPOSELNOSTI V TRSTU Trst, 12. jun, — Brezposelnost v coni A postaja vedno bolj pereča. Najbolj r.arašča med strokovnim delavstvom tržaško ladjedel-niške industrije. Med temi delavci, ki jih je težko zaposliti drugod, se opaža rastoče ne-razpoloženje. Delavci si ne vedo pojasniti vzroka, zakaj sta bili ladji “Saturnia" in “Vulcania", ki sta bili registrirani v tržaškem pristanišču, poslani v popravilo v druge italijanske ladjedelnice in ne v tržaške. Pri popravilu ene same teh ladij bi lahko zaposlili 700 delavcev. TRAŽAŠKA DELOVNA BRIGADA SE JE VRNILA Z MLADINSKE PROGE Trst, 13. jun. — V torek se je vrnila v Trst tržaška mladinska delovna brigada "Alma Vivoda", ki je delala na mladinski progi Šamac—Sarajevo. Po dveh mesecih dela na progi je tržaška mladina obiskala več jugo slovanskih mest, med njimi Mostar, Dubrovnik, Split, Zagreb in bila povsod navdušeno sprejeta. Na tržaiki postaji so brigado pričakali številni civilni policisti. To je bil prvi1 pozdrav, ki jim ga je dala "demokratična" zasedbena oblast cone A. drobne vesti —Nevarno si je pretresel možgane pri padcu s kolesa 63-letni delavec Silvo Ange- lis iz ulice Media 14. —Tržaška policija je aretirala celo vrsto tržaških občinskih uradnikov, ki so trgovali z odrezki živilskih nakaznic. Med aretiranci je vsaj 8 n-ačelnikov raznih uradov. -V nekem prodoru v bližini železniške postaje na opčinah so odkrili veliko zalogo municije. ki so jo tam verjetno pustili Nemci Ob njihovem begu pred partizani- Našli so Okoli 70 zabojev boksarjev in granat od 81 in 88 mm, 200 bomb za možnane. 364 min, okoli 400 ročnih bomb vseh vrst. —S cigaretnim vžigalnikom je povzročil požar v hiši tapetnik Franc Rustja, ki je podlegel opeklinam. Njegova žena in 15-let-na hčerka Francka sta se plamenov tako prestrašili, da sta skočili s prvega nadstrop-se potolkli. Zdravita se v tržcški bolr.iš- 21 ^elcu imaj jo dekleta tamburaški zbor, ki se SMRTNA KOSA V Trstu je umrl Josip Bandelj, stanujoč v Rojanu št. 77. —V Rodiku je umrl 37-letni Jožef Bernetič-—V Škednju je preminul Anton Mavrič, stanujoč v ulici Ponizelli št. 10. ja in nici. —Pet poštnih uslužbencev iz tržaškega paketnega oddelka se je polastilo več paketov iz Amerike. Pred sodiščem so bili obsojani Grumbeli, Scaramelo, in Pascuci na 2 leti j zapora in 25.000 lir globe, Fontano Romilda ; pa na 4 mesece zapora in 25.000 lir odiikod- | nine. —V noči na 9. junij je v Krminu eksplodiral peklenski stroj, ki so ga proiašistični elementi postavili v bližino sedeža italijanske komunistične stranke. Eksplozija ie povzročila okoli 15.000 lir škode. —V ulici Lampieri so našli 3 točne bombe, vrste '-Balila", ki so jih pobiralci min odstranili. c:ju| rr-;l| &\ og6\ :rtia | ;kc' m*! tel*' 'ra" I ■te* riti' I rža' jifi' ,|V» b> jtv9 2e večkrat izkazal. V Tolminu imamo 'udi orkester, v Idrskem godbo na pihala, v °lčah tamburaški zbor. Tudi slovi pevski tolminske gimnazije, ki je med najkolj-s Pevskimi zbori te vrste. Tolminska Čiriča, ki jo bila med prvimi na Primor-S 6n>, je tudi danes torišče vrlih borcev. TRŽAŠKI ŠPORTNIKI V BEOGRADU 17. junija sta dospeli v Beograd s polnim vlakam fizkulturni brigadi iz Trsta j11 Slovenije. Tržaška športna mladinci je bi-a kljub napornemu potovanju vesela in tc,J'9rana. Tržaški športniki so navdušeni n<*d prijaznostjo in gostoljubnostjo Beo 9ta)fanov. PULJSKI BEGUNCI SE VRAČAjO Mnogim beguncem iz Pulja, ki jih je lažna pr°Paganda proti novi Jugoslaviji kruto prebila, 3e sedaj odpirajo oči. V Trst ne je 2c,*skla med drugim tudi neka I. Antoni, ki 16 zcimcin trkala na razna tržaška vrata za Končno je svoje tegobe bojazljivo *auPala slovenski hišnici, članici S1AU. Hiš- lici dc-Ž q ie odpeljala zapeljano I. Antoni na se- liiti SIAU, kjer so ji dali potrebna sredstva Vmitev v Pulj. Antonijeva je pred svo-. odhodom iz Trsta izpovedala, da je v 'dttiu še mnogo beguncev, ki bi so radi ^rr>ili v Pulj, pa jih zmerom iznova vračajo ■aborižče. Dejala je: "Sedaj vem nekai Nas siromake so varali, bogatini pa, . 50 netili sovraštvo, se vozijo po Italiji v , Su*nih avtomobilih in stanujeio v raznih stanovanjih." SLOVENSKI SVET VABI NA PRVO SKUPNO PRIREDITEV SLOVENSKIH DRUŠTEV katera se vrši v NEDELJO 3. AVGUSTA v dvorani "Centro Armenio", ulica Acevedo 1353 (v višini Cčrdobe 4800). Začetek ob 4 uri in pol popoldne. 1) 2) 3) 4) 5) 6) 7) tl v>n, SOo, PEKLENSKI STROJ V TRŽIČU ®ofašisti so vrgli peklenski stroj v trgo-0 z zelenjavo, ki je last zavednega proti-S*fli je lepo osvetljala. zvezdice so mežikale, ko1 da jih je ganila pesem, ki jo je pol Rakovec: "Solza je padala, nisi je videla . • • Tam sem recitirala tudi jaz, saj so bili sa1"1 Slovenci. Tu me je tudi prijetno presenetil® dejstvo, da so mi ploskali, še predno Be1* odprla usta. Veliko sem se namreč z nji*01 razgovarjala, vedeli so, da sem namenje®11 recitirati in kot imam malo poguma reciti’ rati, mi je greben po tem zrasel. No. zelo *® me pohvalili. Sploh jim je bil program odl°0' no prekratek. Obljubili smo jim, da kdor b® poleti se tu, nas bo spet slišal pa še kaj v^1 Pridejo na take mitinge tudi kmetje iz oko' lice, ki, čeprav še ne poznajo tako naš«0® jezika, kot mi njihovega, vseeno uživajo P° sebno ob pesmih. No, ker je bil program Pre kratek, iim je naš harmonikaš še par zaigr0*' pa so se zavrteli doli na fizkulturnem v0’ dišču. Naslednji dan smo, namesto prejši1)1 večer, imeli miting ob tabornem ognju, kje! je bilo zares jako lepo. Luna, zvezdice, žab® v daljavi pes, ob tabornem ognju pa naš kovec tako, da je rekla neka mladinka nek® tako navdušeno besedo, pa je boljše, da •* prispodobe ne povem, saj bi jo lahko kd® napačno tolmačil. Bil je vzdih vzhičenja t°* močil. Bil je vzdih vzhičenja, pa je zo bilo lepo. Brigade imajo tudi smisel za šalo. Tako j® v Triglavski bil na stenčasu članek mladifik® o mladincih, ki so sklenili, da sedem ur *>® bodo govorili, da bi delo ne trpelo in energija ne bi izgubljala brez haska. Fanti* so se trdno držali sklepa, deklico pa je*”4 so sklenile, da po veečrji pa one ne odp,f ust. Sklepa se seveda mladinke niso drž«'e' kajti čeprav niso njihove zvijačo nič zale(jl® ko so skušale pretentati, da bi fantje prel(' mili besedo, soo ne morale besedo le Pc žreti. Mladinka ie končala članek z vzdiho1® " , kaj hočete, žensktf ostane ženska, pa 'c> ji usta zavežeš " Potem članek o nek«1* mladincu, ki se ie spodtaknil s Bamokoln'cf in je zletel čez njo, ker je precej hitro W dil, še porej se je udaril ob piščal zato precej visoko poskočil od bolečine in ko ga drugi malo sočutno pogeldovali jih 1* nahrulil: "Kaj pa mislite? Jaz sem le H'0'* treniral skok čez zapreke!" V brigadi so napravili tudi sončno ^ Kazalo je drog, na katerem je zastava, U.S.].lipa in Pododbor San Martin VABIJO na prireditev, ki se vrši v SOBOTO 26. JULIJA ob 21 uri v dvorani SARMIENTO, ulica Pueyrred6n 54 — VILLA BALLESTER (Nasproti postaje F. C. C. A.) Na sporedu so pesmi, ki jih izvaja mešan zbor Slovenskega Sveta, baritonist Angel Hrovatin, mlada plesalka Lidia Gabrovec in razne druge umetniške točke. Po končanem sporedu prosta plesna zabava. Svira Samčev orkester. Cisti dobiček gre za pomoč domovini. — Vabi Prireditveni Odbor. Prevozna sredstva: Colektivi št. 1, 4, 8, 143 in vlak F.C.C.A. minute in menda celo sekunde, če se PrS| spoznam so bilo napravljene iz konzerv«11 škatelj. Ne bom Ti opisovala nadaljnih brigad, * je po večini življenje po irseh brigadah P*1 bližno enako. Zjutraj vstanejo ob 4 h, zasp1* ti morajo ob 21 h in medtem ko je brig^ demobiliziranih borcev molčeča, nastane baraki mladincev ob plozanju trobente živžav, ko se hite oblačit, da te mine ve< spanec. Disciplina je velika in naj kar čv* kajo nekateri, češ. kako se bo mladina P1 kvarila, ko ima toliko prilike, mi lahko ve^ jameš, da ni sledu tega. Kontrola je stf°^ in noben mladinec ne riskira, da bi ga P** postrojeno brigade pomprej tudi znalo zavzeti pravo pot in se priključiti k našemu gibanju ter ne 0 nasedalo lažn.jivi propagandi in kvantanju nekaterih hujskačev. Ponovno Poudarjamo, da ni namen Slovenskega Sveta ali onih, ki združitev povspe-u)ejo polastiti se in zapraviti ono, kar so naši zavedni člani pridobili z vso Požrtvovalnostjo tekom dolgih let. Hujše je pa še, da imamo v naši sredi ljudi, ki svojo navdušenost do arUžitve izražajo v javnosti, medtem ko n.jih dejanja dokazujejo ravno ^sprotno. Podla je taka “navdušenost" in vsa njih “odkritosrčnost" in niče-SQr ne moremo pričakovati od ljudi, ki imajo dva obiaza, kakor tudi koristne-nikoli ne bodo doprinesli društvu v katerem so včlanjeni. Ni več naš namen prikrivati kaj se godi danes v naših organizacijah, pri združitvi teh in kdo so oni, ki hočejo v enem dnevu podreti to, Q že več časa zidamo ,t. j. skupnost. Po kažimo, da so to elementi, ki svojo °8ebo še vedno smatrajo za slovensko kolonijo. Čeprav smo hoteli marsikaj pozabiti in smo zato potegnili črto črez njihovo dolgoletno škodljivo delovanje j fcaši naselbini, nismo s tem dosegli, da bi ti elementi prešli na zdravo pot. ^tečejo se v kako organizacijo in iščejo zaslombe poštenega in zavednega , °®stva. Ko njihovega namena ne dosežejo se vrinejo v kot drugega društva sPet z sladkimi obljubami napram članstvu nadaljujejo svoje delo. Vsako vzkrižje in. nesporazum, ki je nastal med našimi društvami in organizacija i* so ga povzročli ravno taki škodoželjni elementi, ker so pri vsakem skupaj*® delu imeli neutemeljene pomisleke, ki so vedno premalo čutili celoto, ki 5y ? niso imeli smisla zanjo in ki so bili vedno samoljubni in cenili edino * °sebo. Dokaz govorijo, da so ti elementi, do danes dobili brco v raznih ,_ nizacijah, kar pričakujemo, da enako plačilo dobijo tudi tam kjer so se n. 6.— Skupno ......................... S 6b0 — Stroški: Dvorana ............... $ 150 — Filmi ....................... .. 100. Propaganda in vstopnice .. „ 12.— Občinsko dovoljenje ............. 33 — Skujaj ....................... * 292 Čisti dobiček $ 368 — je namenjen za pomoč domovini. POSNEMANJA VREDNO. Član U S. J. Slovenski Pododbor Saavedra, tovariš Peter Kocjančič stanujoč v ul Besares št. 4709, Saavedra, doma od Sv. Ane št. 528, Koper, Istra; je daroval za rekonstrukcijo T.N.R.J. $ 1 000, za kar mu je bil dan bono v omenjeni vrednosti. MALČKI V DOMOVINI PROSIJO POMOČI Koordinacijski Odbor za Pomoč Jugoslaviji je prejel pismo iz Ljubljane v katerem trije fcratci prosijo pomoči. Pismo se glasi dobe-sedno: K O. za P- J. vš Buenos Airesu Ker vidim kako se moja mama muči dan za dnevom, da bi nas oblekla in prehranila, si dovoljujem Vas prositi za pomoč v kakršnikoli obliki, to je za ponošene čeevljčke, oblekce, itd. in sicer za mojo .itarost 10 let, za mojega brata Alekša, ki ima 3 let ter za brata Miklavža 11 let. Kakor Vam je znano je bila moja domovina Slovenija zelo močno oropana, požgana ter da smo bili zelo zelo lačni tako, da se še do danes nismo opomogli. Radi iega se obračam do Vas s prošnjo ako bi se našel kakšen dobrotnik mojih let, odnosno let mojih bratcev, da bi nam odstopili ponošene oblekce, čeveljčke, nogavičke, srajčk«, itd., da bi poslali na spodaj moj naveden naslov. . Zelo mu bom hvaležen mojemu nepoznanemu dobrotniku, obenem se zahvaljujem v imenu bratcev Alekša in Miklavža. Drugič kaj več. Vas srčno pozdravljam Vaš Kristan Mbtiček Ljubljana Prosim tudi za sladkorčke, mleko ter za ostala hranila, sem precej slaboten, Matiček. Ako bi kakšen izmed naših čitateljev lahko ustregel prošnji teh malčkov, naj pošlje darilo na Slovenski Svet, ulica San Blas 1951, Buenos Aires. Prireditev Ženskega Meddruštvenega Odbora Prva velika prireditev in plesna zabava Ženskega Medruštvenega Odbora se bo vršila dne 16. AVGUSTA v prostorih "Club Estudiantes", Avda. Fr. Beir6 5100 (nasproti prostorov Ljudskega odra). Spored objavimo v prihodnji številki. ASADO V SAAVEDRI . Ne pozabite, da bo v Saavedri "asado", dne 27. julija ob 12 uri v društvenih prostorih Ramailo 4962. Ta "asado" pripravita društvo "Ivan aCnkar in U. S. J., čisti dobiček gre za rekonstrukcijo Jugoslavije. V slučaju slabega vremena se "asado'' vrši naslednjo nedeljo. Tečaji za srbo-hrva- v v • scino Slovenski Svet javlja tem potom vsem rojakom in organizacijam, da je prejel od strani Jugoslovanskega Cen tralnega Sveta sledeče sporočilo: Izvršujoč resolucijo Prve Konference Jugoslovanske Naselbine nanašajočo se na pouk v materinščini in uvidevši perečo potrebo da jugoslovanska mladina spozna in nauči srbsko-hrvatski jezik, Jugoslov. Centralni Svet je sklenil otvoriti tečaje za pouk tega jezika za mladino jugoslovanskega porekla in istotako za vse jugoslovanske prise ce na splošno. Pouk se bo vršil povsod kjer bo primerno in potrebno otvoriti tečaje, kot bo to zahtevalo število vpisanih, in se bo poučevalo sledeče predmete: srbsko hrvatski jezik, zemljepis, zgodovina in klasična in sodobna jugoslovanska književnost. Tem potom vas naprošamo, da javite vsem članom in društvom ki se žele upisati v te tečaje, da to store takoj, ker se misli početi z poukom okrog 20. t. m. Vpisuje se vsak dan od 10 do 12 in od 14 do 19 ure v sedežu Jugoslov. Centralnega Sveta, Avda. Santa Fe 2944, Capital. T. A. 41 3117. POMOTA V RESOLUCIJAH MLADINSKEGA KONGRESA V zadnji številki smo priobčili resolucij«; Mlad. Konv, kjer se je vrinila neljuba pomota. Točka 33. naj se glasi. "Sklenemo, da izvoljeni odbor F. J. M. naprosi Slovansko Udruženje takojšnjo organiziranje slovanske mladine in imenujemo tov. A. Frankovič in A. Kozar naj pri delu sodelujejo z S. U. in prispevamo $ 500.— (in ne $ 50, kot je bilo javljeno) v ta namen h kritju stroškov delovanje naših organizacij. Poklonjeno mu je odgovorno mesto in za vsak zgrešen korak bo gotovo prišel na zatožno klop. Zavedajo se tega vsi tovariši, ki delujejo v Slovenskem Svetu in zato stopajo s poštenim delovanjem in odkritim obrazom po začrtani poti. Vsak zaveden. Slovenec tu v naši naselbini se mora prištevati, da je član Slovenskega Sveta in podpirati našo skupnost. Pri združitvi naj nas ne ovira ne zemlja in ne opeka, ki so samo sredstva, medtem ko je naš vzvišeni cilj široka in tesno povezana bratska skupnost! Zato pa zavedno delajmo vsi z najboljšimi močmi, da dosežemo čimhitreje zaželjene uspehe. Str. 6 SLOVENSKI GLAS Hum. (Štev) 24 — $1. Julija 1947 SMRT FAŠIZMU SVOBODA NARODOM Pismo III. Kongresa Ljudske Mladine Slovenije Maršalu Titu POLEG DRUGIH VEČJIH AKCIJ BO MLADINA PREVZELA IZGRADITEV TOVARNE "TITAN" * ko ! Naš ljubljeni tovariš Tito! Sprejmi prisrčne in ognjevito pozdrave vseh delegatov III. kongresa Ljudske mladine Slovenije in vse slovenske mladine. Ko na tem kongresu sprejemamo sklepe o delu. ki je pred nami, je naš pogled uprt v srečno bodočnost, ki si nam jo pokazal Ti, tovariš Tito, s petletnim planom. Besede in številke plana so zaživele v srcih vse slovenske mladine in mi vidimo pred seboj ogromne tovar no, mogočne električne centrale, traktorje, vlake in silne stroje — delo naših rok, s katerim bomo ustvarili življenje lepše in bo gatejše. Ne bojimo se naporov in žrtev, ki nas čakajo pri delu za izvedbo plana. Pod Tvojim vodstvom smo se tako v trdi šoli osvobodilne borbe kakor obnove naše razrušene in opustošene domovine naučili premagati vse zapreke in težkoče. Kakor v dneh oborožene borbe tako poznamo tudi danes eno samo pot, to je pot naprej. Zato bomo storili vse, da bodo uresničene vse naloge, ki jih postavlja pred nas plan. Zavedamo se. da so te naloge velike in odgovorne. Zavedamo se tudi, da zahtevajo ve liko znanja in mnogo priprav. Ta kongres, ki je obračun vsega našega dela od osvoboditve, od našega II. kongresa, je najzgoovr-nejše dokazal, da je slovenska mladina pripravljena na velike naloge, ki jih nalaga petletni plan. Pri dosedanjem delu smo se usposabljali za še večje naolge: 6000 slo venskih mladincev je pomagalo pri gradnji proge Brčko—Banoviči, 4200 jih je delalo na raznih republiških akcijah: pri gradnji proge Črnomelj—Bubnjarci, na cesti pri Borovnici, pri regulaciji Pesnice in drugod. Odtod bo prenesli delovni polet mladinskih brigad v tovarne, na vasi, v šole, daneB pa so prvoborci, ko gre za izvedbo in presogo plana. Ti, tovariš Tito, si nas učil, mi pa smo pomagali povsod, kjer je bilo najbolj potrebno, dobro se zavedajoč, da delamo za korist naše celotne domovine. Delovne skupine in naše mladinske brigade so elektrificirale Bloško palnoto, obnovile so požgane primorske vasi, gradile so cesto Grgar—Ajševica, Negova—Benedikt, Frankolovo—Češnjice, čistile so sadno drevje, zbirale papir, železo in ostale surovine za naše tovarne. Organizirali smo počitniške kolonije za naše najmlajše; v njih ie letovalo 6000 pionirjev iz vseh krajev Jugoslavije in Julijske Krajine. 2,615.000 prostovoljnih delovnih dni — to je naša pomoč pri obnovi in pri izgradnji domovine. ' ( H '*!*" Naši dosedanji uspehi pa niso le zgrajene ceste, obdelano polje, obnovljene vasi — rezultat tega dela so tudi izkušnje, ki smo jih zbrali. Te nam bodo pomagale pri bodočih nalogah, ki smo si jih zastavili na kongresu. Zavedamo se, da bodo terjale te naloge še mnogo več znanja in sposobnosti. Zato smo na kongresu govorili v prvi vrsti, kako se bomo usposobili za dela, ki jih plan predvideva, kako bomo vzgojili iz naših vrst dobre in odlične graditelje mostov, kamionov, elektromotorjev, koles, dobre traktoriste, šolarje in poljedelce. Slovenska mladina bo gojila in še dalj® razvila delovne tradicije naših tovarn, ki so vedno slovele zaradi svojih mojstrskih izdelkov. Kamioni, turbine, stroji — vse, kar bo prišlo iz naših tovarn, mora postati ponos naš* mlade industrije — in mi bomo storili vse. da to tudi bo. Zavedatno se, koliktno bogastva ima naša s(. republika v svojih ogromnih gozdovih, ki nam dajejo na tisoče kubikov najboljšega gradbenega lesa. Nepregledno bogastvo naših gozdov mora biti smotrno izkoriščano, še z evčjo ljubeznijo negovano — tudi to mora biti skrb vse slovenske mladine. Da pripomoremo pri izgradnji naše industrije, smo se na našem kongresu obvezali, da bmo prevzeli vsa dela, ki se tičejo izgradnje tovane Titan v Kamniku. Naš im. kongres, to je klic na delo vsej slovenski mladini, klic, naj udarniško tekmuje in požrtvovalno dela v vsaki naši delavnici, pri vsakem stroju, pri vsaki gradnji, na vsaki njivi. Storili bomo vse, da bo vsak mladinec in vsak delovni član naše domovine najaktivnejši pobornik za izpolnitev in za presego petletnega plana. Na našem kongresu smo obenem ob pregledu dosedanjih uspehov pregledali tudi pomanjkljivosti. Tako bomo v bodoče še točneje, še vse bolj premišljeno izvrševali vse naloge, da bomo naše delovne akcije, naše obveze, tekmovanje in delovne iniciative — vzor vsem zavednim graditeljem, ki polagajo temelje našega gospodarstva in naše nove družbe. Ob zaključku našega kongresa Ti, dragi tovariš Tito, lahko sporočimo, da so že storjeni prvi koraki k uresničenju petletnega plana. Slovenska mladina je že v letošnjem lotu sprejela delovno obveze, ki jih je tudi že začela izpolnjevati: 12.000 mladincev bomo poslali na progo Šamac—Sarajevo, 2000 na gradnjo in popravilo gozdnih poti, 1000 drugih bo delalo na nadaljnji regulaciji reke Pesnice, gradnji ceste Celje—Št. Peter, pri regulaciji goriškega lijaka in zatiranju koloradskega hrošča na Krškem polju, organizirali bomo počitniške kolonije za 10.000 pionirjev iz cele države. To so naše prve obveze, naši prvi koraki v izvajanju petletnega plana, toda ne bomo se ustavili samo pri njih. Iz leta v leto bodo naša dela še večja, vse bolj smela, ker hočemo delati vedno boljše in uspešnejše. - Dragi maršal Tito! Navdušenje in radost nas prevzema, gledamo v bodočnost, začrtano v petletnem planu. Hkrati smo prepričani, da bomo pod Tvojim modrim vodstvom skupno z vsem jugoslovanskim ljudstvom ta načrt uresničili. Za ta cilj smo pripravljeni dati vse svoje mlade moči, temu cilju smo pripravljeni posvetiti vse svoje življenje. To se Ti zaobljubijo slovenska mladina. V Ljubljani, dne 15. jnija 1947. DELEGATI III. KONGRESA LMS 0 Prvem Jugoslovanskem Mladinskem Kong resu • Kakor je bilo naznanjeno in po določenem sporedu^ se je vršil sredi meseca junija Prvi Kongres Jugoslovanske Mladine v Republiki Argentini. Jugoslovanska mladina bivajoča v Argentini je pokazala pri tej priliki svoje izvanredne moči za organizacijo, popolno edinost in široko razumevanje za našo stvar oziroma za vprašanja naše naselbine. Pravijo, da mladina vidi daleč v bodočnost in reklo se je tudi, tako trdijo naši stariši, da na mladino se nasalnjajo vsa naša upanja za bodočnost. Zato, na splošno, je bil Prvi Mladinski Kongres dokaz resnosti in razumevanja s katerimi sprejme mladina v svoje roke take probleme, da vidi če se najde tako zaželjeni izhod, zavedajoč se popolnoma, da bodočnost je naša in onih ki pridejo za nami. Pregovor pravi: "Kdor seje^ žanje!" V celem poteku Kongresa se je sejalo. Na vseh štirih zasedanjih Kongresa se je opazila resnost in disciplina. Slišalo se je besedo vseh mladinskih delegatov iz mesta, predmestja in notranjosti, da smo lahko ocenili med tc5m naše delo in voljo da delamo skupno. Čitalo se je podroben pregled sedmih točk programa Kongresa, v katerem "S svojim požrtvovalnim delom delom in vztrajno požrtvovalnostjo pri graditvi in obnovi naše v vojni opustošene države si »avzela prvo mesto in ponesla slavo naše mlade generacije našim narodom daleč izven ncxe države. Naj bo to leto še bolj množičnih, se večjih delovnih poletov mlade generacije Jugoslavije, in sicer ne samo v graditvi države, temveč povsod: i v šolah i v univerzah, povsod, kjer dela ali se uči mladina! Šolska, strokovna, fizična in kulturna vzgoja naj ti bo naloga, a ostali čas posveti gradnji novih cest, novih tovarn in rudnikov, novih zgradb naj čaka tudi tvojo udeležbo v letu 1947!" Maršal Tito mladini Jugoslavije v novoletni poslanici * Asamblea Ju venil La Comisičn Juvenil Central Eslovena pone en conocimiento do todos los jovenes en general, que el Domingo 27. del cte. mes a las 15.30 hs. en la sede de G.P.D.S. en Villa Devoto, sita en la calle Sim-bron 5148, Capital, tendrd lugar una gran Asamblea Extraordir:aria de todas las Comisiones Juveniles Eslovenas, oportunidad en la cual se considerara el siguiente ORDEN DEL Dl A: 1.— Apertura de la .Asamblea con un breve informe de la Comision Juvenil Central Eslovena. 2.— Lectura y consideracion de las resoluciones del ler. Con-greso Juvenil Yugoeslavo. 3.— Organizacion definitiva del Curso de Ensenanza de Idioma Esloveno y nombramiento de la Comision encargada del mismo. 4.— Constitucion de la Comision Artistica y Cultural de la Juventud Eslovena, para cumplir con las siguientes tareas: a) Coro Juvenil Esloveno b) Conjunto Teatral c) Conferencias Culturales. 5.— Varios. Dada la gran importancia de los temas a discutirse, inviiamos a todos los jčvenes a concurrir, recomendando una estricta puntualidad. La Comisi6n, Juvenil Central Eslovena, se na poseben način pokazuje, k^0 rešiti probleme, ki se nas tičejo. Razpravljajo se je in izpopolnilo PrCf vila Federaaije Jugoslovanske Mlod1' ne, katere se je končno tudi odobril0 Kar se tega tiče se je posebno vzej^ v poštev, ker vsak posameznik se zavedal važnosti pomena Pravil. Ni s« pozabilo razpravljati o kulturnem dramatiki, športu in socialnih zadeva*1, zavedajoč se da v gostoljubni Arg^ tinski zemlji uživamo prostost za del° vanje. Nadalje je mladina vzela dobro poštev predloge, ki so prihajali prisotnih mladinskih odsekov med zb0 rovanjem. Morali so biti dobro pcjm0-movani in kadar so predlogi prišli J1 mizo kongresa prevedni v Resolucij0, se je dokazalo da jugoslovanska rfll° dina ima za cilj velike ideale, ker on deluje za edinost in zvezo vse Slova11 ske Mladine v Argentini, za en prctvi' čen in trajen mir na svetu in kar )e največje važnosti za vsakega, ki i111 v prsih resnično jugoslovansko tfce' Vstajenje in napredek matere Do^ vine. Vsi mi, starejši in mlajši, pričakuj® mo da vsi sklepi vzeti na Kongresu v kratkem uresničijo, ker kdor spr^ me sklepei se obveže izpolniti dolzn^ in to je treba izpolniti tudi ako stane žrtev. Naši bratje onkraj rnoi) so dali za našo svobodo vse kar 5 imeli, celo svoje življenje, ker vede so da luč nove zore se jim bliža. Zakaj bi ne tudi mi storili vse je v naših mladih močeh, da čimbolj^6 udejstvimo naše težnje in doseže#0 naše cilje? Nič ne bomo izgubili, ^ sprotno pridobili bomo spoštovan)6 onih, ki nas še ne poznajo in pri zna' nje onih, ki hočejo sledit našim ker£ kom in kar je najvažnejše: naši stari-1 in naša Domovina bodo na nas P°' nosni. Če se to zgodi, kmalu bomo želi. Potom teh vrst izražamo novoizvolj3' nemu Mladinskemu Odboru, naše nO)' prisrčnejše čestitke; v želji da se z l®1' koto poglobi v dolžnosti in obvezno-^1' katere smo sprejeli in za katere vsak od nas odgovoren, da vse skl® njeno ne pade v praznino, temveč kmalu obrodi obilen sad, da bo ju«?0* slovanska mladina korakala vedn0 na čelu. L. N. El Camino Hacia Nuestra Unidad Material ^Zanimivosti Sveta En los ultimos tiempos, en r.uestra edificio formidable, si luego no hay colectividad, se ha hablado mucho, y en sus asociados, tanto por su nume-aun sigue siendo el acostumbrado ro como entusiasmo, ese anhelo de tema de conversacidn, el de la unidad desarrollar nuestra cultura y aiie, lo material de todas nuestras sociedades. que en realidad constituye el fin de Es un hecho reconocido, que nues- nuestras actividades, y la unidad ma-troB compatriotas se hallan unidos mo- terial solo el medio de dar mejor cure- plimiento a ese fin. ,uu „lu,.Mu »1« _____--------------- Si descuidamos este aspecio del al magnifico ejemplo que nuestro problema, solo trabajaremos para nos-pueblo ha dado, volcando el 94% de tros, y no en beneficio de nuestro ' - ' pueblo, mostrando al pueblo argenti- no nuestro arte y nuestia cultura sus sufragios para ,el Frente de Libe racidn Nacional y su programa, material izado en el magnifico Plan de in-dustrializacion y electrificaci6n a cum-plir en los pr6ximos 5 anos, y que ya 6stčt en marcha. Pero creemos que en nuestras con-v©rsaciones sobre la unidad, hemos olvidado un aspecto fundamental para el logro de la mišma, esto es, como llegar a realizarlc. Hablamos mucho sobre que debe-r6n ser vendidas tal o cual propie-dad, que deberd edificarse en tal otra, 0 bien que deberd venderse todas y edificar en lo nuevo. Todo ssto, debe rian ser, y son er. realidad, cuestiones secundarias. Si es que realmente vamos a efec-tuar la unidad material, si lo que de-cimos en las asambleas es sincero, creemos que lo primordial es unir todos los organismos que esian dis-Puestos a unirse, en un solo orga-nismo que sera el que provisoriamen-deberd reunir a todos los socios de las diferen.tes sociedades, en nuestro hituro "Slovenski Ljudski Dom’. Nos referimos a las Comisiones Directivas, son. estas las que deben fusionarse y farmar la Comisidn Directiva Provi soria de la futura entidad oportando a fal fusion todos sus bienes materiales. Este organismo deberd formarse sobre la base de un acuerdo previo sobre el camino a seguir, esto es, si se edificard ,en las sociedades exis-tentes o bien en un sitio nuevo. Todo Hace creer que esta ultima solucion es mds acertada, pero en realidad de bera ser adoptada cuando la futura ^omision Directiva unica lo crea con-v®niente, y no como condicion previa a la realizacion de la unidad material. ^ esto es 16gico, sera la manen mds Prudente de proceder frente a la ac-faal situacion economica. A estas conclusion.es nos mueve tam-H»en el hecho de que si hemos fusio ftado nuestros coros, si realizamos ftUestros festivales en conjunto, si ftuestros jovenes emprenden tareas en conjunto, debemos tambien fusionai ^Uestras Comisiones Directivas y unir ® nuestros socios dandoles la catego-de socios de la nueva entidad, y Q1 mismo tiempo emprender una c°nscripci6n general de nuevos socios. Nada mds cuerdo que una sola tarea sea realizada por un solo organi srn o; al mismo tiempo. Slovenski Svet deberd continuar en funciones si 110 Uegaran a fusionarse todas las Co *nisiones Directivas. o bien desapa-r®cer en caso contrario. En este ultimo C(*so su tarea serd asumida por la futura Comision Directiva unica. No creemos que primero deba edifi-Cc*rse una sociedad, y luego se^ busca-^°s los socios, sino que precisamente ^®berd procederse a la inversa, y s°bre todo porque de esta manera se ^Qneard de acuardo a las fuerzas que realmente se dispone, y nadie indicado que los asociados para d®cidir el destino de las entidades °ctuales, y la constitucion de la enti-^Qd futur«. En resumidas cuentas, nuestra colec- S. B. Komavli Mnenje o združitvi in nje rej Na Konvenciji slovenskih društev dne 20. aprila se je sklenilo moralno in materialno združitev našiti organizacij ter se je v tem smislu tudi podpisala častna izjava. Gotovi smo in to zato ker smo bili prisotni, da niti eden od zastopnikov ni odšel domcv brez podpisati te izjave. Potek,lo je komaj 3 meseas in že so nekateri pozabili kaj so podpisali in danes trdijo, da so na Konvenciji podpisali le moralno in ne tudi materialno združitev, ter da želijo združitve z dušo in srcem, ne pa z žepom. To je ravno isto kot. da bi rekel sestradanemu beraču: moralno ti želim, da bi ne umrl od lakote, toda koščka kruha ti ne dam! Dobro znamo in vidimo, da ves ta čas vsi zdravi elementi v naši naselbini delajo za čimprej doseči združitev po kateri hrepeni vsak zaveden Slovenec. Da se to še ni doseglo ni njih krivda, ampak krivda je od gotovih oseb, ki delajo vse kar je v njih moči, da bi se prave združitve ne doseglo ter širijo umazono in lažnjivo propagando proti Slovenskemu Svetu, pozabljajoč celo, da so tudi oni del tega. Ne dolžimo in ne mečemo krivdo radi tega ne na društva in ne na članstvo, ker članstvo verjame svojim voditeljem, kateri jim pripovedjejo in zagotavljajo kar jim lepše pade. Čemu to delajo in komu v korist? Vsi deloma znamo in nobeden se ne upa tem možakom dati ime, ki bi je zaslužili. Imenujmo jih: Reakcija! Da, to ime zaslužijo za njihovo delo. Morda bo pa kakšen rekel: Da, vi ste mladi, naglo tečete in malo vidite! Da hočemo iti naglo je morda res, ker ako bi mi mladi ukazali že davno bi bile združene naše organizacije. Kar se pa godi okoli nas zelo dobro vidimo in naše mnenje je: ako je naše časopisje vedno napadalo vojne zločince in bivšo reakcijo v domovini, bi se moralo danes tudi razkrinkati "reakcijo", ki jo imamo med nar.ii. Povedati njih imena, da jih bode poznal cel svet in ne samo mi. Naj izve cela naselbina, da tem ljudem ni dovolj, da se oni nočejo združiti, pač pa celo ovirajo, da bi še ne združile tudi dru* ge organizacije. Na ta način nas hočejo razdeliti na dva bloka: prvi blok bi bili mi, drugi pa oni. Vemo, da nji blok bo tudi rastel, ker odprli bodo na stežaj vrata vsem našim vojnim zločincem, ki prihajajo dan za dnevom med nas. Al nismo na Konvenciji ustanovili našo združeno fronto? Ali nismo podpisali častno izjavo da bomo to fronto branili? Kaj čakamo sedaj? Mogoče, da pride sovražnik in nas razcepa na drobne koščke? Vemo, da ta "reakcija” pripravlja Že nekaj mesecev je poteklo ko sp je prvič opazilo v Slovenskem Glasu besedo slovenske in jugoslovanske mladine. Hotela je s tem mladina, podpirati slovensko govorico, da bi vsi sinovi slovenskih staršev tu v tujini se zanimali, spoznali in ohranili slovenski jezik. A naša mladina se ni zadovoljila samo s tem, marveč je tudi mislila na to, kako bi tem potom lahko razširila kulturo posameznega čitatelja, oziroma osvežiti spomin onim, ki morda so nekatere teh zanimivosti *.e poznali. S tem namenom torej bo nasa mladina objavljala "ZANIMIVOSTI SVETA . 1) Ali veste, da je Rusija bila prvct država na svetu, ki je industrializirala sončnico? Iz semena je pridobila olje, nato pa je že leta 1892 začela porabljati listje za krmo za nekatere vrste živine, katerim to listje zeio koristi. 2) Ako vidite, da se kje v gozdu zbira večja skupina kač, vedite, da je to znamenje, da se v bližini nahaja vrelsc (toplice, termalna voda). To je ker kače iščejo vedno toploto. 3) Tudi komar ima svoj "dan'. — Na Angleškem se praznuje dne 20. avgusta dan povročitelja malarije (paludismo). Kakor so ugotovili povzroča malarijo komar 1,Tien° vai Anofeles, ki ima-svoja kotišča v močvirji . Najboljše poznano sredstvo proti malariji je kinin. —»* tOSUUUUUO —v.------------ # / ‘ tividad no serd mds potente con un gnezdo tudi med mladino. So mlade niči, ki so učlanjeni v Mladinski Federaciji, hodijo na setsanke, potrdijo vse načrte, toda k0 pridejo domov, oziroma v svoje društvo, pričnejo svoj razdiralni posel. Na ta način 'reakcija prede svoje mreže. In mi? Jih potrpežljivo gledamo in čakamo, da se spie-obrnejo? Toda, ako bi bila naša Narodna Osvobodilna Vojska čakala preobrniti sovražnika v prijatelja, ki v nosi domovini vladala velika Nemčija in bi ne imeli danes F. L. R. Jugoslavije. Zato smo mneja, da je prepotrebno škodljiivm elementom sneti masko in pokazati njih pravo obličje. Le na ta način lahko dosežemo da jim bo kakšen dan njih lastno članstvo sodnik. Slovenski Svet si je nadel res težko nalogo in gotovi smo, da jo bo dcvtsil, kor pripeljal je že svoje vozilo v sredino klanca. Kaj mu je sedaj storiti? Upreti vse svoje moči in ga peljati do vrhunca, do cilja, oli pcslus.iti ljudi, ki trdijo, da je združitev škodljiva ter na ta način izpustiti vozilo, da se razsuje v prepadu? Poslednjega pa ne smejo na noben način storiti in če je ovira na poti, treba jo je brcniti in nadaljevati po začrtani poti. Glede sedeža te nove skupne organizacije, ponavljam besede, ki :-mc jih nedavno slišali in katere so oile popolnoma na mestu. Ako bi se bili po kc.n-:ani vojni naši voditelji v F. L. R. J. vprašali kje naj napravijo sedež, bi se morda kdo upiral in rekel: v Beogradu ne, tam je bil sedež prejšnje države1 V Ljubljani tudi ne, tam je bilo preveč vojnih zločincev! V Zagrebu ne iz enih ali drugih vzrokov! Torej bi naši državi ne preostajalo druzega, kot zateči se v Novi Jork in tam prositi, da bi jim dovolili napraviti sedež jugoslovanske državo? Toda oni so na vse pozabili in ga napravili v Beogradu. Ali bomo sedaj mi storili napako in rekli: tu ne sme biti radi enega vzroka in tam tudi ne radi druzega? Toda, kje ga bomo postavili? Jaz mislim, da vsak človek, ki trezno misli in ima malo soli v glavi, bo pozabil na vse stare pravljice, in se bo strinjal z večino, da sedež naš združene organizacije mora biti tam, kjer je najbolj primerno in koristno iz materialnega stališča. S. Golja 4) Odstotek žen, ki študirajo v raznih državah: V Severni Ameriki med vsemi študenti je 6% žensk, na Angleškem 21%; v Rusiji pa jje 85% študentk. 5) Še do danes ni bilo mogoče dognati kje se prvič začel pridobivati sladkor. Nekateri znanstveniki pravijo, da je bila Indija, prva država na svetu, ki je industrializirala to tako potrebno rastlino, kot je sladkorni trs. Dandanes pa se pridobiva sladkor iz vsakovrstnih rastlin, največ pa iz tladkorne-ga trsa in sladkorne pese. 6) Prvi diamanti so se dobili v Braziliji, lo je bilo leta 1792. 7) V Buenos Airesu se je vršila prva kino-predstava leta 1900. 8) Prvi pisalni stroj je bil pripravljen v Severni Ameriki pod vodstvom Abnerja Peeler, kateri je prodal iznajdbo in dovoljenje za prodajo za 3.500 dolarjev. 9) Švedska, Norveška, Nizozemska in Danska so države iz katerih odide najmanj izseljencev v primeri z ostalimi državami sveta. 10) Kitajski jezik je najtežji na svetu, ima okrog 1.100 črk. Zato je toliko milijonov ljudi na Kitajskem ki ne znajo ne pisati, ne čitati in niti pravilno govoriti. 3. E. Z. Za sme Postarna devica Na pragu stoji Ko njena desnica Več pisem drži. Deklina prebira in briše oči, Podpise izbira Oko ji solzi. SPOMINI Ta pisma spomini Na prejšnji so dni, Ki stari zdaj Mini So solnčni bili. Kar takrat nosila Visoko je nos, Bi zdaj ga ljubila, Če prišel bi bos. Pa zdaj le naj zabi. Ne bode ga več Naj pisma pograbi In vrže jih v peč. Korenit odgovor "Je li res, da pridejo Slovenci kakor mlad® mačke celo slepi na svet?", je vprašal Nemec slovenskega kmeta, da bi ga zbadal. "Seveda je res", je odgovorit zelo resno kmet, ”a zato pa pozneje tem bolje vidijo, tako, da na prvi pogled takega zabitega norca, kakor ste vi, znajo ločiti od drugih pametnih ljudi." Bržčas je imel prvi dovolj odgovora, kajti brez kake opombe šel je svojo pet da! e. Pijaneeva logika Pijanec (svojemu klobuku, ki mu je bil padel raz glavo): "Veš, dragi! Leži le mirno na tleh, bode te že kdo pobral. laz tega ne storim; kajti če te hočem pobrati, padem tudi jaz — padem pa jaz, tedaj pa mene 'lihče ne pobere. Bolje je torej, da grem dalje brez tebe. Ostani mi zdrav!" Ženska v zgodovinski obliki Življenje vsake ženske je od 18. do 25. leta sedemletna vojska njenega srca s pametjo. Od 25. do 55. leta je tridesetletna vojska ženskine narave s krojačem. .Od 55. leta naprej pa je trdovratna hramba rušeče starosti. se razvaline proti naskakujoči' Imenitno naznanilo "Pred kratkim bila je ura ukradena, katera je vredna petdeset goldinarjev. Če jo tat nazaj prinese, povemo mu zastonj, kje lahko ukrade uro, katera je vredna dvakrat toliko." Novodobni inserat Moja hčerka Mica je na najboljšem vozu zbežala s sosedovim sinom; kdor ju sreča, naj ju le pusti; samo voz naj mi pripelje domu, za kar dobi gotovo in dobro plačilo. Iz šole ”No, Cviligoj, kj e smo .včeraj Profesor: bili?" Dijak: "Jaz sem bolan ležal doma' kje ste pa vi bili, tega ne vem". Predavanje tov. Zorke Leontič, delegalinje Jugosl. Rdečega Križa Kakor je že vsem znano se nahajasf-ni jugoslovanski ženi. Da je v Jugosla- “Kmečki stan - najtežji stan” tu v Buenos Airesu tov. Zorka Leontič, ki zastopa Jugoslovanski Rdeči Križ. V soboto, dne 5. ujlija popoldne je tov. Zorka imela predavanje v prostorih ulica Simbron. Obširno nam je obrazložila današnji položaj naše dece v Jugoslaviji, kakor tudi oni za časa zadnje svetovne vojne. Opisala je grozote in trpljenje zadnje vojne in koliko so v tej vojni pretrpeli ubogi nedolžni otroci, t. j. do- viji žena enakopravna možu dcbro vemo in zatorej, ako smo z veseljem in navdušenjem sprejeli vseh, do zadnjega jugoslovanskega mornarja, tem večja naša dolžnost bi bila z vsem ve seljem sprejeti med nas ženo, katera je pretrpela grozote vojne, preganjana v koncentracijskih taboriščih, ona ki je bila sestra in mati nedolžnim otrokom ter samaritanka našim borcem. Zapustila je komaj osvobojeno domovino in .■S jenčki in bolj odrasli, ki so bili iztrgani iz naročja lastnih mater ter mučeni od nacifašistovske druhali v koncentracijskih taboriščih. Otroci so bili preganjani, mučeni in na tisoče jih je radi stradanja pomrlo. Jugoslovanski Rdeči Križ je rešil del otrok iz koncentracijskih taborišč. Eili so pa ti otroci vsled mučenja in stradanja le živi okostnjaki. Pojasnila je tudi veliko prizadevanje današnje vlade za pomoč otrokom. V Jugoslaviji je po vojni ostalo 1.123.000 bolnih otrok, katere je vlada deloma že poslala na svoje domove in deloma jih izročila dobrim ljudem v oskrbo. Veliko je število otrok, ki so ostali brez starišev in ki sploh se ni vedelo za njihova imena. Do sedaj ie vlada potrošila 7.532 miljonov dinarjev za zgradbo otročjih domov in zan jihovo oskrbo. Tov. Leontič je ob zaključku živo apelirala na vse prisotne, posebno ženske, da je pomoč našim otrokom nujno potrebna in da je naša dolžnost njim pomagati. Ženski meddruštveni odbor se tem potom najlepše zahvaljuje tov. Zorki Leontič za predavanje in njena beseda nas je globoko ganila. Zavedamo se naših dolžnosti in zato \ Ti obljubljamo tov. Zorka, in ne sa-ir.j obljubljamo, temveč prisegamo, da hočemo skupno na delo, da pomagam'-' našim otrokom in pri obnovitvi naše nove in opustošene domovine. Hočemo se na ta način vsaj deloma oddolžiti napram onim, ki so vse dali za svobcdo naše domovine. Dokazati hočemo, da smo vredne prištevati se k hčeram nove ljudske Titove Republike Jugoslavije. Za Ženski Medruštveni Odbor: Pepca Kodelja. prišla v daljno tujino prositi pomoči za našo deco in pomoči za obnovitev naše domovine. Z veseljem se je odzvala vabilu Zenskega Meddruštvenega Odbora za predavanje dne 5. julija. Odbor je vabil. vse, moške in ženske, na to predavanje. Tov. Leontič je ta dan bila razočarana, ker po odborovem poročilu je pričakovala veliko udeležbo našega zavednega ljudstva. Na žalost povemo, da ie bilo prisotnih pri predavanju okrog 50 žensk in pribiižno 10 možkih. Kaj je bilo vzrok temu? Ali morda zato, ker je samo žena? Po izrazu tov. Leontič, pa ne bo imela za poročati v domovini preveč o našem navdušenju in požrtvovalnosti. Tovariiš in tovarišice^ ne izgovarjajmo se, da nimamo časa, ker ta izgovor je odveč. Naše sestre in bratje v domovini niso poznali izgovorov, zato so tudi dosegli kar so želeli. Zato tudi mi tu moramo imeti čas, da delcmo za pomoč naši deci in domovini in se s tem vsaj deloma oddolžimo tovarišici Zorki Leontič, angelju naše nedolžne trpeče Jugoslovanske dece. Pepca Kodelja. Neka? kar ni na mestu Kakor je že na drugi strani poroča-no se je, dne 5. julija v ulici Simbron, vršilo predavanje delegatinje Jug. Rdečega Križa, tovarišice Zorke Leontič. Vsem je tudi dobro znano, da je tov. Leontič dospela v Bs. Aires skupno z Jug. polnomočnim ministrom gen. maj. Francetom Pirc. Kot prva žena poslana od ljudske vlade in še posebno, kot delegatinja Jug. Rdečega Križa, tov. Leontič ni bila od naše strani deležna one časti, katera bi pristojala po svojih zaslugah, kot vred- IŠČEM SINA! Rada bi zvedela za naslov mojega siria Matevža Drašler, ki se nahaja nekje v Argentini. Prosim naj se zglasi, ali pa če kdo drugi ve zanj, naj blagovoli poslati naslov bolni materi: Ana Markovič 1376 E. 43 St. Cleveland Ohio, USA., ali sestri Ani Borštnik, Ljubljana Rakovniška ulica 1 a, Jugoslavija." *' L'--': . L buj. Že stara navada je, da se meščanje«-kaj radi iz kmečkih ljudi pošaiijo, češ, | kako so nevedni in posebno pa kako nerodni. "Kmeta v mestu spoznaš na prvi pogled!'', mi je nekoč razlagal mlad gospodič. "Hodi neokretno, roke so mu v nadlego, gleda nemirno, zdaj sem zdaj tja itd." Meščan,je so res nekoliko gibčnejši kakor ljudje z dežele, pa to ne izvira iz njih inteligentnosti, temveč iz nujne potrebe. Življenje v mestu je živahnejše in hitrejše in prisili meščane, da se z mrzlično naglico podijo čez ulice in trge. In kako podijo! Posebno dan-danese pri pomanjkanju prevoznih sredstev. Gorje okornemu kmetu, če hoče priti na tramvaj ali omnibus, posebno če je iz dežele zraven okornosti prinesel tudi kmečko oliko. Najbolje je, da se napoti domov peš. Kaj pa nevednost? Tudi ta izvira iz okoliščin ir, stanu, zraven tega, da že sami imajo nešteto težkoč za kulturno izboljšanje lastnega položaja, se jim mnogokrat stavijo še razne ovira na pot. Če je nazadnjaštvo podcenjevati kulturne ustanove, s katerimi se pona šajo meščanje, pri sličnih razmerah ni nič manj nazadnjaško smatrati kmete za tepce samo zato, ker so poljedelci. Saj je res žalostno, da je do najnovejše dobe beseda kmet značila toliko kakor “zabit človek". Nekoč sem poslušal zabavno polemiko, namreč kod je odvisen, meščan od kmeta ali kmet od meščana. Vzporedno sta odvisna eden od drugega. Dotični, ki je zagovarjal kmečki stan je dejal: "Vi ponašajte se kar hočete, a rečem vam, da smo kmetje v narodu to kar pehota pri vojski. Zrakoplovec se’ ponaša, topničar in vsi ostali hočejo biti več kot pešec, ali konc koncev morajo le vsi služiti pehoti, ki končno odloči čigava je postojanka". Slovenci imamo posebno dolžnost, da cenimo kmečki stan, kajti kakor pravi Gregorčič: Kar mož nebesa so poslala, da večnih nas otmo grobov — vse mati kmečka je zibala iz kmetskih so izšli domov. Iz zgodovine posnemamo, da mnogim tiranom ni bilo po volji, da so kmetje pošiljali svoje sinove v mesto v šole. Ruski car Aleksander II. je celo rekel, da je največja nesreča, ker se kmetje šolajo. Po lastni pameti 8® ni motil. V nobenem stanu ni tako pri' sten in globoko zakoreninjen narodni čut, kakor je v kmečkem. In ko se bodo ti sinovi zemlje prebudili — kajti vseh mesto ne bo izpridilo — on mogočen car je vedel, da bodo sposobni ne sQr mo dobro obračati zemljo, temveč, do lahko obrnejo tudi vse državne mize' Dandanes se kmečki stan v mnogih deželah visoko spoštuje in ceni, po-sebno med slovanskimi narodi. Dr. H-Tuma zaključi neki znanstven spis r®' koč, da je "evropska kultura bilo ustvarjena iz poljedelstva Praslovenov. Kajti kultura ne more biti drugega ne-go plod zveze človeka s prirodo v delu." B. Golobov F rane Si t e k a r Stavbinski podjetnik Ram6n L. Falc6n 6371 U. T. 64-3084 mizarska delavnica “la Primera” Lastnik: PETER JONKE RIO CEBALLOS (CORDOBA) f MARIJA ZAJC. Dne 4. t. m. je umrla v sanatorju Marija Stepančič poročena Zajc. Ker je že več časa bolehala na jetrih, so jo zdravniki dne 3. t. m. operirali in čeprav je operacija dobro izpadla, je vsled šibkega srca naslednji dan umrla. Pokojnica je štela komaj 40 let in, je bila doma iz Renč pri Gorici. V Ar- slovilo od pokojnice veliko število naših rojakov. Tudi veliko število krasnih vencev so ji poklonili in sicer: Osrednji Jug. Svet, U. S. J. Slov. Odbor, Žensk* odsek Društva Iv. Cankar, Družine: Mužič, Glesič, Birsa, B. Živec, F. Šte-kar, Turel-Kodelja; Svak in svakinj® Amigos de la casa, Vaščani iz Renč« Personal E.M.T.A. in Jakob, Milena in IŠČE SE Jožefa Godina iz vasi Šmarje pri Št. Jerneju. Zadnji njen naslov: Eanko Qermanico, L. N. Alem 150. Zanjo poizveduje sestra An-djela Zubovic roj. Godina iz Zagreba - Crc-bengradska ulica, br. 3. NAGLA SMRT Dne 11. junija t. 1. je umrl v Godoy Cruz pri Mendozi, 49 letni Ivan Kaluža, doma iz Narina pri Sv. Petru ria Krasu. Dospel je v Argentino leta 1927. Pri svojem poslu je pomagal 'dvigniti delavcem težko cev, radi česar mu je počila žila. Zapušča tukaj soprogo, sina in hčerko, v domovini pa mater in več sester. Pokojnik je bil zvest naročnik Slovenskega Glasa. Ostalim naše sožalje! gentino je dospela leta 1927. Pokojna Marija je bila soproga in zvesta tovarišica našega znanega javnega delavca Franca Zajc, ki je tudi doma iz Renč. Radi njegovega večletnega delovanja v naših organizacijah, sta on, kakor tudi pokojnica zelo poznani v ceil jugoslovanski naselbipi. V dokaz spoštovanja je bilo njeno truplo pripeljano v prostore Ljudskega odra^ kjer se je zadnji krat po- Sonja. Nadalje krasne palme so p°' klonile Družine: Mozetič, A. Ferndn-dez in J. Friau, R. Mozetič, J. Rusjan, Guštin, Hrovatin in Pertot, Grusovin in Harold A. Hahlbek. Pogreb se je vršil v soboto na pokopališče Chacarita, katerega se je udeležilo veliko število prijateljev in znancev. Tov. Francu, kakor ostalim sorodnikom, naše sožalje! Kako se urejuje gospodarska vprašanja v Jugoslaviji Ob neki priliki je rekel Maršal Tito:* Naši narodi so med vojno grozno hpeli in obubožali, a priborili so si največji zaklad — novo ljudsko oblast ln z njo nov način gospodarjenja. Da ttes ve n.aše ljudstvo, da le preko žrtev to dela, lahko zagotovimo naši domo vini boljšo bodočnost." V takozvanih “demokratičnih" državah, med katere prištevamo tudi bivšo Jugoslavijo, je na površju peščica ljudi, kateri urejujejo gospodarstvo dežele, katero mora biti vedno v skladu z njihovimi željami in radi tega v škodo delavnemu ljudstvu. V prejšnjih časih, ko so se dali ljudje na površju pod-plačati od tujega kapitala, kateri se je n®vidno a zato tembolj trdno, vrival y vse gospodarstvo, so delavsko mno Zlce bile brez vsake moči in zato do skrajnosti izkoriščane. Milijonske mno-2ice so prenašale to breme, brez besede protesta, ker ena sama beseda. Pa si že bil v ječi, dočim je mala skupinica živela, skupno z tujimi pijavkami, v razkošju in preobilici. Danes pa 'emu ni več tako. Delavno ljudstvo je Vzelo gospodarstvo v svoje roke ir ga da se z veseljem potrudijo pridelati čim več. Brezplačno nadurno deJo. je sedaj v Jugoslaviji v navadi. Udarniki, so na dnevnem redu. Vsi se zavedajo samo ene dolžnosti: delati, in delati, za blagor posameznika in cele države. Še ena stran: takozvana bančna in kreditna politika, je ki ogromno po maga pri ljudskem gospodarstvu. Prejšnje banke pod raznimi imeni, so bile skoro izključno inozemski kapital. Le ta je podeljeval posojila riajraje, takim ki jih je osebno poznal, to so: njegovi lastni narodnjaki, ki so ob enem z njim prišli iskoriščati deželo. Naše ustanove, naši gospodarstveniki niso na ta način mogli priti do potrebnega kredita ,dočim so tuje ustanove in posamezniki lepo uspevali in dobiček nosili v tujino. Na ta način ni čudno, če je bila prejšnja Jugoslavija šteta za napol kolonijalno državo, katera se je dala najlepše izkoriščati, ker je bila v rokah nesposobnih egoistov, protiljudskih elementov in tujcev. Sedaj pa je tudi tu drugače. Narodna banka — edina v Jugoslaviji ki ima vse denarno obeležje v rokah, raz- vodi tako., da isto služi njemu samemu, I deluje kredite, potom svojega emisij-to je delavnemu ljudstvu in državi na j skega oddelka, ljudstvu samemu, to je splošno. Na Vasi že ni en sam kmet, j Zadrugam in ustanovam, katere je ljudstvo ustanovilo, jih vodi in ima od njih koristi. Teko je denar in kredit. Beležke z dežele "Človek je siromak", mi je rekla že-*knjiga ni kakor druge, to je — zlata knjiga. Odkar sem jo dobil v roke, jo nosim vedno s seboj, kamorkoli grem, ponoči si jo devljem pod vzglavje, kakor Aleksander Veliki Homera. Vi ne veste, ljubi oče., kakšno nepopisno navdušenje je med nami dijaki za Gregorčiča: kar tekmujemo kdo ga bo več znal na pamet." kateri ima nekoliko glav goveje živine, orje sosedom, a isti mu morajo s svojim delom povrniti. Sedaj se orje z 'faktorji, katere je nabavila zadruga, y kateri so včlanjeni vsi kmetie in >majo v njej vsi enake pravice in dolžnosti. Na malih njivicah, seveda, se še Vedno uporablja delovna živina, kate-ra je skupna last. Tako so kmetje izluščili veleposetnike in razdelili njiho-vo zemljo med vse vaščane, da jo skupno obdelujejo in uživajo. Na ta način je obdelovanje cenejše in uspešnejše. Približno isti proces se je izvršil tudi v velikih mestih in industrijskih centih. Delavstvo je videlo že davno, da je izkoriščano od nevestnih trgovcev to špekulantov, a pomagati si ni mo-3lo, ker je bil proti njemu Bog in hudič. A prišli so časi, ko se je delavstvo osvobodilo vseh takih pijavk in postavilo nan jih mesto svoje — delavske Zadruge s katerim opravlja delavstvo samo. Na ta način je preskrbljeno, da krnet in pridelovalec, dobi za svoje delo odgovarjajoči znesek kar je pravo cena dotičnemu blagu, na drugi strani, so mestni in industrijski potro-^oči prepričani, da so dobili blago po ^ajnižji, oziroma po najpostenejši ceni. Eni kakor drugi so povezani v Zadružni centrali, katera ima nalogo nadzo-rovati vse gospodarsko gibanje in toavnavati tok blaga, na način, da bo skupnosti najbolje koristil. . Ko eni in drugi vidijo, da živijo človeka dostojno živiljenje, da gre njih trud njim samim v korist, da cim vec delajo toliko več imajo, je naravne. katerega skupaj spravijo ljudstvo, po stal njegova last in njegov pomočnik pri velikih delih, katera se je obvezalo naše ljudstvo izpolniti. Značilno pri vsem tem, je da se višje oblasti uti-kajo v te tako važne posle, le kot nadzornik, dočim o vsem ostalem odloča ljudstvo samo. Vsi dobri predlogi so najprej razpravljam v krogu tistih, katerim bodo prinesli največ koristi, to je delavno ljudstvo, izvedenci pridejo šele pozneje, kateri popravijo začrta ne stvari, tako, da se istim zagotovi uspeh. Vse ljudsko gospodarstvo je to rej v rokah ljudstva, in to je najboljše zagotovilo, da bo naša ljudska domovina Jugoslavija v najkrajšem času vzgled celemu svetu^ kako se mora delati in urejevati, da je celokupnost vsega ljudstva srečna. A. Škrbec Kadar imate opravita v Bs. Airesu nc pozabite, da boste najbolje postreženi po zmernih cenah v HOTELU "PACIFIC©” Anion ttoianovič CHARCAS 769 — BUENOS AIRES Franc Može Tehnični konstruktor tovarna mozaika VILLA A. GIARDINO Est. Thea HUERTA GRANDE — T. A. 43 na, "in vendar ko se seli ima toliko nadležnih reči, da ne ve kam bi žnjimi". Jaz sem spravljal skupaj moje tri zaboje knjig in lcer mi je prostor manjkal, sem začel prebirati, da nesem s seboj samo najvažnejše stvari. Toda joj, kakšna anarhija vlada v teh za bojih. Če je resnica, da se človeka spozna po tem kar čita, mene ne bo nobeden vrag spoznal. Prekladal sem in listal, kakor da bi že te zdavnaj na-kupičene stvari imel prvikrat v rokah. Knjige "revolucionarne" in verske vsebine, vmes na ducate revij in izrezkov iz časopisov, nekaterih starih že več kot 15 let. Ko sem tako prekladal, mi je prišla v roke tudi neka knjiga, ki sem jo že v domovini čital. a ta izvod sem kupil v Buenos Airesu. Čudno, slovensko knjigo kupiti v Buenos Airesu — in vendar sem jo našel. Nekoč sem vandral od knjigarne do knjigarne, misleč, da bom našel kakšno slovensko knjigo; ustavljal sem se posebno pri takih izložbah, kjer so bile razstavljene knjige pisane v raznih jezikih, a naše ni bilo nobene. Nekoč pa pridem do nekega okna in vidim v izložbi kratke ponatise iz sv. pisma v mnogoterih jezikih in glej čudo, tudi v slovenščini. Vstopim in vprašam če imajo sv. pismo v slo venščini. Mož je najprej mene pogledal nato pa zapisnik. Tako sem kupil v Bs. Airesu prvo knjigo — ne slovensko, pač pa pisano v slovenščini. Toda jaz sem iskal slovensko knjigo, tako ali tako, toda slovensko. Tako pridem neko soboto popoldne v Boko, najdem knjigarno katero sem iskal, vstopim in vprašam, če morda imajo kakšno slovensko kniigo. "Ne", je dejal gospodar, ‘hrvaško pač, slovenske pa ne." "V izložbi sem videl eno, ki inislim, da je slovenska", sem omenil, šel je po njo, plačal sem zanjo 3.— S. Knjiga je pisana za mladino. No, saj tudi jaz sem bil takrat še mlad. Mene najbolj zanima niena zgodovinska stran. Tam vidimo, kako se je takrat mladina navduševala za slovenski jezik, ki je takrat bil celo v Ljubljani smatran za jezik dekel in hlapcev. V knjigi najdemo imena skoraj vsih naših pesnikov in pisateljev do tedanje dobe. O Gregorčiču piše dijak očetu: “Za sedaj Vas pa prav lepo prosim, pošljite mi en goldinar! Kupil sem namreč knjigo, katera mi je ljubša, dražja nego vsi zakladi sveta, kupil sem Gregorčičeve poezije, katere so letos za Veliko noč izšle. Pšenic mi je posodil goldinar, sedaj mu ga moram pa vrniti. Oh, oče, ne bodite hudi, češ: vedno bi kupoval knjige, knjige! — ta Nepopisno navdušenje res, za mnogih dandanes nevrejetno, za mnogih pa kar celo neumno. Sem mneja, da ako hočemo izseljenci dolgo ohraniti ljubezen do naše rodne grude in naroda, najboljše sredstvo je, poznanje naše narodne zgodovine in naših velikih mož. od Trubarja preko Vodnika, Prešerna, Gregorčiča, Levstika, Cankarja in dalje do današnjih, ki vodijo naš narod v nepretrganem boju zastaro pravdo. Človek, kš se je vsaj nekoliko navžil duha teh naših mož, čeprav je morda sam, nikoli se ne čuti osamljenega. Ali ni to končno tudi najboljša pot oziroma podlaga posebno za nas izseljence do resnične in trajne skupnosti?! Zgodovina je nepretrgana nit stoterih velikih in malih dejanj, ki silijo do istega cilja. Borba naših partizanov je bila tesno povezana z borbo Tolminskih in Gubčevir puntarjev. Piše J. Vidmar, predsednik slovenske O. F., da je bila Osvobodilna fronta “samo logično nadaljevanje naše vredne preteklosti in uresničenje sanj naših velikih mož ter stoletnega ljudskega in-stinkta. Kot talca ni samo naj vgcjg po-litično dejanje, temveč najvišji vzpon slovenske svobodne misli, njeno najpomembnejše kulturno dejanje . Če je temu tako, kdor vsaj nekoliko pozna naš narod, se ne bo prav nic čudil, ko bo čital, kako se vsepovsod v domovini ustanavljajo nove knjižnice in kako stari in mladi pridno segajo po knjigah. B. Golobov KROJACNICA Stanislav Maurič VELIKA IZBIRA MODERNIH OBLEK T R E L L E S 2642 U. T. 59-1232 domovino Kadar pošiljate zavoje v in bi želeli poslati obuvalo za moške, ženske in otroke, obrnite se do naše domače tvrdke čevljev, ki ima nalašč v ta namen urezane čevlje in jih je treba doma v Evropi samo sešiti po meri. Obrnite se pismeno ali telefonično do : llratov KEtlER CENTENERA 1140 U. T. 60-0176 BUENOS AIRES M E R C A D O "Las Magilalenas” CARNICERIA — RAVBAR Puestos 21, 24, 25. Avda. Fco. Beiro 5276 R IT It © L F KLARIČ INDUSTRIJA ELEKTRIČNIH IZDELKOV JOSE BONIFACIO 663 BUENOS AIRES P 1 Z Z E R I A E mil Lavrenčič Avda. Fco. Beir6 5315 TRGOVINA JESTVIN Oton Turel ANDRES LAM AS 1265 U. T. 59-1892 TRGOVINA JESTVIN Srečko Turel ★ TRELLES 1402 U. T. 59-4104 Str. 10 III. KONGRES LJUDSKE MLADINE * SLOVENIJE (Nadaljevanje iz 2. str.) ra LMS Iztok Žagar je prebral pozdrave, ki so jih poslali III. kongresu LMS mladinski aktivi iz raznih krajev Slovenije. Med njimi je bilo tudi pismo mladine iz Kanala ob Soči v coni "A Julijske Krajine, ki obljublja III. kongresu, da bo kljub terorju, ki ga izvaja nad demokratičnim prebivalstvom za* vezni:'ka civilna policija, nadaljevala boj proti fašizmu ter se že sedaj vključila v borbo za izvedbo našega petletnega plana. Po poročilu verifikacijskega odbora, ki ga je kongres soglasno odobril, je tov. France Perovšek imel referat o petletnem planu in nalogah, ki čakajo v zvezi s tem našo mladino. Po poročilu tov. Perovška ie sledila razprava, v kateri so predstavniki iz tovarn, podjetij in okrajev vse Slovenije poročali o delu mladinskih organizacij. Iz razprave je bilo razvidno, da je ljudska mladina Slovenije navdušena za petletni plan in polna delovnega poleta. Treba je še odstraniti rožne napake v delu mladinskih organizacij, poolnoma rešiti vprašanje kvalificiranega kadra s prirejanjem raznih tečajev, s čimer bomo dosegli kvalitetno izboljšanje dela. Pri zaključnem zasedanju ie tudi govoril delegat Koroške mladine, ki je povdarjal, da bo slovenska mladina Koroške nadaljevala borbo do končne priključitve slovenske Koroške k Jugoslaviji. Seeeion YUGOESLA V A Atendida por experfo personal de esfa nacionalidad. TRANSFERENCIAS DE FONDOS de Ayuda Familiar a Yugoeslavia. CAJA DE AHORROS y CUENTAS CORRIENTES. Dos magm/icos ServiciOs a dispos/cion de la Coleclividad Yugoeslava. SECCION DESCUENTOS. El Banco etendere de inmedialo su Solicitud de Credilo. E S C R ITO SLOVENSKA BABICA Filomena fteneš de Mlilelt UMA 1217. U. T. 23-3389. Buenos Aires KROJAČNICA Frane Melinc Paz Soldan 4844 U. T. 59-1356 KROJAČNICA “LA TRIESTINA” Izdeluje po najmodernejšem kroju DANIJEL KOSIČ Calderon 3098 - Devoto - Buenos Aires Corporation Mčtlica "SIJIPACnA” ZDRAV. POMOČ ZA VSE BOLEZNI Dircctores: Dr. A. Issaguirre, Dr. H. J. Duran y Dr. L. V. De La Puente Sprejem: pop. od 15 — 20. Ob nedeljah-praznikih: od 9 — 12. Govori se Slovenski SUIPACHA 28 TRGOVINA ČEVLJEV BELTRAM Vas po domače postreže. Pridite, pa se boste prepričali! Se priporoča A 11» « r t Rcliram DONATO ALVAREZ 2288 Buenos Aires PRVI MAJ SE JE PROSLAVLJAL V SLOVENIJI V ZNAMENJU MOBILIZA CIJE MNOŽIC ZA PETLETNI PLAN Delovno ljudstvo Slovenije je slovesno praznovalo letošnji 1. maj. Na Jesenicah je delavstvo že zgodaj zjutraj odšlo v sprevodu na Titov trg. Na okrašeni tribuni so se zbrali udarniki, iznajditelji in jubilanti. Po govorih je upravnik železarne objavil uspehe letnega tekmovanja med obrati in proglasil za najboljšo martinarno, ki je RESTAVRACIJA in BAR Peter Benčič Lastnik. INDEPENDENCIA 4202 — BS. AIRES CORTINAS ENROLLABLES de MADERA COMPOSTURAS EN GENERAL Calderon 2851 - Bs. Aires - T. A. 50 - 1344 »r. Minko Ualpern Specijalist notranjih bolezni ^rdinira vsak dan od 16 do 20 ure San Martin 955 - 1 nad. - dep. C U. T. 32-0285 in 0829 INDUSTRIJA PAPIRJA W I D E R Andres Fereyra 3965 U. T. 61-2260 Buenos Aires i —- IS A Ifi - PIZERIJA Vedno sveže pivo in druge vsakovrstne pijače. — Rezervirani prostori za družine. Peter Filipčič WARNES 2101 'vogal GARMENDIA na Paternalu U. T. 59-2295 *bila v enem letu do 1. marca sedemkratni zmagovalec. V mesečnem tekmovanju je zmagal obrat Javornik. 27 jubilantom je izročil diplome in denarne nagrade. Proglasil je 37 udarnikov in iznajditeljev in jim izročil udarniške legitimacije t.er denarne nagrade. Prebivalstvo Kranja je v sprevodu prišlo pred sindikalni dom, Kjer je bilo zborovanje. Množica je navdušeno pozdravljala govore in manifestira'a za za priključitev Slovenske Koroške^ k Jugoslaviji. Okrajni sindikalni svet je podelil tovarni za fino mehaniko "Iskra" prehodno zastavico v znak priznanja za najboljše delo med vsemi sindikalnimi podružnicami v KranjCt. V Lescah so začeli praznovanje 1. maja z obhodom po vasi na predvečer 1. maja. Po končanem obhodu je bila v šolski dvorani akademija. Na pivi maj so imeli skupno proslavo vseh podružnic na dvorišču tovarne nogavic "Šušteršič'. Na proslavi so bili proglašeni za najboljše delavne in organizacijske kolektive v Lescah tovarna verig in podružnica železnice. Po proslavi se je razvil po vasi sprevod, popoldne pa se je praznovanje nadaljevalo z ljudskim rajanjem na igrišču "Golf". V Kamniku, Domžalah in Mengšu so delavci, kmetje in delovna inteligenca praznik delovnega ljudstva svečano proslavili. V Kamniku so priredili na predvečer praznika akademijo, na kateri so sodelovali člani sindikalnih podružnic in borci JA. Na praznik sam so bili v vseh treh mestih prvomajski sprevodi. V Kamniku je bilo v sprevodu okoli 4000 ljudi. Sprevod so posebno poživili fizkulturniki, planinci v popolni planinski opremi in motociklisti. V Domžalah je bilo v sprevodu okoli 3000 ljudi, v Mengšu pa okoli 7000. Povsod se je popoldne razvilo veselo ljudsko rajanje. Okrog Litije so na predvečer 1. maja goreli kresovi, v Litiji pa je bila baklada. Dopoldne 1. maja je bilo na igrišču zborovanje, na katerem je bilo proglašenih 10 novih udarnikov in pohvaljenih 10 delavcev, ki so zboljšali način dela v tovarni. S himno ''Hej Slovani" se je proslava končala. Popoldne je bil na igrišču fizkulturni nastop. FARMACIA ”SOLER" Servicio nocturno de urgencia Avda. Pco. Beiro 4984 U. T. 50-2079 PLANOS — CALCULOS V. L O J K Tecnico Constructor Pedro Moran 5130 - U. T. 50-7180 RESTAURANT MIRO MERKUŽA LORIA 472 Jehše Ehtor MIZARSKA DELAVNICA Dr. Luis Belaustegui 4466 U. T. 67-3621 Foto - Avte MAH« OS Najpopularnejša na Dock Sudu Facundo Quiroga 1325 U. T. 22-8327 V Trbovljah je bila po budnicah propagandna vožnja motosekcije 'n kolesarske sekcije FD "Rudarja'. Razvil se je velik sprevod, ki je krenil pred Delavski dom, kjer je bilo zborovanje Proglašenih je bilo 130 udarnikov, W delavcev pa nagrajenih. Zastopn.k CaJ ESJ tov. Vipotnik je izročil prehodno zastavico delovnemu kolektivu ^trboveljskega rudnika. Zastopnik ESS tov. Greif pa mu je izročil knjižno zbirko v vrednosti 15.000 din in diplomo. Podobne proslave so bile tudi v Hrastniku, Radečah, Zidanem mostu in posebno slovesna v Zagorju. V Celju so bile zjutraj budnice, neto pa se je po mestu razvil sprevod Gledalci so najbolj navdušeno pozdravljali odred vojske in mladinsko brigado, ki je korakala s krampi in lopatami na ramenih. Po sprevodu je na Trgu svobode govoril predsednik okrajnega odbora OF. Tovarna emajlirane posode je nagradila ')2 delavcev, v cinkarni in valjarni je bila slovesna otvoritev moderne kopalnice delavce. Razen tega so pričeli gradit' plavalni bazen ob Savinji. Po vseh drugih podjetjih so bile sprejete nove obveznosti. V okraju Celje-okolica so se proslavam po tovarnah pridružili tudi kmetje. Najlepša proslava je bila Štorah, kjer je železarna sprejela prehodno zastavico kovinarske industrije. Obenem je bila odprta modema ambulanta. Nagrajenih je bilo 27 udarnikov, med njimi trije iznajditelji. V Slovenski Bistrici je bil prvomajski sprevod, ki so se ga udeležili delavci iz vseh podjetij v Slovenski Bistrici. V sprevodu so prikazovali svoje delo in uspehe. Popoldne je bil v parku nastop pevskih zborov, plesnih skupin in orkestra. V Dravogradu in okolici so na predvečer prvega maja goreli po vseh hribih kresovi, dopoldne pa so se prebivalci Dravograda in okoliških vasi zbrali v slavnostni sprevod. Kmetje na okrašenih vozovih so prikazovali kmečko delo, tesarji iz Ojstrice so tesali les, delavci Gradisa in elektrarne so transparenti prikazovali naloge naše petletke. Sredi tega je potem bilo zborovanje, popoldne pa ljudsko rajanje. V Rogaški Slatini je blia na predvečer 1. maja baklada. Na praznik '■ maja je sindikat steklarne razdelil nagrade najzaslužnejšim delavcem' Nato se je razvil seprevod, v katerem so bile uvrščene vse množične organizacije. Med govorom je mladinska štafeta prinesla pozdravno resolucijo maršala Tita z obljubo, da bo delovno ljudstvostorilo vse za uresničenje pe*' letnega plana. Zdraviliški sindikat je po prireditvi organiziral obed in razdelil nagrade. Popoldne je bil izlet v Sečevo med naše kmete. Izlet se )e razvil v manifestacijo enotnosti delavcev in kmetov. V Trebnjem so se zbrali v prvomajski sprevod ljudje iz bližnje in aaljnje okolice. Kmetje, delavci in obrtniki s° na vozovih v skoraj 2 km dolgem sprevodu prikazovali svoje delo. Pozornost so vzbujali pastirčki iz Št. Lovrenca z ovcami in kozlički ter mladinska skupina, ki je prikazovala mladino nekdo) in sedaj. Ob zaključku so nastopile raz ne kulturne skupine iz okraja * zbornimi recitacijami, pevskimi zbor1 in narodnimi običaji. Na predvečer 1. maja je ljudstvo Ko' čevja in okolice z baklami šlo v sprevodu skozi mesto. Prava manifestacija enotnosti vsega delovnega ljudstva pa je bila 1. maja dopoldne. Kdo je preprečil sporazum med SIAU in strankami bivšega CLN? .- V "Primorskem dnevniku" je objet-tajnik SIAU Branko Babič članek, v katerem opisuje prizadevanje SIAU 2av določitev minimalnega programa 2acasne tržaške vlade v sporazumu z °s.talimi političnimi strujami na tržaškem ozemlju. V uvodu poudarja, da je z ustanovitvijo Svobodnega tržaškega ozemlja pokazala za vse poli-ne stranke in skupine potreba so-2ltja narodnostnih skupin na tržaškem °zemlju, pomirjenja političnih strasti in sodelovanja vseh ustvarjalnih sil na Političnem in gospodarskem področju *Qor tudi pri javni upravi tržaškega ozemlja v interesu miru in boljšega življenja prebivalstva. •^a bi se doseglo tako pomirjenje in s°delovanje, so se že pred meseci sedali zastonniki SIAU in Komunistične Partije Julijske krajine z zastopniki bivših strank CLN-a, ki so se po formal-nem razpustu CLN-a preosnovale v tri osnovne skupine: v tako imenovano •svico, v kateri so socialisti, Partiio dazione in republikanska stranka, sredina, v kateri je stranka krščanske demokracije, in desnica, v kateri je liberalna stranka, ki se ji je kasneje Pridružil Uomo gualungue. Pogajanja so imela namen, da bi se sporazumeli o sestavi začasnega vladnega sveta za tržaško ozemlje na podmen sorazmernega zastopstva političnih strank in narodnostnih skupin. 'Ta sPorazum naj bi manifestiral voljo, da si hoče tržaško prebivalstvo samo ure-'Qti bodoče življenje brez diktiranja ali Postavljanja pred izvršeno dejstvo s s*roni zunanjih sil. .Zastopnikom SIAU so med pogajali očitali, da ne mislijo iskreno in da Postavljajo nepremostljive ovire za s5?orazum. Resnica je povsem drugačna, piše Babič, in navaja tudi nasled- Or. CONSTANTINO VELJANOVICH Sala cspecial para tratamientos del reumatismo y sala de Cirufjia Atiened: Lunes - Miercoles y Viernes Pedir hora por telefono JDefensa 1153 U. T. 34-5319 KABICD Izdelovanje novih aparatov ter vsakovrstna popravila izvršuje JAKOB KREBELJ CESPEDES 3783 (vogal Avda. Forest Tel. štev. 54 - 4850 Izb. I&esiavracija A. BENULIč & KUSER1Č ★ °rna hrana Zmerne cene CHORROARIN 596 nji primer. Zastopniki SIAU so med pogajanji izjavili, da ne nameravajo podpisati nobenega sporazuma z gibanjem Uuomo gualungue, ker bi pomenil sporazumevanje z ljudmi, ki niso prekinili zvez s fašizmom in ki so poborniki novega fašizma in ki bi svojega dejanja ne mogli zagovarjati pred demokratično javnostjo Trsta. Ko pa je ta upravičena zahteva naletela na nerazumevanja pri vseh strankah CLN, tudi pri strankah tako imenovane levice, in ko se je pokazalo, da se bodo pogajanja zaradi tega razbila, so. zastopniki SIAU-a izrazili pripravljenost podpisati sporazum tudi z desničarsko skupino kot celoto, z Nacionalno zvezo svobode, v kateri je Uomo gualungue, če bi se ta izrecno ne imenoval in bi se ostale skupine ustno zavezale, da ne bodo dopustile, da bi imel Uomo gualungue v za-asnem vladnem svetu svoje zastopnike. Ta kompromisni predlog so sprejele vse stranke bivšega CLN, ki so se izjavile pripravljene nadaljevati pogajanja na tej podlagi. Tik pred zadnjim setankom, na katerem naj bi sklenili konni sporazum, za sedaj vsaj za minimalni program začasnega vladnega sveta, pa so zastopniki strank bivšega CLN-a odklonili nadaljnje razgovore in na ta nain razbili pogajanja, ki so že dobivale konkretne oblike sporazuma. Prevladale so tiste sile, ki so ves čas delale proti vsakemu sporazumu in ki jim ni za to, da bi nastalo na tržaškem ozemlju pomirjenje in da bi. se s skupnimi napori doseglo zboljsa-hje položaja na vseh podrojih, na gospodarskem, socialnem in političnem, pač pa, da bi se nadaljevala stara politika mržnje in sovraštva, razbijanja enotnosti demokratičnih sil in hujskanja na vojno. Ob koncu pravi pisec članka: "Motite se, gospodje, če mislite, da boste tudi pri nas zaigrali tako politiko, kakor jo je zaigral De Gasperi v Italiji, Ramadier v Franciji in kakor jo skuša igrati Truman povsod, kjer niso bile temne sile fašizma odločilno poražene in uničene. Naši narodi so v zadnjih letih vojne in bojev proti fašizmu pridobili ogromne izkušnje in piav dobro spoznali, kdo je njihov prijatelj p ali sovražnik, ter so vedno pripravljeni z enako odločnostjo braniti svoje pravice in preprečiti, da bi fašizem ponovno prišel na oblast. Pozivamo vse, ki so jim res pri srcu mir, sožitje in pomirjenje med vsemi poštenimi ljudmi tržaškega ozemlja ne glede na narodnost in politično prepričanje, naj jasno zavzamejo stališče v vseh zadevah, da se bo vsaj za ne ko dobo uredilo skupno življenje. Prepričani smo, da demokratične množice iz bivših strank CLN-a, ki tvorijo da nes tako imenovano levico, ne bodo šle po poti fašizma, kaor tudi ne množice demokrščanske stranke, ker predobro vedo po lastnih izkušnjah, kaj ie fašizem. Vsi pošteni ljudje morajo ookazati ljudskim množicam, kakšna je njihova pot — če hočejo mir in si sami urejati bodoče življenje — brez vmešavanja zunanjih sil, pot enotnosti vseh resnično demokratičnih sil Tržaškega ozemlja. *• ob »zdravnika Or«. Samoilovi# tbr. B<'vtiks V ulic o v Prejemata od 10—12 in od 15—20 ure DONATO ALVAREZ 2181 ROJAKI V ROSARIO IN PROV. SANTA FE Če potrebujete uradne prevode vaših krstnih, poročnih in drugih listin, obrnite se na našega prevajalca (Traduc-tor Puhlico Judicial) SAN LORENZO 937 Rosano Pod Snežnikom... FRANČEK (Nadaljevanje iz prejšnje številke) Leta 1942 ni dolgo zapadel sneg. Samo na Snežniku se je skrival in grozil z belo kapo daleč naokrog. Grozeče je puhal mraz z gore in rezal do kosti. Ljudje so si postavili lesene barake, kjer so žene šivale perilo za partizane. Kraj njih so bile ■stene skalnate in mrzle, robovi ostri, gozdič le malo listnat. Globoko v dolini je curljala voda. Ljudje so pripeljali s seboj trop koz, ki so jih grele ponoči ir vsak dan prinesle s pašo nekaj mleka. Ravno na božični večer se pastir dolgo hi vrnil s svojim tropom. Ljudje so se nestrpno ozirali v dolino. Mrak je ze legel na Loško dolino. Nihče izmed njih ni videl, če so na njihovih domovih prižgali božične svečke. Tudi m nihče mogel misliti na prijetno toploto pod domačim krovom. Zato so še bolj nestrpno povpraševali po pa-st-irju. Dobro je, da so imeli neko skrb. Levčeva mama jih je mirila: ''Počakajmo, kaj bi bili tako nestrpni. Lahko je našel sočno Iravo, ki so jo kaze tako potrebne. Mogoče je zgubil staro Dimko, ki že težko hodi in jo je šel iskat? Kdo ve?" Tedaj je počila puška. Puški so se pridružile strojnice. Levčeva mama je vstala. Niso se ji šibila kolena. Stisnila je zobe in poslušala ,kako strojnica razkriva barako. Levčeva mama je nepremično stala sredi preplašenih žen in otrok. Vsi so bili stari in nadležni. Mladi so odšli po hrano in v borbe. Levčevi mami so kljubovalno zažarele oči. Ljudje so omahovali. Levčeva mama je dvignila roko in po premisleku ukazovalno in ponosno pribila, kakor bi zapovedovala napad: ''Bežimo! Braniti se nimamo s čim. Nihče naj se ne preda živ! Vsi se po napadu vrnite!” Potem so se porazgubili. Od nikoder se ni slišal jok. Pobledele otročičke so matere stiskale v naročju. Zadnja je zapustila barako Levčeva mama. Pognala se je čez skalnati rob, ki je vse ščitil pred svinčenkami. Tekla je in BOHANEC tekla. Kamenje se je rušilo m se valilo pred njo. Obstala je. Ostala je čisto sama sredi noči. Zgrudila se je od onemoglosti in si razbila čelo. Sivi lasje so se ji zlepili s krvjo. S hriba se je valil smrad po smodniku. Svetli plameni so razsekavali neizprosno Irdo temo, ki se je priklenila vseh robov in gozdov. Lahi so požgali barake. Kmalu se je Levčeva mama zavedla. Slutila je izdajo. V strašnih slikah se ji je prikazoval trebušasti Drobnič. Ni mogla vzdržati. Grizlo jo je maščevanje. Zbrala je zadnje moči. Zagnala se je v hrib. S težavo je zmagovala strmino. Dim jo je ščemel^ a pogoreli tramovi so ji kazali pot. Prijemala se je za grmičje in dračje. Padla je vznak, če se je še šop izpulil. Zmagovala jo je utrujenost, a je bila volja močnejša. "Da, vrnem se! In če so Lahi še tam, jih zgrizem z zobmi! S temi suhimi rokami se jim zakadim v lase. Da, z gorečimi poleni bi jih bila v obraz! Zapomnili bi si Levčevo mamo! O, srečala bi se prav tako lada s tistim trebušnikom, ki jih je semkaj pripeljal! Gorje mu!" Počasi je le prispela na grič. Tod ie bilo vse tiho in mrtvo. Samo v ognju je nekdo stokal. Izpod gorečih polen je potegnila sosedo. Oči ie še odprla in umrla. V grabnu je obležal grbasti starec. Pribežal je s Primorske pod Snežnik. V trebuh so mu zarezali peterokrako zvezdo. .Levčeva mama je zagledala pastirja. Pa se ie le vrnil, si je mislila. Naslonjen je bil ob drevesu. Glavo je sklonil, kakor bi se jokal. Skočila je k njemu, a mu je iz prestreljene glave curljala še topla kri. Gotovo so ga postavili na noge za strašilo! Pastir je trdovratno stiskal mladop est v raztrganem žepu. Sicer je bilo vse tiho. Nikjer ni bilo HERRERIA DE OBRAS BRATA RIJAVEC Izdeluje vsa v stroko spadajoča dela Segurola 1608-14 U. T. 67 - 6250 Buenos Aires REST AUR ACIJA “PRI ŠKODNIKU” Kroglišče in Keglišče Jožef Šhodnih Anasco 2652 U. T. 59-8995 Recreo “Europa” Pripraven za nedeljske izlete v ligre. Prevoz s postaje Tigre FCCA. do fie-crea in nazaj: Lastni* ka BRATA ROVTAR Tigre FCCA. — T. A- 749 - 589 Rio Carapachay Krojačnica "Gorica” Franc Lvhan WARNES 2191 Buenos Aires Naproti postaje La Paternal Jfr. A. Kirschhaum iPra. Maria Kirschhaum ZOBOZDRAVNIKA LOPE DE VEGA 3382 U. T. 50-7387 Casa “VILLA REAL” — SEPELIOS DE CALIDAD — LUJOSOS AUTOS PARA CASAMIENTOS. de Vici or M. Herrera Consulte: Avda. FCO. BEIRO 5000 esq. Bermudez U. T. 50 - 4791 LA VOZ ESLOVENA EDITADO POK EL CONSEJO ESLOVENO FORMADO PUR TOD AS LAS SOCIEDADES ESLOVENAS žive duše. Mama je stekla na rob* skale in klicala ljudi po imenih. Odgovarjala ji je le gluha noč z zamolklimi odmevi. Kamor se je ozrla— povsod smrt in žareči tramovi. Od Snežnika je potegnila ostra zima, da jo je zazeblo v levi bok, ki ga ni grelo pogorišče. Zrušila se ie na trohneči štor in zajokala. Ko se je umirila, je štela dneve! "Da, za nocoj je obljubil Vinko, da pride. Pred tednom je odšel po zdravila na Primorsko. No, no, nocoj bo pri-vriskal preko Mažuna!" Pod Snežnikom so zatulili lačni volkovi. Bali so se ognjišča, kjer je mama pričakovala sina. * Petnajst fašistov in Drobniča so boju pobili partizani. Na ožuljenih ramah so nesli priboljšek svojim iju-dem. Tudi četa je bila z njimi. Zakaj se ne bi malo poveselili! Pa so našli črnosrajčnike. Kaj malo jih je ušlo.^ Sedaj je v Loški dolini svoboda. Mnogo ljudi se je vrnilo. Tudi Levčeva mama si je poleg požgane domačije v kašči uredila dom. Ostala je same. V božični noči je zaman pričakovala svojega sina Po požigu je našla v gozdu izmučeno bolničarko. Od radosti sta se objeli, saj v teh neizmernih gozodovih ni tovarišica Milica in jaz. Pred neko* va-jo so nas napadli. Lahko sem zbežala, ker me je ščitil tovariš s svojo brzostrelko. Potem nisem vedela ničesar več. Naslednjega dne mi je kmet s Knežaka pravil, da bodo pokopali dva partizana. Tovariš je bil osemin-štiridesetkrat zadet. Vem samo to, da so kmetje lepo okrasili krsti in grobova. ]az sem morala bežati, ker so vas obkoljevali..." "Potem veš, kako je bilo tovarišu ime?” je povpraševala mama. "Ne, tega ne vem. Midva sva se na Primorskem prvič srečala." "Ali je bil velik?" "Visok in vitek. Lepe pšenične lase je imel..." Mama ji je vpadla v besedo in zamislila: "...Kako je imel rad svojo staro mater! Nikdar ni pozabil nanjo. Rešil jo je internacije, kamor bi jo bili odvlekli Lahi in bi umrla od lakote. Po tem pa je prihajal iz bojev k njej in še pozno v noč sedel ob njej. Mislil je, da trudna mama spi, a ona je čutila njegove tople oči na svojih trepai nicah. Da, rad me je imel moj sin! 'Kai- •,, ’ i- i "Kako si ti rekla?" je naaaljevcLa Levčeva mama. 'Da je bil oseminštiri- desetkrat zadet? To se je gotovo do bro držal. Da, to je bil moj V:nko! *,'< Tiskarna "Cordoba” Tiskarsko podjetje naših rojakov Ferfolja, Baretto & Paškulin Izvršuje vsakovrstna tiskarska dela VSAKOVRSTNE TRGOVSKE TISKOVINE ® KNJIGE, BROŠURE, REVIJE, ČASOPISI, KOLEDARJI • PROPAGANDNI LETAKI IN LEPAKI • VSAKOVRSTNA VABILA — VIZITKE, itd. • GUMIJASTI PEČATI ZA PODJETJA IN DRUŠTVA. • KNJIGO VEZTVO BUENOS AIRES Gutenberg 3360 T. A. Nasproti postaje tramvaja Lacroze na Avenidi San Mariin Ugodna prevozna zveza: Tramvaj Lacroze in Subterraneo Lacroze Omnibus 66, Tramvaj štev. 85 in 86, Kolektivi 5, ’8, 20, in 108. mnogo ljudi. Sedli sta na hlod in ma- ^ ^ ^ ________, ma ji je postregla s skorjico kruha, j bi mi rekla_ da je strahopetno dvignil Mlado dekle je jedlo z dolgimi požirki in pravilo: "Trije smo bili. Ostala sem sama. Prehoditi smo morali kraške Brkine. Partizan mora! Slutili smo nevamos . Tovariš z zdravili je šel spredaj. Potem roke, bi prisegla, da ni bil oni Tako je sedaj Levčeva mama sama v kašči. Pa kljub vsemu mnogokrat posije sonce skozi motna okna. Tedaj se Snežnik, srebrno zablesti, kozi okno pa še sili vonj po pogorišču. MECANICA y ELECTROTECNICA E. LOZEJ y W. COX Avda. Riestra 1115 U. T. 61-0656 NOVO STAVBENO PODJETJE R. Strehar - J. Lisjak Calle Ram6n Lista 5552 — U. T. 64-1509 Za kalkulacije - Proračune in Firmo obrnite se do novega konstruktorja RUDOLFA STREHAR Zasebno: Calle Virgilio 2941. TOVARNA POHIŠTVA VINKO ROGEU BLANCO ENCALADA 249-261 VILLA ESCASO U. T. 652-0138 TISKARNA ttadolf "Živce SARMIENTO 40 Caseros T. A. 757 (Santos Lugares) 1101 MEHANIČNA DELAVNICA JOSIP HLAČA Villa Real 140. J. Ingenieros. U. T. 757-640 Slovenska Juridična Pisarna Odškodnine, Odslovitve, Nezgode, Dedščine in vse Sodnijske Tramitacije Urardne ure: od 18 do 20 DIAGONAL NORTE 1119 - Piso 8 Escritorio 823 (Nasproti Obelisku) T. A. 35 - 6243 Buenos Aires LASTNA PEKARNA ni TRGOVINA JESTVIN “Triestina V Lastniki: KUKANJA in BRATA. GEC 25 de Mayo 2606 CORDOBA Colocacion de Vidrios, Cristales y Espejos MOISES GERBIEZ Nazca 695 (planta baja) U. T. 63-7714 STAVBENI KOVAČ FRANC ČOHA Calder6n 2779 U. T. 50-6655 R A K D I O T E H N I AVGUST COTIČ Excelsi6r 1500 U. T. 757-301 Saenz Pena, F. C. P. SLOVENSKA GOSTILNA ALEKSIJ TREBŠE Avda. San Martin 6470 Ur T. 50-5106 UMETNO STAVBENO MIZARSTVO Kovinska Okna in Polkna FRANC BANDELJ Avda. de los Incas 5021 U. T. 51-5184 Queseria y Fiambreria “LA AMERICA" de Cuero y Fernandez Avda. Fco. Beiro 5399 — U. T. 50 - 8563 JUGOSLOVANSKA GOSTILNA V MUNRO JANKO POLIAK Ituzaingo 4267 MUNRO Slovenska Cvetličarna “LOS A L P E S” ff ostar Anton Triunvirato 4223 U. T. 51-0732 ŽELEZO - BETONSKO PODJET.IE Sir atov Komel ZA NAČRTE IN PRERAČUNE Bernaldez 1655 U. T. 67-1411 RAZPRODAJA KRUHA TROBEC GUŠTIN Dovažam na dom Heredia 477 U. T. 51-7165 STAVBENI PLESKAR IN TAPETAH MARIJ MEDVEŠČEK Guevara 525 U. T. 54-0624 Prevozno Podjetje "GORICA" Lojh Franc Villarroel 1476 U. T. 54-5172 Stavbinska Kovača G. ŠTAVAR & K. KALUŽA Ferdinand Cotič Trgovina z železnino Lope de Vega 2989 U. T. 50-1383 Laprida 2443 Florida, FCCA FABRICA DE MOSAICOS ALBERTO GREGORIČ Venta de materiales de construccion Avda. Fco. Beiro 5671 U. T. 50-5383 PIVARNA — Kroglišče in Keglišče PODGORNIK FRANC Warnes 2113 La Paternal BAZAR "DANUBIO" D. UGLESSICH Avda. San Martin 2902 U. T. 59-0838 TRGOVINA JESTVIN "PRI ČERNIČU" C. Ram6n Lista 5650 - U. T. 64-1509 “ALMACEN” PETER ČUČIČ Excelsior 1500 - U. T. 757-301, Saenz Pena TRGOVINA JESTVIN "TRST" S. C. MIHELJ Charcas 3120 U. T. 72-495? PRODAJA SADJA IN ZELENJAVE J. TRUDEN in B. TRAMPUŽ Triunvirato 2901 RESTAVRANT “ČAVEN" IVAN LEBAN Lope de Vega 2931 Bs. Aire* RESTAVRACIJA IVANČIČ RUDOLF Anasco 2622 KROJAČNICA CIRIL PODGORNIK Tinogasta 520® tteinaldo Wasserman MEDICO Nazca 2381 U. T. 50-2845 MIZARSKA DELAVNICA Izdelava pohištva IGNAC K O Š E R Guido Spano 655 Munro, F. C. E. EDINA SLOVENSKA ESTAVBENTKA V SAAVEDRI ANDREJ BOŽIČ in SIN Tehnična konstruktorja Ruiz Huidobro 4554-58 U. T. 70-6112 KROJAČNICA J. R. BOŽEGLAV Triunvirato 2891 U. T. 54-2629 F I D E O S F R E S C O S de NATALIO DOMINI Bazurco 3425 U. T. 50-89lJ SPLOŠNO STAVBENO MIZARSTVO ANTON FORNAZARIČ Espana 558 — J. Ingenieros — F. C. U. T. 757 - Santos Lugares - 271 MERCADITO "CHISPAZO' MILAN ŠIRCA Lope de Vega 2746 HERRERIA DE OBR* HUMAR y MAKUC Av. Central 3720 Calle No. 2 3729 U. T. 741-4520 ELECTRICIDAD Y PLOMERIA JOSE RADAN Bernaldez 1550 Buenos Air®*