Anketa:
Bo jedrsko
odlagališče
v Halozah?
Stran 4
Priloga; Pomladni Tednik
LETO XLV. ŠT. 11
Ruj, 19. marca 1992
CENA 30 TOLARJEV
»Če jih ne porabimo to zimo, bodo pa za prihodnjo!i
Foto: I. Ciani.
Praznovanje
materinskega dneva
ORMOŽ
V športni d\orani v Veliki Nedelji bo v nedeljo, 22. marca^ pote-
kala proslava v počastitev materinskega dneva na temo DRUŽINA-
ZAVETJE OTROK, ki jo tokrat pripravljajo vse politične stranke ob-
čine Ormož. Kulturni program bodo pripravili Velikonedeljčani, s šti-
ridestminutnim koncertom bo nastopil tudi zbor s\. Viktorina iz F^tu-
j^- .        .
Vstopnina oziroma zbrani prostovoljni prispevki so namenjeni
dvema družinama i/ Hrvaške.
SLOVENSKA BISTRICA
Slovenski krščanski demokrati vabijo vse žene, matere in tudi
druge na praznovanje MATERINSKEGA DNEVA, ki bo v nedeljo,
22. marca, ob 17. uri v Slomškovem domu v Slovenski Bistrici Vo be-
sedah ob materinskem dnevu bo potekal bogat kulturni program, v
katerega so vključili otroški, in mladinski pevski zbor cerkve s\. Jer-
naja, ženski pevski zbor iz Venčesla ter \aberške fante.
VT
V Ptuju bo carina!
Tako so se dofiovorili na petkovem sestanku v Ptuju, ki se ga je
udeležil tudi direktor republiške carinske uprave Franc Košir s sodelav-
ci. Delati naj bi pričela čimprej, v prvi etapi kot izpostaia carinarnice
Maribor. Opravljala bo carinske storitve za cestni in železniški tovorni
promet. Kot je povedal predsednik ptujskega izvršnega sveta Branko
Brumen, bodo v ptujski carinski izpostavi opravljali okrog 95 odstotkov
vseh carinskih storitev, tako da bo še samo izjemne zadeve treba reševati
v MaubaoL^______.......
Carinska izpostava bo imela
sedež v industrijsko-podjetniški
coni ob Rogozniški cesti, kjer je
tudi železniški tir. Za izvedbo
projekta carinske službe so na
petkovem sestanku ustanovili
projektno koordinacijsko skupi-
no, ki jo vodi Danica Cajzer, čla-
nica ptujskega iz\ ršnega sveta za
industrijo in gradbeništvo. V njej
sta še namestnik upravnika mari-
borske carinarnice in predstav-
nik Kmetijskega kombinata Ptuj.
Skupina bo že v kratkem izvedla
natečaj za opravljanje gospodar-
ske koncesije v okviru carinske
službe. Podjetnik, ki bo dobil
koncesijo, bo tudi investiral v
prostore in uredil vse potrebno
za opravljanje službe.
Da se v Ptuju uredi carinska
služba, so že 17. oktobra lani
zahtevali ptujski gospodarstveni-
ki. Izvršni svet je pobudo sprejel
in jo prenesel v republiko, kjer
so jo sprejeli. Republiška carin-
ska uprava je prejela dvajset
takšnih pobud: uresničene bodo
le tri, med njimi je ptujska. Pred-
sednik izvršnega sveta je prepri-
čan,da bo odprtje carinske služ-
be v Ptuju prispevalo k lažjemu
in boljšemu poslovanju ptujske-
ga gospodarstva, ki je še v 30 od-
stotkih vezano na trge bivše Ju-
goslavije. MG
Obujena tradicija
trgovskih plesov
Kot kaže, so v Mercalorjii Izbi-
ri — Panoniji Ptuj uspeli obuditi
tradicijo včasih popuh-rnih in eli-
tnih trfjovskih plesov, \elika dvo-
rana restavracije v Kidričevem je
bila namreč v soboto, 14. marca,
polna koi že dolgo ne.
ludi letošnji Mercatorjev ples
so obogatili / modno re>ijo popo-
mladnih in poletnih inodelov tek-
stila in obutve. Manekenke in ma-
nekeni mariborske skupine Kaj,
ki jo vodi Iris Eupša, so prikazali
nekaj novosti; v celoti gledano je
bilo dogajanje na podaljšanem
odru skozi dvorano prika/ prisot-
nosti preteklosti, ki hkrati briše
sednajost in napoveduje prihod-
nost. Prevladovali so muralisti in
nova ženska linija leona.
Doživetje je bil nastop plesnih
parov ptujske plesne šole Eredy,
ki je zadnje čase uspešna na tek-
movalnem področju. Mnogi so za-
ploj^j^ktujal^V napovedovalcu in
inj(|ž«orju^J^j)l Hribarju ter se
sjforaj dq2^uti^\vrteli oh zvokih
5f)in^^agnet j
V' v> / -o M
Modna revija je bila paša za oči. (Foto: M. Ozmec.)
Uprava za družbene prihodke obvešča občane, da
bodo uradne ure za sprejem napovedi za dohodnino od
23. do 31. marca vsak delovni dan od 7. do 18. ure. Za
stranke bomo poslovali tudi v soboto. 21., in 28. marca,
od 8. do 13. ure na sedežu Uprave za družbene prihod-
ke. Zadnji soboti v marcu bomo sprejemali napovedi tu-
di na sedežih KS po že objavljenem razporedu.
Občane naprošamo in opozarjamo, da prinašajo in
oddajajo samo pravilno izpolnjene napovedi. Napoved
za dohodnino lahko pošljete tudi po pošti. V zgornjem
levem kotu kuverte napišite »Dohodnina«.       ____
So Haloze res
žrtev?
Marsikdo r Ptuju je že prepričan, da ho jedrsko odlagališče
srednje in nizko radioaktivnih odpadkov v Halozah. Marsikdo že
črno slika jedrsko prihodnost Haloz in marsikje že razmišljajo, kaj
hi se dalo v zameno za to dohiti. Ne prvi in ne drugi pa najhrž ne
vedo. da je iskanje lokacij na pol poti in da je vseh 36 lokacij zaen-
krat enakovrednih, čeprav jih je največ v Halozah — 24. In da do-
slej nihče v ohčini še ni ničesar določil, ker so hile študije povsem
kabinetne in hodo raziskovalci šele maja pričeli raziskovati na tere-
nu.
Morda hi se hilo dohro spomniti, da panično hezljanje ni še ni-
komur prineslo nič dohrega. V naslednjetn koraku — ko hodo pri
izhiri lokacije upoštevali tudi družhcnc interese — pa ho potrebno
nadrohno argumentirati, zakaj Haloze nikakor — predvsem z
družbenega vidika   - niso primerne.
Na primer da hi hilo dohro argumentirati takole: Za razvojne
študije v Halozah smo porabili toliko in toliko tolarjev, v njih prev-
laduje koncept naravi prijaznega kmetovanja, predelave kmetijskih
pridelkov in turizma, ki naj kot posebno prednost prodaja neokrnje-
no naravo, zdrave sadeže in prvinskosl življenja . . . vse to pomeni
skorajda edino haloško perspektivo, in če zaradi odlagališča jedr-
skih odpadkov izgubijo še to. potem je res konec. In če pri tem po-
mislimo na občutek Haložanov. da jim ta država ni nikoli ničesar
dala. na neke vrste pridih večne zapostavljenosti, je že skoraj jasno,
da bi bila odločitev, naj ho odlagališče v Halozah, svojstven škan-
dal. Najhrž si ga ne želi nakopati nobena oblast. In bolj bomo Ptuj-
čani skupaj s Haložani na tak morebitni škandal opozarjali —
manj bo možnosti zanj.
Darja Lukman
V_ ^
Kurent je mrtev —
naj živi korant
v bodoče moramo ločiti koranta kot pustno masko oziro-
ma igralca in koranta kot folklorni, živi lik. Korantu kot igral-
cu je dovoljeno nastopiti tudi zunaj pustnega časa in zunaj av-
tohtonega okolja, pravemu folklornemu korantu pa to ni dovo-
ljeno, če hočemo ohraniti njegovo izvorno identiteto. Če pa že
nastopa po svetu, tega ne more storiti brez koordinacije s Fol-
klornim društvom Ptuj oziroma občinskim ministrstvom za turi-
zem. Pri tem se mora držati pravil in običajev, zato v bodoče ni-
kjer ne bi smeli videti koranta v kavbojkab, z adidaskami, z na-
lepkami na ježevkab in podobnimi modnimi dodatki. Koranta
naj bi zato zavarovali i odlokom o zaščiti etnografskih posebno-
sti z Dravskega in Ptujskega polja.
Ker smo bili zadnje čase v zve-
zi s koranti priča številnim nas-
protjem in nejasnostim, so že na
pogovoru o programu kurento-
vanja 92 predstavniki izvršnega
sveta in SO Ptuj skupaj s Fol-
klornim društvom Ptuj, Občin-
sko turistično zvezo ter folklorni-
mi društvi Lancova vas, Markov-
ci in Cirkovce sklenili, da bodo
etnografske pustne posebnosti z
Dravskega in Ptujskega polja ter
njihovo rabo zavarovali z odlo-
kom. Sklenili so tudi, da bodo v
bodoče pustne prireditve v ptuj-
ski občini potekale nekoliko dru-
gače. Karneval, ki ga bodo še po-
pestrili, bo potekal na pustno ne-
deljo, na pustni torek pa bodo
pustovanja v vseh vaseh, kjer po-
samezni običaji še živijo.
Zveza kulturnih organizacij je
v sredo, 11. marca, v prostorih
Folklornega društva Ptuj pripra-
vila v zvezi s tem širši posvet, na
katerem so sodelovali predstav-
niki občinske oblasti. Pokrajin-
skega muzeja, etnologi ter pred-
stavniki skoraj vseh skupin ko-
rantov. razen tiste, ki deluje v
okviru Smučarskega kluba Ptuj.
ker se povabilu ni odzvala.
Že kar na začetku so razčistili
s KURENTI, saj so raziskave
uporabe avtohtonega imena v
vseh krajih oz. vaseh, kjer so ti li-
ki ohranjeni, povedale, da so po-
vsod le KORANTI. Pa tudi Niko
Kuret v svoji študiji Maske meni
tako, zato se bomo hočeš-nočeš
odslej morali navaditi le na ko-
rante in na korantovanje v Ptuju.
li^le na silo »poslovenjene« ku-
rente pa pustimo preteklosti.
Izredno bogata je bila poznej-
ša razprava o tem. kakšni so pra-
vi koranti, po čem se ločijo mar-
kovski koranti od lancovskih in
podlehniških (po perju ozirom
rogovih in uhljih), kje in kdaj naj
koranti nastopajo, kdaj z orači in
piceki, kdaj z rušo; kako zagoto-
viti denar za delovanje posamez-
nih skupin, ki naj bodo obvezno
organizirane v okviru Folklorne-
ga društva Ptuj, ipd.
Turistični minister Peter Vese-
njak je menil, da bomo koranta
navzven zelo težko pravno zašči-
tili. Zato je pomembno, da se v
ptujski občini resno dogovorimo
o liku koranta in njegovi rabi.
Pomembno je, da je vsak korant
organiziran v svoji skupini, ta pa
navzgor v okviru FD Ptuj. Dolo-
čiti je treba vse podrobnosti v
zvezi z opravo koranta v posa-
meznih vaseh, pa tudi kdo in
kdaj lahko skače kot korant ter
kako naj se pri tem obnaša. Če-
prav se zavedajo, da je najboljši
in najbolj učinkovit naravni ko-
deks (običaj je vedno več kot za-
kon), so imenovali posebno sku-
pino, sestavljeno iz korantov in
etnologov, ki mora čimprej pri-
praviti PRAVILA O KORAN-
TU, NJEGOVI OPRAVI IN OB-
NAŠANJU.
Dejstvci je, da korantovanja s
tem ne bomo mogli uokviriti v
pravne norme, zagotovo pa bodo
pravila vnesla v vrste korantov
več reda, hkrati pa bodo poma-
gala pri ohranjanju avtohtonosti
teh edinstvenih pustnih in etno-
grafskih likov na Slovenskem.
M. Ozmec
2 - DOMA IN PO SVETU
19. marec 1992 —
Računovodstvo za jutri
Društvo računovodskih in fmačnih Jelciviev občin Ptuj - Ormož je
eno najsiarejših strokovnih društev, saj ho prihodnje leto praznovah)
35-leinia). Okrog 1100 članov se je tudi v prejšnjem letu največ ukvarjalo
v sprotnim spremljanjem Jinančnih in računovodskih predpisov. Od dru-
gih tem so hili največkrat na dnevnem redu prometni davki in plače. La-
ni je društvo v sodelovanju z avstrijsko gospodarsko zhornieo uspešno iz-
vedlo tudi seminar o jinančnem managementu. ki ho v naših razmerah
prišel do izraza, ko ho rešeno lastništvo kapitala.
Franc Lašič, predsednik društva.
je povedal, da Je bilo preteklo le-
to glede predpisov precej »mir-
no«, saj se niso srečevali z dnev-
nimi spremembami, pričeli pa so
izvajati nov predpis o davku na
dobiček. Zaradi reševanja kroni-
čne nelikvidnosti v sedanjih raz-
merah računovodskim in finan-
čnim delavcem zmanjkuje čas za
kakovostno obdelavo drugih ra-
vni poslovanja in rezultatov. Pre-
pričani pa so, da se bo gospodar-
sko nazadovanje le moralo usta-
viti. Računovodstvo in finance
morajo postali ena »trdnjav«
podjetij, kjer nastajajo strokovne
osnove za sprejemanje strateških
razvojnih in operativnih odloči-
tev. Trenutno delajo še vedno na
osnovi jugoslovanske zakonoda-
je, prizadevajo pa si za čimprejš-
nji sprejem slovenskih predpisov
s tega področja, zlasti še zakonov
o računovodstvu in reviziji.
V prihodnje čakajo računo-
vodske in finančne delavce veli-
ke naloge, zato se bodo potrebe
po dodatnem izobraževanju še
povečevale. Razvoj bo prinesel
tudi spoznanje, da je računovod-
stvo eden najpomembnejših vi-
rov informacij, od katerega je v
veliki meri odvisiiii prihodnost
podjetij, in temu se bodo morali
prilagoditi.
Skupščina računovodskih in
finančnih delavcev občin Ptuj
Ormož je bila kratka in jedrnata,
(lani se niso izgubljali v nepo-
trebnih razpravah. Tudi v bodo-
če se bodo največ ukvarjali s
strokovnimi vprašanji. Organizi-
rali bodo strokovna posvetova-
nja, dodatno izobraževanje in se-
minarje. Skrbeli pa bodo tudi za
družabno-rekreativno dejavnost.
Letošnji majski izlet bodo t)rga-
nizirali v Pariz. Po potrebi bodo
okrepili sodelovanje s celjskim,
mariborskim in slovenjegraškim
društvom. Člani bodo za delova-
nje društva v tem letu prispevali
simbolično članarino v znesku
sto tolarjev. Članarina ni glavni
vir društvenih prihodkov - pri-
dobivajo jih v glavnem od orga-
nizacije seminarjev.
Petkova skupščina je bila tudi
volilna. Franc Lašič si je z dose-
danjim delom pridobil zaupanje
članov, zato bo društvo vodil še
prihodnji dve leti.
MG
PREJELI SMO • PREJELI SMO
Zakaj je SDP za
opozorilno stavko
1. Zahteve opozorilne stavke so točno tiste zahteve, ki jih je SDP i
v parlamentu poskušala vedno znova in pretežno vedno zaman uve-,
Ijaviti že dve leti.
2. Splošno opozorilno stavko v SDP razumemo kot resno opozo-
rilo delavstva, da ne pristaja na brezbrižnost vlade in nemoč skupšči-J
ne glede rastoče revščine, nadaljnjega propada celih panog in tisočev |
delovnih mest, poslabševanja pravne in socialne varnosti zaposlenih. ■
Poslanci SDP bomo ponovno pozvali skupščino in vlado, da sindika-
te sprejme kot resne, enakopravne partnerje v dogovarjanju o družbe-
nem razvoju in socialni varnosti, sicer bosta odgovorni za neobvlad
Ijive socialne izbruhe in ogrožanje demokracije.
3. SDP se predvsem zavzema za razvojne rešitve, ki lahko ustavi-
jo ta plaz revščine, v socialni politiki pa za državljanski dohodek kot
jamstvo države za preživetje vseh ogroženih.
4. Nasprotujemo nadaljnjemu razgrajevanju patronažnih služb,
javnih socialnih služb v podjetjih in šolah, otroškega varstva, štipen-
dijske politike in sistemske podpore skrbi za in\alide in ostarele.
Poslanci SDP bomo zahtevali, da vlada takoj pripravi sklop in-
terventnih socialnih ukrepov, ki bodo:
— podvcijili davčne olajšave za otroke,
— poskrbeli za vsem dostopno prehrano otrok in mladine v šolah
— otroški dodatek preoblikovali v univerzalno socialno pravico.
Hkrati bomo vložili dopolnila zakona o delovnih razmerjih, da
bi bolje zavarovali delavce na pogodbo o delu in dosegli stalno raz-
merje med zajamčenim osebnim dohodkom, rastjo življenjskih stro-
škov in povprečnih plač. Predsedstvo SDP Ptuj
STRANKARSKA DISCIPLINA ALI PLURALIZEM PRIMITIVIZMA
Ne privoščite si, da ne bi
bili z vsemi prijazni
Imenovanje direktorja Centra za socialno delo se je v ptujskem parlamentu zapletlo že prvič,
4. februarja, ko so nekateri poslanci družbenopolitičnega /bora predčasno zapustili sejo in zaradi
nesklepčnosti parlament direktorja ni mogel imenovati. Seveda poslanci niso odšli kar tako, am-
pak na »pobudo« gospoda Žampe; ta je dosedanji direktorici, ki je kandidirala tudi za prihodnji
mandat, očital, da je, ko bi morali v republiški skupščini glasovati o zakonu o zadrugah, zapustila
skupščinsko dvorano, zdaj pa bo ob njenem imenovanju to storil tudi on. lako se je tudi zgodilo,
somišljenikov pa je gospod /anipa našel dovolj da družbenopolitični zbor ni bil več sklepčen. An-
ka Osterman ima namreč poleg »greha«, da želi biti še naprej direktorica Centra za socialno de-
lo, še »greh«, da je poleg gospoda Žampe republiška poslanka, in kot kaže, še večji »greh«, da je
y Ptuju predsednica Stranke demokratične prenove.
Z imenovanjem na zaseda-
nju 4. februarja torej ni bilo
nič. Pa tudi na naslednjem
zasedanju, 10. marca, ni bilo.
Takrat je nastopil gospod
Draškovič (stranka Zelenih)
in povedal, da na tej seji ne
bodo zapustili dvorane, bodo
pa glasovali proti. Zakaj ni
povedal, domnevamo pa lah-
ko, da tudi zato, ker ni v nje-
govi stranki. Da ne gre za to,
ali ostane Anka Osterman še
naprej direktorica Centra za
socialno delo, ni bilo jasno
na zadnjem zasedanju parla-
menta ne gospodu Draškovi-
ču, pa tudi — kot je razumeti
izid glasovanja — tudi po-
slancem ne. Nihče namreč ni
govoril o dosedanjem delu
kandidatke kot direktorice
Centra za socialno delo, nih-
če ni rekel nič o tem, da bi bil
center prav zaradi njenega
dela na slabem glasu, nihče
ni govoril o njej sami s to ali
drugu napako — strokovno.
Poslanci po nagovoru gospo-
da Draškoviča sploh niso re-
kli nič. Tudi predsednik
skupščinske kadrovske komi-
sije, ki je kandidatko predla-
gala za direktorico centra,
medtem ko je drugega kandi-
data ocenila kot neustrezne-
ga, ne; nobene ni rekel tudi
nihče iz Sekretariata za druž-
bene dejavnosti, ki je kandi-
datki dal pozitivno oceno, ta-
ko kot svet centra. Vsi so
molčali in Anki Osterman so
zmanjkali trije glasovi, da bi
bila izvoljena, saj je potrebna
večina vseh poslancev in ne
večina prisotnih. Od 105 po-
slancev, kolikor jih šteje par-
lament, je dobila le 50 gla-
sov. Da je ironija še večja, so
na tej skupščini sprejeli osnu-
tek proračuna, za katerega
sprejetje pa ni potrebna ab-
solutna večina, torej je zado-
stovalo zanj že 36 poslanskih
glasov.
Vedno bolj se kaže nespre-
jemljivost zakonskega določi-
la, da ravnatelje oziroma di-
rektorje javnih zavodov ime-
nujejo parlamenti. Upati je,
da bodo področni zakoni za
posamezne dejavnosti opre-
delili tudi to. Direktor centra
za socialno delo ni politična
funkcija, ampak povsem
strokovna, in je absurd, da je
imenovanje direktorja pre-
puščeno licitaciji poslancev,
ki se odločajo predvsem in
večina glede na kandidatovo
strankarsko pripadnost. Seje
kaj spremenilo, če še naprej
uvelajvljamo prakso, da poli-
tika imenuje strokovne de-
lavce in odloča o strokovnih
stvareh?
Zanimivo je, da so skozi
parlamentarno »sito« uspeli
priti v ptujski občini samo
šolski ravnatelji, ravnatelji
kulturnih ustanov so že bolj
sporni — spomnite se imeno-
vanja ravnateljev knjižnice in
muzeja, ki sta ostala na tem
mestu le kot vršilca dolžno-
sti. Zdaj je to tudi direktorica
Centra za socialno delo. No-
beden od teh se pri svojem
delu ne srečuje z dnevno po-
litiko in politiko nasploh, saj
na centru ne vprašajo, ko pri-
de kdo po pomoč, kateri
stranki pripada; in tako je tu-
di v drugih javnih zavodih.
V največji posmeh »veliki«
politiki nekaterih strank ptuj-
ske občine in vsem poslan-
cem ptujskega parlamenta pa
je lahko to, da Anki Oster-
man zaupa področje social-
nega varstva v republiškem
parlamentu tako rekoč polo-
vica Slovenije, volilci 43. vo-
lilne enote (Prekmurje, Po-
dravje, Koroška, celjsko ob-
močje, Zasavje, Dolenjsko).
V lastni občini pa ji kljub te-
mu, da ni nihče našel nobe-
nega strokovnega in tudi dru-
gega madeža ne, ne zaupajo
niti toliko, da bi vodila Cen-
ter za socialno delo. Stran-
karska disciplina nas vodi če
že ne v norost, pa gotovo v
primitivizem in v tisto nekda-
nje enoumje, katerega polna
usta imajo tudi taki poslanci
v ptujskem parlameiitu, ki so
»nasedli« gospodu Žampi in
gospodu Draškoviču ter po-
zabili, da nas iz krize ne bo
izvlekla politika, ampak stro-
ka.
Nataša Vodušek
»Šport Coki«
v Apačah
v Apačah 169 je v soboto Da-
niel Colnarič, prej zaposlen v To-
varni aluminija Kidričevo, odprl
trgovino s športno opremo in
konfekcijo. Tako ostaja zvest
športu tudi po športni »upokoji-
tvi«. Več kot 25 let je aktivno
igral nogomet. Bil je v ekipi Alu-
minija, ko je ta igral v drugi no-
gometni ligi. 18 let je bil republi-
ški nogometni sodnik. Sedaj je
aktivni kegljač v Kegljaškem klu-
bu Drava Ptuj. Veliko časa pa
preživi tudi ob vodi, saj je nav-
dušen ribič.
V trgovini »Šport Coki« se bo
našlo vse, kar je povezano s špor-
tom. V njej bodo radi kupovali
lovci, ribiči, teniški igralci, nogo-
metaši, skratka vsi, ki za športno
udejstvovanje potrebujejo kakr-
šenkoli rekvizit, copate, drese in
drugo. Kupcem bo novi zasebnik
(Posnetek: OM)
omogočil tudi kataloški nakup.
Opremo in konfekcijo bo moč
kupiti na obroke, kupci pa bodo
lahko izbirali med domačimi in
tujimi izdelki.
Čeprav je nova športna trgovi-
na oddaljena od občinskega sre-
dišča, kjer so v glavnem sedeži
športnih organizacij, je Colnarič
prepričan, da bodo športniki ra-
di prihajali. Pri tem bo s pridom
izkoristil dolgoletna športna
znanstva.
Nova trgovina bo odprta vsak
dan od 8. do 12. ure in od 14.30
do 18. ure, ob sobotah od 8. do
12. ure. Daniel Colnarič zaupa
vase, zato je prepričan, da bo tr-
govina našla svoje stalne odje-
malce. Uspešno delo so novemu
obrtniku v soboto zaželeli tudi
številni športni prijatelji, sosedje
in drugi. Najbolj pa si sinovega
uspeha želi oče Štefan Colnarič,
ki je pomagal pri ureditvi nove
trgovine. S simboličnim prere-
zom vrvice jo je tudi odprl. MG
Novosti v zakonu o zdravstvenem
varstvu in zavarovanju za kmete
.s /. marcem je začel veljati Zakon o zdra\st\enem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki je bil obja-
vljen \ i radnem listu Republike Slmenije št. 9/92. Zakon prinaša številne novosti, najpomembnejša pa so
predvsem tiste, ki posegajo na področje prijav v /avaro\anje in določanje statusov zavarovanih oseb, olneznosti
Zavoda za zdravstveno zavarovanje v zvezi z denarnimi dajatvami in pokrivanje stroško\ zdravljenja ter plače-
vanja prispevkov.
Zakon v drugem delu govori o zdravstvenem za-
varovanju. Po novem se bomo zavarovali obvezno
in prostovoljno. Obvezno zdravstveno zavarovanje
izvaja od 1. marca 1992 dalje Zavod za zdravstve-
no zavarovanje Slovenije, organiziran po posa-
meznih območjih, npr. Maribor z izpostavami
Ptuj, Lenart, Slovenska Bistrica in Ormož, itd.
Prostovoljno zavarovanje se bo začelo izvaiati po
19    1992.
Kdo so lahko kmečki zavarovanci po novem
Zavarovanci - kmetje so po i.š. členu zakona
(točka 7.) kmetje, člani njihovih gospodarstev in
druge osebe, ki opravljajo v Republiki Sloveniji
kmetijsko dejavnost kot edini ali glavni poklic.
Sem štejemo:
osebe, ki so na podlagi opravljanja kmetijske
dejavnosti pokojninsko in invalidsko zavarovane;
osebe, ki opravljajo kmetijsko dejavnost kot
edini ali glavni poklic in niso pokojninsko in inva-
lidsko zavarovane, če kmetijsko gospodarstvo do-
sega na člana gospodarstva mesečno najmanj to-
likšen katastrski in drug dohodek, ki ustreza zne-
sku 50 "ii zajamčene plače, zmanjšane za davke in
prispevke.
(Za člane kmetijskega gospodarstva se štejejo
vse osebe, ki v okviru tega gospodarstva opravlja-
jo kmetijsko dejavnost kot edini ali glavni poklic.)
Zavarovalni riziki, prispevki in pravice
Osebe, ki so na podlagi opravljanja kmetijske
dejavnosti pokojninsko in invalidsko zavarovane,
so zavarovane za zavarovalne rizike in plačujejo
prispevke za bolezen irf poškodbo zunaj dela ter
za poškodbo pri delu in poklicno bolezen in imajo
pravico:
do na^domestila (28. čl. zakona) med začasno
zadržanostjo od dela ^
-- od pogrebnine in posmrtnine (in njihovi ožji
družinski člani - .^6 čl. zakona)
~ do zdravstvenih storitev in povračil polnih
stroškov. (38. čl. zakona)
- do zdravstvenih storitev in povračil potnih
stroškov (38. čl. zakona).
Osebe, ki so samo zdravstveno zavarovane po
15. členu (tč. 7) imajo pravico do zdravstvenih sto-
ritev in potnih stroškov in plačujejo prispevek,
kjer je osnova katastrski dohodek in dohodek od
gozda (52. čl. zakona).
Družinski člani zavarovanca
Zakon v 20. členu opredeljuje družinske člane
zavarovanca in jih deli na:
a) ožje družinske člane: zakonec in otro.i (za-
konski, nezakonski, posvojenci)
b) širši družinski člani: pastorki, vnuki, bratje,
sestre, starši.
Status zakonca po 21. členu imata tudi:
a) razvezani zakonec, ki mu je s sodno odločbo
prisojena preživnina
b) oseba, ki živi z zavarovancem v življenjski
skupnosti, ki je po zakonu o zakonski zvezi in dru-
žinskih razmerjih v pravnih posledicah izenačena
z zakonsko zvezo.
Pogoj, da so navedene osebe lahko zavarovane
kol družinski člani, je stalno bivališče v Republiki
Sloveniji in skupno gospodinjstvo.
Podali smo le nekaj najvažnejših informacij.
Vsa dodatna pojasnila pa bodo naši občani dobili
v naši službi po telefonu vsak dan ali ob uradnih
dnevih, ki so vsak dan od 8. do 12. in v sredo od
14. do 16. ure.
Vodja jzpostave:
Titčka Šuman
S TISKOVNE KONFERENCE SLUŽBE DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA - PODRUŽNICE PTUJ j
Nezavidljiv položaj
gospodarstva
Ptujsko gospodarstvo je tudi v letu 1991 doseglo slabše rezultate od ormoškega, je na petkovi tiskovni
konferenci » ptujski podružnici Službe družbenega knjigovodstva povedala Danica Sprah-Mohorič. Proizvod-
nja seje zmanjšala za 7,7 odstotka, izvoz za 26.6. povečala se je nezaposlenost ter zaostrila nelikvidnost. Ptuj-
sko gospodarstvo se je prej srečalo s pravimi stečaji kot ormoško. Podružnica je za stečaj predlagala tri podje-
tja: po moratoriju se je število teh podjetij znatno povečalo, saj je za stečaj »dozorelo« še deset podjetij. V Or-
možu je služba za stečaj predlagala le eno zasebno podjetje. Za investicije so v obeh občinah lani namenili za-
nemarljive zneske. \ ptujski občini je za akumulacijo ostalo le 0,6 odstotka prihodka oziroma 110 milijonov
tolarjev. Obračunana akumulacija je bila nižja od izgub. Leta 1989 je še presegala izgubo.
Glede na dosežene rezultate
ptujskega in ormoškega gospo-
darstva se strokovno delavci
ptujske službe družbenega knji-
govodstva upravičeno vprašuje-
jo, ali je že čas za rdečo luč. Di-
rektor Franc Visenjak ob tem
opozarja tudi na problem struk-
ture ptujskega gospodarstva. V
občini so tri velike firme, od tega
imata dve izredne težave. Z za-
konom o podjetjih smo porušili
osnovno zaupanje delavcev v po-
slovodne strukture. Veliko let bo
preteklo, preden se bodo odnosi
normalizirali. Pozabljamo tudi,
da v podjetjih v kapitalizmu vla-
data red in človeški odnosi, pri
nas pa smo vse spolitizirali, po-
rušili organizacijo, podjetja ima-
jo poleg zunanjih tudi velike no-
tranje težave. Poslovodne struk-
ture se namesto s prihodnostjo
podjetij ukvarjajo z zbiranjem
denarja za plače.
Dobiček je še brez prave teže,
ne pomeni poslovne uspešnosti
nekega podjetja. Komercialne
bilance še vedno niso namenjene
menežerskim strukturam. [)obi-
ček skrivajo tako v velikih kot
majhnih podjetjih. Pomočnik di-
rektorja službe Boris Presker
opozarja tudi na problem nacizo-
rovanja zasebnih podjetij. Mno-
'ga med njimi so slabi plačniki-.
Problem nastaja, ko pride do
sodne izvržbe, saj dolgov nimajo
s čim pokriti. Gre za podjetja z
minimalnim osnovnim kapita-
lom. Do vsega tega pa prihaja
zaradi nedodelanega davčnega
in izvršnega sistema. Osebno me-
ni, daje prikazovanje dobička iz-
redno nerealno.
Zaključne račune za prejšnje
leto je predložilo 250 ptujskih
podjetij, od tega 46 družbenih, 4
podjetja z mešano lastnino ter
200 zasebnih. V letu 1991 je ptuj-
sko gospodarstvo obračunalo
skupno I S.792 milijonov tolarjev
prihodka. V povprečju se je po-
večal za 97.4 odstotka, ob upo-
števanju inHacije pa je bila rast
precej manjša kot leta 1990. Naj-
več prihodkov je ustvarila indu-
strija (31,7 odstotka), sledi kme-
tijstvo z 29,5 in trgovina s 27,6
odstotka. Tri četrtine prihodkov
je ptujsko gospodarstvo zaraču-
nalo na domačem trgu. Obraču-
nani odhodki so presegli prihod-
ke za 3.2 odstotka. V teh razme-
rah se je delež bruto dobička v
prihodkih skrčil za 1,3 odstotka
in je bil izkazan v znesku 240 mi-
lijonov tolarjev.
Z izgubo je lani poslovalo v
ptujski občini 92 podjetij, od te-
ga 15 družbenih, eno mešano ler
36 zasebnih, ki so skupno zapo-
slovala 5497 delavcev ali 43,4 od-
stotka vseh zaposlenih v gospo-
darstvu. Skupno obračunana iz-
guba znaša 834 milijonov tolar-
jev. Največ izgube, 97,2 odstot-
ka, so ustvarila družbena podje-
tja oziroma industrija, ki je imela
poleg gradbeništva in prometa
tudi največje težave.
Delež zasebnih podjetij se je v
skupnih rezultatih gospodarstva
v prejšnjem letu v primerjavi z
letom 1990 potrojil. Obračunala
so 7,7 odstotka vseh prihodkov
gospodarstva. 1900. leta 2,2 od-
stotka. Lani so zasebna podjetja
zaposlovala 3,2 odstotka vseh za-
poslenih oziroma 407 delavcev.
V ormoškem gospodarstvu »o
zadržali nekatere pozitivne tren-
de rasti. Proizvodnja se je pove-
čala za 14,4 odstotka, izvoz pa za
1,4 odstotka. Kljub pozitivnemu
gibanju pa se tudi v Ormožu raz-
mere zaostrujejo. Povečuje se
število nezaposlenih, število ozi-
roma znesek blokad, v štirih
podjetjih pa so dozorele razmere
za stečaj. Za 15,3 odstotka so se
nominalno znižala plačila za in-
vesticije.
M(i
TEDNIK - 19- marec 1992
POROČAMO, KOMENTIRAMO - 3
TGA KIDRIČEVO DANES IN JUTRI
Bolj obetavna prihodnost?
Okrogla miza o TGA Kidriče-
vo nekoč in danes, ki sta jo v če-
trtek, 12. marca, organizirala ob-
činski odbor socialdemokratov
in Zeleni Ptuja, je spet dokazala,
da so namigovanja o ukinitvi
proizvodnje aluminija v Kidriče-
vem narodnogospodarsko in
strokovno neutemeljena. Tako je
namreč menila večina razpra-
vljavcev, med katerimi so bili tu-
di dr. Jože Pučnik, dr. Andrej
Ocvirk, dr. Miha Tom.šič, Mitija
Bricelj, dr. Leo Šešerko in dr. Ti-
ne Stanovnik. Ob upoštevanju
ekoloških, ekonomskih in social-
nih kriterijev je nujen čimprejš-
nji konsenz med sedanjo vlado
in aluminijsko industrijo, pri če-
mer je potrebno dokončno razči-
stiti tudi odnose z ministrstvom
za energetiko. Slovenija ima svoj
interes, da ohrani proizvodnjo v
Kidričevem, še posebej če ta ne
bo več ekološko ogrožala svoje
okolice.
Z ukinitvijo proizvodnje v
elektrolizi A, ukinitvijo proiz-
vodnje glinice in drugimi projek-
ti ekološke sanacije so se v Ki-
dričevem temu resno odzvali, vse
ugodnejši pa so tudi ekonomski
rezultati. Nizka cena aluminija
na svetovnem trgu se je počasi
pričela »tajati«. Dosegla je že
1.300 dolarjev za tono, kar je za
delovanje tovarne že smotrno.
To daje slutiti na skorajšnjo pre-
mostitev krize te industrijske pa-
noge. Kidričevski aluminij ima
tržno vrednost, na svetovnem tr-
gu nikoli ni doživljal »balkan-
ske« diskriminacije, njegova pro-
izvodnja pa se v vseh parametrih
lahko kosa z drugimi evropskimi
proizvajalci, le cena električne
energije je 132 odstotkov višja
kot drugje v svetu. Ob manj ma-
čehovskem odnosu do tega
ozdravljenega industrijskega ve-
likana, ki je vseh 40 let dajal
družbi precejšen delež in še da-
nes pomeni gonilno silo razvoja
ptujske in prek Impola tudi slo-
venjebistirške občine, ki lahko
kmalu dočakali še ugodnejše re-
zultate.
In kot kaže, jih bomo - v in-
teresu več kot 10.000 delavcev
slovenske aluminijske reproduk-
cijske verige. Za ohranitev TGA
Kidričevo (v kratkem se bo pre-
imenovala v TALUM Tovar-
no Aluminija) se je kot prvi po-
leg vodstva podjetja, Impola in
Uniala zavze predsednik ptujske
vlade Branko Brumen. Tudi av-
tor študije o ekonomski in ekolo-
ški upravičenosti TGA, dr. Tine
Stanovnik z Inštituta za ekonom-
ske raziskave, je na osnovi ugo-
tovitev te študije povedal, da je
za Slovenijo z narodnogospodar-
skega vidika bolj smotrno obra-
tovanje kot pa ukinitev proizvod-
nje. Slednja bi namreč za sabo
potegnila še kup drugih negativ-
nih učinkov dolgoročnega znača-
ja, vprašanje pa je tudi, kako bi
bilo z vrnitvijo finančnih obvez-
nosti in reševanjem socialnih
vprašanj kot posledico brezpo-
selnosti. Ukinitev proizvodnje
torej ne pride v poštev.
Podpredsednik republiške vla-
de dr. Andrej Ocvirk, ki očitno
verjame v stroko in nepristran-
skost te ugledne institucije, je za-
to temu pritrdil ter dodal, da je
brezposelnost za družbo mnogo
hujša kot visoka infiacija. Tudi
zaradi tega se je zavzel za ohra-
nitev proizvodnje v Kidričevem.
Menil je le, da se je treba resneje
dogovoriti o ceni električne ener-
gije, ki je očitno mnogo višja kot
pri drugih svetovnih proizvajal-
cih aluminija. Spomnil je na pri-
dobljeno znanje, ki ga je treba
ohraniti, in izrazil prepričanje,
da bo po prehodnem obdobju,
ko se bo kolektiv otresel presež-
ka zaposlenih in pričel realizaci-
jo novih proizvodnih programov,
zagotovo bližje uspehu.
Podobnih misli je bil tudi dr.
Jože Pučnik, predsednik SDSS,
saj je dejal, da je za socialne de-
mokrate pomemben čimvečji
okvir ekologije, vendar v mejah
realnih gospodarskih možnosti.
Zato gledajo na primer TGA
pragmatično in bolj optimisti-
čno.
Tok razprave je poskušal obr-
niti na glavo drugi podpredsed-
nik slovenske vlade, dr. Leo Še-
šerko, rekoč: »Sedaj smo slišali
razmišljanje v en rog, sedaj pa
bomo še v drugega. Smo namreč
talci zapuščine realsocializma,
časov, ko je obstajala državna
kasa, iz katere so vlekli denar za
razne gospodarske bolnike . . .«
V nadaljevanju v glavnem nega-
tivnih mnenj o TGA je ob koncu
svojega razmišljanja po glasnih
pripombah iz množice vendarle
dejal, da je za kompromise in da
»nikoli nismo rekli, naj se TGA
ustavi . . .« Omenil je tudi, da se
je slovenska vlada v okrnjeni se-
stavi pred kratkim pogovarjala o
usodi TGA, in zato očital mini-
stru Ocvirku, da ima občutek.
kot da se niso nič dogovorili. V
poznejšem bolj vročem delu raz-
prave pa je očital Tinetu Stanov-
niku, da je ta vedno manj stro-
kovnjak in vedno bolj politik.
Duhove je zagotovo najbolj
razburil minister za energetiko
Miha Tomšič, ki je med drugim
menil, da o ceni električne ener-
gije nima smisla govoriti, ter za-
trdil, da se javno distancira od
energetske politike in te vlade,
ker je >sračje gnezdo<. Napove-
dal je razpad elektroenergetske-
ga sistema, bojda zaradi neplače-
valcev, med katerimi je največji
prav TGA. Z zaprtjem obeh elek-
torliz bi tako kaznovali vse krši-
telje obveznosti. Predlagal pa je
tudi drugo rešitev, in sicer uved-
bo metalurškega tolarja, ki naj bi
ga plačevali vsi. tudi mali upo-
rabniki, s čimer je iz dvorane pri-
vabil smeh.
Med razpravljavci iz dvorane
velja opozoriti na trditev čebelar-
jev, da je emisija tluorja v okolje
— po vsej verjetnosti iz TGA —
smrtonosna za njihove čebele,
vendar primer na sodišču še ni
končan, zato tudi krivda ni doka-
zana.
Zelo odločno se je za ohrani-
tev proizvodnje v Kidričevem
zavzel tudi Viktor Markovič.
predsednik Svobodnih sindika-
tov iz Ptuja, saj je dragoceno vsa-
ko delovno mesto. Opozoril je še
na vse več gospodarskih bolni-
kov v občini, kar pripisujejo tudi
izgubi južnih trgov.
Sklepne ugotovitve predstav-
nika Zelenih Ptuja Stanka Žun-
ca, ki je razpravo vodil, so bile
izraz dejanskega odseva večine
razpravljavcev. Primer TGA je
zadnje čase prevroč, zato je vse
več nervoze na obeh straneh.
Očitno pa je, da je po tej javni
okrogli mizi marsikomu odvalil
kamen s srca ali pa so se vsaj raz-
blinili strahovi o lažnem upanju
v uspeh.
,.   ,    ^ M. Ozmec
Dober dan, Mercator vsak dan!
Dober dan.
danes se srečujemo že drugič zapored in vsi upamo, da se tokrat
ne bodo ponovile porodne težave pri nastajanju tega za vse nas
novega Mercatorjevega kotička. Pri našem prvem srečanju so se
namreč na osnutku pojavile napake tehnične narave.
S porodnimi težavami pa se nismo srečevali na že tradicio-
nalnem in tudi tokrat dobro pripravjenem Mercatorjevem plesu,
ki je bil popestren s predstavitvijo oblačil, ki jih prodajajo Mer-
catorjeve konfekcijske trgovine. Če še ne veste, vam sporočamo,
da nudimo za omenjeno blago brezobrestno plačilo na tri čeke,
če skupni znesek nakupa presega 3.000.00 SLT.
Tokrat sporočamo, da je za željo kupcev odslej odprta po-
slovalnica v Leskovcu tudi v nedeljo, in sicer od 7.30 do 12.00
ure.
V poslovalnici Apače nudijo sedaj po ugodnejših, diskon-
tnih cenah pijačo, hkrati pa vam lahko namignemo, da tam lah-
ko še danes najdete bučno olje po 362 SLT za liter.
Market Rogoznica se priporoča z ugodno prodajo koc vi-
kend za 538.10 SLT, spalnih srajc za 342.60 SLT in tri oz. štiri-
delnih ležalnih blazin po ceni 436.80 SLT.
V poslovalnici guma v Krempljevi ulici lahko poleg drugih
gum najdete češke traktorske gume po še izjemno ugodnih ce-
nah. Izbirate lahko tudi med široko paleto talnih oblog. Vse po-
trebne informacije dobite po telefonu 773-215.
Naj bo za danes dovolj, Nasvidenje.
Tretji občni zbor ormoške stranke SKD
»Kot stranka bomo sodelovali pri sprejemanju vse zakonodaje...«
^ Ob dobri udeležbi članov stranke SKD občine Ormož so se minulo nedeljo udeležili tetjega občnega zbo-
ra še številni gostje. Med njimi je bil glavni tajnik stranke SKD Peter Reberc iz Ljubljane, Janez Gajšek, re-
publiški poslanec stranke SKD iz Maribora, predsedniki občinskih odborov iz Ljutomera, Pesnice in Ptuja,
ter ormoški župan dr. Jože Bešvir. \
Kljub številčnosti stranke
SKD v ormoški občini — odbori
so organizirani v vseh krajevnih
skupnostih — se srečujejo z ne-
katerimi problemi. Med člani je
pretežna večina kmetov, gospo-
dinj, upokojencev, veliko jih je s
srednjo šolo, manj pa z višjo in
visoko. Sprašujejo se, kako pri-
dobiti več članov tudi iz teh slo-
jev. Kljub temu da so v občinski
skupščini dobro zastopani, pa v
raznih komisijah občinske skup-
ščine in izvršnega sveta delujejo
neprofesionalno in zato njihova
navzočnost bolj ali manj samo
potrjuje tok dogajanj, ki jih
usmerjajo drugi. Zaradi teh in
podobnih razlogov želijo, da bi
se predsednik in ministri pogo-
steje odzivali vabilu občinskega
odbora, da bi sodelovali na raz-
nih tribunah in podobno. Meni-
jo, da na takšen način lahko na-
redijo prihodnost varnejšo,
stranko SKD pa simpatično tudi
za tiste, ki stopicajo na mestu in
se še niso znali prav odločiti.
Ob karitativnem delu, ki ga je
bila prav v tej stranki v lanskem
letu veliko, je bil v Ormožu usta-
novljen tudi odbor mladih krš-
čanskih demokratov.
V letu 1992 bodo kot stranka
sodelovali pri sprejemanju vseh
vrst zakonodaje, v upravnem od-
boru so si za letošnjo leto in tudi
za prihodnje razdelili naloge za
posamezna področja delovanja,
od sociale, kmetijstva, obrti in
podjetništva, stikov s krajevnimi
odbori stranke SKD, kulture, de-
la z mladimi krščanskimi demo-
krati do področja zdravstva in
sodelovanja s humanitarnimi or-
ganizacijami, v tem primeru
predvsem s Karitas.
Še naprej želijo sodelovati z
Demosovimi strankami, pred-
vsem s Kmečko zvezo. Lojze
Sok, predsednik občinskega od-
bora SKD občine Ormož, je po-
sebej poudaril, da je Demos kot
koalicija razpadel na republiški
ravni, ni pa na občinski, kjer še
vedno deluje. Prav v sodelovanju
s strankami Demosa želijo nada-
ljevati procese demokratizacije,
ki še zdaleč niso končani.
V Ormožu se lahko še posebej
pohvalijo z dobrim delom pri
mladih krščanskih demokratih,
ki so brez dvoma veliko upanje
stranke. Posebna programska to-
čka za leto 1992 so priprave na
volitve, ki bodo v drugi polovici
leta stranko SKD v Ormožu naj-
več zaposlovale.
Sodelovali bodo tudi pri regij-
skem časopisu »Krščanski demo-
krat«, v katerem bodo predstavi-
li svoje delo, poslance in se tako
veliko bolj kvalitetno pripravili
na volitve.
Med pomembnejše točke pro-
grama sodi tudi tesnejše povezo-
vanje s krajevnimi skupnostmi.
Na tem področju delo marsikje
šepa. Ne želijo se vmešavati v
delo krajevnih skupnosti, vendar
je prav, da so ljudje seznanjeni s
tem, kaj se v posameznih krajev-
nih skupnostih dela in s kakšni-
mi problemi se tam srečujejo. Na
ta način bodo tudi člani stranke
SKD lahko pomagali in aktivne-
je sodelovali pri tem delu.
Krščanski demokrati menijo,
da politike v prihodnje ni mogo-
če graditi samo na velikem števi-
lu članstva, prav gotovo je pri
tem potrebna tudi kvaliteta. Za-
radi tega bi bilo potrebno, da bi
nekdanje Demosove stranke —
predvsem v tako majhnih obči-
nah, kot je ormoška morale
bolj strniti svoje vrste, ker le tako
lahko računajo na uspeh pri pri-
hodnjih volitvah.
Vida Topolovec
Ustanovili območni sindikat šolnikov
Na območju občine Ptuj so \ zavodih, kjer so delavci včlanjeni \
sindikat delavcev vzgoje, izobraževanja in znanosti Slovenije (SVIZ),
ustanovili območni odbor. Ta bo spremljal problematiko v zavodih in
o njej poročal republiškemu odboru ter zastopal članstvo v občini.
Sindikalnim zaupnikom bo zagotavljal strokovno pomoč pri uvelja-
vljanju zakonov in kolektivnih pogodb, članom nudil pravno pomoč
in plačeval izdatke za pravno svetovanje in zastopanje pred sodišči.
Za člane bo poskušal zagotoviti ugodnosti pri nakupih, organiziral le-
tovanje, nudil solidarnostno pomoč v okviru svojih zmožnosti in or-
ganiziral kredite po delavski hranilnici.
Za predsedujočega je bil izvoljen Marjan Gojkovič iz SŠC, sekre-
tarka pa bo Nadja Požek iz Doma učencev, kjer bo tudi sedež obmo-
čnega odbora. Marjan Gojkovič
IZVEDELI SMO
IZVEDELI SMO
OŽIVITEV PROIZVODNJE V BIVŠI
PETOVIJI?
Ptujski izvršni svet je pridobil resna podjetnika, ki želita oživiti
predelovalno industrijo v prostorih nekdanje Petovije, kjer je sedaj
Agisovo skladišče. Gre za znana investitorja, ki ju v Ptuju že pozna-
mo in želita tudi v bodoče prispevati h gospodarskemu razvoju obči-
ne. Programi, ki jih ponujata, so vezani na kmetijsko proizvodnjo.
_ HIT — NOSILEC RAZVOJA
PTUJSKEGATURIZMA? ■
Ptujski izvršni svet in Kmetijski kombinat skupaj iščeta morebit-j
ne vlagatelje v razvoj Ptujskih toplic in celotnega ptujskega turizma, i
Doslej je največje zanimanje pokazalo novogoriško podjetje HIT.
Njegov direktor se bo že te dni sestal s predstavniki izvršnega sveta,
občine in kombinata.
_ PREDSTAVNIKI TOPLIC
NA BERLINSKI BORZI
Mednarodne turistične borze v Berlinu, ki je bila od 7. do 12.
marca, se je udeležila tudi vodja ptujskega zdravilišča Vekoslava CoJ-
čič. ( eprav se zdravilišče ni posebej predstavilo, so tujci zanj pokazali
precejšnje zanimanje. Predstavniki AI)A( -a pa so Ptujčane povabili,
da sodelujejo v njihovem prospektu za leto 1993.
_ PRORAČUN VEČJI
C eprav še ni znan dokončen ob^eg javne porabe v tem letu, je iz
republike prišla razveseljiva vest za Ptujčane. Proračun se bo povečal.
predvsem pri denarju za komunalno infrastrukturo. Republika si na-
mreč prizadeva, da bi čimprej izenačila povprečno javno porabo na
prebivalca v Sloveniji. Lani je ptujska občina dosegla 87-odstotkov
re p u b I i š k e g a p o v p rečj a.
_ ORMOŽ IN PTUJ ZA REŠEVALNO
SLUŽBO
Ormoški in ptujski izvršni svet sta začela pogovore o novi obliki
organiziranosti reševalne službe, ki bi zajela tudi nujno medicinsko
pomoč. Konkretno se sedaj o uresničevanju te pobude pogovarjajo
zdravstveni delavci obeh občin.
_ MARIBORČANI ŠIRILI DEJAVNOST
V PTUJU
Predstavniki mariborskega Zavoda za zaposlovanje so obvestili
Ptujčane, da bodo širili svojo dejavnost v Ptuju. Povečali bodo svoje
prostore na sedanji lokaciji v Osojnikovi računajo na dosedanje
prostore podjetja Nizke gradnje. Uvedli bodo šalterski način dela.
_ BODOČA POMOČ LE PO ODBORU
/nam dobrotnik iz Frankfurta Franc Lašič, ki je doklej že veliko
pomagal slovenskemu in ptujskemu zdravstvu, bo svoje humano po-
slanstvo nadaljeval. V bodoče bodo vse takšne akcije potekale s po-
močjo odbora za humanitarno pomoč pri slovenskem društvu Sava. S
tem se bodo izognili morebitnim novim težavam. Lani je med Laši-
čem in društvom Sava prišlo do neljubega nesporazuma, ki je sedaj
zglajen. Ptujska bolnišnica in izvršni svet pa sta naredila korak naprej
in imenovala odgovorni osebi, ki bosta skrbeli za izpeljavo humani-
tarnih akcij.
_ ŽIVAHNO V KRAJEVNIH
SKUPNOSTIH
že dober mesec se sestajajo predstavniki izvršnega sveta, občine
in krajevnih skupnosti. Pogovarjajo se o razvojnih programih, teža-
vah in bodoči ureditvi lokalne samouprave. V krajevnih skupnostih
imajo največ vprašanj glede bodočega razvoja gospodarske infra-
strukture.
BRANKO TONEJO
- NOVI
PREDSEDNIK
ZBORA
ZDRUŽENEGA
DELA
Na seji /bovd združenega dela
ptujske skupščine, ki je bila 10.
marca, so za novega predsednika
zbora izvolili Branka Tonejca,
poslanca in ravnatelja OŠ Kidri-
čevo. Dosedanji predsednik Ja-
nez Vrečer je namreč izgubil
mandat poslanca zbora, ker se je
zaposlil v Celju.
Priprav ila: MG
VZVEDELI SMO
IZVEDELI SMO
4 - OD TU IN TAM
19. marec 1992 —
TEDNIK
Ni vse
zlato, kar je novo
Novi časi, nova oblast, nove ideje . . . Temu se tudi ptujslio
kureniovanje ni izginilo. Dolga tri desetletja so ga pripravljali
zanesenjaki, amaterji, skupinica ljudi, ki se jim je najprej zdelo
vredno ohraniti etnološko dediščino na prireditvi na pustno ne-
deljo in potem še dodali karneval, da bi se v tem mestu oh Dravi
kaj dogajajo tudi popoldan, da hi prišli na račun tudi tisti, ki ne
sodelujejo v etnoloških skupinah, da bi pritegnili še druge in bi
Ptuj postal tudi karnevalsko mesto. Delali so. se jezili, ker so
mnogi menili, da je to povsem nepotrebno, da če že želijo imeti
fašenk, naj ga imajo, a naj za božjo voljo s tem ne obremenjujejo
»širše družbene skupnosti«. Pa so počasi prodrli tudi v program
takratne kultiirni skupnosti, v občinski proračun in hili so časi —
čeprav zelo kratko obdobje - ko je k etnološkemu delu kurento-
vanja primaknila dinar, dva tudi takratna republiška kulturna
skupnost. Podjetja in zasebniki so sodelovali z reklamami in s
skupinami tudi v karnevalskem delu.
Bili so skupina amaterjev, skupina, ki je poskrbela za vse —
od zbiranja denarja do parkirnih prostorov, od malice za nasto-
pajoče do svetovanja, kakšne skupine pripraviti za karneval, skr-
beli so za propagando — tudi v Zagrebu. Ljubljani, prek meje v
Avstriji in Italiji, za okrasitev mesta, za kar so iz za kureniova-
nje zbranega denarja vsako leto dopolnili in obnovili okrasni in-
ventar, opremili eno karnevalsko skupino, organizirali prodajo
vstopnic, pripravili propagandni material. . . In kureniovanje je
bilo. Kakšno leto boljše, kakšno slabše. Obiskovalci pa so priha-
jali, tudi od drugod, tudi z avtobusi, tudi vstopnino so plačali, pa
še kosilo . . . Tudi v tistih časih, ko so kureniovanje organizirali
še amaterji, so opozarjali na prostitucijo kurenta ali koranta, če
hočete in kot trdijo etnologi. Veliko tega je bilo. na kar so opo-
zarjali, saj so bili v organizacijskem odboru tudi etnologi. Pa
ekonomisti. Organizatorjem še na kraj pameti ni padlo, da bi or-
ganizirali prireditev brez finančnega kritja oziroma na račun ob-
činskega proračuna, kot je to lani uspelo »profesionalnim« orga-
nizatorjem. Koliko so lani pridelali izgube, davkoplačevalci ne
bomo nikoli izvedeli, saj se v proračunu da marsikaj skriti tudi
na račun v zadnjem času tolikokrat poveličevane promocije Ptu-
ja. Letos je bilo kureniovanje »zastonj«. Bomo davkoplačevalci
izvedeli resnično vsoto, ki jo je Sekretariat za turizem porabil za
le t oš njo pri red i lev?
Vsak. ki dela. greši. Toda je treba res najprej dobesedno
vreči denar skozi okno. da na koncu ugotoviš, kako vse. kar je že
bilo — pa četudi pod drugo oblastjo — le še'ni za staro šaro?
Pripenjati si nagelj, ker nam je uspelo tudi s pomočjo svetovalke
za turizem, ki jo je najel izvršni svet, pripeljati na kureniovanje
nekaj avtobusov, je — milo rečeno — norčevanje, saj so že doslej
prihajali avtobusi obiskovalcev, saj so nekatere agencije iz dru-
gih mest imele kureniovanje v svojih rednih programih. Da pa je
mera polna, ljudje na letošnjem kurentovanju poleg tega. da so
hodili drug po drugem na tisto malo ulicah in trgih, kjer so orga-
nizatorji napovedali, da se ho nekaj zgodilo, na koncu še niso
imeli kaj videti. In ker niso imeli kaj videti, hi radi kaj pojedli,
popili, kupili otrokom vsaj kakšen balon, skratka zapravili kak-
šen dinar, če že niso plačali vstopnine. Pa je bilo za to zanemar-
ljivo malo možnosti.
Morda bodo dale izkušnje zadnjih dveh let organizatorjem
misliti. Tudi to, da so izkušnje zlata vredne in izkušenj o kuren-
tovanju so si v tridesetih letih tisti nekdanji organizatorji prido-
bili zvrhano mero. Na vrat na nos postaviti stvari na glavo, na
novo, se običajno ne obnese. Pa to ni nobeno nostalgično nami-
govanje na neke (sedanji oblastniki pravijo rdeče) čase, ampak
če hočete jeza, da se lahko nekdo »uči« na račun davkoplačeval-
cev pod varnimi perutmi občinskega proračuna.
Nataša Vodušek
Bo jedrsko odlagališče v Halozah ?
TEDNIKOVA ANKETA
Milena     Prapotnik,     Ptuj:
»Odločno sem proti odlagališču
v Halozah. Halozam moramo
pomagati drugače, ne pa z jedr-
Milena Prapotnik, Rudi Košir, Bogomir Lugarič, Franc Meiko,
skimi odpadki. Kaj pa naše zdra-
vje?«
Rudi Košir, Ptuj: »Zakaj ra-
vno Haloze, ki so že itak tako re-
vne? Kaj vse smo že tamkajšnjim
prebivalcem obljubljali? Dobili
naj bi vodovod in ceste. Ker pa
iz tega sedaj ne bo nič, jim za
»nagrado« ponujamo odlagališ-
če. .Sem pa za to, da naj vpraša-
nje odlagališča rešijo strokovnja-
ki. Ptujska občina je že tako
onesnažena, da jedrskih odpad-
kov ne potrebuje. Zakaj želimo
uničiti lepe vinograde in pokraji-
no Haloz?«
Bogomir Lugarič, Ptuj: »Z vse-
mi štirimi sem proti odlagališču
v Halozah. Jedrske odpadke naj
vskladiščijo drugje, samo da bo
varno. Ali se ne dajo kako druga-
če uničiti? Naj jih pošljejo na
Luno. Prepričan sem, da ima pri
izbiri odlagališča glavno vlogo
politika. Odlagališče bo tam. kjer
so manj močne politične osebno-
sti. Za Ptuj pa vemo, kako kotira.
Kolikor vem, so ljudje tudi dru-
god proti odlagališču. Tudi če bi
dobili veliko denarja, sem proti
odlagališču v Halozah. Gre za
vprašanje obstoja bodočih gene-
racij, zato denar ne sme imeti
odločilne vloge.«
Franc Meško, Ptuj: »Zakaj ra-
vno Haloze, vprašujem odgovor-
ne. Nekaj jih je moralo voditi v
to. Sem proti odlagališču v Halo-
zah. To je nevarno za ljudi in
okolico. Zavedam pa se tudi, da
bo jedrske odpadke nekam po-
trebno odložiti. Proti odlagališču
bom tudi v primeru, če bi občina
za to, da bi ga uredili v Halozah,
dobila veliko denarja.«
Matjaž Neudauer, Ptuj: »Mi-
slim, da je razvoj tako daleč, da
bi bilo takšno odlagališče, če bi
ga uredili tudi v Halozah, nareje-
no po standardih ter zato varno.
Matjaž Neudauer, Franc Kolar, Silvo Žunkovič in Franc Bohak.
Celi svet nekam spravlja odpad-
ke. Drugo pa je seveda, ali bomo
Ptujčani proti. Ce bi se odločili
za odlagališče, bi to gotovo pri-
neslo veliko denarja, ki ga za raz-
voj občine nujno potrebujemo.
Od nečesa moraš živeti; od čiste
narave ne moreš.«
Franc Kolar, stari grad pri Ma-
kolah« Že na shodu na Ptujski
Gori smo bili vsi odločno proti
temu, da bi v Haloze odlagali je-
drske odpadke. Od takrat si ni-
smo premislili, še vedno velja, da
smo Makolčani odločno proti. O
odlaganju jedrskih odpadkov bi
bili morali misliti že takrat, ko so
centralo v Krškem pričeli graditi.
K nam v Haloze odpadki brez
dvoma ne sodijo.«
Silvo Žunkovič, Stopno pri Ma-
kolah: V naše kraje ti odpadki ne
sodijo. Zadnje čase se vinograd-
niki v Makolah dogovarjamo, da
bi imeli vinski hram, kjer bi vina
prodajali pod enotno zaščitno
znamko. V teh krajih naj bi se
razvijal turizem, sedaj pa nas go-
spodje iz republike hočejo »ob-
dariti« z odpadki. Sem odločno
proti.«
Franc Bohak, Globoko pri Stu-
denicah: »Ce nas gospoda iz Lju-
bljane nima s čim drugim obda-
rovati, ne potrebujemo niti tega.
V bližini Studenic so veliki rezer-
voarji zdrave pitne vode, ki jo
pošiljamo na rogaško stran in še
dalje proti Zagrebu. Že samo to,
da je tu zdrava voda, odvrača
vsako misel, da bi kje v naši bli-
žini odlagali jedrske odpadke.
Tega ne bomo dovolili, še pose-
bej ne, ker se ti kraji le prebujajo
iz zaostalosti, ponujajo se mož-
nosti za razvljj kmečkega turizma
in turizma nasploh, to pa bi pro-
padlo, če bi te nevarne reči odla-
gali kje v bližini. Pravijo, da niso
nevarni. Zakaj jih potem nimajo
kar sami?«
Spraševali: MG in VT
Foto: Kosi, OM, SK in VT
ČETRTI ZBOR BISTRIŠKE SKZ - LS
)}Svoje interese lahko uveljavljam le V parlamentu.. .a
»Po sprejemu zakona o zadru-
gah si bomo lahko kmetje zadru-
go uredili po svoje. Pa ne tarna-
mo, da je bila bistriška slaba,
vendar menim, da ni tako dobra,
da si ne bi mogli želeti boljše,« je
po krajšem kulturnem programu,
ki so ga pripravili pevci mešane-
ga pevskega zbora iz Oplotnice,
povedal predsednik SKZ-LS v
Slovenski Bistrici Simon Lesko-
var.
V poročilu je omenil še zbiral-
no akcijo (300.000 dinarjev in
več kot 100 kubikov rezanega le-
sa) v času lanskoletne vojne za
občane Ormoža in Gornje Rad-
gone ter poudaril, da je bilo
opravljenega veliko dela. Sode-
lovali so pri projektu za razvoj
podeželja in resno pristopili k re-
gulaciji Dravinje.
Ivan Pučnik, bistriški župan in
podpredsednik SKZ-LS, je pove-
dal, da se je v enem letu zgodilo
sicer veliko, vendar kmetje kljub
vsemu z vsem niso zadovoljni.
Marsičesa niso naredili v parla-
mentu, kjer je sicer SKZ-LS do-
bro zastopana. Kmetje pogrešajo
zakon o lastninskem preobliko-
vanju podjetij, zakona o dena-
cionalizaciji in o zadrugah pa
bosta brez dvoma temeljito pose-
gla tudi v kmečko življenje. Še
posebej pa je poudaril, da bo
vsaka stranka svoje interese lah-
ko uveljavljala samo v parlamen-
tu. Tu se potem začne boj za vo-
lilce. Govoril je tudi o razpadu
Demosove koalicije. Tega ni po-
trebno jemati kot nekaj tragične-
ga, ker se to dogaja povsod po
svetu. »Mi kmetje se moramo po-
gumno združiti, kajti nihče ne bo
uveljavil naših interesov, če jih ne
bomo sami,« je povedal ob ob-
razložitvi, zakaj se je kmečka
zveza odločila, da se preimenuje
iz SKZ-LS v Slovensko ljudsko
stranko. »Ker nas je čistih kmetov
zelo malo, komaj 8 odstotkov, ta-
ko da nimamo veliko možnosti
uveljaviti svojih problemov, smo
želeli vrata svoje stranke odpreti
tudi drugim slojem. Že po samem
imenu je jasno, da je široko odpr-
ta vsem.«
Razprava je bila živahna. Med
drugim je člane Kmečke zveze
zanimalo, kako je z občinskim fi-
nančnim deležem za kmetijstvo.
Irena Majcen, sekretarka Sekre-
tariata za kmetijstvo, je poveda-
la, da denarja za kmetijstvo ni
toliko, da bi z njim lahko naredi-
li vse, kar je potrebno. V zvezi z
zakonom o denacionalizaciji je
povedala, da so od 120 vlog, ko-
likor so jih prejeli, uspešno rešili
že 20, ostale pa bodo poskušali v
najkrajšem času. V nekaterih pri-
merih bodo morali izdati tudi
dcliv odločbe.
Problemov na tem področiu v
bistriški občini očitno ne manj-
ka, tudi na področju gozdarstva
ne. saj je z gozdovi pokrito več
kot .ŠO odstotkov občinskega
ozemlja. Tako je Božo Novak, di-
rektor gozdarske TOK, govoril o
javni gozdarski službi, ki jo usta-
navljajo v okviru Gozdnega go-
spodarstva Maribor in kjer se bo
v prihodnje strokovni kader
ukvarjal izključno s stroko. Kme-
tje očitno niso zadovoljni s tem
kar seje v TOK dogajalo, zato so
s številnimi vprašanji vrtali v di-
rektorja. Niso pa zadovoljni tudi
z mesarii v bistriških Mesninah.
saj ti koljejo živino tako, da od-
padejo vratovi in repi, kar pa je
tudi kmetov denar. Kljub urgen-
ci kmečke zveze se to ni izboljša-
lo, je povedal Simon Leskovar.
Govor je bil tudi o nesoraz-
merju cen in prepočasnem plače-
vanju kmečkih pridelkov ter o
posrednikih, ki te pridelke pro-
dajajo. Cene mnogih živilskih ar-
tiklov so pretirano visoke, tega
se kmetje zavedajo, levji delež pa
pobere vmesni člen med kmetom
in kupcem.
Kmetom ni vseeno, kako se bo
njihova nova stranka imenovala,
to so še posebej poudarili v raz-
pravi o spremembi imena. Kljub
temu je za preimenovanje glaso-
valo 46, za staro ime pa 22 priso-
tnih.
Četrti občni zbor SKZ-LS v
Slovenski Bistrici je bil volilni.
Domenili so se, da bodo poveča-
li število članov upravnega odbo-
ra, ker bodo tako boljše zastopa-
na vsa območja slovenjebistriške
občine. Za predsednika so pono-
vno izvolili Simona Leskovarja.
Vida Topolovec
Ali bo pri Lenartu
usnjarna
NEJASNIH \ ELIKO VPRAŠANJ * PRECEJŠNJI POSEGI V PROSTOR
V petek, 6. marca, seje z lenar-
škim občinskim vodstvom je se-
stal lastnik ene največjih usnjarn
v Evropi, g. Schimdt iz avstrij-
skega Feldbacha. Pogovora so se
udeležili tudi sanitarni inšpektor-
ji, geologi in urbanisti, razpra-
vljali pa so o možnosti gradnje
usnjarne pri Lanartu.
V to\arni, ki bi izdelovala av-
tomobilske sedeže za nemške in
japonske avtomobile, bi pri Le-
nartu v prvi fazi bilo zaposlenih
100 delavcev, v drugi pa 300. Ce
bi bilo poslovanje uspešno, bi bi-
lo mogoče zaposliti tudi do 500
delavcev.
Avstrijski podjetnik gradnjo
zelo želi, zato išče najugodnejše
lokacije po vsej Sloveniji, obsta-
ja pa tudi možnost, da bi proiz-
vodnjo širil na Madžarskem. Za
gradnjo tovarne bi bilo potrebno
zemljišče v velkosti 5 do 6 ha.
Dnevno bi tovarna za obratova-
nje potrebovala 1000 m' vode. V
reki Velki je izredno majhna ko-
ličina vode, zato bi bilo potrebno
zgraditi čistilno napravo. Nasta-
lo bi precej ekoloških proble-
mov, ker bi morali zgraditi aku-
mulacijsko jezero s kapaciteto
400.000 m' vode na površini pri-
bližno 10 ha. Nejasnih je še veli-
ko strokovnih vprašanj in finan-
ciranje.
v. Darja Orruk
FRANC SENEKOViC
SIDVENJEGORISRA
KRONIKA
(5. nadaljevanje)
Ubili so sosedo Mico
Zločina, ki se je zgodil leta
1933, ne pomnijo najstarejši
prebivalci Slovenskih goric.
Kmetje Cepovi in Klemenči-
čevi so bili sosedje v Vukovju.
Živeli so okoli 300 m narazen.
Cepovi so bili veleposestniki,
Klemenčičevi pa manjši posest-
niki. 29. novembra 1933 so se
otroci Franček, Slavko in Ivan
sprli, skregali in verjetno tudi
po otroško stepli. Pomiriti jih
je skušala Čepova mama Mica.
Ko je tako skušala zgladiti
spor, ji je Ivan Klemenčič (po
domače .Anza) zagrozil, da jo
bo ubil! Ivan je bil takrat star
okoli 18 let. Bil je eden najsta-
rejših, ki so sodelovali v sporu.
Prepričan sem, da Mica njego-
ve grožnje ni vzela resno. Zlo-
činsko grožnjo je Anza uresni-
čil še isti dan.
Proti večeru tistega dne sta
se Cepova, gospodar Franc in
žena Marija, odpravila na pot:
šla sta na Koprivnik po delav-
ce, da bi drugi dan grabili list-
je. Kazal se je lep, suh jesenski
dan, primeren za to opravilo.
Med potjo sta se pogovarjala o
marsičem. Bila sta zadovoljna,
ko sta gledala lep, čist sončni
zahod, znak lepega vremena za
drugi dan. Gospodinja Marija
ni slutila, da jo sončni žarki za-
hajajočega sonca pozdravljajo
zadnjič v življenju!
Ko je Ivan Klemenčič videl,
da gresta Cepova na Kopriv-
nik, je skoval zločinski načrt,
pomagal pa mu je tudi mlado-
letni brat Franc, ki mu je bilo
okoli 15 let. Pot na Koprivnik
je Cepova vodila mimo hiše na
Koprivniku 7 tam, kjer so
sedaj doma Korenovi. Navad-
no sta se Cepova kaj oglasila
pri nas, bili smo sosedje in so-
rodniki. Marija Cep je bila na-
mreč sestrična mojega očeta
Jožefa, imeli smo dobre odno-
se. Tistega usodnega dne pa se
nista oglasila. Videl sem ju sko-
zi okno. ko sta šla mimo. Rekel
sem: »Glej, mama, kam pa gre-
sta Cepova tako pozno?«
Zločinca sta skovala načrt:
počakala ju bosta pri Senekovi-
čevi mlaki; ko se bosta vračala,
bo že tema. In res, pričakala
sta Cepova v šumici ob naši
mlaki. Oborožila sta se z roči-
cami težkega lojtrnega voza, ki
so bile oko\ane.
Ko sta se Cepova nič hudega
sluteč vračala okoli šeste ure,
sta bila napadena. Najprej je
Ivan udaril Marijo po glavi in
takoj je bila mrtva, potem pa je
še Franc gospodarja. Ta je k
sreči ostal živ, s počeno loba-
njo.
Zločin bi ostal neodkrit vse
do jutra, če ga ne bi odkril Ivan
Trebše, ki je bil na poti k svoji
ljubici Mici Jerenko ~ je bila
služkinja pri nas. Med potjo je
namreč srečal bežeča Klemen-
čiča, ki nista odzdravila na do-
ber večer. Kaj kmalu je ugoto-
vil, kaj se je zgodilo. Že od da-
leč je slišal hropenje ranjenega
Franca Cepa. Obvestil je naj-
prej mojega očeta Jožefa, ki je
ravno prišel z dela. Izpod oma-
re je vzel puško karabinko in se
takoj napotil na kraj zločina, ki
je bil 300 metrov oddaljen od
naše hiše. Sosedje so obvestili
domače in žandarmarijo v
Šmarjeti ob Pesnici in ti so ta-
koj prispeli. Truplo pokojne
Marije je ležalo pri naši mlaki
celo noč, do prihoda posebne
komisije iz Maribora. Izmeni-
čno sta ga stražila dva žandar-
ja. Eden je bil na toplem pri
nas in je počasi pil kuhano vi-
no, ki mu ga je pripravila moja
mama.
Tako je dobra gospodinja
Marija Cepova morala umreti s
46 leti. Zapustila je tri nedolet-
ne otroke: Gizelo (13 let),
Francka (10 let) in Slavka (6
let), Cepovi otroci so dobili do-
bro mačeho, ki je vzorno nado-
meščala pokojno mamo. To je
bila sosedova Alojzija Hanzel.
Zločinca Ivana Klemenčiča
so gnali drugi dan žandarji
vklenjenega mimo mojega ded-
ka Žugmana. Prevzel je vso od-
govornost za zločin nase, tako
da brat Franc ne bi sodeloval.
Dobil je osem let zapora. Odse-
del je skoraj vse, ob prihodu
Nemcev so ga izpustili.
Po vojni so se odnosi med
sosedi Cepovimi in Klemenči-
čevimi spet normalizirali. Mlaj-
še generacije govorijo med se-
boj in vzdržujejo normalne so-
sedske odnose. Kaj hočemo,
čas celi rane, tudi tiste zelo bo-
leče! Naj povem še to, da so vsi
osiroteli otroci že pokojni, pa
tudi morilca Anza in Franc.
TEDNIK ~ 1992
KULTURA, IZOBRAŽEVANJE — 5
Šolski zvonec nam
je zaupal...
PTUJSKA GORA • Na pobudo Kmetijskega kombinata
l*tuj so se učenci lotili zbiranja steklenic. Zbrali so jih 6.000;
kombinat jih je odkupil 3.200, ostalo so predali Komunalnemu
podjetju. Zbrani denar so naložili v šolsko hranilnico in ga bodo
porabili za končni izlet. V minulih dneh so tudi pridno obisko-
vali zobozdravnika v Majšperku, sledili pa jim bodo še otroci iz
male šole.
TOMAŽ PRI ORMOŽU • Od 16. do 19. marca poteka na
šoli že drugo projektno delo: učenci četrtih razredov se sezna-
njajo s pletenjem košar, izdelovanjem metel in grabelj, loncev in
drugih okraskov iz gline. Sklepna prireditev bo jutri, ko bodo
pokazali, kaj so delali. Predstavitev bodo popestrili s petjem pe-
smi, ki so jih nekoč prepevali ob podobnih opravilih.
ORMOŽ • Danes ob 16. uri bo skupni roditeljski sestanek,
tokrat nekoliko drugačen. Na temo Družina in otrok bodo učen-
ci pripravili kulturni program za mamice. Namenjen je vsem
mamam, ki praznujejo 8. ali 25. marca. Razmišljanja o družini in
starših bodo ob tej priložnosti pripravili učenci sami, saj prav
oni doživljajo vse, kar poteka v družini.
SREDIŠČE OB DRAVI • V ponedeljek so imeli vsi učenci
naravoslovni dan o energiji, zvečer pa še skupni roditeljski sesta-
nek. O zdravi in nezdravi agresivnosti pri otrocih je govoril dipl.
psiholog Marjan Škvorc, v nadaljevanju pa so učenci pripravili
še kulturni program za vse mamice.
MARKOVCI # V spomin na preminulega pisatelja Antona
Ingoliča bodo v šolski knjižnici pripravili spominsko razstavo in
oddajo šolskega radia.
SREČANJE S PISATEUlCO NADO GABOROViČ
1+2 = 4
V slovenjebistriški matični knjižnici dr. Josipa Vošnjaka seje
s knjigo 1+2=4, kije namenjena predvsem otrokom od K), leta
dalje ter njihovim dedkom in babicam ter staršem, predstavila ISa-
da (iaborovič. \'a srečanju se je /bralo okoli HO prijateljev lepe
slovenske besede in pisateljice (,'aborovičeve. Pričeli so ga Vavber-
ški fantje, ki so /apeli nekaj ljudskih pesmi ter ustvarili primerno
uvodno \/dušje.
Njeno delo je predstavila Slo-
venjebistričanka Jelka Sernec ta-
ko prijetno in leno, da se ji je pi-
sateljica zahvalila, češ da do se-
daj še nobena kritika ni bila tako
prijazna in napotilo za naprej, še
posebej ko jo je izrekla med pri-
jaznimi in prijetnimi ljudmi, med
"katere je vedno rada prišla. Mor-
da pa tudi zato, ker so bili med
prisotnimi tudi nekateri njeni ne-
kdanji dijaki iz gimnazije in nji-
hovi starši.
Pisateljica v svojem delu
1 + 2 = 4, knjigi črtic, predsta-
vlja življenje s svojimi tremi vnu-
ki. Ti trije (fant + deklici) se sre-
če, ki jo imajo, da so z babico
Nado štirje, morda niti prav ne
zavedajo."
Babica jim dopove, da ima za
vsakega po eno srce, in ta se po-
tem družijo v eno veliko babi-
čino. Ona jim daje nevsiljivo in
neprisiljeno, najpopolnejše ču-
stvo, to je SVOJO ljubezen, da
ustvari prijetno domačnost na
stari Mežnarjevini. Tu skupaj
preživljajo zanimive dneve. Med
njimi vlada neposrednost in
medsebojno zaupanje. Drug v
drugega so se vživeli, zato so si
blizu, so eno srce in ena duša.
Babica le od strani usmerja nji-
hova spoznanja, izkušnje, sreča-
nja z naravo, z ljudmi, vendar je
ona tisti »pravi človek«, ki zna
najti skupen stik s to druščino in
prinaša mednje vedno nova raz-
položenja. Ne da bi vnuki slutili,
jim nakazuje vedno nove smeri
za razmišljanja, za doživljanja.
Vse pa se odvija v neskaljenem
sozvočju, zanimivo in občuteno.
Janja in Ela sta par, Darko je
tretji, babica Nada pa po pravi-
lih in dogovoru četrta, jih mora
po modrosti starih narodov, ki
so zelo cenili »modrost dedkov
in babic«, voditi do novih ži-
vljenjskih spoznanj in situacij,
ker ona im.a zanje čas in veliko
srce.
Pisateljica Nada Gaborovič
nam na nov, izviren način poka-
že, kako mora življenje sloneti
na družabnosti, ki je odvisna od
medsebojnega stika med otroki
in odraslimi. Kadar vlada v ta-
kem stiku neprisiljeno ozračje,
ovire padejo, razdalje in odtuje-
nost se zmanjšujejo in odprejo se
pota zbliževanja med ljudmi.
Nada Gaborovič pravi »Od-
krijmo notranjo sorodnost med
ljudmi in to nam bo omogočilo,
da se vživimo drug v drugega in
spoznanje, kako škodujemo otro-
kom, če dvomimo v njihove spo-
sobnosti. Vse je odvisno od nas
ali bodo otroci videli lepoto in
resnico, kije v vseh bitjih. Otroci
so najbjižji tej resnici in jo doje-
majo. Če bodlo otroci še prepri-
čani, da jih razumemo, ne bodo
gluhi za nasvete, ki jih je prispe-
vala naša izkušnja.«
Pisateljica nas s svojimi črtica-
mi utrjuje v spoznanju, da za ra-
zumevanje, ki ga narekuje ljube-
zen, nihče ne more imeti patenta,
arnpak, da ga moraš na novo od-
krivati, dan na dan, ker le tako
lahko prideš do srca svoje najbli-
žje okolice in do slehernega.
Na srečanju s pisateljico Nado
Gaborovič so se spomnili tudi
prejšnji dan umrlega pisatelja
Antona Ingoliča, domačina s
Spodnje Polskave.
VT
BRALCEV V PTUJSK|KNJIŽN[CI IZ LETA V LETO VEČ_ J|
Kam s knjigami
MANJ DENARJA, SEDEM ODSTOTKOV VEČ BRALCEV • BO KNJIŽNICA OSTALA
BREZ OBVEZNEGA PRIMERKA • ZIDOVI MINORITSKEGA SAMOSTANA POSTA-
JAJO PRETESNI — KDAJ KNJIŽNICA V MALEM GRADU • 100 LET KNJIŽNICE
Ob vedno večjem številu bral-
cev, dražjih knjigah in skrom-
nem denarju za svojo dejavnost
seje ptujska Ljudska in študijska
knjižnica znašla v slepi ulici. Pri-
zadevanja pridobiti več bralcev
in jim ponuditi poleg leposlovja
tudi več strokovne literature, jim
omogočiti prek računalnika do-
stop do podatkov tudi drugih
knjižnic, kot sta univerzitetni
knjižnici v Mariboru in Ljublja-
ni, so rodila sadove. Pa ni razlo-
ga za kakšno večje zadovoljstvo.
Knjig nimajo več kam spravljati,
skladišče v drugem nadstropju
minoritskega samostana je pre-
natrpano, o teži, ki že načenja
statično varnost, pa sploh ne
upajo razmišljati, saj nadomest-
nih prostorov nimajo.
Načrte za ureditev malega gra-
du v Prešernovi ulici za svoje po-
trebe imajo. So najemniki že ne-
kaj kvadratnih metrov v tem ob-
jektu, ki je sicer stanovanjski, pa
je pobuda, da v objekt ne bi več
naseljevali novih stanovalcev, pri
pristojnih naletela na gluha uše-
sa. Nekaj malega denarja za mali
grad se knjižnici zdaj obeta po
osnutku občinskega proračuna,
vendar ga za kakšne večje grad-
bene posege ne bo dovolj. V
knjižnici so pripravljeni na
»majhne korake« priti do novih
prostorov, vendar pa so tudi ti
kar preveč obotavljivi, kadar gre
za konkretne dogovore.
Nove zakonodaje za knjižnice
— tako kot tudi za druge dejav-
nosti v kulturi — še ni. Tudi v os-
nutku ne, da bi lahko vsaj pribli-
žno usmerjali in načrtovali svojo
dejavnost. Sliši pa se, da naj od-
slej na predlog matične službe za
slovenske knjižnice splošnoizo-
braževalne knjižnice ne bi preje-
male več obveznega primerka ~
vseh knjig, ki se tiskajo v Slove-
niji. Če se bo to res zgodilo — in
glede na to, da se že vrsta zadev
nezadržno centralizira na repu-
bliški ravni, ni razloga, da se ne
bi — bo knjižnica ob precejšnje
število knjig. Ni pa pričakovati,
da bi ta izpad nadomestil občin-
ski proračun, ki letos načrtuje za
nakup le tretjino denarja, polovi-
co da republika, drugo pa so ob-
vezni primerek, darovi, zapušči-
ne. Lani je knjižnica obogatila
svoj knjižni fond za 7.785 knjig;
od tega jih je kupila 4.788, z ob-
veznim primerkom pa jih je do-
bila 2.898. Kaj pomeni izguba
obveznega primerka ob teh šte-
vilkah, verjetno ni potrebno ko-
mentirati. Obvezni primerek naj
bi zadržali le obe univerzitetni
knjižnici, mariborska pa si priza-
deva tudi za domoznanski odde-
lek ptujske knjižnice, ki je izred-
no bogat.
Knjižnici že več let manjkajo
strokovni delavci. Tako posame-
zna gradiva ostajajo še naprej
neobdelana, kot na primer knjiž-
nica dr. Štefke Cobelj in drugo
za bralce pomembno gradivo. Za
polovico delavca imajo zdaj celo
manj zaposlenih.
Lani je bilo v vseh treh oddel-
kih knjižnice 62.462 obiskov, na
dan 213 bralcev, izposodili so si
158.988 knjižnih enot, na dan
543. V posameznem oddelku pa
dela le en knjižničar v izmeni.
Tako na kakšne posebne dodat-
ne aktivnosti ni računati. Pa je
kljub temu imela knjižnica prete-
klo leto 15 razstav, sodelovala je
na dveh in samostojno pripravila
eno prireditev. Poleg tega je bila
v mladinskem oddelku vrsta pri-
ložnostnih razstav o knjižnih no-
vostih, o Levstikovih nagrajencih
in podobno. Mladinski oddelek
je za 52 skupin predšolskih in
šolskih otrok pripravil pedago-
ške ure, za dve šoli pa tudi kul-
turni dan. NaV
SANACIJA OSNOVNE ŠOLE V GORiŠNICI
Nepravi projekt
ali malomarno
opravljeno delo?
To je vprašanje, ki so si ga za-
stavili vsi, ko so začele pokati
stene in stropovi v osnovni šoli v
Gorišnici, čeprav je objekt star
šele dvajset let. Šola je bila zgra-
jena leta 1972 v okviru projekta
100 šol v desetih letih. Takrat so
po Sloveniji množično gradili šo-
le. Kakšen je bil nadzor pri teh
gradnjah, kakšni kriteriji za izbi-
ro projekta, je zdaj po dvajsetih
letih težko ugotavljati, pa tudi
smisla nima, saj je težko verjeti,
da bi bilo mogoče krivca najti in
ga postaviti tudi pred materialno
odgovornost. Je pa objekt gradi-
lo takratno ptujsko gradbeno
podjetje Drava.
V dvajsetih letih je prišlo do
povesov betonskih preklad nad
dovoljeno mero, tako da je ob-
jekt postal življenjsko nevaren. S
sanacio tega se je pojavil pro-
blem ostrešja, zaradi cesarje bila
potrebna vrsta drugih del in šolo
je bilo treba izprazniti. Poleg te-
ga z gradbeno sanacijo rešujejo
tudi kanalizacijo in toplovodno
ogrevanje. Dela, izvaja jih Gra-
diš Gradnje Ptuj, naj bi bila
končana do začetka julija, stala
pa bodo od 47 do 50 milijonov
tolarjev. Ker pa se pri takih delih
pojavijo vedno še dodatna dela,
poleg tega se cene nenehno spre-
minjajo, bo verjetno končna ce-
na kar precej višja.
Osnovna šola Gorišnica tako
gostuje v osnovni šoli v Markov-
cih. Kako so organizirali delo,
kako tečejo prevozi in vse, kar
sodi k takšni preselitvi, nam je
razložil ravnatelj Branko Sirec:
»Gre za velik projekt, ki ga v
takšenm obsegu do danes še ni-
smo imeli v ptujski občini. Dne-
vno moramo prepeljati v Goriš-
nico več kot 450 otrok in zvečer
nazaj, saj imajo vsi razredi pouk
popoldan. Prevoze izvaja Certus
Ptuj in nimamo nobenih pri-
pomb. Tudi pri samem izvajanju-
pouka nimamo težav, je pa zara-
di popoldanskega pouka delo
malo težje, zlasti za osme razre-
de, ki mogoče malo težje shajajo,
kot bi na domači šoli, kjer bi
imeli pouk vedno dopoldan.
Med učenci in delavci šo e je bi-
lo v začetku malce strahu, kako
bo šlo, pa mislim, da smo se kar
hitro navadili. S sanacijo šola ne
bo pridobila nobenih dodatnih
prostorov, morala pa bi biti to-
plejša ifl^J^o^^arna, saj doslej ni
NaV
BRANE LAMUT - NATAŠA KOLAR
^<     BOGOVI
RIMSKE POETOVIONE
Med 1. in 4. stoletjem je imela rimskji
Poetovina dokaj pisano etnično podobo.
Ob italskem prebivalstvu so bili tu še ro-
manizirani keltski staroselci, trgovci iz
vzhodnih in zahodnih provinc ter uradni-
ki in sužnji z grško govorečega Vzhoda.
Zato je bila tudi duhovna podoba ljudi v
mestu precej raznolika, častili so najra-
zličnejše bogove in božanstva. V tej rubri-
ki jih želimo bralcem v sliki in besedi
predstaviti na poljuden način. Fotografi-
je: Bine Kovačič.
VENERA (lat. Venus, pomeni žensko lepoto)
Venera je bila prvotno staroi-
talska boginja poletja in vrtne ro-
dovitnosti, kot takšna je imela
svoj praznik 19. avgusta. To je
bil hkrati tudi praznik vrtnarjev
(holitires), katerih zaščitnica je
bila. Povezana je bila tudi z vino-
gradništvom, častili so jo ob
ljudskem prazniku vina (VINA-
LIA RUSTICA), skupaj z Jupi-
trom pa ob prazniku VIN ALI A
PRIORA, 23. aprila, ki se je kas-
neje preimenoval v VENERA-
LIA.
V 4. stol. pr. n. št. se je pod
etruščanskim in grškim vplivom
poistovetila z grško Afrodito, bo-
ginjo ljubezni. V državni kult je
bila uvedena 295. leta pr. n. št..
Julij Cezar pa jo je postavil za
začetnico svojega rodu. Ustano-
vitelj tega rodu je bil Jul, sin vo-
dje trojanskih priseljencev v Ita-
lijo Eneja in vnuk Venere ter
dardanskega kralja Anhiza. Na
Ptuju je bilo najdenih več frag-
mentov marmornih Venerinih
kipcev in ena bronasta plastika.
Slednjo si lahko ogledate v zbir-
ki drobenga arheološkega gradi-
va v ptujskem muzeju.
Bronasti kipec boginje lepote in ljubezni Venere.
Marksizem in prehod v kapitalizem
(Nadaljevanje iz prejšnje števil-
ke)
Tudi Marx in Engels predvide-
vata, da bo, ko bo čas dozorel za
to, kapitalizem prevzelo ter na
novo organiziralo združeno,
mednarodno solidarizirano de-
lavstvo, ki nas bo pripeljalo do
razdobja socializma oziroma ko-
munizma. To zgodbico so nam
pripovedovali že v vrtcih, zato se
ne bom na dolgo ustavljal ob
njej, njeno ponesrečeno realiza-
cijo pa tudi dobro poznamo. Da
se ni posrečila, menim, da so gla-
vni krivci v prejšnji opombi ome-
njeni. Komunizem naj bi bil zad-
nje razdobje zgodovine člove-
štva, v katerem naj bi se »cedila
med in mleko«, v njem bi izgini-
le vse razlike med ljudmi in vse-
mi protislovji, bil naj bi pravi pa-
radiž, »humano kraljestvo svo-
bode, ki bo vse ljudi osvobodilo
nuje in nujnosti od narave odvis-
nega životarjenja«. (Ce hočeš v
to verjeti, moraš biti religiozen).
Kar pa predstavlja abstraktne
modele, na katere sta Marx in
Engels oprla tako daljnosežna
napovedovanja, gre v njih poleg
Heglove filozofije še za osnovne
modele takratne »klasične politi-
čne ekonomije«. (Op.: Kljub te-
mu da pred dobrim stoletjem
znanost in znanstvene metode še
niso bile tako razvite, kot so da-
nes, so odlomki iz njunih del,
zlasti iz politične ekonomije, ve-
ljavni še danes. Mnogo sta pri-
spevala s svojim delovanjem tudi
k humanizaciji kapitaliznia, saj
so se takratni kapitalisti ustrašili
konkurenčnega socializma, zlasti
pa še potem, ko so se začeli de-
lavci med seboj solidarizirati.)
Na prehodu iz 18. v 19. stole-
tje so takratni znanstveniki razvi-
jali miselne modele, s katerimi bi
pojasnili spreminjanje cen izdel-
kov in drugih dobrin, intJacijo,
vzroke blagostanja ali propada-
nja celih dežel ali narodov.
Marx, tako kot angleški ekono-
misti in moralni filozofi in sam
Hegel, vidi pečat meščanske
družbene ureditve v tržnem go-
spodarstvu, torej v tem, da so ce-
ne odvisne od zasebnih interesov
ponudnikov in povpraševalcev.
Trg naredi iz vsake dobrine bla-
go, katerega vrednost se poplača
s ceno, medtem ko ostane njego-
va uporabna vrednost cesto v ne-
primernem razmerju. Nepotreb-
ne dragocenosti dosežejo visoko
ceno,^človekovo delo pa se ponu-
ja in sprejema za bedno mezdo.
(Op.: V tržnem gospodarstvu je
tudi delavčeva mezda podvržena
tržnim zakonitostim. Ce je pov-
praševanje po neki vrsti delovne
sile veliko, ponudba pa majhna,
so mezde visoke, v obratnem pri-
meru nizke ali se celo poveča
brezposelnost, ko so zahteve po
kakšni delovni sili nične.)
Ko kapitalist kupi človeško
delovno silo, jo organizira in
združi s stroji ki so dejansko
že porabljena delovna sila —, na
ta način stopnjuje njeno storitve-
no sposobnost, njen donos pri
pi^oiz\odnji dobrin, ter tako do-
seže v realizirani vrednosti »pre-
sežno vrednost«, ki daleč prese-
ga njeno »pravo« vrednost. Pri
prodaji proizvedenih dobrin pre-
ostane kapitalistu »profit«, ki
natančno ustreza presežku prese-
žne vrednosti nad proizvodnimi
stroški. (Op.: To, kar je zapisano
v tem odstavku, po mojem velja
še danes in tudi v našem nastaja-
jočem kapitalizmu. Edino, kar se
je v teh dobrih sto letih bistvene-
ga dopolnilo v kapitalizmu, je
vloga sindikatov in v zadnjih le-
tih tako imenovane človekove
pravice, kar nekoliko omejuje
kapitaliste pri izrabljanju njiho-
ve delovne sile.)
Profita pa zaradi njegovih veli-
kih razsežnosti ni mogoče izklju-
čno porabiti za lepo življenje ka-
pitalistov, marveč večinoma zno-
va priteka v sistem proizvodnje,
je investiran in tako vodi k nei-
zogibni rasti kapitala. (Op.:
Opraviti imamo z rastočo nesta-
bilnostjo v proizvodnem sistemu.
Globalno so se temu izognili da-
nes s posojanjem denarja revnim
državam, z dobrodelnimi pri-
spevki, davčno politiko, vlaga-
njem v bazične raziskave razi-
skovanje vesolja itd.)
Ker pa v nacionalnih mejah ni
na razpolago dovolj zemlje in su-
rovin niti potrošnikov in plačilno
sposobnih proizvajalcev, proiz-
vodnja pa se nenehno širi, pride
do neizogibne ekspanzije siste-
ma, do zapravljanja in uničeva-
nja dobrin v vojnah in rasti »in-
dustrijske    rezervne    armade«
brezposelnih. Obstoj dovolj veli-
ke armade brezposelnih pogoju-
je, da ostane v sistemu povpre-
čna mezda vselej na eksisten-
čnem minimumu. (Op.: V tem
odstavku je izvleček iz daljšega
besedila, in sicer tisti del, ki se
nanaša na naše trenutne razme-
re.)
»Pravična« cena oziroma mez-
da delovne sile kakega človeka je
tolikšna, kolikor stane prehranje-
vanje, oblačenje in stanovanje
ter vzreja otrok. Ce porastejo go-
spodinjski stroški, morajo delav-
ske družine propasti ali se prepu-
stiti javnemu skrbstvu.
Politične posledice Marxove
teorije o presežni vrednosti so:
Človek lahko v nekaj urah delov-
nega dneva ustvari toliko, koli-
kor stane njegovo vzdrževanje,
če bi proizvod človekovih delov-
nih storitev pripadal samim no-
silcem kot njihova lastnina, bi
lahko vsak že z malim utroškom
poskrbel za svoje vzdrževanje.
Vendar pa je lastninski red s svo-
jimi razlikami med bogatimi in
revnimi, okrepljen z meščansko
varčnostjo, ter sprostitev kmeč-
kega prebivalstva pripeljala do
tega, da je vedno več ljudi lahko
prodajalo samo svojo golo delo-
vno silo. Na trgu delovne sile je
zato konkurenca povzročala ved-
no večje izčrpavanje delavcev,
zato seje delo spreobrnilo v »od-
tujeno delo«.
Adolf Žižek
(Konec prihodnjič)
6 - ŠPORT
19. marec 1992 - TEDNIK
ROKOMET
Ormož premagal
vodilno ekipo
v 15. kolu prvenstva v moški superligi so se igralci [)rave v nede-
ljo v Celju pomerili z vodilno F^ivovarno Laško. Oslabljena ekipa
(brez Sagadina in Vugrinca ter Pucka, Osterca in Žurana) seje dobro
upirala in izgubila s 16:2.3. Trenutno je z 12 točkami deveta, v soboto
pa se bo v Ptuju v pomembni tekmi pomerila s Pomurko iz Bakovcev
(ob IX, uri).
DRAVA: Koštomaj, Kramberger 1, MešI, Terbuc, Šimac 5, Pla-
nine, Ramšak 4, Kelenc 1, Hrupič 4, Mikolič, Pisar 1, Pintarič.
V slovenski ligi je v 17. kolu Ormož presenetljivo, vendar zaslu-
ženo v Veliki Nedelji s 23:21 premagal vodilno ekipo Hurodas iz Ce-
lja. Najbolje je šlo Zabavniku, ki ga mladi Celjani niso uspeli ustaviti.
To je spodbudilo ostale igralce, ki so z veliko borbenostjo prišli do
pomembnih točk.
Velika Nedelja seje v Hrastniku pomerila / ekipo Lmens Dol in
izgubila s 16:20.
Članice Drave pa v vzhodni skupini slovenske lige v soboto zve-
čer (ob 20. uri) v Ptuju čaka odločilna tekma za prvo mesto z Žalcem.
1. k.
ŠOLSKI ŠPORT
Odbojka in rokomet
Prejšnjo sredo so odigrali občinsko srednješolsko prvenstvo v
odbojki, ki je v dvorani Center pritegnilo precejšnjo pozornost. Pri
fantih so nastopile štiri, pri dekletih pa tri ekipe. Za presenečenje je
poskrbela Kmetijska in elektro šola, ki je zmagala v obeh konkuren-
cah, na prejšnjem prvenstvu pa je bila zadnja. Pri fantih je druga
Strojna in metalurška šola, tretja Ekonomska in četrta Gimnazija, pri
dekletih pa je Gimnazija druga. Ekonomska šola pa tretja.
V finale občinskega prvenstva v rokometu za učenke osnovnih
šol so se uvrstile Dornava, Majšperk in šola Ivana Spolenaka. Finalni
del bo to soboto v dvorani Center, ko bo hkrati tudi prvenstvo za
učence. Tekmovanje bodo začeli ob 9. uri.
I. k.
NAMIZNI TENISi
Dekleta četrta, fantje
drugi
v slovenski superligi so članice odigrale zadnje kolo. Ptujčanke
so se v dvorani Mladika v soboto popoldan pomerile z ljubljansko Ili-
rijo in brez težav zmagale s 7:2. Po trikrat sta zmagali Marinkovičeva
in Mlakarjeva, sedmo zmago pa je prispevala Cerčetova. Prva je lju-
bljanska Kovina, Petovia pa je četrta.
Zadnje kolo je bilo tudi v slovenski ligi članov. Ptujska ekipa je v
Mladiki sicer z 8:1 premagala ravenski Fužinar, vendar je za točko za-
ostala za Melaminom iz Kočevja.
1. k.
Aeroklub in zmajarji
AK Ptuj organizira v sodelovanju z Zmajarskim klubom Lastov-
ka ob sobotah in nedeljah predavanja za zmajarje in druge alternati-
vne letalce, so sklenili na sobotnem sestanku predstavniki AK in La-
stovke. Predavanja so se pričela že v nedeljo, 15. marca.
Zračni prostor je samo en in nedeljiv, zato morajo vsi letalci najtes-
neje sodelovati. Tako in oboroženi z znanjem se bodo lahko izognili
morebitnim nevarnim situacijam, so se strinjali eni in drugi letalci. O
včlanjenju Lastovke v AK se še niso dogovorili, AK pa je povabil de-
la željne zmajarje v svoje zmajarsko sekcijo. Do registracije zmajev
zmajarji ne bodo leteli, čim prej pa bodo skušali položiti tudi izpite za
letalska dovoljenja.
McZ
ODBOJKA
Ozon—C ven 3:1
športna d>urana (enter, {•ledalcev
100, sodnika: Menoni (Ptuj), l.ever
(Maribor). Ozon: Murko, Ra/boršek,
Marjeta in Marta Lmeršič, Knez, Go-
lob, Godec, Jamšek in Ciojkošek.
Tudi na tej tekmi so domače odboj-
karice nastopile oslabljene, brez treh
igralk (IJles, Rajh in Jug), kar je vpli-
valo na igro posebno v prvem nizu, ki
so ga tudi povsem upravičeno izgubi-
le. V drugem, tretjem, posebno pa v
četrtem nizu so zaigrale bolje. Velik
delež je k takšni igri prispevala Mar-
jana Gojkošek, ki je bila nerešljiva
uganka za nasprotnice.
V naslednjem kolu bodo igralke
Ozona gostovale v Puconcih.
JUDO
Poraza
naših ekip
v tretjem kolu slovenske lige sta
obe naši ekipi izgubili. Drava je go-
stovala v Slovenski Bistrici, kjer jo je
domači Impoi premagal z 9;5. Zma-
gala sta Zafošnik in Leščak. točko pa
je prispeval Mesaric. Gorišnico pa je
v Celju s 13:1 premagala letos zelo
močna ekipa Iva Reve.
V Celju Je bilo tudi državno prven-
stvo za pionirje in pionirke. Državna
naslova sta osvojila Donald Rus (Go-
rišnica) v kategoriji do 34 kilogramov
in Dejan Vogrinec (Drava) v kategori-
ji do 42 kilogramov. Srebrno medaljo
sta si priborila Ptujčanka Violeta
Pridi (do 28 kg) in Goršničan Žan
Horvat (do 31 kg), bronaste pa Ptuj-
čana Matej Vurcer in Kristijan lljavec
ter Gorišničani Denis Rus, Filip Žni-
darič in Milan Gole. Gorišničani so
bili tudi druga ekipa med pionirji.
I. k.
STREUANJE
Pokala
in medalja
v zadnjem kolu slovenske lige v
streljanju z zračno pištolo je Alojz
Trestenjak zmagal, v skupni uvrstitvi
pa je pri 2848 krogih zaostal le za dva
kroga za zmagovalcem Robertom
Kranjcem in tako osvojil srebrno me-
daljo.
Na turnirju so Ptuj zastopali še
Ludvik Pšajd, Gorazd Selinšek, Izi-
dor Pulko in Slavko Ivanovič ter med
dvanajstimi ekipami osvojili bronasti
pokal.
Prav tako so kot tretjeuvrščene os-
vojile pokal tudi Mateja Rozman,
Mateja Rep in Majda Raušl. Majda
RaušI je bila posamezno v skupni
uvrstitvi četrta, v zadnjem kolu pa je s
368 krogi postavila ptujski rekord.
Mateja Rep se je uvrstila na sedmo,
Mateja Rozman pa na osmo mesto.
Po treh letih premora Je ponovno na-
stopila bivša slovenska rekorderka
Albina Murko.
Ptujski strelci se bodo v soboto in
nedeljo s 26 tekmovalci in 6 ekipami
udeležili prvega državnega prvenstva
Sloveniie v strelianiu z zračno pištolo.
McZ
Anita in Narcisa na olimpiado
- možnosti še za Danila
Prvič v zgodovini šahovskih olim-
piad bo samostojno nastopila repre-
zentanca Slovenije. To bo junija letos
v Manili na Filipinih. Selektor ženske
reprezentance Vojko Mencinger (naj
povemo, da je bil med možnimi kan-
didati za selektorja tudi član f5l) Ptuj
Ivo Mihevc) je že določil kandidatke
za nastop na tem najpomembnejšem
tekmovanju. Polovico reprezentance
bodo sestavljale članice ŠI) Ptuj: FM
Narcisa Mihevc in mojstrica Anita
Ličina. To ni naključje, saj prav ti dve
šahistki spadata v vrh slovenskega ša-
ha, kar sta dokazali na številnih do-
mačih in mednarodnih tekmovanjih.
Ob njiju bo v reprezentanci še izkuše-
na MM Milka Ankerst iz Maribora
ter mlada, perspektivna MK Kiti
Grosar iz Nove Gorice.
Pri moških še reprezentanca ni do-
ločena. Med možnimi kandidati je tu-
di član ŠD Ptuj MM Danilo Polajžer,
ki ima ob mednarodnem naslovu tudi
1. —2. rating Sloveniji. Selektor repre-
zentance VM Bruno Parma bo prav
gotovo težko našel opravičilo v pri-
meru, če Danilo ne bi odpotoval na
olimpiado. Bilo bi škoda, če vemo, da
Danilo načrtuje napredovanje do na-
slova VM, skoraj gotovo pa bi dobil
podporo za selektorja ženske repre-
zentance, če se temu ne bi zavestno
odpovedal na račun igralskih ambicij.
Rujčani pa bomo na olimpiadi
imeli še enega predstavnika. To bo
prvi človek slovenske šahovske zveze,
predsednik Milan Kneževič.
Kandidate za reprezentanco do od-
hoda na olimpiado čakajo številni na-
stopi in priprave. Prva preizkušnja bo
že na mednarodnem šahovskem tur-^
nirju na Bledu od 20. do 29. marca.
Poleg olimpijskih kandidatov se bodo
kot člani §1) Ptuj tega turnirja udele-
žili tudi Janko Bohak. Rado Brglez,
Saša Prelog, Robert Roškar in Helena
Rižnar. Anilo Ličina pa čakajo takoj
po prihodu z Bleda priprave za na-
stop na evropskem mladinskem pr-
venstvu, ki bo aprila v Češko-slovaški
republiki.
Silva Razlag
Prvo mladinsko državno
prvenstvo za Andrejo Razlag
Na samostojno športno pot so zakorakali tudi slovenski kegljači. Prve dr-
žavne naslove so osvojili v ekipnih kategorijah, kjer je med ženskami zmagala
ekipa celjskega Ema, pri moških pa Konstruktor iz Maribora. Ledino med po-
samezniki pa so zaorale mladinke, ki so se to soboto in nedeljo pomerile na pr-
vem državnem prvenstvu na kegljišču Golovec v Celju. Ko jim je v pozdrav pr-
vič zaigrala slovenska himna in zavihrala slovenska zastava, je na eni izmed stez
ponosno stala tudi 13-letna Ptujčanka. učenka sedmega razreda OŠ Ljudski vrt,
Andreja Razlag in čakala na svoj prvi nastop v mladinski kategoriji.
Andreja je v prejšnjih dveh letih dosegla že nekaj dobrih uvrstitev na pr-
venstvu Slovenije med pionirkami in kadetinjami, nastopila je že na državnem
prvenstvu v teh dveh kategorijah, vendar na bivših jugoslovanskih prvenstvih.
To pa je bil njen ognjeni krst v kategoriji mladink in prav to je prispevalo k ne-
koliko večji tremi. Kljub temu je v konkurenci najboljših slovenskih mladink iz
petih klubov kot najmlajša udeleženka dosegla več, kot so pričakovali v njenem
klubu Emo, in \ eč, kot je pričakovala sama. Po prvem dnevu je bila s 380 podr-
timi keglji odlična 10. Za njo so se uvrstile nekatere izkušene tekmovalke, sta-
rejše tudi 7 — 8 let. Ob tem velja omeniti, da .Andreja trenira z veliko kroglo šele
nekaj več kot mesec dni, zato fizično težko vzdrži dva dni.
S 373 keglji ni razočarala tudi drugi dan in je tako v skupni razvrstitvi za-
sedla 13. mesto, v kategoriji mlajših mladink (do 20 let) pa 9.
Vrstni red: I. Ribičeva. Triglav, 861, 2. Ledinekova, Emo. 855, 3. Jerala,
Triglav, 822,... 13. Razlagova, 753; samo mlajše mladinke: 1. Ledinekova,
Emo, 855, 2. Jerala. Triglav, 822, 3. Verdnikova. Emo, 814, 4. Milostova, Adria,
789, 5. Grivičeva. Emo, 789, 6. Filipčičeva, Emo, 789. 7. Kmetova, Emo, 786, 8.
Beguševa, Tekstina, 770, 9. Razlagova, Emo, 753. itd.
Že to soboto in nedeljo čaka Andrejo nastop na 1, državnem prvenstvu za
kadetinje. čez 14 dni bo po vsej verjetnosti nastopila tudi na I. državnem prven-
stvu za članice, v aprilu bosta dva nastopa v pionirski konkurenci, ekipno ka-
detsko, ekipno mladinsko, v maju 3. kolo pionirskega, kadetsko v parih, mla-
dinsko v parih ter za konec polletne sezone še državno prvenstvo v parih za pio-
nirke. Upajmo, da bo Andreja zmogla vse nastope in ob tem dvakrat tedensko
trenirala. Ob razumevanju v šoli smemo pričakovati dobre rezultate.
Ur.
ATLETIKA
Robertu Prelogu
državni naslov
v Kopru je bilo prvo državno
prvenstvo Slovenije v krosu. Prvi
slovenski državni naslov je ptuj-
skemu atletskemu klubu pritekel
Robert Prelog z zmago med sta-
rejšimi mladinci, ekipa pa je bila
druga.
I. k.
NOGOMET
Začetek
s pokalom
Tekmovalno sezono bodo na
območju MNZ Ptuj začeli s pol-
finalom pokalnega tekmovanja.
V soboto ob 15. uri bosta članska
tekma Aluminij Pragersko in
mladinska Središče Gerečja
vas. Druga članska polfinalna
tekma, Bukovci —Videm, bo v
nedeljo ob 15. uri, druga mladin-
ska, Pragersko —Aluminij, pa v
četrtek, 26. marca.
Drugi del prvenstva v vseh li-
gah bodo začeli v soboto, 28.
marca.
i. k.
GIMNASTIKA
Obvezni
program
tekmovanj
v Ormožu, mestu rokometa,
spoznavajo, da je športna gimna-
stika aktivnost za doseganje ci-
ljev v drugih športnih panogah.
Dobra namera dela je prejšnji
četrtek in petek privedla do tek-
movanja v ŠPORTNI GIMNA-
STIKI za učenke in učence niž-
jih in višjih razredov osnovnih
šol. Tekmovanje je potekalo na
osnovni šoli Stanka Vraza s po-
močjo učiteljev športne vzgoje in
pedagogov, ki poučujejo na tej
šoli. Za sojenje so povabili sod-
nice in sodnike Gimnastičnega
društva Ptuj. Tekmovanje je po-
tekalo v prijetnem in športnem
vzdušju brez zastojev in negodo-
vanj v zvezi s sojenjem. Priporoč-
ljivo bi bilo, da bi podobna tek-
movanja prirejali v občini Ptuj in
drugih krajih. Vse pohvale si za-
služijo organizatorji tekmovanja.
EŠROG
PLANINSKI KOTIČEK
Po občnem
zboru
Planinsko društvo Ptuj je s
1069 člani najmno/ičnejša rekrea-
tivna organizacija. \ ključuje
odrasle, mladino in najmlajše. La-
ni so 85-odstotno uresničili zada-
ne načrte.
Od 41 izletov so izpeljali 35 iz-
letov v domače in tuje gore. Na-
jodmevnejši so množični izleti.
to so tisti, ki se jih udeleži več
kot 100 udeležencev. To sta bila
pohoda na Golico, izlet na Kum.
izlet (3b dnevu planicev, tradicio-
nalni pohod po haloški planinski
poti in pohod na Triglav. Udele-
žba je bila na vseh izletih glede
na prejšnja leta nadpovprečna,
najbrž zaradi omejenih možnosti
letovanja ob morju. V PD so po-
sebej ponosni na delo mladin-
skega odseka, predvsem na vode-
nje planinskih krožkov po šolah.
Tudi za letošnje leto načrtuje
PD Ptuj podobno dejavnost. Po-
novno izvoljeni predsednik Tone
Purg — letos bo predsednikoval
že 15. leto — je povedal, da si
bodo pri izletih v domače gore
ogledovali tudi krajevne zname-
nitosti, spoznavali ljudi in spo-
menike. Ponovno se bodo vzpeli
na Triglav, pa tudi na nekatere
vrhove v italijanskih Dolomitih
in v Švici. Tradicionalni pohod
po haloški poti se bo letos pričel
na začetku, to je na Borlu. Poleg
značk PD Ptuj bodo podeljevali
še posebna priznanja in značke
za trikrat, petkrat in desetkrat
prehojeno pot.
Člani PD bodo obiskovali pre-
davanja, se izobraževali na teča-
jih, kot vsako leto pa bodo tudi
letos v planinskih domovih pre-
nočevali 60 odstotkov ceneje.
Cenejši so tudi izleti PD, saj del
denarja prispevajo Športna zve-
za. Turistično društvo in še kdo.
McZ
Množična udeležba
Atletski klub Ptuj in Športna zveza občine Ptuj sta 25. in 27. februarja organizirala v športni dvorani
Mladika občinsko dvoransko prvenstvo v atletiki za učence in učenke 7. in S. ter 5. in 6. razredov. I deležba je
bila množična, kajti nastopili so učenci kar iz trinajstih osnovnih šol ptujske občine. Tekmovanje je potekalo v
pravem športnem vzdušju, saj so na tekmovanju bili poleg tekmovalcev še drugi učenci, pedagogi, ravnatelji,
pa tudi starši otrok in pripravili so pravo športno vzdušje. j
Pri starejših učenkah se do
konca ni vedelo, katera osnovna
šola bo zmagovalec, tako da je
za(^nja disciplina — skok v viši-
no' — odločala o skupnem zma-
govalcu. V tej disciplini je Oš
Franca Osojnika do desetega
mesta imela kar tri učenke, med-
tem ko je imela Mladika samo
dve. Tako je OŠ Franca Osojnika
z minimalno razliko v točkah (1)
zasluženo osvojila naslov občin-
skih prvakinj pri starejših učen-
kah. Pri starejših učencih so bili
prvi učenci Mladike.
Tudi tekmovanje pri mlajših
učencih in učenkah je bilo zani-
mivo, saj je bila dosežena vrsta
dobrih rezultatov. Posebno do-
bra rezultata sta dosegla Boštjan
Kozel (OŠ Mladika) v skoku v
višino (165 cm) in Barbara Ga-
čnik (OŠ Mladika) v skoku v da-
Ijevo (464 cm). .
Rezultati:
st. učenci: daljava: Prelog
(Dornava) 536 cm, skok v višino:
Učakar (Franc Osojnik) 165 cm,
400 m: Brodnjak" (Mladika)
1:02,81, suvanje krogle: Vuk
(Majšperk) 13,76, 30 m: Polanec
(Franc Osojnik) 4,35;
st. učenke: skok v višino: Prah
(Cirkovce) 144 cm, 30 m Ilc
(Mladika) 4,68, 400 m: Maučec
(Franc Osojnik) 1:11,37, skok v
daljavo: Grame 423 cm, krogla:
Nemec (Dornava) 932 cm.
Skupni vrstni red:
starejše učenke: 1. Franc Osoj-
nik 5081 točk, 2. Mladika 5060
točk. 3. Olga Meglic 4804 točk, 4.
Dornava 4747 točk, 5. Cirkovce
4407 točk, 6. Kidričevo 4150
točk, 7. Cirkulane 3539 točk, 8.
Grajena 2214 točk, 9. Leskovec
2166, 10. Hajdina 1647 točk, II.
Destrnik 894 točk:
st. učenci: 1. Mladika 4551
točk, 2. Dornava 4230 tčk, 3.
Franc Osojnik 3981 točk, 4. Olga
Meglic 3694 točk, 5. Cirkovce
2963 točk, 6. Kidričevo 2798
točk, 7. Grajena 2665 točk, 8.
Cirkulane 2404 točk, 9. Majšperk
2304 točk, 10. Leskovec 1889
točk, II. Hajdina 1301 točk, 12.
Destrnik 1090 točk.
Mlajši učenci: 30 m: Ovčar
(Mladika) 4,33, 400 m: Turk
(Majšperk) 1:08,31, skok v viši-
no: Kozel (Mladika) 165 cm,
skok v daljavo: Lenart (Mladika)
490 cm;
mlajše učenke: 30 m: Štebih
(Franc Osojnik) 4,76, 400 m: Ri-
žnar (Mladika) 1:10,83, skok v
višino: Puklič (Cirkovce), skok v
daljavo Ciačnik 464 cm.
Ekipni vrstni red mlajši učenci:
1. Mladika 2749 točk, 2. Olga
Meglic 1782 točk, 3. Franc Osoj-
nik 1773 točk, 4. Dornava 1659
točk, 5. Ivan Spolenak 1396 točk,
6. Kidričevo 1344 točk, 7. Cir-
kovce 1336 točk, 8. Majšperk
1052 točk, 9. Leskovec 1029 točk,
10. Hajdina 1020 točk, II. Graje-
na 728 točk, 12. Destrnik 477
točk, 12. Podlehnik 310 točk;
mlajše   učenke:   I.   Mladika
4446 točk, 2. Franc Osojnik 3652
točk, 3. Olga Meglic 3519 točk, 4.
Cirkovce 3456 točk, 5. Kidričevo
3341 točk, 6. Dornava 3330 točk,
7. Cirkulane 3317 točk, 8. Lesko-
vec 3108 točk, 9. Ivan Spolenak
2038 točk, 10. Grajena 1658 točk,
11. Majšperk 1448 točk, 12. Haj-
dina 1441 točk, 13. Destrnik
1129 točk.
'   • • •
V športni dvorani Onter je v
organizaciji Športne zveze obči-
ne Ptuj in Košarkarskega kluba
Ptuj potekalo občinsko prven-
stvo za mlajše učence v košarki.
Udeležili so se ga učenci šestih
osnovnih šol. Velik favorit za os-
vojitev prvega mesta, OŠ Olge
Meglic, je osvojil komaj tretje
mesto. Učenci OŠ Ivana Spole-
naka, ki jih vodi učiteljica ra-
zrednega pouka in bivša košar-
karica Simona Kornik, so zaslu-
ženo osvojili naslov občinskega
prvaka, kajti na tekmovanju so
prikazali najboljšo igro.
Rezultati: Podlehnik Ivan
Spolenak 2:37, Olga Meglič-
Podlehnik 32:8, Ivan Spolenak —
Olga Meglic 30:12, Dornava-
Majšperk 8:29, Cirkovce Dor-
nava 28:26, Cirkovce Majšperk
26:29; tekma za tretje mesto: Ol-
ga Meglic Cirkovce 27:22; tek-
ma za prvo mesto: Ivan Spole-
nak   Majšperk 33:23.
1. Z.
TEDNIK -      marec 1992
OD TU IN TAM — 7
MOHORJEVA DRUŽBA PREDSTAVUA ZAMOLČANO SLOVENSKO LITERATURO
Jutro pozabljenih pred ptujskim občinstvom
Mohorjeva družba iz Celja, katere moto je ponuditi Slovencem dobre, koristne in poceni knjige, kot je to
naročil njen ustanovitelj škof Anton Martin Slomšek, je kot najstarejša slovenska založba v 140 letih obstoja
izdala že nekaj milijonov najrazličnejših knjig. Zadnje tri je predstavila ptujskemu občinstvu na kulturnem ve-
čeru v baročni dvorani minoritskega samostana v Ptuju v petek, 6. marca, zvečer. Pod naslovom Jutro poza-
bljenih so predstavili Ptujčanom antologijo profesorja Franceta Pibernika z istim naslovom, poleg tega pa še
izbor poezije Franceta Balantiča in filozofsko študijo dr. Tarasa Kermaunerja Ogenj, ki prečiščuje. Vse tri
knjige pomenijo novost /a slovensko literaturo, saj v njih po 45 letih s prstjo zasutih ust ponovno vstajajo v ži-
vljenje padli, prepovedani, pobiti, zamolčani in pozabljeni mladi slovenski literati.
Dramski igralec Pavle Ravno-
hrib je ob glasbi čelista Milana
tiudnika z občutkom prebral ne-
kaj njihovih del, ravnatelj Mo-
horjeve družbe Janko Jeromen
pa je predstavil še druge novosti
Mohorjeve družbe.
Kulturni večer je z glasbo oboga-
til čelist Milan Hudnik.
Avtor antologije Jutro poza-
bljenih, profesor France Fibernik,
Je za Tednik povedal:
»Moje raziskovanje zamolča-
ne literature se je pričelo pravza-
prav z zbiranjem gradiva o pesni-
ku Francetu Balantiču. To sega
daleč nazaj, vendar intenzivneje
po letu 1981, ko sem se pripra-
vljal na izdajo Balantičeve litera-
ture. Kasneje sem pri raziskova-
nju prišel še do imena pesnika
Ivana Hribovska, čigar poezija je
izšla že leta 1965 v Argentini. S
tem se mi je obzorje o zamolčani
literaturi Slovencev širše odprlo.
V Jutru pozabljenih seveda ni-
so zajeta vsa imena zamolčane
slovenske literature. Do izida
sem uspel zbrati 21 pesnikov in
pisateljev. Videti je treba, da je
del te zamolčane literature nasta-
jal v tujini, predvsem v Argentini
v mestu Buenos Aires, kjer je ži-
vela izredno močna in dobro or-
ganizirana kulturna skupina Slo-
vencev. Ti so izdajali svoje revije
in časopise. Tako je zdomska li-
teratura za nas izredno pomemb-
na in jo je treba slej ko prej
vključiti v slovensko literarno
zgodovino.
Drugi del zamolčane literature
sodi pod naslov Zamejska litera-
tura Slovencev, torej tista, ki je
nastajala med našimi rodoljubi
na Tržaškem, Goriškem in av-
strijskem Koroškem, vendar pa
je bila dolgo prepovedana.
Tretji krog zamolčane literatu-
re je nastajal v matici Sloveniji,
vendar je zaradi drugačne nazor-
skosti bila prepovedana ter tako
javnosti nedostopna. V antologiji
Jutro pozabljenih sem izbral
predvsem tiste književnike, ki so
bili med vojno ali pa takoj po
njej ubiti na tej ali na oni strani.
Gre za 21 večinoma mladih fan-
tov, ki so jih z nasilno smrtjo
pahnili v pozabo do današnjih
dni. Med njimi sta tudi dva lite-
rata z vašega območja. Gre za iz-
jemna avtorja Francka Štabuca
iz Bratonečic pri Tomažu pri Or-
Dela zamolčanih literatov je reci-
tiral igralec Pavle Ravnohrib.
možu, ki je napisal dva lepa ro-
mana, ter za Francka Preloga iz
Zagojičev pri Gorišnici, prav ta-
ko prozaista . . .«
M. Ozmec
Avtor antologije Jutro pozablje-
nih prof. France Pibernik. Foto:
M. Ozmec
Naša pesem 1992
Osredme slovensko zborovsko tekmovanje Naša pesem 1992 bo
od 10. do 12. aprila v Mariboru. V prvem krogu, ki pravzaprav pome-
ni nacionalno tekmovanje, se ga bo udeležilo 16 moških, ženslcih in
mešanih zborov iz Ajdovščine, Celja, Domžal, Ljubljane, Maribora,
Kranja, Šoštanja, Trebnjega, Velenja in Vrhnike. V drugem krogu pa
se bodo izbranim slovenskim pridružili še zbori iz Gradca (Avstrija),
Tallinna (Estonia), Zagreba (Hrvatska), Rige (Latvija) in Nižnjega
Novgoroaa (Ruska federacija) ter najboljša z NP 1990, MePZ Obala
iz Kopra in Vokalna skupina Ave, Ljubljana,
Bienalno slovensko tekmovanje letos torej prerašča svoje dose-
danje okvire in prvič postaja mednarodna zborovska prireditev. Števi-
lo sodelujočih zDorov od drugod je videti skromno, potrjuje pa velik
ugled, ki so ga slovenski zbori na mednarodni glasbeni sceni pridobili
z dosežki na tradicionalnih mednarodnih festivalih in tekmovanjih in
pomeni veliko priznanje organizatorjem (ZKOS/Slovenski pevski
zvezi in ZKO Maribor). Naša pesem 1992 se uvršča med promocije
slovenske državnosti. Pokroviteljstvo je sprejel Milan Kučan, pred-
sednik državnega predsedstva.
V programskem pogledu je Naša pesem 1992 zahtevnejša in boga-
tejša. Od petka do nedelje bo šest koncertov. Vsak zbor, ki se bo izka-
zal v prvem krogu tekmovanja, bo nastopil še dvakrat. Koncertni na-
stop vsebuje obvezne skladbe (eno- in dvozborne motete) Jakoba Gal-
lusa ter izvirna zborovska dela iz domače in tuje klasične in sodobne
literature. Sklepni nastop pa je posvečen izključno ljudski pesmi, kar
bo omogočilo pestro predstavitev folklornega izročila iz raznih okolij.
Mednarodno ocenjevalno žirijo bo vodil dirigent Marko Munih,
tekmujoči zbori pa lahko poleg jiriznanj dobijo (prvič) tudi nagrade.
Zbori iz tujine bodo izvedli tudi nekaj koncertov po Sloveniji.
-os
PIŠE: UNIV. PROF. JOZE GREGORC
Osemnajsta revija
pevskih zborov
PTUJ, NARODNI DOM, 14. FEBRUARJA
- PRVI DEL
(Nadaljevanje iz prejšnje števil-
ke)
MPZ sv. Viktorina Ptuj — zboro-
vodja Maksimiljan Feguš
Mešani PZ sv. Viktorina je pr-
vič nastopil na pevski reviji v
Ptuju, kar je vsekakor bogata
kulturno-umetniška pridobitev.
Še posebno zato, ker Ptuj že dalj
časa ni imel dobrega odraslega
mešanega zbora, čeprav je prav
za ta sestav zborovska literatura
najbogatejša. Že renesančni skla-
datelji (Palestrina, Lasso, Gallus
in drugi) so skladali predvsem
ali skoraj izključno za mešane
zbore. Zato so skladbe iz te do-
be, ki jih danes pojo moški zbori,
transkribcije. Tudi v naši sodob-
ni glasbeni ustvarjalnosti pred-
njačijo skladbe za mešane zbore.
Pri Gallusovem Pater noster je
bil že začetek harmoničnozvočno
idealen, zbor razpolaga s kultur-
nim zvokom, posebno v piano in
mezzoforte. Vstop tenorjev in ba-
sov v forte je bil nekoliko pre-
hrupen, skoraj malo pregrob za
renesančni Oče naš. Kolorature
(hitre pasaže na en sam zlog ali
vokal) v posameznih glasovih so
bile včasih malo zabrisane. V ce-
loti je bila Gallusova umetnina
lepo predstavljena, s plemenitim
in kulturnim zborovskim zvo-
kom. Med pevci je tudi nekaj
otrok, kar daje renesančni sklad-
bi nek espri, saj so bili vsi rene-
sančni moteti napisani za deške
glaspv.e (^ojjfarji in alti), moške
glasove, tenor in bas pa so izva-
jali duhovniki. Ženske (tudi de-
klice) pri cerkvenem petju takrat
niso smele sodelovati. Skladba
P. I. Čajkovskega Dostojno jest,
skladba, ki sloni na ruskem pra-
voslovju, je bila brezhibno pol-
nozvočno izvedena in se je kon-
čala s komaj slišnim, kot dah,
vendar zvenečim ppp. Odlična
izvedba.
Matija Tome: Narodni motiv.
Vstop tenorjev je bil barvno, rit-
mično, glasovno, dinamično in
pevno enoten. Vsa izvedba je bi-
la na visoki kulturni stopnji, le
pri besedilu: Počilo . . . je srce so
bili žal basi in tenorji (skupen
vstop) nekoliko pregrobi za tako
fino, skoraj idealno izvedbo.
8 - NAŠI KRAJI IN LJUDJE
19. marec 1992 - TEDNIK
96. OBČNI ZBOR HARDEŠKIH GASILCEV
Večjo pozornost
delu z ljudmi
»Tudi gasilci nismo imuni ob
spremembah, ki jih doživljamo
zadnji dve leti. Motivi sodelova-
nja so bili v preteklosti povsem
drugačni kot danes, zato je prav,
da si vzamete čas in razmislite o
tem, ali ste še pripravljeni sode-
lovati v našem društvu,« je zbra-
nim gasilcem in številnim go-
stom na šestindevetdesetem ob-
čnem zboru dejal predsednik
društva Franci Polič. Število
aktivnih članov se je zmanjšalo
za 27 odstotkov. Razlogi so razli-
čni, za večino pa velja ugotovi-
tev, da so bili že dalj časa neakti-
vni. »Vsi aktivni člani bomo gle-
de na svojo usposobljenost in in-
teres sodelovali v šestih različnih
enotah: operativni, enoti za izo-
braževanje, za zveze, vzdrževanje
objektov in opreme, prvo medi-
cinsko pomoč in v enoti za go-
spodarske prireditve,«je še pove-
dal predsednik.
Lansko leto je bilo za vse iz-
redno kruto, je Hrgalavljul ifranci
Polič. Najprej so se znašli v voj-
ni, nato pa je občino prizadejala
še ujma. V obeh primerih so lju-
dem pomagali tudi gasilci s Har-
deka. Sodelovali so pri gašenju
osemnajstih požarov, samo eden
izmed njih je bil na ožjem ob-
močju njihovega požarnega rajo-
na, bili na številnih prireditvah,
svečanostih in tekmovanjih v ob-
čini in zunaj nje. Marca lanskega
leta so izvedli izobraževanje
članstva, govorili o zakonodaji,
prvi pomoči v primerih, ko se
prevračajo tovornjaki, polni živi-
ne, o taktiki, tehniki, elektriki in
civilni zaščiti. Lahko se pohvali-
jo z ustrezno strokovno usposo-
bljenostjo: iz vrst gasilcev izhaja
16 gasilskih strojnikov in vozni-
kov, ki svoje naloge zadovoljivo
opravljajo.
i^ožarni inšpektor inšpekcij-
skih služb občin Ptuj Ormož
Edi Kozel je poudaril, da je od-
stotek požarov v družbenem sek-
torju manjši kot v zasebnem, za
kar je razlog večja osveščenost
ljudi. Opisal je vse težave, ki so
bile pri gašenju požara v ormo-
ški psihiatrični bolnici, kjer so
gasilci opravili resnično veliko
delo.
V programu za leto 1992 so
med drugim zapisali, da bodo
večjo pozornost namenili delu z
ljudmi. Ker so sedanje vodstvo
izvolili pred štirimi leti, je pred-
sednik Franci Polič predlagal
razrešnico, novo vodstvo pa so
imenovali za dobo enega leta.
Na občnem zboru so podelili tu-
di  razna gasilska odlikovanja.
Občinska gasilska zveza Ptuj je
podelila gasilsko priznanja dru-
ge stopnje za dobro sodelovanje
in vsestransko pomoč Francu
Poliču. Za štiridesetletno delo na
področju gasilstva je Gasilsko
društvo Hardek podelilo prizna-
nje Stanku Hartmanu, za trideset
let Martini Damiš, Marti Babic
in Jožetu Belcu, za dvajsetletno
delo Miri in Francu Poliču, Iva-
nu Leskovarju, Branku Šoštari-
ču, Francu Bombeku in Pavliki
Janežič, za desetletno delo pa Jo-
žetu Bombeku in Francu Gralu.
Podelili so tudi prehodne pokale
za kartanje in šah.
Vida Topolovec
Povrnimo podobo Slovenskemu trgu
Pobudo za ta članek mi je dal eden »starih« Ptuj-
čanov, ko sva se sprehajala po Slovenskem trgu na
Ptuju. Dejal mi je: »Ali ni ta naš mestni stolp lep?«
Ko sem se ozd na obnovljeno markantno stavbo,
sem mu moral pritrditi. »Spomnim se, da si pred le-
ti v Tedniku grajal zanemarjenost stolpa ter to. da
ura ne kaže časa. Zdaj, ko je vse urejeno, bi lahko
napisal primerno pohvalo.« Zamislil sem se nad
njegovimi besedami in mu dal prav.
Danes resnično lep mestni stolp je zvonik sosed-
nje cerkve sv. Jurija, ura pa, ki znova kaže čas in
spada v leto 1687, je last mesta oziroma občine, ki
jo je po nekaj desetletjih mirovanja znova spravila
v tek. Sedanji stolp, ki je bil zgrajen na temeljih
prejšnjega stolpa leta 1556, je delo italijanskega
mojstra de Pive. Leta 1705 je bil stolp ob požaru
znižan za štiri metre. Dvokapno streho je 1792. leta
nadomestila sedanja čebulasta. Stolp je visok 54
metrov in se lahko po višini kosa z ljubljanskim ne-
botičnikom.
Za ptujski mestni stolp lahko zatrdimo, daje ena
najmonumentalnejših zgradb na slovenskem Štajer-
skem. Po letu 1830 je kurat in zgodovinar Simon
Povoden dal vgraditi v stene stolpa v pritličju zgo-
dovinske spomenike rimske Petovije. V prvem nad-
stropju je zasebna likovna galerija sv. Jurij, v prit-
ličju pa že dalj časa pričakujemo turistično-infor-
macijski center.
Druga, še pred zadnjo svetovno vojno impozant-
na posebnost Slovenskega trga je bilo pročelje
mestnega gledališča. Ne vem, kaj je okupatorje mo-
tilo na tem pročelju, da so ga razdejali in naredili iz
njega današnje nezanimivo pročelje. Odgovora na
to ne poznam.
Zasnova današnje gledališke zgradbe sega v leto
1786, ko je ptujsko in okoliško plemstvo postavilo
na mestu današnjega gledališča na Slovenskem trgu
prvo gledališko zgradbo, to pa so v naslednjih sto
letih večkrat preuredili. Vse do leta 1896 je bila
zgradba na zunaj neugledna podeželska stavba, za
katero lahko trdimo, da je kazila videz trga. Leta
1896 je doživela temeljito obnovo: dunajski arhi-
tekt Rudolf Klolz je pročelje obogatil v neorenesan-
čnem slogu. Pred vhodom je naredil lopo z dorski-
mi stebri (gl. fotografijo). Vrh zatrepa je postavil
kip Melpomene. Takšno je ostalo gledališče vse do
okupacije 1941. leta. Okupator je nato gledališče
zaprl in preuredil. Po načrtih arhitekta Tasila von
Mullerja so podrli portal, strmoglavili kip Melpo-
mene, porušili stebre in balkon. Gladek zid je zame-
njal prejšnje arhitekturno okrasje, gladka streha pa
je nadomestila slikoviti portal. Pusto pročelje gle-
dališča, kot ga imamo še danes, je nastalo v letu
1942.
Pročelji mestnega gledališča in minoritske cerkve
sta bili najimpozantnejši pročelji zgradb na Ptuju.
Obe je, žal, uničila druga svetovna vojna. Odločili
smo se, da bomo obnovili minoritsko cerkev, kar je
prav. Prav pa bi bilo tudi, če bi povrnili mestnemu
gledališču podobo, kot jo je imelo v letih
1896-1941. V tej razkošni zgradbi je deloval tik pred
drugo svetovno vojno avantgardni teater Frana Žiž-
ka, takrat verjetno najboljši teater na Slovenskem.
Menim, da bi morali popraviti krivico druge sve-
tovne vojne ter povrniti Slovenskemu trgu njegovo
predvojno podobo, zlasti z obnovitvijo pročelja
mestnega gledališča v njegovi prejšnji obliki.
Adolf Žižek
Mariji Hodnik v slovo
Pred dnevi je omagalo in za vedno
zastalo srce ugledne in spoštovane
Ptujčanke, vsa povojna leta vzorne
delavke v gostinstvu, MARIJE HOD-
NI K iz Maistrove 4 v Ptuju. V soboto,
14. marca, je bilo na novem ptujskem
pokopališču zadnje slovo. Veliko je
pokojnica naredila za gostinstvo v
Ptuju, vzgajala in vzgojila je mlade
generacije gostinskih delavk in delav-
cev, vsem je bila vzor delovne disci-
pline, odločnosti in reda, pa tudi to-
plega človeškega odnosa, razumeva-
nja in pomoči. Prav je, da se je z ne-
kaj stavki spomnimo tudi v našem
Tedniku.
Marija je bila rojena 17. 11. 1904 v
Logatcu. Deset otrok je bilo v trdni in
slovensko zavedno kmečki družini
Fortunovih. Končala je gostinsko šo-
lo in v Logatcu odprla zasebno gostil-
no. Ta poklic soji rojenice menda po-
ložile že v zibko, je marsikdo rekel o
njej, zakaj gostinska delavka je bila z
dušo in srcem. Leta 1927 seje poroči-
la z Viktorjem Hodnikom, ključavni-
čarskim mojstrom.
Želja po napredku, po razvoju pod-
jetništva je mlado družino, imela sta
dva sina, marca 1941 pripeljala v naš
Ptuj. Čez slab mesec je nastala vojna
in okupacija, smeli načrti mlade dru-
žine so bili izničeni. Nacistični oku-
pator je zaplenil njihovo imetje, dru-
žino pa izselil na Hrvaško, v Sanski
Most, kjer so morali začeti boj za go-
lo preživetje. Z delom in sposobnost-
jo jim je uspelo priti iz delovnega ta-
borišča in se naseliti v Varaždinu. Tu
je družina živela do konca vojne,
podpirala osvobodilni boj, pomagala
ljudem, ki so bili pomoči potrebni.
Takoj po končani vojni se je druži-
na vrnila v Ptuj. Nič ni ostalo od tiste-
ga, kar so jim okupatorji pobrali, tre-
ba je bilo spet začeti znova. Nova
oblast tudi ni bila naklonjena zasebni
pobudi in gostinstvu. Toda za pridne,
sposobne in dela vajene roke ni mo-
glo biti ovir. Marija je spet začela v
svojem poklicu, bila je poslovodkinja
gostilne Zupančič v Ptuju, potem go-
stilne Brenčič, gostilne Pri pošti. Pre-
meščali so jo po službeni potrebi, da
je s svojo sposobnostjo uredila in utr-
dila posamezne takrat še samostojne
gostinske obrate.
Potem je z združevanjem nastalo
gostinsko podjetje Haloški biser in
Marija je postala poslovodkinja go-
stilne Novi svet. Ta obrat je uspešno
vodila še deset let po tem, ko je urad-
no že izpolnjevala pogoje za upokoji-
tev. Ni ji bilo žal napornega dela, be-
denja dolgo v noč, samo da so bili
gostje zadovoljni. Zavedala se je, da
če je gost v lokalu dobro postrežen in
to od prijaznih ljudi, se rad vrača v ta
lokal. To je bilo tudi njeno vodilo pri
vzgoji mladih gostinskih delavcev. Za
politično in društveno delo zunaj go-
stinstva nikoli ni imela časa, živela je
le za gostinstvo in dom.
Svojemu domu v Maistrovi 4 se je
lahko nekoliko bolj posvečala šele po
odhodu v pokoj. Gospodinjstvo, vrt,
rože, skrb za bolnega moža, to je bilo
njeno področje dela, ki ga je bogatila
tudi skrb za vnuke, zadnja leta že
pravnuke. Toda da ni radosti brez
bridkosti, je občutila tudi pokojnica,
ko je pred 6 leti objokovala smrt lju-
bljenega moža. pred tremi leti smrt si-
na. Toda bolečino ji je pomagala bla-
žiti moč razuma. Kljub visokim letom
se je počutila razmeroma zdrava in
rada je opravljala hišna dela in go-
spodinjila, vse do pred kratkim ...
Vsem, ki so jo poznali in spoštova-
li, bo ostala vzornica in ohranjali bo-
do spomin nanjo.
F. Fideršek
TEDNIK -   ""^"^'^ 199^
NAŠI KRAJI IN LJUDJE — 9
V kmetijstvu še vedno
veliko neznank
l rejanje Dravinjske doline, izvajanje postopkov po Zakonu o denacionalizaciji, program vzpodbujanja
razvoja kmetijstva, dopolnjen s številnimi podprojekti, naloge s področja varstva in usposabljanja kmetijskih
zemljišč, program agromelioracijskih posegov in še vrsta dela sodi v okvir nalog za izboljšanje kmetijstva v
slovenjebistriški občini. Vse to delo ima veliko neznank in je povezano s paleto problemov, z njimi pa se po-
gumno in strokovno, pa s pravo žensko trmo ubada Irena Majcen, diplomirana inženirka agronomije, ki v bi-
striški vladi skrbi za kmetijstvo.
SANACIJA DRAVINJSKE
DOLINE
Zadnje dni februarja so /a kra-
jane Poljčan, Studenic in Makol
pri Sekretariatu za kmetijstvo,
prehrano in gozdarstvo organizi-
rali pogovore, ki sta jih opravila
prof. Ana Barbič in mag. Anton
Presen, oba z ljubljanske Bioteh-
nične fakultete. Ta je ustanovila
DRUŽBO ZA RAZVOJ PODE-
ŽEUA.
O projektu Dravinjske doline
se je desetletja samo govorijo,
naredilo pa malo ali skoraj nič.
Irena Majcen upa, da so sedanji
Dravinja — veliko romantike za vse, ki pridejo v te kraje samo na obisk,
mnogo truda pa za tiste, ki morajo od te zemlje živeti.
pogovori z ljudmi padli na plod-
na tla. Razume pa tudi ljudi, ker
so po dolgoletnih in številnih
obljubah upali na izboljšanje
razmer, ne da bi pri tem sodelo-
vali tudi sami.
Irena Majcen: Že januarja smo
se pogovordi s predstavniki kra-
jevne skupnosti Studenice, poz-
neje pa še s krajani. Poleg osred-
njega problema — poplav Dravi-
nje — smo se morali dogovoriti,
kaj storiti, da bi celotno življenje
v dolini dobilo lepši, boljši m tu-
di bogatejši značaj. Predvideni
sta še najmanj dve srečanji s
predstavniki krajanov, kasneje
pa bo ožja skupina program po-
drobneje pripravila.
Osnovna težava je ureditev
struge. Sočasno s pripravami na
našem sekretariatu pripravljajo
nova izhodišča za ureditev struge
Dravinje pri Vodnogospodar-
skem biroju v Mariboru. Del
projekta je bil pred dvema leto-
ma v Poljčanah že predstavljen.
Slo je za večji zadrževalnik, ki bi
kmetom vzel okoli 60 ha zemlje.
V tem času se je gledanje na reko
močno spremenilo. Zeleni Slove-
nije in tudi ljudje v Poljčanah so
zagovorniki milejših posegov v
prostor, manj drastičnih in eko-
nomsko sprejemljivejših. Iščemo
najboljše možnosti. V poseg bo-
sta vključeni tudi občini Sloven-
ske Konjice in Ptuj.
Pred nedavnim ste imeli na obi-
sku predstavnike Vodne skupnosti
iz Maribora. Gotovo ste se pogo-
varjali tudi o usodi Dravinjske do-
line.
Irena Majcen: Sloje za uresni-
čitev pogovorov, ki so se pričeli
že oktobra lani. Takrat smo si
skupno zastavili štiri naloge. Dve
pripravljamo (pripravo celovite
študije reševanja ureditve struge
in ureditev struge od makolske
elektrarne navzdol), dva projekta
— sanitarno sečnjo ter osnovno
čiščenje struge in ureditev kilo-
metra struge od izliva Jelovskega
fiotoka navzgor, kjer je struga
)ravinje močno načeta in ogro-
ža cesto - pa smo pričeli izvaja-
ti.
DRAVINJSKA DOLINA
IN BIOKMETIJSTVO
Ste se mogoče pogovarjali, da
bi lahko bila Dravinjska dolina
— £redvsem del od Poličan do
Majsperka — namenjena biokme-
tijstvu?
Irena .Majcen: V nalogi o kom-
pleksni ureditvi Dravinjske doli-
ne imamo to zapisano. To bi bilo
povezano s turizmom, saj je v
oližini dvorec Štatenberg. Pred-
videne so tudi analize taH s kate-
rimi bomo ugotovili onesnaže-
nost zemljišča, predvsem indu-
strija v Slovenskih Konjicah in
Poljčanah izliva v strugo nekate-
re okolju neprijazne odplake, te
pa ob poplavah zasvinjajo vse
površine. Analize bodo pokaza-
le, ali je proizvodnja biohrane na
tem območju možna.
Zaradi stalnih poplav trpi tudi
živinoreja, zlasti govedoreja.
Irena Majcen: Obolevnost go-
vedi z metljajem je velika. Kme-
tje dajejo zdravda preventivno
tudi db štirikrat letno, kljub te-
mu pa vzorci govedi v klavnici
Irena Majcen, slovenjebistriška
kmetijska ministrica.
kažejo, da je zdravljenje pogosto
brez haska.
POSEGI V ZEMUO
v slovenjebistriški občini je še
veliko zamočvirjenih dolin in doli-
nic. Kako nameravate to zemljo
usposobiti za kvalitetnejšo pride-
lavo hrane?
Irena Majcen: V lanskem letu
so v republiki ustavili vse večje
posege v ^)kolje, tudi melioracije.
Na republiškem ministrstvu za
kmetijstvo imamo prijavljeni dve
večji naložbi: agromelioracijo na
okoli 70 ha v Brezju pri Oplotni-
ci, kjer gre za večji poseg, in ure-
janje zemljišč ob Ložnici v veli-
kosti okoli 370 ha. Projekt je že
pri recenzentu, ne vemo pa še.
Kdaj bomo dobili denar. Po sred-
njeročnem planu imamo predvi-
denih več poseg;o\, tudi urejanje
višinskih pašnikov in trajnih na-
sadov za vinograde in sadovnja-
ke. Uresničevanje je v veliki meri
odvisno od posameznikov, koli-
ko bodo pripravljeni sami vlagati
v nasade. Državna sredstva so za
zemeljska dela, za drugo — deni-
mo za sadike ki so za kmeta tudi
velika naložba pa ugodnih
kreditov ni mogoče dobiti.
Kako vzdržujete obstoječe me-
lioracijske objeKte?
Irena .Majcen: V občini je bil
že 1985. leta sprejet odlok o ure-
janju in vzdrževanju teh objek-
tov in na njegovi osnovi vsako
leto določimo višino prispevka
lastnika zemljišč. Nato poiščemo
najbolj   ugodnega   ponudnika.
Prej je to nalogo opravljala
Kmetijska zemljiška skupnost,
od lanskega leta dalje pa na se-
kretariatu za kmetijstvo. Tudi za
letos smo odredbo že sprejeli,
delo pa bomo pričeli po vsej ver-
jetnosti jeseni.
Poseben problem so marsikje
zložbe kmetijskih zemljišč. Ali tu-
di v bistriški občini?
Irena Majcen: Zemljiškoknji-
žno rešene komasacije imamo sa-
mo za en objekt, to je za Cigon-
co. Tam je bilo prvo urejanje
kmetijskih zemljišč v zasebnem
sektorju, in to ze 1983. leta. V-
vseh drugih primerih, kjer smo
izvedli melioracije, za njimi pa
komasacije, še postopki niso
končani. V lanskem letu smo pri-
čeli pospešeno izdajati odločbe
za komasacijska območja Po-
brež. Zgornja Polskava, Ložnica
pri Makolah, prihodnje leto pa
pričnemo s Starim Logom, Devi-
no in Vrhlogo. Odprti ostaneta
komasacijski območji Oplotni-
ško polje in Čadram. Pri Koma-
sacijah je precej težav prav zara-
di tega, ker je poteklo veliko ča-
sa od uvedbe postopka do sedaj,
ko izdajamo odločne. V mnogih
primerih se je spremenilo lastni-
štvo, neureieno ie dedovanje . . .
Takih primerov je veliko na ob-
močju Devine in Starega Loga,
neurejene so tudi zamenjalne po-
godbe med Kmetijskim kombi-
natom Ptuj in Kmetijskim kom-
binatom Slovenska Bistrica zara-
di območja na Pragerskem.
SADJARSTVO, VINSKA
CESTA, ŽIVINOREJA
Na podeželju razvijate tudi sad-
jarstvo. Konkretnejše programe
snujete ...
Irena .Majcen: Program sadjar-
stva pripravljamo skupaj s kme-
tijskim zavodom Maribor, kjer
dela pri projektu dipl. ing. agr.
Franc Lomberger s sodelavci.
Razmisliti moramo o novih sor-
tah jabolk in hrušk, saj so se lju-
dje,'tudi v Evropi, kamor naj bi
sadje izvažali, naveličali množice
novih sort, vedno bolj pa pogre-
šajo stare, že skoraj pozabljene.
Ko bo projekt zaživel, bomo v
občini morali razmisliti tudi o
hladilnicah sadja.
Bistriška občina ima naravnost
idealne pogoje za razvoj izletni-
škega turizma. Kod bo speljana
vinska cesta?
Irena Majcen: Del ceste name-
ravamo speljati po obronkih Po-
horja v koniiško občino in potem
po obronkih Haloz nazaj med bi-
striške vinograde. Seveda se bo v
haloškem delu povezovala s
ptujsko. Njen razvoj zahteva ob-
novo vinogradov, izbor vinskih
sort, nove zmogljivosti in tudi
več znanja v kletarstvu, razvoj
kmečkega turizma, vinotočev . . .
— vse to pa ministrstvo za kme-
tijstvo pripravlja skupaj s sekre-
tariatom za gospodarski razvoj
in turizem. Večji del sredstev bo-
do morali zagotoviti kmetje sa-
mi, lahko pa računajo tudi na
družbeno denarno pomoč.
Dela na sekretariatu za kmetij-
stvo ne zmanjka. Zadnje čase se
skupaj z veterinarsko službo
ubadajo z razvojem prašičereje,
saj imajo teža\e s plemenjaki, ki
jih je zadnje čase malo. Resno
razmišljajo o umetnem oseme-
njevanj'u s\inj, primanjkuje pa
jim denar.
Veliko, celo preveč dela torej
za sekretariat, ki ga zadnje leto z
znanjem vodi Irena Majcen, žen-
ska, ki ji je vse, kar jev zvezi s
kmetijstvom, domače.
Vida Topolovec
ORFEJČROV
In kaj je novega?
Na podobni prireditvi, kot je
Pod mengeško marelo. Veselo
v Kamnik, ki bo čez slab me-
sec, bo zraven godbe na pihala
iz Kamnika nastopila pisana
druščina gorenjskih ansamblov
domače zabavne glasbe: Krt,
Lipa, Nagelj, trio Svetlin, an-
sambel Borisa Razpotnika, an-
sambel Doreta Kogovška, Bra-
tje Poljanšek, orkester harmo-
nik Acordeum ter gosti: Štajer-
skih 7 in klapa Krk z otoka Kr-
ka.
25. junija bo prvi festival do-
mače zabavne glasbe Slovenije
za instrumentalne skupine z
diatonično harmoniko in več-
glasnim petjem na Vurbergu.
Ansambli se bodo potegovali
za zlatega zmaja. Organizator
vsekakor zanimivega festivala
Turistično društvo Vurberg va-
bi vse tovrstne ansamble, da se
prijavijo do 15. aprila. Vse in-
formacije dobijo na Turisti-
čnem društvu Vurberg.
Igor Podpečan, basist legen-
darnih Avsenikov, je v svojem
studiu Zlati zvoki posnel deset
svojih skladb. Na tržišče jih bo
na kaseti lansiraia novomeška
založba Sraka.
Na naše tržišče prihaja nov
(D - Srakina veselica. Na
njem so zbrane viže vseh an-
samblov, ki so pri založbi Sra-
ka najbolje prodajali kasete:
ansambla Nagelj, Franca Fle-
reta, tria Svetlin, Tonija Iskre,
Slavka Pluta in nekaterih dru-
gib.
V Beltincih pri Murski Sobo-
ti je po anketi Murskega vala
najbolj popularen Prekmurec
Geza Farkaš pripravil koncert
Zaigrajmo in zapojmo po do-
mače.   Dvorana je  bila  pre-
majhna za vse, ki bi si priredi-
tev radi ogledali. Igrali in peli
so Štirje kovači. Prerod, Flash
Royal, Mladi prijatelji in hu-
morist Vinko Šimek. Prireditev
je povezoval Geza, ki je pred
kratkim ostal brez oddaje na
Murskem valu z obrazložitvijo,
da začasno ne more imeti od-
daje, ker se je programska she-
ma radia Murska Sobota spre-
menila. Geza, ki se rad zeza, pa
še naprej organizira koncerte.
In prav je tako.
Kakšna je razlika med dobrim vojakom Š VEJ KO M in znanim
slovenskim politikom?
Odgovor: Dobri vojak ŠVEJK je bil pameten in se je delal nore-
ga .. .
Govor, ki ga je imel naš predstavnik na olimpijskih igrah v Al-
hertvilhi: O, o. o, o, o . . .
Alfi Nipič: Oprostite, gospod, to so olimpijski krogi, tekst je spo-
daj.
Pogovor, ki ga je posnela Orfejčkova skrita kamera
Foto: »Tina«
10 - NEKOČ IN DANES
19. marec 1992 - TEDNIK
Na račun podgan astronomski zaslužki
PREJELI SMO m PREJELI SMO
ZA ZAVOD ZA
ZDRAVSTVENO
VARSTVO
SMO IJL DJE
PREPROSTO KOMADI!
Kdor zna, pa res zna še kako
dobro vnovčiti svoje storitve, pa
četudi v imenu kakšnega občin-
skega odloka, ki je bil uzakonjen
pred osemnajstimi leti. V mislih
imam odlok SO Ptuj in Ormož
št. 5—45/74, v katerega so takra-
tni občinarji zapisali, da je obve-
zna deratizacija (uničevanje miši
in podgan) v vseh naseljenih kra-
jih. Delo opravlja Zavod za
zdravstveno varstvo Maribor s
sedežem v Prvomajski ul. Njego-
vi delavci so te dni v Ptuju po
omenjenem odloku opravljali
deratizacijo po hišah, stanovanj-
skih blokih.
Ni mi znano, kdo jim je odo-i
bril tako astronomsko tarifo, daj
recimo lahko, ko pridejo do vho-
da bloka, kjer je recimo 25 stano-
vanj, od vsakega lastnika stano-
vanja pokasirajo po 125 tolarjev.
Da sem bolj konkreten: na Zi-
herlovi številka 2 je 25 stanovanj,
v glavnem garsonjer, in vsak naj
bi za deratizacijo plačal po 125
tolarjev, kar je skupaj .1125,00
tolarjev. Torej deraiizerji zasluži-
jo že skoraj pol penzije, ko v
kletne prostore vržejo po 4 ali
pet vreč mišjega strupa, kar vse
je končano v slabe pol ure. In za-
nimivo -- zanje smo ljudje ko-
madi (glej račun).
Ker menimo, da bi moral biti
odlok že zdavnaj razveljavljen,
ker je zastarel, saj že dolgo ni več
videti, da bi bile po kleteh blo-
kov miši, če pa bi že bile, bi jih
stanovalci lahko sami uničili s
tem, da bi pač kupili kilogram,
dva strupa in ga posipali po kle-
tnih prostorih in tako prihranili
skupaj 3.125 tolarjev. Računa ne
nameravamo plačati, ampak smo
ga vrnili, ker naj prej dokažejo,
ali je bilo njihovo delo res upra-
vičeno, zlasti pa zahtevani zne-
sek. Franjo Hovnik
75 pomladi
Jožeta Sotlarja
v Ptuju, Kidričevem, v vseh
Halozah skoraj ni človeka, ki ne
bi poznal še vedno vzravnanega
Jožeta Sotlarja, ki je te dni praz-
noval v krogu svojih najdražjih
75-letnico.
Luč sveta je zagledal v zasav-
skih revirjih — v Trbovljah
9. marca 1917. leta. Izhaja iz de-
vetčlanske družine, negova prva
zaposlitev je bila v Steklarni v
Hrastniku. Pozneje seje izučil za
peka in bil svojemu poklicu zvest
vse do 1981. leta, ko so ga upo-
kojili.
Rojenice mu niso naklonile
brezskrbnega življenja. Najhujši
udarec usode je doživel med
okupacijo, ko se je znašel v zlo-
glasnem taborišču v Mauthau-
snu. Prizanešeno ni bilo tudi nje-
govi ženi Mariji in hčerkama Er-
ni in Sonji, ki so mu jih tako re-
koč ukradli. K sreči so se po
končani vojni zopet našli, vendar
mu je žena že leta 1946, kmalu
po porodu tretje hčerke Slavice,
umrla. Ostal je sam s tremi ne-
preskrbljenimi otroki. Ponovno
se je poročil in z drugo ženo Za-
liko imel še dva otroka. Leta
1981, ko je odšel v pokoj, mu je
tudi ta umrla.
Naša tedanja družba mu je že
1948. leta zaupala direktorski
stolček ptujskega pekarskega
podjetja Vinko Reš z obratom v
Kidričevem. Obe delovni organi-
zaciji je uspešno vodil, poskrbel
za posodobitev, da bi si tudi peki
»pekli« boljši kruh, da bi bilo
njihovo delo lažje. Direktor je
bil vse do upokojitve, polnih 33
let. Ali se kateri izmed ptujskih
ali ormoških direktorjev lahko
ponaša, da je bil tako dolgo di-
rektor v istem podjetju?
Že dobrih deset let uživa v po-
koju, vendar njegov nemirni duh
ne miruje, že devet let je pred-
sednik krajevne skupnosti Jožeta
Potrča v Ptuju, tudi ptujski upo-
kojenci so ga izvolili za svojega
predsednika, pa še predsednik
mešanega pevskega zbora Dru-
štva upokojencev je."Ta čast gaje
doletela že drugič.
Jože Sotlar
Jože je tudi strasten fdatelist.
Zaradi znamk se je odrekel celo
kajenju, kajti zbiranje ni poceni
konjiček. Dobro se spominja, ka-
ko je lepega dne pohodil svoj
zadnji cigaretni čik.
V Okiču, sredi idiličnih Haloz,
ima majhen vinograd, svojo »da-
čo«, in tam med sprehodi v nara-
vi zbira razna zdravilna zelišča.
Tudi zbiranje značk je njegov ko-
njiček, da o reševanju križank,
rebusov ne izgubljamo besed —
to mu bistri možgane. Rešenih
križank ne pošilja, ker je prepri-
čan, da so drugi bolj potrebni
kakšne nagrade.
Jože, še na mnoga zdrava leta,
predvsem pa pokončno držo!
Franjo Hovnik
Nas tujci lahko kupijo?
z ustanovitvijo samostojne neodvisne in mednarodno priznane države Slovenije, v liateri pa stalno ali za-
časno bivajo tudi osebe iz drugih republik bivše Jugoslavije, ki so po narodnosti Albanci, Hrvati, Srbi itd. in
ki so državljani svojih republik, je postalo vprašanje, kdo so tujci ter kakšne pravice in obveznosti imajo v naši
državi, zelo aktualno. V tem članku ne bom pisal o vseh pravicah in dolžnostih tujih fizičnih oseb, ki jih bom
včasih imenoval »tujci«, temveč bom razpravljal le o njihovi lastninski pravici.
Koga je razumeti pod pojmom
»tujec«
Zakon o tujcih (Ur. list Repu-
blike Slovenije št. 1/91 z dne
25/6-1991) določa, da je tujec
vsakdo, ki ni državljan Republi-
ke Slovenije. Kdo je državljan
Republike Slovenije, kako se pri-
dobi to državljanstvo, kako pre-
neha itd. pa določa Zakon o dr-
žavljanstvu, ki je objavljen v
istem Uradnem listu kot Zakon o
tujcih. V tem članku konkretnih
določb Zakona o državljanstvu
ne bom omenjal, razen določbe,
ki se glasi: »Državljan Republi-
ke Slovenije, ki ima tudi drža-
vljantvo tuje države, se na ob-
močju Republike Slovenije šteje
za državljana Republike Sloveni-
je, če mednarodna pogodba ne
določa drugače.«
Tudi s konkretnimi določbami
Zakonom o tujcih, ki obsega 84
členov, se tokrat ne bom ukvar-
jal. Omenjam le splošno določ-
bo, ki predpisuje, da se morajo
tujci med bivanjem oziroma za-
drževanjem v Republiki Sloveni-
ji ravnati po določbah Zakona o
tujcih ter po predpisih in odločit-
vah državnih organov, ki temelje
na ustavi Republike Slovenije,
njenih zakonih in obveznosti iz
mednarodnih pogodb. Le za
osebje diplomatskih in konzular-
nih predstavništev tujih držav v
Republiki Sloveniji in za osebje
tujih misij, ki imajo v Republiki
Sloveniji diplomatski status, ne
veljajo določbe Zakona o tujcih.
Lastninska pravica tujca na pre-
mičninah
Iz določb 246. čl. bivše ustave
Republike Slovenije iz 1. 1974 in
13. čl. sedanje ustave Republike
Slovenije iz 1. 1991 izhaja, da uži-
vajo tujci v Republiki Sloveniji
PIŠE: MIRKO
KOSTANJEVEGA
tiste svoboščine in druge pravice,
kot so določene z ustavo, zakoni
in mednarodnimi pogodbami,
razen tistih, ki jih imajo po usta-
vi ali zakonih samo državljani
Slovenije. Kolikor je meni zna-
no, so pri nas tujci glede pridobi-
vanja in odtujevanja lastninske
pravice na premičninah (n.p. na
živalih, strojih itd.) izenačeni z
našimi državljani. Zato ne vidim
potrebe o lastnini tujcev na pre-
mičninah še posebej razpravljati.
Dovolj je, če rečem, da tudi tujci
lahko v Republiki Sloveniji pri-
dobijo in odtujijo lastninsko pra-
vico na premičnih stvareh s prav-
nimi posli med živimi (s pogod-
bami itd.) in na podlagi dedova-
nja.
Lastninske pravice tujcev na ne-
premičninah
Pojem nepremičnine
V teoriji splošno sprejeto sta-
lišče, ki ga sprejema tudi praksa,
je, da je nepremičnina tista stvar,
ki je brez posega v njeno bistvo.
torej brez spreminjanja, poško-
dovanja ali uničenja glavne stva-
ri, ni mogoče prestavljat iz enega
kraja na drugi kraj. Takšno nara-
vno lastnost imajo samo zemljiš-
ča. Glede na povedano štejemo k
nepremičninam tudi stanovanja,
stavbe in druge stvari, če so vzi-
dane oz. postavljene na zemljišče
z namenom, da tam stalno osta-
nejo. Nekateri zakoni, n.pr. av-
strijski obči državljanski zakon
iz leta 1811, pa vse tiste stvari, ki
jih ima za pritikline nepremi-
čnin, šteje v pravnem pogledu za
nepremičnine, čeprav to niso. Na
primer pri zgradbah se šteje kot
pritiklina, torej nepremičnina
vse, kar je pritrjeno v tla ali zid,
kar je prikovano in pribito.
Zakaj države tujcem omejujejo
lastninsko pravico na nepremični-
nah
Iz strateških varnostnih, soci-
alnih, ekonomskih, nacionalnih
in drugih razlogov posamezne
države omejujejo tujcem lastnin-
sko pravico na nepremičninah.
Omejitve so različne: na primer
v Belgiji, Franciji, Češko-Slova-
ški in Poljski je lastninska pravi-
ca tujcev do nepremičnin pravi-
loma dostopna domačim in tu-
jim državljanom pod enakimi
pogoji, v Liberiji tujci sploh ne
morejo pridobiti lastninske pra-
vice na nepremičninah, v nekate-
rih državah le na določeni pravni
podlagi, npr. samo z dedova-
"J*^"^- (Nadaljevanje prihodnjič)
KOTIČEK ZA UPOKOJENCE
Nov pokojninski
zakon sprejet
Po številnih zapletih ob sprejemanju novega pokojninskega za-
kona so v skupščini zakon potrdili in stopi v veljavo 1. aprila. .\ov
zakon smo res potrebovali, koliko pa bomo imeli od njega koristi, bo
pokazal čas.
Delavci, ki se bodo kma-
lu upokojili, zakona niso
veseli, ker bo težje dobiti
odločbo o upokojitvi. Sko-
rajda ukinjeno je predčasno
upokojevanje. Pravico do
predčasne upokojitve bodo
lahko uveljavljali moški z
najmanj 35 leti delovne do-
be, vendar šele pri 58. letih,
ženske pri 53. letih s 40 leti
delovne dobe, vendar le v
primerih, če so izgubili delo
ali so postali invalidi.
Spremembe so nastale tu-
di pri pogojih za starostno
upokojitev. Polna delovna
doba sicer ostaja enaka kot
doslej (za moške 40, za žen-
ske 35 let), le da morajo biti
moški stari 58, ženske 53
let. Po novi zakonodaji se
bo vsako leto od 1. januarja
1993, leta starostna meja
pomaknila za pol leta nav-
zgor do i. januarja 1998. le-
ta. Vsi, ki se želijo upokojiti
še po stari zakonodaji, bo-
do to lahko storili do konca
letošnjega leta.
V novem pokojninskem
zakonu je pomembna spre-
memba to, da zakon daje
možnosti prostovoljnega
zavarovanja. Zavarovati se
bo moč za čas študija, slu-
ženja vojaškega roka, v ob-
dobju varovanja svojih
otrok do sedmih let starosti,
pa tudi za čas negovanja in-
validnih družinskih članov.
Leta, porabljena v te name-
ne, bo mogoče tudi odkupi-
ti, kar bodo mnogi brez
dvoma izrabili.
V naslednji številki Ted-
nika bomo kaj več zapisali
o usklajevanju pokojnin po
novi pokojninski zakonoda-
ji-
Franjo Hovnik
FRANC
FIDERŠEK
TOPOVSKA KRMA
V NEMŠKI
VOJSKI
29. nadaljevanje
Bil je že dan, zato ni bilo težko
zlesti iz tiste jame. Pritekli sta
obe ženski in vrešče ocenjevali
škodo. Pločevinasta streha na hi-
ši je od bombnih drobcev dobila
le nekaj prask, močneje je bila
poškodovana slamnata streha ti-
ste pojate^ pod katero smo pre-
nočevali. Ženski pa je predvsem
zanimalo, kako je z njunim imet-
jem v kleti. Tam je bilo nekaj le-
senih čebrov z vloženimi kuma-
rami in paradižnikom. Ostali so
nepoškodovani, le zdrobljene
slame in drugih smeti so bili zvr-
hani.
Tam sem prvič videl tak način
vlaganja kislih kumaric. Poln če-
ber okoli sto litrov kuma-
ric, zalit z doma pripravljenim in
prekuhanim sadnim kisom, vmes
precej kobulj janeža in nekaterih
drugih dišavnic. Na podoben na-
čin so vlagali tudi napol zrel pa-
radižnik. To jim je bila pozimi
glavna hrana, ki so jim jo puščali
tudi vojaki, medtem ko so žita in
krompir kaj hitro pobrali. Poleg
tega so na soncu na pločevina-
stih strehah hiš sušili sadje, nare-
zano na tanke rezine in ne na
krhlje, kot je navada pri nas.
Tista mlada gospodinja se ni
nič več ponašala s svojim možem
— pilotom, s katerim nas je pla-
šila prejšnji dan. Le vojaki na to
niso pozabili. Nekateri soji v ša-
li grozili, da je »špijonka«, ki je
poklicala sovražne letalce, in da
se to kaznuje z ustrelitvijo. Bolj
prizanesljivi pa so ji naročili, da
naj moža, takoj ko se bosta prvič
srečala, premlati, ker je tako ne-
roden, da je z bombami poško-
doval samo njeno imetje, nem-
ških vojakov pa ni zadel.
Pri tem nas je zmotil klic k ta-
kojšnjemu zboru in pripravi na
odhod. Mimogrede sem še zaup-
no vprašal starejšo sestro, ali je
mož mlajše sestre res pilot. Odki-
mala je in dejala, da se sestra sa-
mo šali. Moža so ob začetku voj-
ne mobilizirali in od takrat nima
nobenega sporočila o njem. Zelo
ga pogreša in o njem stalno sa-
njari. Izmišlja si tudi najrazli-
čnejše zgodbice o njem.
Naložili smo se na vozila, in
ko so ta začela odhajati, smo
zvedeli, da gremo nazaj proti
Harkovu. Nisem mogel razumeti
takega »brezglavega« poveljstva,
ki je prejšnje dni zapovedovalo
tako hiter umik iz Harkova, se-
daj pa naenkrat nazaj tja, in to
brez vsakih bojev. Šele iz poznej-
ših razgovorov z ruskimi vojnimi
ujetniki, predvsem pa iz povojne
literature sem ugotovil, da pove-
ljevanje le ni bilo tako brezglavo.
Kaj se je medtem dogajalo?
Že v 19. nadaljevanju sem na-
vedel, da je po preboju severno
od Belgoroda prva sovjetska tan-
kovska armada smelo prodirala
naprej, da bi številne nemške
enote okoli Harkova odrezala od
zaledja. Pri vasi Tamarovka je
bila armada ustavljena. V bok
klina sta udarili dve sveži nemški
diviziji, ga odrezali in uničili.
Nevarnost obkolitve enot okoli
Harkova je bila začasno odstra-
njena. Toda proti Harkovu se je
od vzhoda začela valiti stepna
armada.
Mi smo se torej vračali, da po-
magamo braniti Harkov. Nekaj
enot, večinoma težko topništvo,
smo srečevali, še vedno so se
umikali. Vse več vozi! pa je bilo
usmerjenih proti Harkovu.
Ustavili smo se v severnem de-
lu mesta in se v zgradbah izpraz-
njenega in močno poškodovane-
ga stanovanjskega naselja še kar
dobro namestili. Obveznosti za
tisti dan ni bilo.
I 5. avgust
Bila je nedelja in še cerkveni
praznik povrhu, jutro sončno.
Mislil sem, da bom dan preživel
lepo. Na vrtu ene od zgradb je
stala precej visoka višnja s stož-
často oblikovano krošnjo. V vrhu
je bilo še nekaj lepih temnorde-
čih sadežev. Splezal sem na dre-
vo in začel obirati, nekaj v usta.
nekaj v žep. Nedaleč vstran je
odjeknila močna eksplozija. Raz-
strelili so neko skladišče. Fksplo-
ziji je sledil močan udar zračne-
ga vala. Komaj sem se obdržal,
da me ni odpihnilo z drevesa.
Raje sem splezal na tla, kjer je
bilo varneje.
Kmalu je sledil preplah, češ da
so ruski tanki prebili obrambno
črto in prodirajo v mesto. Treba
je bilo organizirati obrambo
pred tanki. V vsako ulico sva bila
razporejena po dva vojaka. Vsak
si je moral navezati na žico po tri
protitankovske mine, meter ena
od druge, mine na eni strani uli-
ce dobro zakriti in si na drugi
strani v kleti poiskati zaklon.
Dobro je bilo treba zakriti tudi
žico, ki je prečkala ulico do za-
klona. Drugi vojak je moral na-
praviti podobno, hišo naprej ali
nazaj, odvisno od možnosti in
razmer, vendar na drugi strani
ulice. Če bi torej pripeljal ruski
tank, bi moral eden ali drugi po-
tegniti za žico, tako da bi mine
— vsaj ena od njih — prišla pod
gosenico. En sam tank se teoreti-
čno tako ne bi mogel prebiti. Ka-
ko bi stvar praktično izpeljali, pa
nisem imel možnosti videti.
Bil sem precej časa v kleti na-
pol porušenega stanovanjskega
bloka z žico. speljano do enega
okenca, opazovalnico pa pri dru-
gem, iz katerega se je videlo do
konca ulice, ki se je po več sto
metrih izgubljala v predmestju.
Na drugi strani je bil starejši,
bolj izkušen vojak, Nemec. Nanj
sem se zanašal, če bodo res pri-
ropotali tanki, da bo on prvi po-
tegnil mine in jih zato meni ne
bo treba.
»Prihajajo!« me je nenadoma
opozoril sosed čez cesto. Stisnilo
me je v grlu, skočil sem k opazo-
valnici in daleč na začetku ulice
videl dva črna hrošča, ki naj bi
bila T-34. Počasi sta lezla na-
prej, cevi pa imela usmerjene v
desno. Nisem mogel videti, ali
sta tudi streljala. Potem sta izgi-
nila nekam v levo. V strnjeno
mestno območje nista bila name-
njena. Domneval sem. da je sa-
mo izvidnica in da jima bo sledil
masovni napad tankov, zavaro-
van s pehoto. Toda nič takega ni
bilo. Proti večeru je bila nevar-
nost mimo.
Večer smo preži\eli mirno,
brez letalskih napadov in obstre-
ljevanja. Nekaj sto metrov vstran
je nepretrgoma pokalo, gorelo je
namreč skladišče topovskih gra-
nat.
Na ta dan sem se posebej
spomnil, ko sem po vojni bral
spomine enega sovjetskih gene-
ralov, ki navaja, da so Harkov
osvobodili 15. avgusta. Morda je
osvoboditev pripisal temu, da so
na ta dan sovjetske tankovske iz-
vidnice prodrle v predmestje
Harkova?
16. avgust
Kazalo je, da Nemci ne mislijo
več resno na obrambo Harkova,
temveč samo še na to. kako čim
več odpeljati iz tam nakopičenih
zalog, in tisto, česar ne bo moč
odpeljati, dosledno uničiti. Naša
enota je na ta dan morala samo
minirati razna skladišča in druge
naprave. Ves dan je naš vod mi-
niral zidove neke večje delavnice
ali tovarne, kjer so popravljali
vozila. Morda je to bilo tam. kjer
danes stoji tovarna traktorjev?
Ne vem.
Šoferji so nas pustili kar tam
in z vozili odšli na »samoorgani-
ziranje«, Zvedeli so, kje praznijo
skladišča živil, in poskušali vsak
za svojo desetino dobiti kar naj-
več, kolikor je pač bilo moč spra-
viti v posamezne prazne kotičke
na henšlu. Belo moko za palačin-
ke, olje. mast, med (naravni in
umetni), razne marmelade in po-
dobne stvari smo imeli potem za
priboljšek še cel mesec.
1 7. avgusta
Zjutraj spet nova naloga. Mi-
nirati je bilo treba leseni mosi
čez manjšo rečico \ jugozadnem
predmestju Flarkova. Čezenj je
vodila pomembna prometnica
saj so ga vsakič pognali v zrak
kadar se je čez umaknila ena al!
druga armada. Rečica, pritok
Donca, je bila bolj podobna za
močvirjenemu ribniku kot tekoči
vodi. Miniranje je bilo prece.
zahtevno, saj' so bili leseni pilot
in nosilci masivni, popolno uni
čenje pa je moralo biti zagoto
vljeno. Vse nameščeno razstreli
vo jc bilo treba povezati dvakrat
no, ne z navadno, temveč z ek
splozivno vžigalno vrvico.
Dalje prihodnji'
TEDNIK - 19. marec 1992
NASVETI - 11
PREJELI SMO # PREJELI SMO
PREJELI SMO • PREJELI SMO
Spodrezati krila alternativnim letalcem?
OB NKSREČI ZMAJARJA MITJA
Najtežje je prijatelju ob i/gubi prijatelja letalca.
Vem, da je sedaj čas tišine, a venciar bi želel nekaj
povedati tistim, ki vidijo ob tej tragediji, da je se-
daj vse narobe v zmajarstvu in letenju nasploh.
Vsekakor je skrb /a varnost človeka v vseh oko-
ljih in pri vseh aktivnostih poglavitna dolžnost
vseh nas, ne sme pa postati cokla v osvobajanju ži-
vljenja, zlasti pa ne cokla v razvoju in napredku
človeštva. Ob naslovu časopisnega članka po tra-
gediji kolega zmajarja, ko se sprašuje, ali bo zako-
nodaja pristrigla peruti sodobnim I karom, ter ob
branju je bilo čutiti, da se slovenskim zmajarjem
obeta nekak geto na našem nebu.
Ob začetku stoletja, kakor beležijo zapisi, se je
podobna usoda pisala avtomobilu, češ da se s to
rečjo ubijajo ljudje, preti drugim, plaši živali itd.
Kolo razvoja pa se je vrtelo svojo pot . . . Res je,
da so vzporedno naraščale nesreče, kvaril se je
zrak, toda kdo se danes kot »pravi zeleni« odpo-
veduje avtomobilu, elektriki in drugim dobrinam
tehnike. Res je tudi, da se to že dogaja (odpovedu-
jemo se avtu), vendar ne iz razloga večje varnosti
in ekologije, temveč zaradi siromaštva, ki pa ima
koren prav tu, v razvojnem zaostajanju . . . Nesre-
če pa avtomobil še spremljajo, vendar se o njih
manj piše, pa čeprav jih je kateri teden toliko, kot
je bilo zmajarskih v vsej slovenski zgodovini zma-
jarstva!
»Le inovativni napredni bodo živeli, drugi
bodo životarili.« Letenje, kamor je šteti vse, od
modelarstva do alternativnega letalstva v zadnjih
letih je poleg računalništva in informatike za-
nesljivo merilo ustvarjalnega procesa in s tem na-
predka. [)a to drži, ni potrebno iti po dokaze daleč
proti jugu; tam skorajda ni zmajarjev. Zato sem za
moralno podporo tem zanesenjakom (finančno se
tako sami podpirajo), zlasti pa mladim, za katere
je vendar bolje, da uživajo na svežem zraku, kot
da se zabijejo v zakajene gostilne in točilnice.
Kot nas pesti zaostalost, tako smo zaostali z za-
konodajo na tem področju. JLA je dolgo preganja-
la zmajarje (želeli so čisto nebo), nato pa je kot
druge armade spoznala njihovo koristnost. Na hi-
trico je nato bil izdelan pravilnik, ki pa ni najbolj-
ši, tako da ga sedaj v samostojni Sloveniji popra-
vljajo skupno s pravilnikom o registraciji in izpitih
za alternativne letalce.
Sicer pa seje od mitičnega Ikarja in praktičnega
Lilienthala letelo vedno naprej — višje — in k na-
predku! Njuni žrtvi tega nista preprečili. Da bo
teh čim manj, je potrebno zadevo pametno urediti,
kajti prepovedovanje ali nespametno zaviranje bi
pomenilo letenje na »črno«, kar utegne biti še bolj
»črno«.
Rajko Topolovec
Izvajanje
denaciona-
lizacije
Da bi bila javnost objektivno
informirana o stanju na področ-
ju sprejemanja priglasitev za vra-
čanje razlaščenega premožneja
in vlog za dencionalizacijo v ob-
čini Ormož, dajemo v zvezi s
člankoma »Doslej 12 vlog za de-
nacionalizacijo« (Tednik št. 5 z
dne 6. februrja 1992 avtorice Vi-
de TOPOLOVLC) in »Ormoška
vlada in denacionalizacija«
(Tednik št. 7 z dne 20. februarja
1992, avtor dipl. ing. Mirko
BREZNIK) tole pojasnilo:
Na podlagi okrožnice Repu-
bliškega sekretariata za kmetij-
stvo, gozdarstvo in prehrano smo
v letih 1990 v upravnih organih
Ormož prejeli 318 priglasitev oz.
irijav pravic do vračila gozdov,
cmetijskih zemljišč in vseh dru-
gih nepremičnin, ne pa 318 vlog
za vračilo razlaščenega premože-
nja, kot je bilo pomotoma zapi-
sano v članku novinarke Vide
TOPOLOVEC. Ker te priglasitve
oz. prijave niso imele svojstva
vloge oz. zahtevka za denaciona-
lizacijo, so bile na osnovi pisnih
navodil Ministrstva za pravoso-
dje in upravo skupaj s priloženo
drugo dokumentacijo v letu 1991
vrnjene vlagateljem. Hkrati z
vračilom priglasitve so bili vlaga-
telji pisno obveščeni, da morajo
vložiti novo zahtevo oz. vlogo za
dencionalizacijo po določbah za-
kona o denacionalizaciji, ter
poučeni o tem, katere podatke in
dokumente mora vsebovati vloga
za denacionalizacijo, v kakšnem
roku jo lahko vložijo in pri kate-
rern organu.
Čeprav ne želimo polemizirati
z avtorjem članka v Tedniku št. 7
z dne 20. februarja 1992, pa jav-
nost seznanjamo z njegovim pri-
merom »vloge« za vračanje kri-
vičnega odvzetega premoženja.
Avtor članka je 25. januarja
1991 poslal dopis, naslovljen na
Komisijo za krivično odvzeto
premoženje občine Ormož, ki pa
ni imel svojstva priglasitve pra-
vic, saj je bil brez ustreznih po-
datkov in potrebne dokumenta-
cije o odvzetem premoženju. Po
izdaji zakona o denacionalizaciji
je v decembru bil avtor članka v
upravnem organu za gospodar-
stvo občine Ormož poučen o po-
stopku vložitve zahtevka in bo
komisija za denacionalizacijo
njegov zahtevek, ko ga bo pred-
ložil, obravnavala enakopravno z
drugimi zahtevki.
SEKRETARIAT
ZA GOSPODARSTVO
IN OBČNO UPRAVO
OBČINE ORMOŽ
Dober Jen' Pa lepo pozdrovleni. Gnes zarana vjiitro (bilo je v torek. 17. marca)
sem pogledna skoz okna in vse belo za^ledna. Misla sen. ke se mi je malo sjuclalo v
možganih, te pa sen le ugolova. daje čista tenka odejica snega zapadla. Pa smo že
mislili, da seje že čista pomlad gor na zima spravla. Včosik smo takšnemi snegi re-
kli, daje gnoj za siromake, ki nemaja pravega gnoja za svoje njivice in travnike. Ce
glih ga v Sloveniji in nasploh na Balkani jejsi ser.. . ^ ke sera, sera, imamo klub
temi premalo gnoja, da bi nam kruh in demokracija boj hitra rasla ...
Kak vena že vele. maja gnes. v četrtek, gadavna vsiJužefi. Jožice. Južeki. Pepi-
ke. Zejike, Josipi in drugI ženini device Marije, kije brez njihove pomoči brezmade-
žna spočeta najbrž od straha pred Švarcbartlom, ki smo ga že v prejšjen tjedni v to-
ten majcn pisuji predstavili. . .
Kak vidite in čujele. se vladna kriza nadaluvle. Tak daleč smo že prišli s tatimi
mandatarl. da je nekaj hrolcav Tednika tudi mene predlagala za predsednika slo-
venske vlade. Pisala je Mira. ki že od jeze vmira. da nam vlada in oblast hira: Tak
seje izrazla: »Lujz. Idi ti v Luhlana In lan mala red naredi. ZberI si bistre ministre,
takšne sekretare, ki nedo poznali samo sekretav. tajnice brez jikusav . .. Zberi si
takšne Udi. ki se spoznajo na gospodarstvo. Neje nujna, da so sami doktori in ma-
gistri, morajo pa biti pametni in po naravi bistri. Več imamo v vladi daktarav. boj
nam vse vkuper crkavle . .. Te lepo pazdrovla Mira.«
Hvala lepa. Mira. za pismo dobiš dva deci pira. Vse je jasno, tak si dobro napi-
sala in še poleg narisala. Samo, veš. mene maja Mica nede v Lublana pustila, na-
vsezodjo pa jaz tudi za tata fukcijo nesen sposoben. Jaz se toga zavedan. eni pa. ki
so že na oblosti. pa. kak zgleda, toga ne priznajo. Srečno. Lujzek.
Kurentovanje, pustovanje ali karneval?
Pust je za nami, za nami so tu-
di razprtije, kreganja in druge
nevšečnosti v zvezi s kurenti.
Kdor je na Ptuju sledil vsem ku-
rentovanjem od šestdesetih let
naprej, je lahko letos opazil, da
je bilo nekaj hudo narobe. Pri-
prave na kurentovanje so bile
obsežne, široko zasnovane, ulice
so bile oprane celo z vodnimi
curki, mesto pa je bilo do zdaj
najlepše okrašeno. Toda sama iz-
vedba nedeljskega kurentovanja
je bila dokaj klavrna. Stari del
Ptuja — prireditveni prostor —
je v nedeljo obiskala velika mno-
žica ljudi ter se drenjala po uli-
cah in trgih, ki mimogrede pove-
dano še danes nosijo za današnji
čas neprimerna imena (Srbski
trg). Čakajoči na ulicah in trgih
so po napovedanem pričakovali
nekaj spektakularnega, tega pa v
tej zmešnjavi niso dočakali in so
večinoma nezadovoljni odhajali
domov.
Osrednja in najštevilčnejša
maska na dosedanjih karnevalih
je vedno bil kurent. Prav kurent
pa je letos, kot kaže, postal ja-
bolko spora. V zahodni Evropi,
kamor bi vsi z mlado slovensko
državo radi čimprej prišli, imajo
posebno združenje karnevalskih
mest. V tem združenju že imajo
Ptuj zapisan kot karnevalsko me-
sto, sicer v neki nižji kategoriji,
ampak bili smo tam, v Evropi.
Na Ptuju je karneval ukinjen,
kar uspešno pa so ga letos prvič
izpeljali v Mariboru, pa tudi v
nekaterih drugih slovenskih me-
stih karneval kar dobro uspeva.
Širšemu krogu bralcev je treba
povedati, kako je v zadnjem času
prišlo do ustanovitve »olimpij-
sko-športno-turističnih« kuren-
tov na Ptuju. Izvirni korant je
doma v Markovcih. Tam so že v
davnih poganskih časih kmečki
fantje, oblečeni v usnjene kape z
robovi, ovčje kožuhe in opasani
z zvonci, preganjali zimo po po-
ljih in kmečkih dvoriščih.
V Markovcih obstajajo tudi
prastara pravila, kdaj kurenti
pozvanjajo samo z zvonci, kdaj
oblečejo kompletno opremo,
kdaj snamejo kapo ali masko in
kdaj pospravijo kurentije ter pre-
nehajo vse aktivnosti. Vsega tega
se ponarejeni, turistični kurenti
na Ptuju ne držijo in se zaradi
mestnega okolja tudi ne morejo
držati. Družbenopolitični sistem,
ki smo ga imeli o drugi svetovni
vojni, je naše vasi in njene prebi-
valce močno zapostavljal za in-
dustrijskimi centri in mesti, zato
je prišlo do množičnega preselje-
vanja ljudi iz vasi v mesta oziro-
ma tovarne. Z ljudmi se je tudi
kurent razširil iz Markovcev in
okoliških \asi v širši prostor
ptujske občine, zlasti pa v mesto
Ptuj. Takratna oblast je ustanovi-
la v Ptuju kurentovanje, ki je bi-
lo zelo skomercializirana turisti-
čna atrakcija. V tistih časih je bi-
lo za markovske kurente moder-
no in deloma tudi plačano sode-
lovanje na ptujskem kurentova-
nju oz. karnevalu, doma v Mar-
kovcih pa je pravi fašenk počasi
zamiral.
Danes, ko smo v Sloveniji do-
živeli korenite spremembe na
vseh področjih in smo postali sa-
mostojna demokratična država,
so se iz pustnega mrtvila prebu-
dili tudi v Markovcih. Njihovi iz-
virni »koranti« so se pogumno
osamosvojili — in prav je tako,
saj ples kurentov nikakor ne sodi
v utesnjeno betonsko mestno
džunglo. Njihovo pravo poslan-
stvo se dogaja na prostranih
travnikih, njivah in kmečkih dvo-
riščih markovskih vasi. Na Ptuju
pa lahko karneval ali pustovanje
živi in se razvija naprej. Po uli-
cah lahko skačejo kurenti z
Dravskega polja, Rogoznice ali
Ptuja, samo ljudem je treba po-
jasniti, da je prava domovina ku-
renta v Markovcih na Ptujskem
polju, nikakor pa ne v mestu Ptu-
ju, kot nekateri prikazujejo.
Predstavljanje kurenta v širni be-
li evropski svet je potekalo ob či-
sto nemogočih in mogočih letnih
časih, vedno pa tudi mimo tistih
domačinov v Markovcih in nji-
hovega folklornega društva, ki so
največ prispevali k ohranitvi tega
pustnega lika. K razprodaji pra-
vega »koranta« so svoje prispe-
vali tudi novinarji. Vedno smo
brali: ptujsko kurentovanje in
ptujski korenti. Dopisnik Večera
Jože Slodnjak že nekaj let upora-
blja iste obrabljene fraze, odvi-
sne pač od vremena: Kurenti (ni-
kjer ne omenja markovskih) pre-
ganjali zimo in vabili pomlad ali
preganjali pomlad vabili zi-
mo. Mislim, da bi se o kurentu
dalo napisati tudi kaj zanimivej-
šega, javnosti do zdaj nepozna-
nega. Edina svetla točka na tem-
nem nebu med novinarji je Slavi-
ca Pičerko, ki je sicer v rokavi-
cah in bolj od daleč kurentova-
nje postavila v Markovce, pusto-
vanje ali karneval pa na Ptuj.
Naj za konec prosim domači-
ne v deželi kurentov, da mi kot
nepravemu domačinu oprostijo,
če sem kakšne strokovne zadeve
o »korantih« napačno zapisal,
saj v podrobnostih res nisem do-
ma. IV/Ialo se čudim nereagiranju
ljudi iz prizadetih vasi na to pu-
stno tematiko; vsaj komentarji
poklicnih novinarjev, ki so doma
iz teh krajev, bi se lahko pojavili.
Mirko Satler
Slovenska mati in fašizem
K tem zapisu me je spodbudil članek ge. Čačko-
vič, objavljen v Tedniku 12. marca 1992. Tako kot
go. Čačkovič je tudi mene prizadel odmev na izja-
vo poslanca g. Schvvarzbartla v parlamentu. Res je
bila ta njegova izjava morda nerodno formulirana,
vendar jo je bilo prav lahko pravilno razumeti.
Prav tako pa je bilo pravilno razumeti izjavo dru-
gega poslanca, ki ga je ozmerjal s fašistom.
Vsi vemo, za kaj v bistvu gre, vendar menim, da
bi pri materinstvu manipuliranje rdečih in nerde-
čih moralo biti odveč. Menim, da žena, ki ima ene-
ga ali več otrok, še zdaleč ni več vredna kot žena,
ki iz kateregakoli, včasih tako bolečega vzroka ni-
ma otrok. Vendar bi materam vsaj malo lahko dali„
priznanja za prečute noči, skrbi ob bolezni otroka,
za vsa tista drobna ali velika opravila, ki jih za
otroka naredi. Verjemite mi, da nagelj za 8. marec
ne pomeni veliko. Nekaj bonitet pri delovni dobi
in delovnem čč'su bi ji lahko priznali brez psovke,
da gre za fašizem. Žal je sedaj prepozno in Sloven-
cev nas je vedno manj. Kot vaša dolgoletna naro-
čnica z žalostjo opazujem, kako je vaša rubrika
»Rodile so« vedno krajša.
Naj na koncu v ilustracijo navedem samo pri-
mer Turčije, kjer ženske zagotovo niso priviligira-
ne, pa imajo matere po 20 letih delovne dobe pol-
no pokojnino. Nisem še slišala, da bi bili Turki fa-
šisti.
Marija Strojnik
V vrtu
v SADNEM VRTU jablane še
ne kažejo posebnih znakov na-
glega brstenja_, kot je to opaziti
pri hruškah. Ce se bo toplo vre-
me nadaljevalo, nočne tempera-
ture pa povzpele nad zmrzišče,
bo po prvem toplem dežju nagel
izbruh pomladne vegetacije. Za
sadno drevje je to vsekakor pre-
zgodaj, ker bodo sledile še pozne
zimske in zgodnje spomladanske
slane.
Sadno drevje — zlasti hruške
— že prihajajo v fazo, ko bo po-
trebno izvesti predpomladansko
škropljenje. Sadovnjaki, ki so bi-
li lani sorazmerno zdravi, naj bo-
do poškropljeni z manj strupeni-
mi insekticidi, kot so frutapon,
belo olje ali minol v 2-_do 3-od-
stotni koncentraciji. Škropimo
šele, ko se brsti razprejo in se po-
kažejo konice lističev. Proti škr-
lupu na jablanah in hruškah je
smotrno dodati cuprablau ali ku-
propin v 0,5-odstotni koncetraci-
ji ali dithane M 45 v 0,2-odstotni
koncetraciji.
Olje folidol, oleodiazonon ali
oleoekalux ~ v I-odstotni kon-
centraciji so močni strupi, ki jih
uporabimo le na sadnem drevju
z močno okužbo ameriškega ka-
parja, jajčeci listnih uši, rdeči
sadni pršici in jablanovem cveto-
žeru.
Ko so v BIVALNEM VRTU
opravljene rezi živice, okrasnega
drevja in grmičevja, sledi čišče-
nje trate. Videz ji bomo vrnili, če
jo okopljemo. To opravimo z no-
žastimi grabljami, pri čemer tra-
vno rušo prerahljamo in opleve-
mo vsaj nekaterih širokolistnih
plevelov ter izčešemo odmrle tra-
vne korenine. Odpadke kompo-
stiramo, kamenje in druge smeti
neorganskega izvora pa neškod-
ljivo odstranimo na za to določe-
no mesto.
Zaradi posedanja zemlje ali
poškodb povrhnjice trate so na-
stale manjše jamice, ki jih zasi-
pljemo s presejano zemljo kom-
postovko. Če je nasip večji od 5
cm, zasipnine posejemo z ustre-
zno travno mešanico, povaljamo
in zalijemo. Le na dobro negova-
ni trati in poravnani površini bo
košnja prijetna!
Na površinah, ki so pretežno
vse leto zasenčene, je travo izpo-
drinil mah. Mah zadržuje vlago,
zemljišče pa tako iz leta v leto
postaja bolj kislo. Mah z nožasti-
mi grabljami dosledno iztrebi-
mo, površino pa apnimo ali upo-
rabimo pripravek mehex ter te-
mu podobne. Če je le mogoče,
rastline, ki zemljišče čezmerno
zasenčujejo, nekoliko preredči-
mo, da bo tudi tja včasih posijal
sončni žarek, in stanje se bo na-
glo popravilo.
Sežiganje odpadkov z vrta je
škodljivo in nevarno. Škodljivo,
ker organska snov, ki bi lahko
služila za humifikacijo, zgori, na
pogorišču pa je vsaj za nekaj ča-
sa uničeno življenje drobnoživk,
zgorele so korenine trav, bližnje
drevnine pa so poškodovane in
osmojene.
V ZELENJAVNEM VRTU
med posevki vrtnin najpogosteje
gojimo čebulo, česen in koren-
ček. Največja škodljivka čebule
in česna je čebulova muha. Ru-
menosive muhe se pojavijo že
aprila in odlagajo jajčeca na liste
mladih čebulnic. Znamenja po-
škodb se vidijo šele maja, ko
rastline česna in čebule pobledi-
jo, venejo in odmirajo. Škodo
delajo belkaste breznoge, 8 mm
dolge žerke — ličinke, ki grizlja-
jo srce čebulic. Varstvo pred če-
bulovo muho je zahtevno, saj
moramo čebulček in česnove
stroke pred setvijo naprašiti z
diazinom, ko pa rastlina zraste
nekaj centimetrov, pa jo v pre-
sledku 8 do 10 dni zalivamo z ro-
gorjem ali sisteminom.
Najbolj razširjena škodljivka
korenja je korenjeva muha. Iz
bub zletijo aprila črne muhe,
dolge od 4 do 5 mm, imajo rjavo
glavo in rdečerumene noge. Na
korenov vrat ali v zemljo blizu
korena odlagajo jajčeca, iz jajčec
se razvijejo žerke — ličinke, ki
vrtajo po korenu I do 2 mm širo-
ko rove in ga objedajo. Na kore-
nu se to posebej ne opazi, le da
listi rumenijo, rdečijo in le redko
venejo. Poškodovani koreni so
grenki, grdega videza in imajo
veliko odpadka, tako da so za
hrano neužitni. Varstvo je enako
kot pri čebulovi muhi. Ker pa so
škropiva strupena in učinkujejo
šele, ko pridejo v rastlinski sok,
je njih raba strogo vezana za ka-
renčno dobo.
Škodljivki pa lahko zatremo
ali vsaj preprečimo okužbo tako,
da korenje in čebulo ali česen se-
jemo ali sadimo drugega ob dru-
gem. Vonj čebule namreč odvra-
ča korenjevo muho, vonj korenja
pa čebulno muho. Ker je takšna
setev enostavna in učinkovita, ni
vzroka, da je v domačem vrtu ne
bi preizkusili.
Po biokoledarju je priporočlji-
vo sejati in saditi rastline, ki jih
pridelujemo zaradi lista, od 23.
do 25. marca, zaradi korena ali
čebulice od 18. do 21. ter od 28.
do 30. marca, zaradi plodov 18.
in 19. ter od 25. do 27. marca.
Rastline, ki jih pridelujemo zara-
di cveta, in zdravilna zelišča pa
je priporočljivo sejati, saditi ali
presajati 12., 22. in 28. marca.
V rastlinjakih, toplih gredah
ali okenskih koritih so posveki
že vzklili in so rastlinice že spo-
sobne za pikiranje. Za to opravi-
lo je priporočljivo izbrati dneve
za list pri listnatih rastlinah, za
plod pri plodovkah in za cvet pri
cvetju.
Miran Glušič, ing. agr.
ZA PSE IN MUCE
Slab vid psa
Znanstveniki so ugotovili, da
so dedne očesne bolezni pri
mnogih rasah precej razširjene in
da število obolenj celo narašča.
Mnogi lastniki štirinožcev šele
tedaj opazijo, da žival slabo vidi,
ko je za zdravljenje že prepozno.
Večina psov se tudi pri opeša-
nem vidu spretno orientira s po-
močjo nenavadno izostrenega
sluha in vonja. Mnogi psi izgubo
vida celo tako učinkovito nado-
meščajo, da se njihovo vedenje
skoraj v ničemer ne spremeni,
nekaterim psom pa že najmanjša
motnja vida povzroča velike pre-
glavice. Zdravljenje je uspešno
samo takrat, kadar veterinar
motnjo lahko pravočasno odkri-
je, a na žalost je tedaj zdravljenje
po večini zelo drago.
K najpogostejšim dednim bo-
leznim štejemo sivo mreno (za-
meglitev očesne leče), zeleno
mreno (poškodovana mrežnica
in vidni živec zaradi povečanega
tlaka v očesu) in degeneracijo
mrežnice.
Če kupujemo psa, bi morali
poizvedeti, ali so starši morda
imelieno izmed omenjenih bole-
zni. Žival, ki namreč trpi od ene
izmed teh bolezni, naj ne bi ime-
la potomcev.
Posebne težave nekaterih pa-
sem:
* terierji     nagnjeni k luksaci-
ji-
* nemški ovčar nagnjen h
konjuktivitisu, sivi mreni,
* škotski ovčar - nagnjen k
prolapsu žmurke ter k posebni
očesni napaki, ki povzroči krva-
vitev ali odstop mrežnice, oboje
pa pripelje k slepoti. Prizadet je
velik odstotek škotskih ovčarjev,
vendar na srečo oslepi le kakih
pet odstotkov.
* kodri — nagnjeni k sivi mre-
ni.
Branka Kosenburger, dipl.
veterinarka
12 — TV SPOREDI
19. marec 1992 —
TEDNIK
TEDNIK - 19- marec 1992
ZA RAZVEDRILO — 13
14 OGLASI iN OBJAVE
19. marec 1992 - TEDNIK
TEDNIK ~   "^^'^^^ ^^^^
OGLASI IN OBJAVE — 15
Zeleni leguan zraste če/ 2 metra. Živi v tropskih predelih ob rekah
Srednje in Ju/ne Amerike ter Indonezije. Vedno pripravljen požirati uži-
va ob zanimanju obiskovalcev.
Danilo Auer, mož, iz čigar stanovanja je prišlo veliko število razstavlje-
nih plazilcev in dvoživk. Foto: McZ.
EDINSTVEN V EVROPI
Terarij v Mariboru
Mariborski akvarij je bogatejši /a IM) vrst domačih in eksotičnih plazilcev, dvoživk in insektov, ki »sta-,
nujejo« v novem terariju. Posebej so ponosni na eno največjih zbirk strupenih in nestrupenih kač v Evropi.
Razstavo je slovesno odprla mariborska županja Magda Tovornik.
Za šipami si lahko ogledate
kubanskega vitkega udava, ki
zraste do 2,5 metra, tigrastega pi-
tona, ki zraste prek 7 metrov,
kajmana, bengalskega varana, le-
guana, več vrst želv . . .
Katerega ste dobili najtežje?
Branko Kolar, predstojnik Te-
rarija: »Krokodila. 26. avgusta
1990 so nam ga ukradli. Vreden
je okoli 3000 DEM in so ga
najbrž hoteli prodati. Domneva-
ma, daje bil »prevroče« blago in
na isti dan čez leto dni so nam
ljudje sporočili, da so ga opazili
v jami Ljubečna pri Celju.«
Kako se te divje živali prilago-
dijo ujetništvu?     ^_______
»V glavnem so to živali, ki so
prišle na svet v ujetništvu. Uvozi-
ti je potrebno čim mlajšo žival,
da se lažje privadi.«
Kako skrbite za njih?
»Pomembno je, da si miren,
ko prideš k živali. Neverjetno ču-
Marihorski akvarij in terarij
lahko obiščete vsak dan med
7. in 18. uro, oh sobotah, nede-
ljah in praznikih pa med 9. in
12. ter 14. in 18. uro. i
tijo tvoje razpoloženje. Če si mi-
ren, so tudi one mirne, nič ti ne
napravijo, če ne, je bolje čišče-
nje, oskrbo preložiti za nekaj ča-
sa.«
Mariborski akvarij so odprli
že leta 1953. Vodno živalstvo in
rastlinstvo v 39 akvarijih je pri-
vabljalo številne obiskovalce, po-
sebej šole. Polagoma so pričeli
razstavljati še plazilce, dvoživke
in insekte. Lani je prispeval svo-
jo domačo zbirko v vrednosti 2,5
.milijonoa SLT Danilo Auer. S
tem je ta mariborska institucija
postala svetovno znana, postala
je članica CBSG (svetovno zdru-
ženje^ zaščito živalskih vrst) in
edinstvena tovrstna v južni in
srednji Evropi.
Večino nestrupenih živali, ki
so sedaj tu, so imeli pri Auerje-
vih doma. Sicer imajo tudi muco
in psa, vendar so se od vedno
navduševali tudi za kače, žel-
ve .. . Sčasoma je bilo za vse pre-
malo prostora in razmišljati so
morali o novem domu. Kako so
živali prenesle preselitev?
Ga. Auer: »Najtežje je bilo za
leguana. On nas pozna, zelo se
razveseli, ko me vidi. Lahko bi
ga primerjala z muco, le da ga ne
moreš božati, zato smo ga gladili
z zobno ščetko. Njemu je tu naj-
neprijetneje, pa saj se bo nava-
dil. Vsak dan ga obiskujemo.«
McZ
SLOVO OD ANTONA INGOLIČA
}}S svojimi deli ostaja med nami...«
Od pisca Lukarje\, Matevža Visočnika, Gimna-
zijke, Pradedov in številnih drugih romanov, od
predvojnega profesorja na ptujski gimnaziji, kjer
je bil sopotnik Franceta Miheliča, dr. Stanka
Cajnkarja in drugih, izgnanca v Srbijo, pa pono-
vno profesorja na Ptuju in Mariboru, urednika re-
vije Nova obzorja in profesorja v Ljubljani, pred-
vsem pa pisatelja in velikega humanista so se na
pokopališču v Zgornji Polskavi. nedaleč od nje-
gove spodnje Polskave. kjer se je pred dobrimi 85
leti rodil, v nedeljo poslovili številni domačini,
stanovski prijatelji, predstavniki kulturnega in
političnega življenja slovenjebistriške občine, kjer
je bil častni občan, ter iz ptujske in mariborske.
Prišli so tudi njegovi zadnji sosedje iz Vrhovcev
pri Ljubljani.
V imenu krajanov Polskave in občanov Sloven-
ske Bistrice se je od pokojnika poslovil Franc Pi-
šek in poudaril, da bistriška občina ob izgubi
častnega občana prejema v dar in varovanje nje-
govo bogato pisateljsko zapuščino. Antonu Ingo-
liču bo v prihodnje posvečena posebna soba v
drugem nadstropju bistriškega gradu.
V duhu so se od njega poslovili tudi številni
bralci, ki so in še vedno vneto prebirajo njegova
dela in se ob tem spominjajo človeka, ki je znal
prisluhniti malim ljudem s pohorskih pobočij,
ptujske ravnice in haloških vinorodnih goric, pi-
satelja, ki je že pred vojno, zlasti pa še v zadnjih
dveh desetletjih razširil meje svojega domačijske-
ga sveta, a bodo bralci tudi v prihodnje ob njego-
vem imenu najprej pomislili na njegove lukarje,
dravske splavarje in haloške viničarje.
Začetki njegovega pisanja segajo najbrž že v
obdobje ljudske šole, saj je vedno rad pisal spise.
Najraje seje spravil na klop pred hišo, si na kole-
na položil desko, nanjo pa zvezek, in medtem ko
je iz mizarske delavnice njegovega očeta prihaja-
lo petje obličev in žag ter hrumenje strojev, po ce-
sti mimo hiše pa so ropotali kmečki vozovi, je zla-
gal besede v stavke, te pa nizal v zgodbo, ki jo je
terjal naslov.
S knjigami, ki jih je dobesedno požiral, se je
njegov svet širil. Vedno je vestno opazoval vse,
kar se je okoli njega dogajalo, večno je iskal dej-
stva in pojave. Iz vsega tega pa je bila sestavljena
življenjska resničnost njegovih zgodb, črtic in ro-
manov, bodisi za odrasle ali otroke.
Med najtežja obdobja svojega življenja je ved-
no štel izgnanstvo, največ svojega »študija« pa je
posvetil svojim koreninam, pri čemer mu je izdat-
no pomagal prijatelj prof dr. Jože Koropec, saj
sta družno in vsak zase raziskovala zadnjih 300
let zgodovine na južnem pobočju Pohorja.
Sedaj se njegovi prijatelji ne bodo več srečevali
z njim v njegovi zidanici nad Zgornjo Polskavo
pod vznožjem Bukovca, z dr. Koropcem. daljnim
sorodnikom, ne bosta več razglabljala o svojih
koreninah. Odšel je tiho, kot je živel.
V nedeljo so njegovi številni prijatelji govorili
ob njegovem odprtem grobu. Akademik Ciril Zlo-
bec, ki se je od njega poslovil v imenu Predsed-
stva Republike Slovenije in Slovenske akademije
znanosti in umetnosti, je dejal, da vsaka smrt ved-
no najbolj prizadene tiste, ki ostanejo. In v pone-
deljk, dan po pogrebu, sta načrtovala, da bi sku-
paj razmišljala o njegovi še neobjavljeni črtici.
Po besedah Zlobca se je z Ingoličem sklenilo
obdobje socialnega realizma, literarnega obdobja,
ki so ga oblikovali Bevk, Kosmač, Kranjec in Vo-
ranc. »Slovo od tebe je skoraj nerealno. Ker si pi-
satelj, ostajaš s svojimi deli vedno med nami.«
V imenu Društva slovenskih pisateljev se je od
pokojnika poslovil Tone Partljič.
Žaro s pisateljivimi posmrtnimi ostanki so po-
ložili v grob njegove družine — k njegovima ženi
in zetu; v slovo mu je še zadonela pesem iz grl
moškega pevskega zbora Obrtnik s Polskave.
Vida Tipolovec
ČRNA KRONIKA
s TRAKTORJEM
NA PREDNOSTNO CESTO
Janez Jauk iz Ložan 3 je v sre-
do, 11. marca, nekaj pred 10. uro
vozil traktor po lokalni cesti pro-
ti magistralni cesti Maribor Le-
nart. Ko je pripeljal v križišče, je
zapeljal na prednostno cesto m
se ni prepričal, ali lahko to varno
stori. Prav tedaj je narnreč iz ma-
riborske smeri pripeljal z oseb-
nim avtom Stanislav Berger iz
Hrastovca 14. Prišlo je do trče-
nja, v katerem je bil voznik Ber-
f;er hudo ranjen in so ga prepe-
jali v mariborsko bolnišnico.
TROJNO TRČENJE
V KRIŽIŠČU
V sredo, 11. marca, ob 14.35 je
prišlo do prometne nezgode v
križišču Osoinikove ceste z Gre-
gorčičevim dfrevoredom, v kateri
je bil hudo ranjen 12-letni P. M.
IZ Mezgovcev pri Dornavi in so
ga prepeljali v ptujsko bolnišni-
co. Do nezgode je prišlo zato,
ker je Gorazd Mlakar iz Gregor-
čičevega drevoreda 13 v Ptuju
vozil osebni avto po Osojnikovi
cesti proti središču Ptuja. V kri-
žišču z Gregorčičevim drevore-
dom je nenadoma zapeljal na ce-
stišče z osebnim avtoin Janko
Kosi iz Podgorcev 73, občina Or-
niož, in trčil v prednjo stran Mla-
karjevega avtomobila. Pri tem je
Kosijev avtomobil odbilo po ce-
stišču in je trčil še v osebni avto,
ki ga je vozila Gabrijela Habja-
nič iz Ulice Anice Kaučevičeve v
Ptuju. Hudo ranjen je bil le fant,
sopotnik v Mlakarjevem avtomo-
bilu. Materialna škoda na vseh
treh avtomobilih je precejšnja.
ZMEČKALO VARNOSTNO
KABINO TRAKTORJA
Janko Klobasa iz Žitenc 1, KS
Jurovski Dol v občini Lenart, je
v sredo, 11. marca, popoldne s
traktorjem delal na pašniku. Na
travnatem, strmem in mokrem
zemljišču je traktor, h kateremu
je bila pripeta še cisterna, pričel
drseti, prevrnil se je in obstal na
boku. Med prevračanjem je zme-
čkalo varnostno kabino, v kateri
je ostal vkleščen in hudo poško-
dovan Janko Klobasa. S tehni-
čnimi pripomočki so ga rešili in
odpeljali v mariborsko bolnišni-
co. Na traktorju pa je škode za
okoli 300.000 tolarjev.
PEŠCA ZBIL PO CESTI
Po regionalni cesti od Zavrča
proti Ptuju je v sredo, 11. marca,
nekaj po 18. uri vozil tovornjak
Anton Cvetko z Ormoške 135 v
Ptuju. V križišču z lokalno cesto
v Dolanah je z njegove leve pre-
čkal cestišče 63-letni Anton
Štumberger s Selške ceste 45 v
Ptuju. Tovornjak je pešca zadel
in ga zbil po cestišču. Pri tem se
je Štumberger hudo ranil in so
ga prepeljali v ptujsko bolnišni-
co.
POŠKODOVANA
MLADOLETNIKA
V netek, 13. marca, ob 20.20 se
je 16-letni T. R. iz Bukovca pe-
ljal s kolesom brez luči po magi-
stralni cesti skozi Zgornjo Pol-
skavo. Vozil je ob desnem robu
vozišča in trčil v 13-letnega G. S.
iz Gabrnika, ki mu je ob robu ce-
stišča prihajal nasproti. Oba mla-
doletnika sta padla po cestišču
in se hudo ranila.
AVTO ČEZ TRAVNIK
V BOROV C.OZD
Po magistralni cesti od Hoč
proti Slovenski Bistrici je v sobo-
to. 14. marca, ob 1^.40 vozila
osebni avto Andreja Žirovnik iz
Maribora. Na mokrem in spolz-
kem cestišču za naseljem PoKOŠe
je vozilo pričelo zanašati. Zape-
ljala je levo čez cestišče na trav-
nik, po njem vozila še 33 metrov,
trčila v nasip, kjer jo je obrnilo
in je trčila v nasip se z zadnjim
delom avtomobila. Avtomobil se
je končno ustavil v bližnjem bo-
rovem gozdu. V nezgodi je bila
huje ranjena sopotnica Sonja
Janžek iz Miklavža na Dravskem
polju, lažje pa voznica Ž.rovni-
kova in sopotnici Anica Fric iz
Maribora in Danica Hlinar iz
Slovenske Bistrice.
FF
Tudi to smo mi...
Pa naj še kdo reče, da posode za smeti niso vsestransko uporabne! Tako
se je posodobil puntar pred ptujskim vrtcem na Raičevi 12 v noči s sobo-
te na nedeljo. Skoda, da je pust že minil. McZ.
Anonimneži vse
bolj predrzni
Kot kaže, so anonimni klici o
podtaknjenih bombah zadnje ča-
se že prava moda, anonimneži
pa postajajo vse bolj predrzni.
Tako je v sredo, 11. marca, nekaj
pred osmo uro neznan otroški
glas sporočil ptujski policiji, da
je v Srednješolskem centru spet
podtaknjena bomba, in za name-
ček dodal, da imajo časa za iz-
praznitev le petnajst minut. Poli-
cisti in vodstvo šole so seveda
ukrepali skrajno resno, po teme-
ljitem pregledu pirotebniko\ pa
so ugotovili, da je bil tudi ta
alarm lažen.
-O M
BRALCI SPRAŠUJETE
v uredništvo Tednika dobimo večkrat kak-
šno pritožbo ali vprašanje, na katero si bralci
sami ne vedo odgovoriti ali ne vedo, kje bi poi-
skali odgovor. Včasih nas na kakšen problem
samo opozorite. Odločili smo se, da bomo za
tovrstna pisma uvedli posebno rubriko BRAL-
CI .SPRAŠUJETE - TEDJSIK IŠČE OD-
GOVOR. Prosimo, da se podpišete s polnim
imenom in naslovom, v časopisu pa bomo vaše
pismo objavili nepodpisano, če boste tako že-
leli.
VPRAŠANJE
Bralec B. K. iz okolice Ptuja je bil zaposlen pri
zasebniku obrtniku. Prekinil je delo\no razmerje,
ker se je odločil odpreti lastno obrt. Z bivšim delo-
dajalcem sta uredila vse dokumente, le delovne knji-
žice mu ta ni vrnil, lako naš bralec trenutno ni soci-
alno zavarovan. Kako naj od bivšega delodajalca
dobi delovno knjižico, sprašuje B. K.
OD \ R M DO VRVI PO OI)(;()\OR
Najprej smo se oglasili pri vodji službe pravne po-
moči pri Zvezi svobodnih sindikatov v Kramberger-
jevem domu. v katero s(» vključeni tudi zaposleni pri
ptujskih obrtnikih, .\lhinu Puciinu: »Delo\na knji-
žica je o>chni dokument, ki ga da delavec v hram-
bo delodajalcu, vendar mu jo mora le-ta vrniti, ko
delavec to zahteva. Ker zahteva marsikdaj ni jasno
izrečena, predlagam vašemu bralcu, da od deloda-
jalca pisno zahteva, naj mu izroči delovno knjižico
na primer v roku 8 dni. Če mu ta v tem roku knji-
žnice ne bo vrnil, naj vloži zahtevek na sodišče.
Svetujem tudi, da se bralec obrne na inšpektorja
za delo, ki bi v takšnem primeru moral intervenira-
ti. Mogoče pa je dobiti tudi novo delovno knjiži-
co.«
Občinska zgradba na Srbskem trgu, soba 16 v 1.
nadstropju. Vodja odseka za kadrovske in pravne
zadeve SO Ptuj. Metod Fridl-Grah: »Novo delo-
vno knjižico lahko delavec dobi, če ie staro izgubil
ali je uničena. Za preklic plača 135 SLT in še isti
dan dobi novo. V konkretnem primeru to ne pride
v poštev, razen če bo delodajalec izjavil, da je knji-
žica uničena. Primerov zadržanja knjižice je veli-
ko, vzroki so različni. Največkrat se to zgodi v pri-
meru, ko delodajalec ni plačeval socialnega in
zdravstvenega zavarovanja za zaposlenega. Bralcu
svetujem, da se oglasi pri inšpektorju za delo in na
sodišču združenega dela.«
Občinski inšpektor za delo g. Korjunič: »Delo-
dajalec bi seveda moral delavcu knjižico izročiti,
vendar jaz ne morem veliko narediti. Največkrat
gre za to, da je delavec kaj dolžan, da ni česa vrnil.
Delodajalca običajno po telefonu opozorim, naj
vrne knjižice. Edina pot za vašega bralca je, da
svojega delodajalca toži za škodo, ki mu jo je ta
povzročil.«
In smo poklicali še v Ljubljano. Pomočnica gla-
vne republiške inšpektorice za delo g. Irena Kolak
meni: »Stvar jc povsem v rokah občinskega in-
špektorja za delo, ki mora delati po Zakonu o de-
lovnih razmerjih in mora v takšnem primeru izdati
ureditveno odločbo, s katero zahteva, da delodaja-
lec vrne knjižico delojemalcu, če je delovno raz-
merje zares prenehalo. Sodni postopki, ki bi jih
morebiti sprožil vaš bralec, je povsem neodvisen
od inšpektorjevega dela in lahko teče vzporedno z
inšpektorjevim postopkom.«
*** TEDNIK IŠČE ODGOVOR ***
Kulturni
križemkražem
PTUJ • V Narodnem domu bo no-
coj ob 18.30 svečanost za Jožeta Der-
nikoviča iz Cirkulan. ki kot zborovod-
ja dela že 35 let. Danes vodi štiri zbo-
re — okrog sto pevcev, ki mu bodo
nocoj zapeli skupaj.
PTUJ • V Zgodovinskem arhivu bo-
do danes ob 13. uri odkrili portret ne-
kdanjega ravnatelja profesorja Anto-
na Klasinca in predstavili graške ar-
hivske institucije.
PTUJ • V Ljudski in študijski knjiž-
nici je na ogled pregledna razstava o
nedavno umrlem pisatelju Antonu In-
goliču.
PTUJ • V torek, 24. marca, ob 19.30
bo v gledališču abonmajska predstava
Primorskega dramskega gledališča
Fevdeaujeva Poskrbi za Amelijo. Re-
žija Boris Kobal. Za mladinski abon-
ma bo ista predstava v sredo,
25. marca, ob 15.30.
TOMAŽ PRI ORMOŽU • RTV Slo-
venija in Ljubljanska banka prirejata
v nedeljo, 22. marca, ob 14. uri v dvo-
rani kulturnega doma KONCERT IZ
NAŠIH KRAJEV, ki ga bo vodil Bo-
ris Kopitar._______
osebna kronika
RODILE SO - ČESTITA-
MO: Olga Šoštarič, Prerad 49,
Polenšak — dečka; Natalija Jan-
žekovič, Bukovci 105/a, Ptuj —
dečka; Lidija Fištravec, Rogoz-
niška 21, Ptuj - Mihaela; Slavi-
ca Vidovič, Hajdoše 55, Hajdina
deklico; Suzana Kumer. Haj-
doše 40/a. Destrnik — dečka;
Vikica Pušaver, Stoperce 9/a —
deklico; Marija Kosajnč, Me-
zgovci 25/a, Dornava Severi-
na; Brigita Milošič, Dolane 3,
Cirkulane — dečka; Sabina Me-
znarič, Dolane 23/a, Cirkulane
— deklico; Marija Petek, Sobe-
tinci 14/a, Markovci - deklico.
TEDNIK
TEDNIK je naslednik Ptujskega
tednika oziroma Našega dela, ki
ga je ustanovil Okrajni odbor O F
Ptuj leta 1948. Izdaja Zavod za
radijsko in časopisno dejavnost
RADIO-TEDNIK PTUJ.
UREDNIŠTVO: Franc Lačen (di-
rektor in glavni urednik), Ludvik
Kotar (odgovorni urednik), Jože
Šmigoc (pomočnik odgovorne-
ga urednika in lektor), Štefan
Pušnik (tehnični urednik), Jože
Bračič, Ivo Ciani, Majda Goznik,
Darja Lukman, Martin Ozmec,
Vida Topolovec, Nataša Vodu-
šek in Milena Zupanič (novinar-
ji).
PROPAGANDA: Oliver Težak.
Naslov: RADIO-TEDNIK, Paiče-
va 6. 62250 Ptuj, p.p. 99; tel.
(062)    771-226;    faks    (062)
771-223.
Celoletna naročnina 1500 tolar-
jev, za tujino 3100 tolarjev.
ŽIRO   RAČUN   pri   SDK   Ptuj
52400-603-31023.
Tisk: GZP Mariborski tisk Mari-
bor.
IZ VSEBINE
- OBNOVA GOZDOV stran 2
- POMLAD V VRTU,
TESTIRANJE TRAKTORSKIH
ŠKROPILNIC strani 4 m 5
- PREHRANA PLEMENSKIH SVINJ    stran 6
- PRIDELOVANJE KROMPIRJA       stran 7
- GNOJENJE POUSCIN_stran 8
Prilogo uredil: Jo/t Bračič
Fotografije: MO in JB ter strokovna literatura.
Dobrodošla^ pomlad ^92
Meteorološka pomlad se je začela že z začet-
kom marca, koledarska bo nastopila jutri (v pe-
tek) ob 9. uri in 48 minut. fSarava se ne ozira na
koledarje, zato je že lep čas pred pomladjo nape-
la cvetne popke, ki jih le še nočni hlad drži zaprte
in jih tako ohranja pri življenju. Kako nepredvid-
ljiva je narava, nam dokazuje iz dneva v dan malo
divjega vetra, nekaj toplega sonca in tanka sne-
žna odeja presenečenja v ranem torkovem jutru.
Jutrišnji dan bo šel mimo nas kot vsak običajen
dan v letu. Morda se bo le redkokdo na hitro
spomnil, da je prišla Vesna, od nekdaj simbol no-
vega življenja. Zeleni jo bodo pričakali z zalogo
malih drevesc, ki jih bodo tudi letos delili in s tem
prispevali k bolj zelenemu in zdravemu okolju.
Tu in tam je že zadišala sveža brazda, zeleneti je
pričela trata, ptički so prvi zapeli pomladi v po-
zdrav, sonce nas vleče na piano.
Za obdelovalce zemlje se pričenja delovno leto.
V Tednikovi prilogi Pomladni Tednik smo združi-
li nekaj strokovnih nasvetov, ki so jih prispevali
naši stalni ali občasni strokovni sodelavci. Želimo
vam prijetno branje.
Jože Bračič
2 - POMLADNI TEDNIK
PISE: ANDREJ KOVACIC, DIPL. ING. GOZD.
Obnova gozdov
\ sako pombd se na go/darje obračajo lastnikigozdoK ki želijo » stoje
go/dote posaditi sadike gozdnega drevja. Na samo sadnjo marsikateri last-
nik gleda s poljedelskega vidika, kjer spomladi seješ, v jeseni pa žan ješ, ter
pričakujejo hitre in vidne rezultate gospodarjenja. \ gozdu gre za drugačen
potek dogajanj, proizvodna doba je zelo dolga, traja sto in več let. V življe-
nju enega gozda se izmenjajo tri generacije gospodarjev, zato gozd ne pre-
nese poenostavitev. O sadnji sadik se ne moremo dogovoriti na cesti ali kar
po »telefonu«; za to je potreben predhodni ogled gozda in strokovna odloči-
tev gozdarja.
Gozd pokriva dobro polovico
površine naše države in pomeni
bolj ali manj ohranjen del narav-
nega okolja. Zraven lesnoproiz-
vodne so postale danes zelo po-
membne okoljetvorne in varovalne
funkcije gozda. Vse to zahteva od
lastnikov in gozdarjev, da je pri-
stop do gozda ekološki, posegi pa
morajo biti strokovni, saj le nara-
ven gozd z visoko lesno zalogo
najbolj optimalno opravlja svoje
funkcije. Ob tem je dobro omeniti,
da so se napredni gozdarji že pred
sto leti zaradi pomanjkanja lesa in
naravnih ujm zavedli omenjenih
naravnih danosti in s tem pomena
načela trajnosti pri gospodarjenju
z gozdovi.
Ko gozd doseže neko starost, ga
posekamo in na njegovo mesto
stopi nov rod — nov gozd. To za-
menjavo starega drevja z mladim
imenujemo obnovo gozdov (pom-
lajevanje gozdov).
Nov gozd lahko nastane z nale-
tom semena z gozdnih dre\es. kar
imenujemo naravna obnoa gozdov.
V manjši meri lahko nastane tudi
iz poganjkov, zraslih iz panjev ali
korenin. Uravnavanje nara\ne ob-
nove je zelo zahtevno delo. ki zah-
teva obilo znanja o gozdnih rasti-
ščih, lastnostih posameznih dre-
vesnih vrst, stanju gozda, načinih
pomalajevanja in gospodarskih
razmerah.
Gozd mora biti dovolj star, da
rodi dobro seme. Krošnje morajo
biti pri naravni obnovi dovolj
osvetljene, da obilno rodijo. Gozd-
no drevje semeni skoraj vsako le-
to, obilneje pa vsakih nekaj let, kar
imenujemo semenska leta in jih
poskušamo čim bolj izkoristiti pri
nara\ni obnovi. Zastor krošenj
mora biti dovolj gost, da varuje
nastali podmladek pred vročino,
mrazom, vetrom in ohranja zračno
vlago. Gozd pa s svojimi krošnja-
mi hkrati ne sme preveč zasenče-
vati pomladka, saj mora priti do
gozdnih tal dovolj toplote, svetlo-
be, njegove korenine pa mu ne
smejo odvzeti preveč hrane. Za
boljši uspeh naravne obnove je do-
stikrat potrebno gozdna tla pred-
hodno pripraviti, če so pokrita z
debelo plastjo gozdnega odpada
(iglice, listje, drobne vejice), suro-
vega humusa ali zapleveljena.
Uporabljen način pomlajevanja je
odvisen od rastišča, drevesne vrste
in terenskih razmer. Pri nas lahko
zelo pogosto vidimo nepremišlje-
no izvedeno naravno obnovo goz-
da na strmih pobočjih, kjer se poz-
neje s posekom preostalega drevja
poškoduje ali uniči pomladek. Na-
ravno obnovo lahko ovirajo ali
onemogočajo steljarjenje, gozda
puša in preštevilna rastlinojeda
divjad.
Čas naravne obnove gozda (po-
maditvena doba) na našem po-
dročju traja 15 — 25 let. Pri kvalite-
tnih gozdovih na dobrih rastiščih
moramo gledati, da je čim daljša,
saj se pri tem stara in mlada faza
gozda medsebojno prekrivata, sta-
ra drevesa pa nam proizvajajo kva-
liteten, debel in vreden les.
Nepravilno izvedena naravna
obnova ima lahko za posledico
slab uspeh ali izostanek, zapleve-
Ijenje gozdnih tal ter neprimerno
drevesno sestavo bodočega gozda.
O umetni obnovi govorimo ta-
krat, kadar nastanejo gozdovi s sa-
ditvijo sadik ali setvijo semena.
Umetno snujemo gozdove, kadar
naravna obnova ne uspe ali zame-
njamo rastišču neprimerno dreve-
sno vrsto. Velikokrat pa je umetna
obnova potrebna, ko je gozd zara-
di prekomernega izkoriščanja in
poseka najlepših dreves genetsko
osiromašen, tako da ne moremo
pričakovati kvalitetnega potom-
stva. Človekova želja po hitrem za-
služku je pripeljala do golosekov
in uvajanja umetne obnove na ve-
likih površinah, kar je ob sadnji
tujih »boljših« drevesnih vrst pri-
peljalo do nastanka nenaravnih
gozdov, ki nam danes povzročajo
velike teža\". Umetna obnova na
našem podrov.'u pomeni, daje bilo
gospodarjenje posestnikov pa tudi
gozdarjev v preteklosti ali sedanjo-
sti v takem gozdu napačno.
V zadnjih 40 letih je bilo umet-
no ogozdenih tudi veliko opušče-
nih kmetijskih površin. Izkušnje
pri tem nam danes kažejo, da pri-
čakovane rezultate lahko doseže-
mo z umetno ogozditvijo le na do-
brih rastiščih, vsepovsod drugje pa
je boljše opuščene kmetijske povr-
šine prepustiti naravnemu zarašča-
nju s pionirskim gozdom, ki osiro-
mašena tla najprej popravi in
omogoči prihod vrednejših dreves-
nih vrst.
Gozdove obnavljamo umetno s
saditvijo sadik ali s setvijo semen
gozdnega drevja.
Najbolj znan način je sadnja sa-
dik, je pa tudinajdražji način ob-
nove. Danes stane 1,00 ha površi-
ne, zasajen s sadikami smreke, naj-
manj 50.000 SLT, z drugimi dre-
vesnimi vrstami pa je še dražji.
Večje sadike sadimo v jamice, pri
manjših pa uporabljamo motiko
za križni vsek.
Sadimo spomladi ali v jeseni, ko
korenine mirujejo, oddajanje vode
pa je najmanjše. Za iglavce je pri-
meren čas spomladi, listavce in
macesen pa lahko sadimo tudi v
jeseni.
Sadnji ponavadi sledijo še varo-
valna dela zaradi drgnjenja ali ob-
grizenja divjadi, predvsem pri ne-
domačih vrstah. V tako osnova-
nem nasadu je potrebno 4—5 let
sadike obžeti in negovati, da jih ne
prerastejo trave in grmovje, to pa
vložena sredstva podvoji.
Setev semen gozdnega drevja je
manj znan način umetne obtiove,
je pa uspešnejši in cenejši kot saje-
nje, ki je bilo nekaj časa znak neke
»mode« v gozdarstvu. Seme za se-
tev nabiramo v semenskih gozdo-
vih, saj imamo v Sloveniji organi-
zirano gozdarsko semenarsko služ-
bo.
Pred setvijo je potrebno seme
pripraviti in ga zaščititi pred gliva-
mi in škodljivci. Tla po potrebi
predhodno obdelamo in prerahlja-
mo. Sejemo ob točno določenem
času na celotni površini ali pa na
delih v obliki krp, prog in vrst.
Uspeh umetne obnove je lahko
kljub dobri in pravilni izvedbi slab
zaradi suše, pomanjkljive obžetve
in nege. Tuje drevesne vrste lahko
propadejo zaradi neprimernosti
rastišča (veter, sneg, žled, biološki
škodljivci) ali jih prerastejo vital-
nejše in odpornejše domače vrste.
Danes iz prakse vemo, da je lah-
ko naraven način obnove z nego-
valnimi deli v mladem gozdu tudi
do 10 X cenejši od umetne obno-
ve. To so pa številke, ob katerih se
mora zamisliti vsak dober gospo-
dar.
Ob mnogofunkcionalnosti gozda
in močni medsebojni prepletenosti
in soodvisnosti dogajanj v njem lah-
ko naši ukrepi učinkujejo na razli-
čne načine in sprožijo tudi nepovrat-
ne procese, katerih vpliv se čuti sko-
zi daljše časovno obdobje. Zaradi
tega je potrebno zaupanje in sodelo-
vanje med lastnikom gozda in goz-
darskim strokovnjakom, ki vedno
želi, da bi ta imel čim boljši gozd,
saj se bo to v končni obliki pokaza-
lo v narodnogospodarskem stanju in
pogojih življenja v našem okolju.
POMLADNI TEDNIK - 3
ANDREJ SAJKO, NOVI DIREKTOR VINARSTVA
»Naš izziv je kakovost«
Pred kratkim je bilo ptujsko Vinarstvo Slovenske gorice — Haloze gostitelj prireditve, na kateri
so slovenski kmetijski novinarji tretjič zapored razglasili slovenske vinske prvake, .\aziv. ki je pogojen
z veliko zlato medaljo na mednarodnem vinskem sejmu v Ljubljani, je tokrat dobilo štirinajst sloven-
skih vin, med njimi kar tri ptujska. To je tudi povod za pogovor z novim direktorjem Vinarstva Andre-
jem Saj kom.
Andrej Sajko poudarja, da je ka-
kovost slovenskega vina največji
izziv vsem kletarjem in vinogradni-
kom. Zasluga za to, da je število
slovenskih vinskih prvakov s pet
ali šest v prejšnjih letih poraslo na
lanskih štirinajst, je prav v tem iz-
zivu. Slovenija v svetu že slovi kot
vinska dežela, njena vina so v sa-
mem kakovostnem vrhu, težava pa
je v za tuji trg previsokih cenah.
Ptuj, ki se ponaša s sedemstopet-
desetletno tradicijo kletarstva, ima
tako v uveljavljanju slovenskega
vina tudi posebno obvezo in raz-
glasitev kar treh ptujskih vin za
slovenskega vinskega prvaka je
prav zaradi tega toliko večji uspeh.
Slovenci zase ne pridelamo do-
volj vina, kljub temu pa želimo ka-
kovostna vina tudi izvažati. Na
drugi strani se morajo vinarske or-
ganizacije ukvarjati z nabavo in
prodajo vina z območij nekdanje
Jugoslavije in drugih držav Evrope
in sveta. Ta posel je potreben zara-
di njihovega golega preživetja in je
zgolj kratkoročnega značaja. Tudi
načrti ptujskega Vinarstva so veza-
ni zgolj na pridelovanje in prodajo
kakovostnih vin iz domačih vino-
gradov.
Seveda pa bo potrebno
pred tem korenito spremeniti našo
obrestno politiko. Visoke obresti
namreč zelo bremenijo vinogradni-
ke in vinarje, so pa tudi vzrok za
previsoko ceno sicer zelo kako-
vostnih slovenskih vin.
Poleg tega so sedaj vinarji in vi-
nogradniki v nejasnem poiožaju.
saj ne vedo, kakšne posledice bo-
do prinesli denacionalizacijski in
lastninski procesi. Prav zaradi te
nejasne prihodnosti ni investicij,
za vinogradništvo pa je nenehno
investiranje nujnost. Vinarji zato
želijo čimprejšnje končanje lastni-
njenja, da bodo vedeli, pri čem so.
V Ptuju menijo, da bi lahko tudi z
morebitnimi novimi lastniki vino-
gradov dobro sodelovali in da bi
jim le-ti zaupali svoje presežke vi-
na v strokovno nego in^prodajo.
Sicer pa ima haloško in sloven-
skogoriško vinogradništvo dobre
pogoje za ohranjanje in dvig kako-
vosti svojega vina. Po katastrofalni
pozebi leta 1984 je Kmetijski kom-
binat poskrbel za obnovo uničenih
Andrej Sajko, novi direktor Vi-
narstva Slovenske gorice
površin. Povprečna starost vino-
gradov je tako komaj štirinajst let,
torej se bodo lahko kletarji ob
ugodnih vremenskih in finančnih
razmerah veselili dosežene kako-
vosti in dobrega gospodarjenja,
potrošniki doma in v tujini pa se
bomo sladkali z odličnim \inom
haloškega porekla.
JB
GORNJA RADGONA
Prodajni sejem Pomlad 92
Organizatorji sejemskih prireditev v Gornji Radgoni so prisluhnili željam potrošnikov in razstav Ijalcev. zato
uvajajo novo sejemsko prireditev — razstavno-prodajni sejem POVILA D 92. Ta bo od 31. marca do 4. aprila na šti-
ri tisoč kvadratnih metrih gornjeradgonskega razstavišča.
Letos bodo v Gornji Radgoni še
tri sejemske prireditve, ena (sreča-
nje slovenskih in madžarskih kme-
tijcev ter predelovalcev) pa je bila
že v zimskem času. Po že omenjeni
prodajni prireditvi bo od 1. do 6.
junija sejem embalaže INPAK, že
tradicionalni sejem embalaže in
tehnike pakiranja, povezan s pode-
litvijo Oskarja za najboljšo embala-
žo. Pred jesenjo bo seveda še znani
Kmetijsko-živilski sejem, ki slavi
letos jubilej — tridesetletnico. To
je organizatorjem poseben izziv,
poleg tega pa jih vzpodbuja še dej-
stvo, da pripravljajo sejem prvič v
samostojni slovenski državi.
Podoba kmetijsko-živilskega sej-
ma se bo precej spremenila, manj-
kali bodo namreč nekateri doslej
tradicionalni razstavljalci z juga —
iz bivše Jugoslavije, ki so upora-;
bljali precejšnje razstavne površi-
ne. Namesto njih prihaja na sejem
vse več novoustanovljenih malih
podjetij, kar povečuje pestrost po-
nudbe. Tudi letos bodo vzporedno
s samim sejmom tekle številne
strokovne in zabavne narave prire-
ditve. Organizirali bodo ocenjeva-
nje proizvodov živilskopredeloval-
ne industrije, razmišljajo tudi o
ocenjevanju živine na osnovi ev-
D i rektor   Pomurskega   sejma
Ivan Kovač,_________________     „_____
ropskih standardov. Skupaj z Av-
strijci pripravljajo dvodnevni sim-
pozij o vplivu dušika na tla in pod-
talnico.
Omenimo še enkrat bližnjo pri-
reditev — sejem  POMLAD 92.
Konec marca in v začetku aprila je
čas za nakup semen, zaščitnih
sredstev, mehanizacije in orodja za
kmetijstvo, pripomočkov za obde-
lovanje vrta, gradbenega materiala
in blaga široke potrošnje. Okoli
150 razstavljalcev bo vse to ponu-
jalo na pomladnem prodajnem sej-
mu po sejemskih cenah, ki bodo
precej nižje, kot so sicer v malo-
prodaji. Direktor Ivan Kovač pra-
vi, da bo mogoče na sejmu dobiti
vse od šivanke do avtomobila. Se-
veda ne pozabi dodati prijaznega
vabila za vaš obisk, pa tudi vabila
podjetnikom z našega območja, da
se s svojo ponudbo udeležijo naj-
večje razstavno-prodajne priredi-
tve v Sloveniji.
JB
4 - POMLADNI TEDNIK
PiŠE: MIRAN GLUŠiČ, ING. AGR.
Pomlad v vrtu
v rt in urejanje bivalnega okolja pred nedavnim nista bila posebno zanimi-
va, danes pa postaja vrtnarjenje vse bolj prednost nekaterih pred onimi, ki jim
to ni omogočeno.
Vrt in zeleno okolje ne prinašata le na-
ravnih dobrin, ki si jih z dopolnilnim de-
lom sami pridelamo, temveč pomenita ve-
liko psihično sprostitev in fizično olajša-
vo po napornem delovnem dnevu ali ted-
nu. Vsakdo, ki poskuša z opravili v vrtu,
ga to prevzame, in če si tega ne more za-
gotoviti, si najde nadomestilo pri gojenju
posodovk v stanovanju, pa tudi nekatere
vrtnine je mogoče pridelovati na cvetli-
čnem oknu, terasi ali balkonu.
S hitrimi koraki se bliža pomlad. Vrti-
čkarji. poprimimo za orodje in pripravi-
mo ji vrt in bivalno okolje v čist in zelen
sprejemi
Setev vrtnin
»Kako boš sejal, tako boš žel,« je pre-
govor, ki ga nikoli ne bi smeli spregledati.
Izkušnje so pokazale, da je med vsemi na-
rav nimi dejavniki pri vrtnarjenju najodlo-
čilnejša setev s kakovostnim in zdravim
semenom. Vsa priprava in obdelava zem-
lje za setev sta zaman, če smo uporabili
nekaljivo m, okuženo seme ali celo seme
neznanega izvora.
Semena, ki jih nabavljamo pri semenar-
ni, so predpisano dodelana, pakirana in
sposobna za setev. Pri nabavljenih seme-
nih se moramo ravnati po navodilih o se-
tvi, ki so natisnjena na vsaki vrečki, in biti
pozorni na napisano letnico pridelave ali
rok uporabnosti ter odstotek kaljivosti.
Doma pridelana semena sicer pozna-
mo po poreklu, ni pa v«;elej znana kalji-
vost. Zlasti če gre za semena in ostanke
prejšnjih let, je koristno, da pred setvijo
opravimo kalilni preizkus.
Kolobarjenje
Poleg semena je za setev in uspešno
rast vrtnin pomembno upoštevati kolo-
bar. Ce rastline več let gojimo na istem
mestu, izčrpajo tla. Temu pravimo, da se
tla po enostranski izrabi utrudijo. Zdaj
tudi že vemo, da se tla ne utrudijo samo
zato, ker so izčrpane najpomembnejše
hranilne snovi, temveč zaradi obratnega
procesa: korenine vrtnin ne črpajo samo
v vodi raztopljene hranilne snovi, temveč
izločajo nekatere snovi, ki jih rastlina ne
potrebuje, te pa se v tleh kopičijo in škod-
ljivo delujejo na ohranjanje rodovitnosti
tal. Da se izognemo enostranski izrabi in
zastrupljanju tal. moramo upoštevati pri
setvi in gojenju vrtnin kolobarjenje.
Ločimo vrtnine, ki močno, srednje ali
blago izčrpavajo zemljo.
Med rastlinske vrste, ki močno izčrpa-
vajo tla, spadajo vse kapusnice. kumare,
krompir, por, zelena in buče. Med pože-
ruhe gnoja uvrščamo tudi rabarbaro, ki
sicer kot trajnica raste stalno na istem me-
stu, in paradižnik, ki mu ugaja, če ga več
let zapovrstjo sadimo na isto mesto. Zato
te sejemo na grede, ki smo jih že v jeseni
močno pognojili z organskimi gnojili in
globoko prekopali.
Med srednje izčrpavajoče vrtnine spa-
dajo čebula, česen, korenje, rdeča pesa,
solata, špinača, redkvica, kolerabica, pa-
prika in melone. Zadovoljujejo se, če so
pognojene samo s kompostom, sejemo pa
jih za prej navedenimi vrtninami.
Med blago izčrpavajoče vrtnine sodijo
fižol, grah, bob in zelišča. Metuljnici grah
in fižol zemljo celo obogatita z zračni du-
šik, ki se nakopiči v koreninah. Zato gra-
ha in fižola, ko ju pospravljamo, ne puli-
mo, temveč odrežemo stebla, da korenine
ostanejo v tleh.
Po tej razvrstitvi vrtnin je vrtičkarjem
omogočeno, da si sami prilagodijo in iz-
delajo triletni kolobar za setev vrtnin.
Ko smo s sodobnimi spoznanji in preti-
rano uporabo kemizacije pričeli hlastati
po visokih pridelkih, se nam je ravnove-
sje v naravi pričelo podirati. Mnogi pri-
delki vrtnin, čeprav na videz zelo lepi, so
slabe kakovosti in tujega okusa. Zemlja
postaja utrujena in vse manj rodovitna.
Sirijo se najbolj trdovratni pleveli, kvarijo
se fizikalne in biološke lastnosti tal.
Mešani posevki vrtnin
Strokovnjaki za naravno vrtnarjenje so
pričeli še bolj preučevati zakonitosti v na-
ravi, da ohranijo ravnovesje in rodovit-
nost tal ter pridelajo zdravo in neopore-
čno hrano. Po vzgledu samoniklih rastlin
v naravi, ki uspevajo v rastlinskih združ-
bah, kjer nima nobena rastlinska vrsta
enostranskega monopola, so pričeli raz-
mišljati o mešanih posevkih vrtnin.
Prednosti gojenja mešanih posevkov,
ko sočasno gojimo več vrst zelenjave na
isti gredi, so:
— rastline, ki so si po korenskem siste-
mu med seboj skladne, boljše izrabljajo
rodovitno zemljo, zato dajejo večje pri-
delke
— različne vrtnine imajo različen okus
in aromo, ki se pri nekaterih prenaša na
sosedne rastline. Raba tega spoznanja
lahko nudi okusnejše pridelke vrtnin
— številna zelišča v mešanem posevku
odvračajo škodljivce.
Listna zelena, na primer, varuje kapus-
nice pred bolhači in gosenicami. Možnost
okužbe in izpostavljenost boleznim se
močno zmanjša. Korenine boba zavrnejo
voluharja, da bi glodal sladki korenček,
če smo ga posejali v soseski boba.
~ s sajenjem vmesnih kultur doseže-
mo zasenčenje površine, to pa ima za po-
sledico manjše izhlapevanje vlage iz tal in
preprečuje rast plevelov.
S pomladanskimi opravili
v SADNEM VRTU do
kakovostnega, pridelka
Dosti kakovostnega pridelka sadja je
mogoče pridelati samo, če je zemlja plod-
na. Plodnost zemlje ni odvisna samo od
tega. koliko je v njej hranilnih snovi, tem-
več kakšne so njene fizikalne in biološke
lastnosti.
Med fizikalne lastnosti sodijo njena
rahlost, zračnost, vlažnost in toplota. Zbi-
ta zemlja le počasi prepušča vodo, ob
dežju voda zastaja in izpodrine iz zemlje
zrak. Brez zraka se korenine ne morejo
razvijati in vsrkavati hranil. Korenine, ki
so dolgo bez zraka, začnejo odmirati.
Zemlja ni mrtva stvar, temveč v njej ži-
vijo številne vrste malih živalic, kot so de-
ževniki, ki v tleh presnavljajo rastlinske
ostanke, iz katerih nastaja sprstenina ali
humus, in drobnoživke, ki s presnavlja-
njem organskih in rudninskih snovi
ustvarjajo rastlinam sprejemljivo hrano.
Da bi ohranili trajno rodovitnost zem-
lje, jo moramo obdelovati in gnojiti.
Obdelava zemlje v sadovnjakih je po-
trebna zaradi ohranjanja njenih fizikalnih
lastnosti (da je vseskozi rahla in zračna).
saj je le v takšnih tleh dovolj kisika, ki ga
drevesne korenine potrebujejo za svojo
rast. Z obdelavo zemlje spravimo organ-
ska gnojila, kot so šota, hlevski gnoj ali
kompost, in rudninska gnojila bližje kore-
ninam. Z obdelavo tudi uničujemo plevel,
ki sadnim rastlinam odvzema hrano.
Razlikujemo jesensko in spomladansko
obdelavo. Jesenska naj bo nekoliko glo-
blja, vendar ne toliko, da bi poškodovali
sadne korenine. Spomladanska obdelava
je plitvejša in mora biti opravljena do za-
četka vegetacije, nato pa okopavamo, ko
opazimo, da je zemlja zaskorjena ali za-
pleveljena.
Sadno drevje, posajeno v vrtovih, je
vzgojeno na šibko rastočih vegetativnih
podlagah. Te podlage imajo zaradi majh-
nega koreninskega sistema slabo sesalno
moč, zato pa je takšnim drevesom potreb-
na redna obdelava zemlje in izdatnejše
gnojenje, kot je to v travniških sadovnja-
kih, kjer je sadno drevje vzgojeno na se-
menjaku z velikim koreninskim siste-
mom.
Gnojenje sadnemu drevju z organskimi
gnojili je moralo biti opravljeno že v jese-
ni ali vsaj v predpomladanskem času. Za
gnojenje z rudninskimi gnojili uporabimo
mešana gnojila NPK 8 — 26 — 26 ali
specialne sadjarsko-vinogradniške nitro-
foskale, in to največ 3 kg na ar površine.
Gnojilo enakomerno potresemo v širši
kolobar, nikakor pa v kupčkih ob deblu.
Posebej z dušičnimi gnojili ni priporočlji-
vo gnojiti, ker dušik preveč pospešuje rast
in v jeseni se takšnim drevesom zavleče
vegetacija, rastlina je manj odporna na
bolezen in škodljivce, pozimi pa zmrzne.
Rez sadnega drevja
K spomladanski negi sadnega vrta
uvrščamo prvenstveno rez in oblikovanje
POMLADNI TEDNIK — 5
sadnega drevja. Pri rezi se postavljajo
vprašanja: zakaj in kdaj je potrebno reza-
ti sadno drevje.
Rezati moramo zato, da oblikujemo
krošnjo tako, da je od sonca osvetljena
vsaka vejica in vsak plod. Z rezjo vzdržu-
jemo želeno ravnovesje med rastjo in rod-
nostjo sadnega drevesa.
Kako rezati in oblikovati drevesno
krošnjo ali grm? Potrebno je poznati last-
nosti sadne vrste, sorte, podlage, starost,
zdravstveno stanje in prehranjenost.
Mlado, še nerodno drevo režemo tako,
da mu izoblikujemo močan ogrodni les,
na katerem se bo nato razvijal rodni les.
Rodnemu starejšemu drevju izrezujemo
stare, izrojene veje, polomljene in poško-
dovane po boleznih in škodljivcih. Izreže-
mo vse veje, ki so usmerjene v notranjost
drevesne krošnje, in pregoste, da prepre-
čimo zasenčevanje. Enoletne poganjke le
izjemoma krajšamo in še to le pri mladih
drevesih, kadar želimo vzgojiti ogrodni
les oziroma vzpodbuditi rast. .Sicer pa v
drevesu samo redčimo in izrezujemo cele
veje ali poganjke.
Kdaj je za obrezovanje najprimernejši
čas? Večino sadnega drevja obrezujemo
med zimskim mirovanjem. Rez, ko je že
pričala vegetacija, je za drevo škodljiva,
ker smo z odrezano vejo zavrgli dragoce-
no rastlinsko hrano, ki je prek zime bila
vskladiščena v koreninah, spomladi pa je
ob začetku vegetacije že pritekla v veje.
Rezati ne smemo, ko je zračna temperatu-
ra pod zmrziščem, ker je takrat na rezil-
nem mestu lesni poganjek bolj lomljiv. Iz-
kušnje vse bolj kažejo, da se bomo morali
pri sadnem drevju bolj posvečati poletni
rezi, pletvi in pinciranju med vegetacijo
in sčasoma zimsko rez vsaj pri nekaterih
sadnih vrstah opustiti. S poletno rezjo, ki
jo sadne rastline bolj prenašajo, seveda če
je pravočasno opravljena, drevo pridobi
na svoji zmogljivosti in odvržemo manj
koristnega letnega prirastka lesa.
Pomen testiranja njivskih škropilnikov
PIŠE: MARJAN HORVAT, ING. AGR.
Strokovnjaki Kmetijske Šole Ptuj /e teč let uspešno testirajo njiv-
ske škropilnike v treh občinah severov/hodne Slovenije (Ptuj, Or-
mož, Slovenska Bistrica). Dosedanje izkušnje so po/itivne. saj se na
osnovi ekonomskih in ekoloških učinka* /a preverjanje brezhibnosti
svojih naprav odloča vse več uporabnikov.
Številne raziskave dokazujejo, da je 70
odstotkov fitoterapevtske učinkovitosti
pesticidov odvisno od pravilne uporabe.
To je mogoče doseči z natančnimi stroji
ter opremo in seveda z usposobljenostjo
uporabnikov strojev. Tako je pri sodobni
aplikaciji pesticidov potrebno zagotoviti:
— maksimalno mogočo fitoterapevt-
sko učinkovitost
— čim bolj natančno dozacijo in distri-
bucijo
— prihranek pesticidov in drugih pre-
paratov
— doseganje velikih delovnih učinkov
in ekonomičnost
— preprečevanje onesnaževanja nara-
ve.
Osnovna naloga strojev za zaščito rastlin
je:
priprava škropiva konstantne in
predpisane koncentracije
formiranje curkov za ustrezno
strukturo kapljic, ki so odporne na
»drift« (zanašanje, izgubo)
— točno dozoranje škropiva v določe-
nem času na enoto površine
— enakomernost površinske distribu-
cije škropiva
— ekonomičnost.
Izvajanje terenskega testiranja njivskih
škropilnikov
Postopek pregleda in kontrole je na-
slednji: zunanji vizualni pregled agrega-
tov in priprava za merjenje, merjenje os-
novnih tehničnih parametrov, ki so po-
trebni za normalno delovanje škropilnika.
Pri tem je potrebno opraviti:
— kontrolo zračnega tlaka v vetrniku
črpalke
— merjenje obratov priključne gredi
traktorja
merjenje in kontrola manometra
(manotest)
— merjenje pretoka črpalke (quanti-
testj
— merjenje natančnosti doziranja (do-
zitest)
Sledi vrednotenje rezultatov merjenja
in ocenjevanja ter dajanje strokovne oce-
ne o stanju agregata in dajanje navodil in
napotkov uporabniku.
Priprava njivskega škropilnika za testira-
nje
Za testiranje je potrebno njiv.ki škro-
pilnik ustrezno pripraviti. Skropilnik naj
bo tehnično brezhiben in očiščen, obve-
zno je potrebno preveriti nivo olja v čr-
palki, tlak \ vetrniku. vsi cevni spoji mo-
rajo biti tesni. Škropilna armatura mora
biti v dobrem stanju, šobe je potrebno
pred testiranjem natančno očistiti, poseb-
no pozornost zahtevajo sita šob. Vse šobe
morajo biti enake tako po kakovosti kot
po oznaki. Tudi sesalne in tlačne Hitre je
potrebno pred testiranjem natančno oči-
stiti, čista mora biti tudi notranjost rezer-
voarja, rezervoar pa vsaj do polovice na-
polnjen s čisto vodo. Priporočljivo je, da
lastniki že pred testiranjem preizkusijo
delovanje škropilnika tako. da vključijo
črpalko in nastavijo delovni tlak ter pre-
verijo distribucijo skozi šobe. Tako lahko
ugotovijo manjše napake in jih odpravijo
že sami ali pa na dan testiranja poiščejo
pomoč serviserja, ki bp prisoten na vseh
testiranjih in bo imel na voljo tudi potreb-
ne rezervne dele.
Razpored testiranj njivskih škropilnikov v občini Ptuj
6 - POMLADNI TEDNIK
Prehrana plemenskih svinj
SPECIALISTIČNA SLUŽBA ZA PRAŠIČEREJO
PIŠE: PETER PRIBOŽIČ, DIPL. ING. KMET.
Osnovni namen reje plemenskih svinj je proizvod-
nja pujskov. Potrebno je doseči večletno izkoriščanje ži-
vali s povprečjem 2—2,2 gnezdi na svinjo na leto z
10— 12 /ivorojenimi pujski v gnezdu in čimbolj izenače-
no rojstno težo pujskov. Rojstna teža pujskov naj bo v
povprečju večja od 1.2 kg. /. dosego tega lahko pričaku-
jemo v normalnih gospodarskih razmerah ekonomičnost
reje plemenskih svinj.
Vpliv prehrane plemenskih svinj na velikost gnezda, rojstno težo in od-
stavitveno te/o pujskov je večji, kot je vpliv genetskih zasnov živali. To nam
narekuje, da je potrebno posvetiti prehrani plemenskih svinj vso pozornost.
Prehranske potrebe plemenske
svinje
Osnova za oblikovanje dnevnih obro-
kov plemenskih svinj so dnevne potre-^
be hranilnih snovi. Reprodukcijski ci-^
klus plemenskih svinj razdelimo na ob-
dobje nizke brejosti, obdobje visoke
brejosti, laktacijo in čas od odstavitve
do ponovnega pripusta. Pri svinji se
brejost in laktacija časovno ne prekriva-
ta, zato je vpliv krmljenja na brejost in
laktacijo lažje ločiti kot na primer pri
kravi.
Normativi prehranskih potreb kažejo
na bistveno načelo: skromno krmimo v
času brejosti in obilno v času laktacije.
Prehranske potrebe
v času nizke brejosti
Pri plemenskih svinjah se v prvih 12
tednih brejosti poveča zgolj teža mater-
nice, plodovih ovojnic in porodne vo-
de, zarodki sami pa dosežejo do devete-
ga tedna brejosti le 8 "n končne teže. To
je tudi razlog, da so dnevne potrebe po
hranilnih snoveh nizke do približno 12
tedna brejosti.
Plemenska svinja potrebuje energet-
sko vrednost krme. ki je enakovredna
vsebnosti energije v 2 kg ječmena, po-
trebe po beljakovinah pa so enakovred-
ne beljakovinam 0,5 kg soje.
Prehranske potrebe
v času visoke brejosti
\ času visoke brejosti se zarodki raz-
vijajo hitreje, razvija se mlečna žleza,
oblikujejo se rezerve za čas laktacije.
Potrebe po hranilnih snoveh se v tem
obdobju povečajo za 20—25 "o v pri-
merjavi z obdobjem nizke brejosti.
Pravilno krmljene plemenske svinje
pridobijo na teži v času brejosti
35—40 kg, od tega odpade na težo za-
rodkov, tekočine in ovojnic okrog
20 kg. Plemenske svinje, ki so dosegle
težo 180 kg. naj ne pridobijo več na te-
ži. Za pleme potrebujemo živali, ki so v
plemenski kondiciji. Prekomerni prirast
plemenske svinje zamastijo. to povzroči
težke porode, okornost, poveča se smrt-
nost pujskov in pojavijo se plodnostne
motnje. Poveča se nevarnost, da bodo
svinje po prasitvi izgubile mleko. Ješ-
čnost zamaščenih svinj je med laktacijo
manjša. Mleko se zato tvori iz telesnih
rezerv in svinja močno izgublja na teži.
Mleko je bolj mastno, kar povzroča po-
goste driske pujskov.
Prehranske potrebe
v času laktacije
Doječe svinje imajo intenzivno proiz-
vodnjo mleka. Količina mleka na dan
je odvisna od števila pujskov v gnezdu.
Pujsek popije v povprečju 0.7—0.81
mleka na dan. Dnevna proizvodnja je
okrog 8—101 mleka, ki je zelo bogato s
hranilnimi snovmi. Vsebuje okrog 5,7 %
beljakovin in 8,6-0 maščob. Proizvod-
nja mleka plemenske svinje je enako-
vredna kravi s proizvodnjo .10—401
mleka na dan.
Na osnovi tega so potrebe po hranil-
nih snoveh 3 krat večje, kot v času niz-
ke brejosti. Plemenska svinja mora zato
dobiti v času laktacije dovolj hranilnih
snovi, da pokrije svoje potrebe in potre-
be za proizvodnjo mleka,
Prehranske potrebe
od odstavitve
do ponovnega pripusta
Potrebe po hranilnih snoveh v tem
obdobju so enakovredne potrebam v
času visoke brejosti. Nekoliko energet-
sko obilnejše krmljenje plemenskih
svinj pred pripustom pozitivno vpliva
na število ovuliranih jajčec in s tem na
velikost gnezda.
Potrebe po
prebavljivosti krme
Te potrebe so glede na stadij repro-
dukcijskega ciklusa različne. Ze 60%
prebavljiva krma zadosti potrebe ple-
menskih svinj v času nizke brejosti. V
času visoke brejosti pa mora biti preba-
vljivost krme večja. Več kot 80 "n preba-
vljivo krmo pa mora imeti plemenska
svinja na voljo v laktaciji, ker samo ta-
ko prebavljiva krma pokrije dnevne po-
trebe.
V obdobju brejosti lahko pokladamo
plemenskim svinjam kvalitetno volumi-
nozno krmo, ki jo dopolnimo z beljako-
vinami, vitamini in minerali. Glede na
to ima reja plemenskih svinj na kmeti-
jah veliko prednost, saj lahko uporabi-
mo doma pridelano kvalitetno krmo.
Vključevanje voluminozne krme v
obroke za plemenske svinje je koristno
tako glede ugodne prehrane kot gospo-
darnosti reje.
l/bor krmil
in količine
v dnevnih obrokih
Za prehrano plemenskih svinj lahko
uporabimo več vrst doma pridelane kr-
me. Izberemo tisto krmo, ki v danih raz-
merah dobro uspeva in da primerne
pridelke.
Zelena krma
Trave in detelje so kulture, ki dobro
uspevajo v Sloveniji in jih lahko pride-
lujemo z relativno nizkimi stroški. Za
krmo plemenskih svinj so primerne v
času razraščanja do začetka bilčenja.
Takrat je delež listov največji glede na
maso cele rastline. Visoka je vsebnost
lahko prebavljivih surovih beljakovin
in energije, vsebnost surove vlaknine pa
je nizka.
Izbiramo tiste vrste trav in detelj, ki
imajo ugodno razmerje med listi in ste-
blom. Med travami so to trpežna ljulka,
mnogocvetna ljulka in travniška bilni-i
ca, med deteljami pa izbiramo belo de-;
teljo, črno deteljo in lucerno.
Sočne zelene krme pokladamo svi-j
njam v času nizke brejosti 8—12 kg |
dnevno, v času visoke brejosti 4—6 kg;
dnevno, v času laktacije pa je ta količi-
na zelo majhna.
Silaže
Sočno zeleno krmo lahko tudi kon-
zerviramo kot silažo ali seno in jo upo-
rabljamo v zimskem času. Vsebnost su-
šine ob siliranju naj bo 25—35 "u. Upo-
rabljamo lahko tudi silirne dodatke, ki
izboljšajo postopek siliranja. Silaže trav
in detelj naj svinja dobi v času nizke
brejosti 6 — 8 kg, v času visoke brejosti
pa 4—5 kg na dan.
V poštev pride tudi silaža cele koru-
zne rastline, ki pa vsebuje bistveno
manj prebavljivih surovih beljakovin,
kar moramo upoštevati.
Uporabljamo ludi siliran koruzni
storž, vendar ne v kombinaciji z drugo
voluminozno krmo, ker vsebuje veliko
vlaknin. Krmimo ga v kombinaciji z be-
ljakovinskimi krmili. V obroku nizko
breje plemenske svinje je lahko
3—4 kg, v obroku visoko breje plemen-
ske svinje pa 4—5 kg silaže koruznega
storža.
Siliran koruzni zdrob je energetsko
krmilo, ki ga v prehrani plemenskih
svinj uporabljamo v kombinaciji z volu-
minozno krmo, bogato na beljakovinah,
ali z beljakovinskimi krmili. Nizko bre-
jim plemenskim svinjam krmimo okrog
2 kg na dan, visoko brejim 3-3,5 kg na
dan in doječim 4  6 kg na dan.
Siliranje koruznega zdroba je enosta-
ven proces, ki zagotavlja kvalitetno kr-
mo za živali. Za vso silirano krmo mo-
ramo zagotoviti dovolj velik dnevni,
odvzem silaže, da preprečimo naknad-
no kvarjenje silaže. To upoštevamo pri
izgradnji silosov. Dobre izkušnje ima-
mo s koritastimi silosi širine do 1 m, vi-
šina silirane krme 0,6—1 m.
Žita in koruza
Ječmen, pšenica in koruza so najbolj
razširjeni v prehrani prašičev. Spadajo
med energetsko bogata krmila. V obro-
kih za plemenske svinje morajo biti os-
nova obroka v času laktacije, v ostalem
obdobju pa kot dopolnilo. So pa nepo-
grešljivi za sestavo popolnih krmnih
mešanic.
Krmna pesa
Krmno peso lahko s pridom uporabi-
mo v dnevnih obrokih. Krmimo surovo
in predstavlja energetsko krmilo. Dne-
vno je lahko plemenski svinji pokrmi-
mo 4—5 kg. Obrok mora biti dopolnjen
z beljakovinskimi krmili.
Gotove krmne
mešanice
Gotove krmne mešanice sestavljajo
žita, beljakovinske komponente in mi-
neralno-vitaminske mešanice. Uporaba
v dnevnih obrokih je zelo enostavna,
ker so že vnaprej pripravljene za kate-
gorijo živali. Nizko brejim plemenskim
svinjam pokrmimo 2—2,5 kg na dan, vi-
soko brejim 3 —3,5 kg in doječim
5 —7 kg ustrezne mešanice. V času niz-
ke brejosti ta količina živali ne nasiti.
Uporaba gotovih krmnih mešanic na
kmetiji je zaželena samo v času laktaci-
je, če nimamo na razpolago krmil, ki bi
lahko pokrila potrebe svinj v tem ob-
dobju. V času brejosti pa je cenejši na-
čin uporaba kvalitetne voluminozne kr-
me, ki jo ustrezno dopolnimo.
Mineralno-vitaminske
mešanice
Dnevni obrok plemenskih svinj mora
vsebovati tudi dovolj mineralov in vita-
minov. Te snovi igrajo pomembno vlo-
go v prehrani živali. Pri krmljenju si po-
magamo z mineralno-vitaminskimi me-
šanicami, ki jih dnevno dodajamo os-
novni krmi. Dodana količina MVM je
odvisna od vsebnosti teh snovi v osno-
vni krmi. Normalno naj bi dodali breji
plemenski svinji 3—4 dag, svinji v lak-
taciji pa 5-6 dag mineralno vitaminske
mešanice na dan. Na trgu imamo razli-
čne mineralno-vitaminske mešanice;
med boljše spadajo kostovit, dobrodej
700 in pravimin.
Oskrba z vodo
Med brejostjo in v času laktacije je
pomembno, da imajo plemenske svinje
na razpolago dovolj sveže pitne vode.
Poporodne zdravstvene motnje, na
primer žretje mladičev, presušitev mle-
ka, in zaprtje svinj, nastanejo pogosto
zaradi pomanjkanja vode. Količina
dnevno popite vode je odvisna od tem-
perature okolja, količine krme, vsebno-
sti vode v krmi. Breje plemenske svinje
potrebujejo 10—151, doječe pa
25—30 I vode na dan.
Krmljenje plemenskih svinj s stališča
ekonomičnosti reje in varstva okolja mo-
ra temeljiti na doma pridelani krmi. Do-
kupiti je potrebno le tisto, česar iz narav-
nih, ekonomskih in drugih danosti ni mo-
goče pridelati doma. Tudi tako lahko do-
sežemo dobre rezultate in dober doho-
dek.
POMLADNI TEDNIK — 7
Problematika pridelovanja krompirja
in sortnega krompirja
PIŠE: ANTON HORVAT, ING. AGR.
Krompir je v Sloveniji že dolgo ena najpo-
membnejših poljščin. Razširjen je povsod, saj bi
težko našli kraj, kjer ga ne sadijo. Dokler je bil
živilo za zadovoljevanje osnovnih prehrambnih
potreb, je bilo posajenih več kot 18 odstotkov
njiv. Danes, ko ga uporabljamo predvsem kot do-
datek k mesu in zelenjavi ter za nekatere vrste industrijske predela-
ve, pa ga sadimo le še polovico nekdanjih površin.
Največ krompirja pridelujemo v
višinskem in gričevnatem območju
osrednje Slovenije ter v njenem ŠV
in JV delu. Naš povprečni pridelek
zadnja leta znaša približno 14 ton
na hektar. Vsekakor vzbuja to naj-
več skrbi, saj smo po hektarskem
donosu na dnu evropske lestvice
pridelovanja krompirja. S takim
pridelkom ne moremo biti zado-
voljni. Ce bi namreč vsi pridelo-
valci uporabljali najboljše seme,
preskušane in gospodarsko upravi-
čene agrotehnične ukrepe, bi lah-
ko dosegali hektarski pridelek pri-
bližno 40 ton. Napredni pridelo-
valci na sorazmerno velikih površi-
nah namreč že dosegajo tolikšne
in še večje pridelke. Poskusi in do-
sežki nekaterih pridelovalcev v po-
dobnih talnih in podnebnih razme-
rah, kakršne imamo pri nas, kaže-
jo, da se da na ha pridelati celo do
80 ton krompirja. To je seveda naj-
večji možni pridelek, ki je za svoio
rast izkoristil vso rastno dobo in
imel dovolj vlage.
Majhne hektarske pridelke pri-
pisujemo predvsem temu, da upo-
rabljamo slabo, s hudimi virusnimi
boleznimi okuženo seme. Večino-
ma namreč pustimo za seme go-
molje, izločene iz pridelka jedilne-
ga krompirja. Potrjenega semena
porabimo zelo malo. Ugotovljeno
je bilo, da v Sloveniji ne zamenja-
mo niti četrtine semenskega krom-
pirja. I
To, da uporabljamo izrojeno se-'
me, pa je vendarle samo eden od
vzrokov za majhne hektarske pri-
delke. Vse premalo pozornosti na-
menjamo izrabi rastne dobe. Spo-
mladi velikokrat brez vzroka sadi-
mo prepozno, še hujše pa je v jese-
ni, ko srednje pozne sorte zorijo še
sredi avgusta, kar je najmanj 2 do
3 tedne prezgodaj. Kratkotrajnejša
rast je pogosto posledica hudega
napada krompirjeve plesni, ki pre-
zgodaj uniči cimo. Krompirjeva
rastlina zelo slabo prenaša sušo;
posledica je lahko, da krompir
prezgodaj ostari in prisilno dozori.
Pridobivanje krompirja se pri
nas hitro posodablja. Hektarske
pridelke lahko precej povečamo z
novimi sortami. Poleg drugih last-
nosti je poglavitno, da so odporne
proti boleznim in suši ter da so ze-
lo rodovitne.
Pri krompirju je razvoj prinesel
mnogo sort le za določen namen
uporabe. Praviloma izgubljajo po-
men sorte, ki so bile uporabne za
vse. Ni pa zato rečeno, da so nove
sorte boljše, so pa rodo\itnejše in
prilagojene določenemu načinu
dodelave in porabe. Tudi sorti-
ment. ki ga lahko pridelujemo v
Slovenji, ni majhen, saj je v obsto-
ječi sortni listi 51 kultivarjev, od
katerih jih gojimo 21. V resnici je
pridelava krompirja zožena le na
nekaj sort, in to: desiree, resv, jaer-
la, kennebec. tone, vesna, cvetnik
in igor. Uvajamo pa še sorte: san-
te, romano, kondor.
Od pojava novega virusa PVY,
ki povzroča nekrotične poškodbe
na gomoljih (virus obročkaste ne-
kroze na gomoljih), na katerega je
izredno občutljiv naš igor. se je pri
pridelovalcih pojavil neki strah.
Igorje bil do nedavnega v Sloveni-
ji prevladujoč in ga nekateri po-
grešajo, saj je bil dovolj toleranten
na vsemogoče napake prideloval-
cev, ob tem pa okusen in zanesljiv
v pridelkih. Tudi sedaj vodilna |
sorta desiree je izjemno občutljiva
na okužbe z omenjenim virusom,
le da reagira samo z močnim mo-,
zaikom in skoraj nima nekrotičnih
peg na gomoljih.
Da bi pri pridelovanju krompir-
ja dosegali zaželene hektarske pri-
delke, ki bodo tudi kvalitetni, je
potrebno upoštevati naslednja na-
vodila :
1) Potrebno je saditi potrjen se-
menski krompir in ga vsake tri leta
zamenjati.
2) Sadimo vedno nakaljene
krompirje, saj pridobimo na hitri
začetni rasti in prihranimo pri vla-
gi-
3) Po potrebi gomoljev ne reže-
mo, ampak raje sadimo primerne
gomolje, ker je pri prerezanih mo-
žna hitrejša okužba.
4) Krompir sadimo na odcedna
in vetrovna območja.
5) Pri gnojenju ne pretiravajmo
z odmerki dušika.
6) S fungicidi škropimo od prve-
ga možnega pojava krompirjeve
plesni.
7) Krompir zagrnemo v grobo-
ve, da so gomolji dobro pokriti z
zemljo, ki jih ščiti pred okužbo.
8) Krompirjevo cimo uničimo
vsaj dva tedna pred izkopom, da
prekinemo razvoj krompirjeve ple-
sni.
9) Krompirje (gomolje) izkoplje-
mo. ko je zemlja suha. in ne pre-
zgodaj.
10) Škropljenje proti boleznim,
škodljivcem in plevelu mora biti
temeljito, ker bomo le tako dose-
gali maksimalne pridelke.
Opis krompirjevih sort (seme bo v prodaji)
8 - POMLADNI TEDNIK
PISE: DAMJAN FINŠGAR, DIPL ING. AGR
Gnojenje poljščin
GNOJFN.IF. KOT EKONOMSKA KATEGORIJA PRIDELOVANJA
RASTLIN • (;N0JENJE KOT ELEMENT \ ARSTVA ČLOVEKOVE-
GA OKOIJA • ORGANSKA IN ANORGANSKA GNOJILA
V Sloveniji /e nekaj let ne i/delujemo mineralnih (»umetnih«) gnojil.
Zaradi omejene proizvodnje na Hrvaškem in omejenih možnosti nakupa v
Srbiji, kjer je proizvodnja prav tako motena, prevoz do Slovenije pa poteka
izključno prek Madžarske in je potrebno plačati z devizami, bomo letos
gnojili po evropskih cenah, pridelke pa dohiti plačane po dva do trikrat niž-
jih cenah, kot so v k v ropi. Prav gotovo bomo letos gnojili z mineralnimi
gnojili manj kot pretekla leta, čeprav še daleč zaostajamo po povprečni po-
rabi hranil na hektar kmetijskih zemljišč za razvito Evropo.
Dra^a mineralna gndjila in slaba i/bira pa še
ne pomenila, da bomo pridelali na naših nji>ah
manj kol pretekla leta.
V težkih CaMh spoznamo, kako nujna je po-
vezanost poljedelstva in živinoreje. Slovenija
je \ prvi vrsti živinore|r>ka dežela, torej pride-
lamo poleg mesa in mleka tudi veliko organ-
skih gnojil \ obliki hlevskega gnoja, gnojevke
ali gnojnice.
S problemom uporabe organskih gnojil v
poljedelski proizvodnji, da bi imeli od njih
čim večjo korist, pri tem pa ne bi onesnaževali
okolja, so se in se ukvarjajo številni strokov-
njaki in znanstveniki.
V nadaljevanju povzemam nekatera njihova
spoznanja.
Splošno o gnojenju
Znano je. da je marsikatera naša njiva zado-
voljivo založena z rastlinskimi hranili, kot so
fosfor, kalij, magnezij in drugi, pridelki pa
vendarle niso takšni, kot bi pričakovali.
Dostopnost hranil le tem \ečia. čim manj so
tla kisla.
Gnoie\ka in večina mineralnih gnojil (še
posebej dušična) so po naravi kisla, apno ikal-
cijl kot urejevalec reakcije tal se izpira v pod-
lalje. kar neposredno vidimo na grelcih naših
bojlerjev, kjer se nabira kot apnenec. S pridel-
kom odnašamo leto za letom kalcij z njiv. zato
je nujno, da ga vsakih nekaj let vrnemo na nji-
vo v obliki hidriranega apna. mletega dolomi-
ta ali karbonatnega mulja.
Rastlini so bolj dostopna hranila, če je ki-
slost blizu nevtralne (pH okrog 6..'>). kar poka-
že tudi analiza zemlje, s katero ugotovimo ko-
ličino rastlinam dostopnih hranil v ileh.
Z apnenjem torej dose/enio boljši izkoristek
hranil \ zemlji, pridelek bo ob manjšem gnoje-
nju / organskimi ali mineralnimi gnojili večji.
S pridelkom odnašamo z njive tudi druga
hranila (dušik, fosfor, kalij, magnezij, bor. če
naštejemo najpomembnejše). Za ohranjanje
rodovitnosti tal moramo ta hranila vračati v
obliki mineralnih ali organskih gnojil. Koliko
posameznih hranil odnesemo s pridelkom, je
odvisno od višine pridelka, za naše najvažnej-
še poljščine pa dajemo podatke v naslednji ta-
beli. Da bo lahko vsak sam izračunal za svoi
pridelek, koliko hranil je odnesel z njive, ve-
ljajo podatki za 1000 kg pridelka (pridelek je
tudi slama, če jo odpeljemo z njive, kar v veči-
ni naredimo).
V primeru, da imamo njivo slabo založeno
— to lahko ugotovimo z analizo zemlje mo-
ramo gnojiti nekaj let nekoliko več, kot je po-
trebno za določen pridelek, koliko, pa nam
napišejo kot navodilo ob izdaji analiznega li-
sta.
Pri obdelovanju tal na naših poljih skoraj
ne vidimo podrahljalnikov. Zbita tla ne omo-
gočajo dobrega razvoja korenin s tem pa je
moten sprejem hranil. Po silažni koruzi in
sladkorni pesi je nujno vsako njivo podrahlja-
ti do globine 60 cm.
Organska gnojila kot nadomestek mineralnih
(umetnih) gnojil in dejavnik onesnaževanja oko-
lja
Na območju Drav skega polja je dosegla ži-
vinoreja takšno stopnjo intenzillkacije. ko se
stalež živine ne bo smel več povečevati, dokler
ne bodo doseženi pogoji za okolju neškodljivo
uporabo gnojevke na njivah. V prvi vrsti je to
zavest ljudi, da v neprimernem času (pozna je-
sen) ne bodo polivali gnojevke. Hlevski gnoj z
urejenim gnojiščem je okolju neprimerno pri-
jaznejše organsko gnojilo. Zal pa je živinoreja
glavna dejavnost tudi na manjših kmetijah,
kjer je v poljedelskem kolobarju malo ali nič
žit, zato tudi nimajo slame, ki bi jo uporabili,
za nastilj.
tkonomisti so dokazali, da pomeni hlevski
gnoj za živinorejca manjši strošek kot gnojev-
ka. Težava je le v tem, da ima danes le malo-
kdo denar za preusmeritev na hlevski gnoj. če-
prav bi lahko zagotovil dovolj nastilja.
Iz 10 ton dobrega hlevskega gnoja lahko
dobi rastlina
2.^ kg du.šika    =  92.6 kg gnojila K.AN
20 kg fosforja   =        kg superfostata
60 kg kalija     = [."^O  kg kalijeve soli
6(1 kg kalcija    = 100  kg apnenca
Hlevski gnoj in druga organska gnojila so
pomembna tudi zaradi ohranjanja pozitivne
humusne bilance v tleh. kar pomeni, da je po-
trebno ornici dati najmanj toliko organskih
snovi (izraženo v sušini ali suhi snovi), kolikor
se med letom mineralizira oz. porabi.
Na hektarju njiv se v povprečnem sloven-
skem kolobarju porabi (mineralizira) "S.^l su-
šine organske snovi, žetveni ostanki pa pred-
stavljajo, vrnjeni zemlji. 1,9 t sušine. Za izrav-
nano humusno bilanco je potrebno povprečno
na leto dodati 7 t kvalitetnega hlevskega gnoja
ali gnojevko ene krave. Pridelki bodo seveda
neprimerno večji, če bomo imeli na njivi
okrog 4 humusa (to ugotovimo z analizo) in
bomo to stanje z dodajanjem organskih gnojil
obdržali.
Tudi podorine (zeleno gnojenje) so vir or-
ganske mase (humusa v tleh), v kolobarju jih
lahko sejemo le za strnimi žiti ali ranim krom-
pirjem, nekatere tudi po silažni koruzi. Zaradi
humusne bilance bi jih morali sejati vsako le-
to, če ne uporabljamo organskih gnojil.
Poleg tvorbe organske mase imajo podorine
veliko ekološko vrednost, saj vgrajujejo v svo-
je telo dušične spojine, ki bi se sicer izpvale v
podtalje. Letošnja zgodnja pomlad je omogo-
čila rano ozelenitev ozimin. Tam, kjer prezim-
nih dosevkov niso podorali, jih lahko, brez
škode za okolje, polijejo s 2."^ m' nerazredčene
gnojevke. Tudi po silažni koruzi je v redno po-
sejati prezimno podorino. predvsem zato, ker
lahko po njej že zgodaj spomladi (marca) poli-
jemo do 25 m' gnojevke, pred setvijo, npr. ko-
ruze, pa še enkrat enako količino.
Podorine morajo v čimkrajšem času postati
dejavnik varovanja našega podlalja, saj je ta
ukrep eden najcenejših pri preprečevanju ones-
naženja podtalnice, na marsikateri kmetiji pa ni
potrebno gradili novih skladiščnih kapacitet za
gnojevko.
Gnojevka kot organsko gnojilo
Neseparirana, nerazredčena in pred upora-
bo mehanično homogenizirana goveja gnojev-
ka z naših kmetij pri pretežno voJuminozni
travniški ali njivski krmi vsebuje v m' povpre-
čno:
4,5-5,5 kg dušika,
1.5-2,0 kg fosforja,
6-7 kg kalija.
Kmetije, ki krmijo veliko močnih krmil pa
imajo v m' gnojevke:
3—4 kg dušika,
2,5 — 3 kg fosforja,
3—4 kg kalija.
Glavni problem je v gnojevki dušik, ki se v
njej pojavlja v več oblikah. Amonijskega duši-
ka je v gnojevki 50 -70 "u. Ta se v tleh, brez
prisotnosti kisika, spremeni v nitratno obliko,
rastlinam bolj dostopno, za podtalnico pa bolj
nevarno.
Pri nas so zime zelo nepredvidljive, zato ne
moremo polivati gnojevke v poznem jesen-
skem ali zimskem času. V primeru, da tla no-
vembra zamrznejo in ostanejo v takem stanju
vse do sredine marca, ne pride do izpiranja ni-
tratov iz gnojevke, ki smo jo polili pred zamrz-
nitvijo tal. Žal je takšnih zim pri nas malo, za-
to je upravičena prepoved polivanja gnojevke
od novembra do marca. \ podkrepitev nave-
denega navajamo: decembra in januarja je
temperatura naših tal (merjena v okolici Mari-
bora) pod 2 C, to pomeni, da v tem času ni
nobene nevarnosti spiranja dušika. Pri tempe-
raturi tal 2 — 5" C traja približno en mesec, da
se spremeni 15 "h amonijskega dušika v nitra-
tni, oz. 2 meseca, da se spremeni 50 "ir dušika.
Temperatura 2-5 C je v naših krajih novem-
bra in marca.
Gnojevka zahteva dobro pripravljen polje-
delski kolobar. Pri dobro sestavljenem polje-
delskem kolobarju, ki vključuje tudi podorine,
je potrebno zagotovili le za 4 mesece skladiš-
čnih prostorov.