GrosuPUe (centrala) sP 908 1 KLASJE 13 z 1—1 {-) 2000 9 G3 352(497.4 Ivan/na C 5or i cM "> co cz "O 120000103,G r~ c_ m cobis;; c0n (7t /.sv >/>/.<■:/ >/(>/>izsc4lc:<-/ • ofocZinc // wn.cZ-n.c4 C ;< >i~fcsc4 števil Ka 6 letnik 6 avgust 2000 RAČUNALNIŠKI INŽENIRING d.o.o. Cesta II. grupe odredov 17,1295 Ivančna Gorica TEL: 061/769-040, GSMI: 041/661-972 FAX: 061/769-045, GSM2: 041/612-923 POPOLNA PONUDBA Računalniki, tiskalniki, komponente,... Programi za podjetja in sam.podjetnike,... ... za računovodstvo in trgovino http://www.lamas.si e-mail: lamasiamas.si vimos IMOS Inženiring d.d. Linhartova 13, Ljubljana Podjetniki, trgovci, gostinci,... za vas bomo gradili POSLOVNI CENTER ŽOLNIR v središču Ivančne Gorice. če vas zanima nakup poslovnega prostora ali trgovskega lokala, smo vam na voljo na tel. (01) 47 33 380 (Nataša Mazi) vsak delavnik od 7.00 do15.00. Smrt direktorja občinske uprave Vinka Blatnika je pretresla vse občane. stran 2 Govori se, da bodo odsek avtoceste Višnja Gora - Bič odprli že ta mesec. Uradno pa o tem še vsi molčijo. OLIMPIC ŠPORT Trgovina za šport in prosti čas Kolodvorska 2, 1290 Grosuplje, Slovenija PON - PET: 9.00-19.0 SOB: 8.00 - 13.00 GROSUPLJE tel: 01 787 23 36 BESEDE UREDNIŠTVA Z nadzvočno hitrostjo je minilo vroče poletje in počitnice so se /dele kot blisk, trenutek. Otročad si je nadela težke torbe, starejši službene obra/e in zdi se, kot da je spet vse po starem. Vendar lemu ni tako... Zaman boste namreč v tokratni številki Klasja iskali članke občinskega tajnika, Vinka Blatnika, ki je vedno zavzelo poročal o delu na županstvu. Zaman se boste ozirali po njegovih navdušenih' zapisih o dogodkih v občini. Videli pa bi iste, da so tokrat za svinčnik prijeli njegovi sodelavci, ki so mu le s težavo pisali slovo.Tudi Klasje je izgubilo prijaznega sodelavca. Videli boste tudi, da življenje kljub vsemu liili naprej z vsemi svojimi nujnostmi, kolikor že to sploh so. In menda med te nujnosti spadajo ludi volilve. Klasje se bo pripravam nanje pridružilo tako, da bo do prihodnje številke omogočilo tiskanje volilne priloge. Vsaka stranka bo imela na voljo eno brezplačno A4 slran z.a predslavilev. Nam ostane, da nas v lepšo bodočnost do volitev prepričajo li ali oni. Sicer pa, uživajte jesen v vseh njenih barvah, dišavah in sadovih. (KM) 120000103,6 STRAN V SPOMIN PRIJATELJU IN SODELAVCU VINKU ! Poti se križajo ljudem, ki jih ne omejuje le delovna miza temveč živijo v okolju, ki ga preoblikujejo v prid potrebam po kvalitetnejšem življenju. Kdo na našem območju se ni srečal z gospodom Vinkom na vseh mogočih področjih dela! Vsakdo ima občutek, da je bil njegov prijatelj, in to je največ. Midva sva se srečala že pred davnimi leti kot prosvetna delavca, še posebej kot mladeniča, predana športu. Dobro se spominjam drznega levega krila v dresu Škofljice, in prav tak, nepopustljiv do zadnjega diha, vendar strogo v mejah dovoljenega, je bil naš Vinko do včeraj. Kot neizkušenega v kalnih vodah politike meje Vinko popeljal po stari občini. Občudoval sem njegov pristop, ko je kot tajnik izobraževalne skupnosti blestel v nastopih pred javnostjo. Strokovno podkovan je dobro poznal učiteljevo delo zlasti v specifičnih razmerah skromne podeželske šole, zato mu je bilo mnogo lažje iskati pravico več kot 400 učiteljem stare občine za boljše pogoje in svetlejšo bodočnost, kot tajnik občinske SZDL je znal spretno izkoriščati svoje talente in, kljub včasih nerazumljivi vrhovni politiki, ljudem približati politiko za življenje. Mesto, kjerkoli je že bil, ni bilo tipizirano za njega, ker je vedno iskal nove izzive. Izkušnje z oddelka za ljudsko obrambo so mu omogočile, da je sprejel načelniško mesto in V najbolj pomembnih dneh naše bližnje zgodovine izpeljal izjemno pomembno nalogo ob prenosu orožja teritorialcev in ob i idločilnih pogajanjih. V novi državi je z demokracijo zavel nov veter. V prvem mandatu je v občini Grosuplje prevzel odgovorno delo v izvršnem svetu z zadolžitvami v krajevnih skupnostih in širšo vizijo uravnavanja razvoja in delovnega utripa na lokalni ravni. Po reorganizaciji občinske uprave leta 1994 mu je bila tudi nova občina Ivančna Gorica velik profesionalni izziv; poznali smo se, poznali smo kraj in potrebe. Ustvarjalnost in želja po oblikovanju nečesa novega, pa vendarle razreševanje prvobitnih problemov, so bili njegova in naša skrb. Niti znotraj občine smo znali povezati v kulturno, turistično, gospodarsko in komunalno celoto. Največje delo bo opravljeno, ko bomo odpirali široko pot - sodobno avtocesto - skozi naš kraj z vsemi povezovalnimi potmi. Ostala nam bo misel, da so mnoge poti široke, le ena se zožuje - to je življenjska pot. na kateri je mnogo prezgodaj obstal naš dragi sodelavec in prijatelj Vinko. Vinko je vestno sledil času, razvoju in napredku: izobraževanje in dodatni študij na Visoki upravni šoli sta le podkrepila njegove strokovne in človeške vrline. Znal se je približati vsem ljudem, jim izreči nekaj toplih besed, da so lahko olajšanji zaprli vrata želja, potešeni z uteho in z novim upanjem v rešitev svojih problemov. Prepričljivost, njegova doslednost in natančnost so vedno vzbujali zaupanje. Delo z ljudmi in okoljem je rabilo prav takega človeka, da je znal prisluhniti, kot je to s svojim pref'injcnim občutkom znal storiti naš Vinko. Njegova iznajdljivost je razrešila še tako težak problem v vseh nepredvidenih situacijah. Široka odprtost do prijateljev in delo za družbo mu je polnilo vsakdanji službeni in prosti čas. Volja do dela ter čut profesionalne in človeške odgovornosti sta ga gnala v preobremenjevanje, o čemer je k redkokdaj spregovoril. V zahvalo za potrditev dobrega dela je dobil številna priznanja iz rok prijateljev, ki sicer niso imela tako velike medijske odmevnosti, za njega in njegovo skromnost pa izraz vrednotenja njegovega dela, kar mu je pomenilo največ. Med vidnejšimi priznanji so državna odlikovanja. Zlati znak OF in najvišje priznanje v občini Grosuplje za delo na področju kulture, športa in izobraževanja - nagrada in priznanje Josipa Jurčiča. Ponosen sem, da sta se najini poti prekrižali in da sva bila sopotnika v tem razburljivem času. Minljivost je izraz skromnosti, dejanja pa ostajajo v spomin. Vrzel, ki ostaja za našim direktor-jem občinske uprave in na vseh drugih segmentih njegovega udejstvovanju, bo težko nadomestlji-va. Vinko, pogrešali te bomo ! Župan Jernej Lampret Kot strela z jasnega je tisto soboto udarila vest, da je umrl Vinko Blatnik. Prvi hip tega nihče ni mogel verjeti, saj....Saj smo se še včeraj pogovarjali z njim, kramljali in se šalili. Pa saj se nikoli ni pritoževal nad zdravjem. Čeprav z odporom smo se morali ukloniti kruti resnici. Življenje je pač tudi tako. Sodelavci, prijatelji, občinski svetniki, predsedniki krajevnih skupnosti in vsi vidnejši predstavniki ivanške občine so prisostvovali žalni seji, kije bila v ponedeljek, 28. avgusta v gasilskem domu v Stični. Na seji je o svojem prijatelju in sodelavcu spregovoril ivanški župan Jernej Lampret. Orisal je njegov lik in njegovo delo ter veliko vrzel, kije nastala z njegovo smrtjo. O njegovih zaslugah za pobratenje in pristne prijateljske medsebojne odnose je spregovoril tudi član občinskega sveta llirschaid, Host Scharting. Vsi navzoči so se vpisali tudi v žalno knjigo. V sredo, 30. avgusta 2000 popoldne, so se na pokopališču v Šmarju od Vinka Blatnika poslovili in poklonili njegovemu spominu med najožjimi sorodniki tudi številni prijatelji, znanci, sodelavci, veterani vojne za Slovenijo. Prišli so skratka vsi, ki so ga poznali. V slovo so mu zapeli šentviški slavčki. stiski kvartet, zaigrali so tudi predstavniki stiske godbe. Poslovilni govor pred mrliško vežico je imel župan Ivančnc Gotice Jernej Lampret. S častno stražo so sodelovali vojaki slovenske vojske. Novo pokopališče v Šmarju-Sap je bilo skoraj premajhno za vse, ki so se prišli poslovit od Vinka Blatnika. Bilo jih je gotovo več kot 2000. Žaro je nosil predsednik območnega odbora ZVVS Grosuplje, Albin llvaslja. " \ Pred odprtim grobom sla Vinku Blatniku v slovo govorila tudi Janez Pesjak ml. v imenu Veteranov vojne za Slovenijo in njegov mladostni prijatelj. Jane.' Ogriucc. Ustanovite^] časopisa KLASJE je Občinski svet Občine Ivančna Gorica. Sedež uredništva: Ivančna Gorica, Sokolska 8, telefon 7878-384, 7878-385, 7877-697. Uredniški odbor: Andrej Agnič, glavni in odgovorni urednik, Ksenija Medved, pomočnica glavnega in odgovornega urednika (kultura), Vesna Kralj, Leopold Sever (zadnja stran), Maja Ficko, Marjeta Glavan (lektor), Simon Bregar (šport), Milena Vrhovee (kmetijstvo), Danijela Pirman (Uradni vest-nik). Oblika: Andrej Vernic; Računalniška priprava: AMSET Macedoni, Grosuplje; Tisk: KOCMAN Grafika d.n.o., Grosuplje. Časopis KLASJE izhaja mesečno in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. Nenaročcnih rokopisov in fotografij ne vračamo. Republika Slovenija OKRAJNA VOLILNA KOMISIJA GROSUPLJE 4. volilna enota, 3. volilni okraj Številka: 0(18-4/2(10(1 Datum: 23.08.2000 Skladno z Odlokom Predsednika Republike 0 razpisu rednih volitev v Državni zbor (Uradni list RS, št. 67/00) je Okrajna volilna komisija Grosuplje na podlagi 39. člena Zakona o volitvah v Državni zbor (Uradni list RS, št. 44/92, 60/95 in 67/97 - odločba US) in 9. člena Zakona 0 evidenci volilne praviee (Uradni list RS, št. 46/92, 72/00) sprejela SKLEP O DOLOČITVI VOLISC IN NJIHOVIH OBMOČIJ ZA IZVEDBO REDNIH VOLITEV POSLANCEV V DRŽAVNI ZBOR REPUBLIKE SLOVENIJE, KI BODO DNE 15.10.2000 Za izvedbo volilev poslancev v Državni zbor Republike Slovenije, ki bodo 15.10.2000, Okrajna volilna komisija Grosuplje določa naslednja volišča in njihova območja: I.l> It Ima volUC. ■ •d*l v-lltf. 1 4U mm ZGRADBA OHClNf DOBRr l'Ol .11 Vidmu Vi.li.ro l!oliit<|.ol|i> VlllHIll Pd(tl|fHM H. MfllU v«*, Potili tč, Briihnr>|n vas. Podrjota 3 463663 0AHL8KI dom ZDENBKA vas /'Inri-ikji v.l', vi !, w:io(M gasilski dom hoc.v.ii Hnnav|a19 Mo6*v|« 4 403005 l.AMl '.M OOM /Al.OKK.A 2iigrMir.n 36 a Zaunlti n i 403(1(17 (.Ar.II f.K 1 lli,M KOMPOI .JI Piadalfurja ?9 Kompolli, 60 Pl »rinil ligji Vl.llll [.. f.l.r.ln K.xnf>ol|a 7. .iu:itiun OSNOVNA ?.t\t A Ponikva 38 Ponikva 21). Pod hitnom r. 1 - III. i 'iti n,. pol Mit t • 11 (lava nlran). Pri nadvozu. Rožna dolina, Tahniaka c. 17. 1«, 21. 23 In od 25 rlalia, TovarnlUk* c , Tiubai|eva <: od al 13-17 (ra/an 14) Vaaalova c 1 -III. Jakhlnva c , Ohrtntaka e . Znpnnfaenva r: . Kovačlčava c. Knrnnikovt ■ , Gnnilaka c iS. 403013 STARA OSNOVNA sol a Ai1h.iiIi.bv« lunin 29. Gr imilpll« Adamiča va c od al 16 - 24 In nnpnrna M od 25 do 57 -. B'ln|a c 1 in II Lpiblianaka c od al 1 -50 (ra/an 4B>. Ob Qrnanpal|BČIcM.1A.2.4,6.6A.6.6Aln 19. Parll/anaka c. od al 1 - 21 (napama ti ), Pračna pol od Al. 2 -t2 (parna al ), Pri m'.-.n. Stiannka pot I - 111 'i,./«" Slianaka pol 1A. 1B, 1C In id). Za ■.- latla"...■ domom, Mumova c , Ulica Ana GaMova, Knpihov -i."". Mnlalknv rtv«, Vnlvn/.iij.iv dvi«, fi '-it- n. Itnvl-.wri . It 403014 DOM OBRTNIKOV GROSUPLJE Ob QtBUUpil|*clcl 1 B, o.oftiiplja 1 |iil.l|nri<.k<, i i.(| W 4^ r,7 naron »1 50), Ob GroaupaNtCtcI 1 B In od at 3-26 (ra/an 6. BA In B). Parovo. Jalova vaa. Erjavčava c . Hribar lava c , Kozakova c., Ko/lnova c , Praaatnova c , Rodatova C , . . ■ 1 ■ ' I . 1 r i . - ^ .. C., '.....'j - -I'' c., Vodnikova r... C Caokai|ava htlgada, lllinit).' po l.i.im.plj..... 14. 403015 r.\ hI | AICKIIHlM SPODNJE BLATO <,|,,„inr|. Hh.h, ,■ !i|n>(in|B Blato, !'.|.......|<- Dupli,,«, l.nti.in. 1'Mipoifi' po !.i..'.oplp.ii< .1 «NHN r, ■' i' ".■ H » II m .-/. GORA V..N........„ '...... • :■ HM Homi '...... J'**......M '-„., Gadija pil IkiV Glal .1 40301 7 :.' .v ! i. ' OM VELIKO VMolMimB a Valil.,, MlaCavu. Maki Mlafavn 17. 4030TS /AriiAN!11 OROS /,,gi ml," |,i......,„,|.l||.,i M Zauiailni: pil Giuaupl|ei'i. Liitidok H. aam Alll IN .!!)?! ITllKA VmIIma SIhim vb. 4 Vallka Slaia vaa. Mala Slaia van Dnliia. Giadia^e. link. pil Polici 14 ,6i"52Ti "OLA POLICA P9JB 37 Piilkia, Blaftli Vih Kn.l|avac, Paf. 7jnni|a Oiipllna DiHari|a vaa pil Piaiul. Giaaula vaa pri Piakii. Mali Kimec TiotOlna M ,03021 DHUftlNI 1 )OM RACNA nBnfaMM 24 VaHka Ratna Pladola Mala Rataa CnApalk 21. 403622 iA0SU?NI :.'■ m ivnjii Spudnla SHvnlca 16 Sp Kersnikova 6, Ljubljana Vabljeni v jezikovne tečaje za odrasle, mladino in otroke • slovenski in tuji profesorji • avdio-vizualna in direktna metoda • izkušeni in dinamični profesorji • sproščeno učno ozračje • ugodni plačilni pogoji Tečaji bodo potekali v vašem kraju. Informacije in katalog: 031/500-084 ali (01) 434 46 74. Aibion d.o.o. Ljubljana =_r STRAN 1 3 VELE prijeten nakup 9.9. ob 9. uri OTVORITEV BLAGOVNICE VELE VIVANČNI GORICI Ploščad OF 2 Prodajni program: kozmetika, šolske in pisarniške potrebščine, oblačila in obutev za vso družino, torbice, igrače, trafika Delovni čas blagovnice: Od ponedeljka do petka 7.00 - 19.30 ob sobotah: 7.00 - 17. 14 STRAN LEPI ZMAGI IN GRDA PORAZA NOGOMETAŠEV IVANČNE GORICE Članska ekipa NK Ivančna Gorica je prav "življenjsko" začela svojo drugo sezono v 2. slovenski nogometni ligi. Po dveh lepih zmagah v prvih dveh krogih z Zagorjem (1 : 0) in Beltinci (4 : 0) so naši nogometaši nanizali dva neprijetna poraza z 0 : 3 proti Živilom Triglav iz Kranja in Elanu iz Novega mesta. Kljub temu pa je letošnji start veliko spodbudnejši, kot je bil lanski s serijo porazov. Strokovnjaki napovedujejo naši ekipi uvrstitev v zgornjo polovico prvenstvene razpredelnice, kar ni nerealno, saj je v prvih štirih krogih igrala z ekipami, ki jih uvrščajo med kandidate za uvrstitev v 1. ligo (Živila Triglav, Zagorje in Elan) ter z ekipo, ki je bila do nedavnega še stabilen prvoligaš (Beltinci). V naslednjem 5. krogu igra ekipa iz Ivančne Gorice na domačem igrišču proti novemu drugoligašu Brda in ima tako lepo priložnost, da prekine niz porazov in se s trenutnega 9. mesta (med 16 ekipami) ponovno prebije v zgornji del tabele. Seveda pa bo za to potrebna tudi pomoč navijačev, ki jih je za dosedanjo podporo treba pohvaliti. Simon Bregar NA KRKI DVA MALONOGOMETNA TURNIRJA Na Krki smo v poletnih mesecih organizirali dva, sedaj že kar tradicionalna, malono-gometna turnirja. Najprej smo v soboto, I. julija, žc petič zapovrstjo organizirali mcdvaški malono-gometni turnir, ki so se ga tokrat udeležile le 4 ekipe. Igrale so po sistemu vsaka z vsako. Rezultati: Znojile : Krška vas 3 : 2; Gmajna : Lese 5 : 3; Znojile : Gmajna 4 : 3; Lese : Krška vas 2 : 0; Lesc : Znojile 4 : 3 in Gmajna : Krška vas 4:1. Na koncu je nastal zanimiv vrstni red, saj so tri ekipe imele po dve zmagi in en poraz. Končni vrstni red je tako določil količnik danih in prejetih golov v tekmah med temi tremi tekmeci, ki so vsak z vsakim po enkrat zmagali in izgubili : 1. Gmajna 6 točk ( razlika v krogu + 1 ) 2. Znojile 6 točk ( 0 ) 3. Lese 6 točk ( - 1 ) 4. Krška vas 0 točk Ekipa Gmajne je tako prvič zmagala na turnirju. Zanjo so igrali : Drago Strah, Iztok Strah. Dušan Strah, Jože Smolič. Blaž Šušteršič, Miha Hren in Jože Mišmaš. Najboljši strelec turnirja je bil Miha Hren iz ekipe Gmajna s 6 zadetki, težko sodniško delo pa sta tokrat opravljala Iztok Zrimšek in Tomislav Mišmaš. Kljub slabemu vremenu si je tekme ogledalo lepo število gledalcev, ki pa si jih v prihodnje želimo še več, predvsem pa več sodelujočih ekip. Pred kratkim, 26. 8., pa smo organizirali še odprti malonogometni turnir, ki je bil tokrat četrto leto zapored. Tekmovalo je 9 ekip iz okoliških krajev in občin : P!ay 4 fun, Mizarstvo Trunkclj Krka. Okrepčevalnica Zora. ŠD Dobrepoljc, Mladost Astlak, Bife Klanček, Casino Salzburg, Snop bar in A jc to ?. Ekipe so bile razdeljene v tri skupine s po tremi ekipami, ki so igrale vsaka z vsako. V nadaljnje tekmovanje pa sta sc uvrstili po dve prvouvrščeni ekipi iz vsake skupine. Tako so nastali trije polfinalni pari : Plav 4 fun : ŠD Dobrepoljc 2 : 1 Mladost Astlak : Snop bar 2 s 0 Okrepčevalnica Zora : Casino Salzburg 1 : 1 (po kazenskih strelih -4:3) Tri zmagovalne ekipe so se v finalu nato pomerile po sistemu vsaka z vsako : Mladost Astlak: Play 4 fun 3:1 Okrepčevalnica Zora : Plav 4 fun 3 : 0 Okrepčevalnica Zora : Mladost Astlak 1 : 0 1. mesto je že drugo leto zapored osvojila ekipa Okrepčevalnica Zora iz Kompolj, občina Videm Dobrepoljc, 2. mesto ekipa Mladost Astlak, 3. pa ekipa PIay 4 fun in Šmarja. Najboljši strelec turnirja je bil Endžad Sarkič iz ekipe Mladost Astlak, najboljši vratar pa Danilo Stcklačič iz ekipe Play 4 fun. Tokrat so organizatorji (člani ŠD Krka) imeli srečo z vremenom, žal pa ne s pokali, saj je en sam nepričakovan strel v pokale poškodoval kar tri. To naj bo opozorilo za naslednje organizatorje turnirjev, da naj nabavijo take iz pravega zlata ali vsaj srebra, saj so ti menda bolj trdni. Simon Bregar ROKOMET V NASI OBČINI PRAZNOVAL Rokometni klub SVIŠ je 25. junija organiziral družabno srečanje za vse naše rokometne generacije v lovski koči na Goričici pri Metnaju. Namen srečanja je bil, proslaviti obletnice, ki jih v letošnjem letu praznuje rokomet v naši občini. Mineva namreč že 45 let od zametkov rokometne igre. Prav tako je minilo 40 let od udeležbe naših ekip v Dolenjski rokometni ligi. V sezoni 1960/61 so tri naše ekipe (Stična, Višnja Gora in Šentvid) pričele tekmovati v ligaškem tekmovanju. Mineva pa tudi 10 let od združitve klubov v danes enotno občinsko ekipo - SVIŠ. Srečanje, ki ga ni moglo skaliti niti slabo vreme, se je pričelo že v dopoldanskih urah, ko so se na igrišču v Stični zbrale sedanje generacije. Kljub deževnemu vremenu so odigrali tri tekme. Prav slabo vreme je gotovo pripomoglo, da so številni mladi rokometaši vsaj približno občutili rokomet iz preteklih časov, ko so bile nemalokrat podobne ali še slabše vremenske razmere. V lovski koči se je zbralo veliko rokometašev, okrog 140 jih je bilo. Nekatere je tako kot včasih doma zadržalo slabo vreme. Prisotne je v uvodnem govoru pozdravil predsednik kluba Janez Zupančič. Za njim so se za govorniškim odrom zvrstili Jernej Lampret, Lado Erjavec, Andrej Ambrožič, Pavle Erjavec, Anton Sadar in Jože Nosan. Vsi po vrsti so govorili o nepozabnih trenutkih, o številnih znanstvih, ki so sc jim zgodila v letih tekmovanja, pa tudi o težavah. Strinjali so se, da današnji klub več kot odlično nadaljuje njihovo tradicijo, izrazili pa so tudi željo po novih srečanjih, kajti prijateljstvo in tovarištvo je nas rokometaše vedno trdno povezovalo. Podeljena so bila priznanja najbolj zaslužnim članom v vseh teh letih. Nekaj nagrajencev na srečanju ni bilo. Tem bomo priznanja podelili na eni izmed domačih tekem naše članske ekipe v jesenskem delu tekmovanja. Nagrajenci so poimensko objavljeni v zadnji številki klubskega biltena, v katerem lahko najdete popolne statistične podatke vseh članskih igralcev RK SVIŠ ter šc številne druge. Z delom za novo sezono so pričele naše ekipe. Od srede avgusta vadijo člani, kadeti, starejši in mlajši dečki. Najmlajši pa bodo začeli v septembru. Letošnji cilji so izredno ambiciozno zastavljeni. Članskac ekipa bi lahko napredovala v 1. B ligo. Tudi pri mlajših selekcijah, kjer vedno dosegamo odlične rezultate si želimo še več. Da bi vse to lahko dosegli, imajo ekipe več treningov, in sicer štirikrat tedensko. Mlajši in starejši dečki pa v avgustu trenirajo kar petkrat na teden. Vse ekipe v avgustu sploh prvič vadijo na zunanjih igriščih. Članska ekipa, ki si želi napredovati, je doživela nekaj sprememb. Ekipo jc zapustil trener Gorazd Potočnik, ki je odšel v Sežano, ter igralca Stanko Zupančič in Klemen Baranašič, ki sta odšla v Grosuplje. Novi člani so trener Franci Meglic (iz Mokcrca) ter Žiga Agnič, Aco Adrovič (oba Krim) in Franci Zidar (Prule). Kako uspešni bomo in kakšen je letošnji tekmovalni sistem, pa boste izvedeli v prihodnjih številkah. Za RKSVIŠ Marjan 1'olokar DAN ODPRTIH VRAT SD SONJA VESEL IVANČNA GORICA Prva junijska nedelja je minila v znamenju razgibane prireditve -Dneva odprtih vrat strelskega društva Sonja Vesel iz Ivančne Gorice. Glavni namen prireditve je bil, popularizirati strelski šport, ki ima v občini najdaljšo tradicijo, kljub temu pa ne uživa ugleda, ki si ga, glede na rezultate, vsekakor zasluži. Program je obsegal razstavo vsega orožja, s katerim razpolagamo oz. tekmujemo. Na ogled so bile zračne, mal-okalibrske in vojaške puške ter pištole s pripadajočim strelivom, prav tako vsa strelska oprema in številni pokali, osvojeni na strelskih tekmovanjih. Obiskovalci so se lahko preizkusili v streljanju z zračno puško in nagradnem streljanju na "slepo tarčo", kjer se strelja z mal-okalibrsko puško na pravo tarčo, ki jc skrita pod večji karton, prclepljcn s posterjem. Glavni pokrovitelj prireditve je bila trgovina z zračnim in športnim orožjem Rojal iz Novega mesta, ki je prav tako pripravila zelo zanimivo razstavo orožja in opreme iz svojega programa, obiskovalcem pa je omogočila brezplačno streljanje z zračnim orožjem, in kot poslastico streljanje z lokom na maketo medveda. Gostji naše prireditve sta bili dve najboljši slovenski strelki, Renata Oražcm in Natalija Prednik, ki ju kljub slavi odlikuje skromnost in pripravljenost, v vsakem trenutku pomagati mlajšim strelcem s svojimi izkušnjami. S svojim obiskom pa sta nas razveselila tudi novinarja Radia Zeleni val, ki sta s prizorišča poslala v "eter" kratek komentar o prireditvi in napravila intervju z Renato Oražcm. Za mnoge obiskovalce je bil najzanimivejši "kulinarični" del prireditve. Žc navsezgodaj sc je obrnil raženj gospodarja Ludvika, tako da so imeli gostje žc v prvih urah obiska možnost za simbolično ceno napolniti želodce s slastnim odojkom ali piščancem. Seveda niso manjkali tudi čevapčiči. Kot pove že ime, je prireditev trajala ves dan v prijetnem druženju vseh, ki imajo kaj opraviti s strcl-stvom ali jih Ic-to zanima, pa tudi naključni obiskovalci so sc z lepimi vtisi vrnili domov. III.VAŠKI TURNIR V MALEM NOGOMETU V STIČNI V soboto, 26.8.2(XJ0, je v Stični potekal III.vaški turnir v malem nogometu. Za razliko od lanskega leta, ko smo trepetali, kdaj se bo v 1 i 1 dež. letos teh skrbi ni bilo. Kot vsa leta doslej, se je tudi letos na turnir prijavilo šest ekip. Prvič so poleg ekip iz KS Stična sodelovali tudi nogometaši iz sosednje krajevne skupnosti Metnaj. Tako se je že tako huda konkurenca še povečala. Za dodatno zanimivost so poskrbeli tudi nekateri igralci, ki so, glede na prejšnja leta, zamenjali ekipe. Mogoče je bila posledica tega tudi sprememba imen nekaterih ekip, ki so kar zanimiva. V prvem delu turnirja so se znotraj dveh pred tekmovalnih skupin ekipe pomerile med seboj in tako določile polfinaliste. Čeprav je šlo šele za predtekmovanje, so bile tekme zelo dinamične in napete, tako da nekateri rezultati ne odsevajo pravega stanja na igrišču. V tem delu turnirja so najboljšo igro, ki je prinesla dve gladki zmagi, prikazali igralci ekipe Stična 114&115. Rezultati predtekmovanja : Skupina a Rožria gasa Dixi: Mekinje 2 9:0 Najslabši iz Stične : Rožna gasa Dixi 1 : 1 Najslabši iz Stične : Mekinje 2 2:0 Sipina B Stična 114&115 : Mekinje 1 5:2 Stična 114& 115: Gaberje 8:1 Gaberje : Mekinje 1 4 . 2 Pred nadaljevanjem turnirja so se med seboj pomerili tudi predstavniki mlajše generacije stiskih nogometašev in pokazali, da bodo čez nekaj let prav oni igrali glavno vlogo na podobnih turnirjih. V prvem polfinalu sta se pomerili ekipi Rožna gasa DIXI in Mekinje 1. Slednji so tekmo začeli z igralcem manj in zato so igralci nasprotne ekipe hitro prišli do vodstva 3:0. Ko pa je ekipa Mekinj 1 popolnila svoje vrste, je tekma postala veliko bolj izenačena, saj so Mekinjci uspeli rezultat izenačiti in zmagovalec je bil odločen le nekaj trenutkov pred koncem tekme. Le nekoliko drugačna slika jc bila v drugem polfinalu, kjer ekipi dolgo nista uspeli doseči gola. Ves čas je sicer imela premoč ekipa Najslabši iz Stične, vendar je vratar nasprotne ekipe obranil celo vrsto nevarnih strelov. Nekaj minut pred koncem pa je tudi tu padla odločitev in znan je bil tudi drugi finalist. Rezultati polfinala : Rožna gasa Dixi : Mekinje 1 4:3 Stičnal 14&115 : Najslabši iz Stične 0:2 V tekmi za tretje mesto je Stičnal 14&115 še enkrat premagala Mekinjci, tokrat sicer nekoliko tesneje, in osvojila tretje mesto, za kar je bila nagrajena s pokalom. Veliki finale je bil zopet pravi boj. Ekipi sta sc večkrat zamenjali v vodstvu, a na končuje slavila bolj izkušena ekipa. Glavnino zmagovalne ekipe so namreč sestavljali igralci, ki so v prejšnjih letih z drugo ekipo že dvakrat zmagali na vaškem turnirju. Ekipa Najslabši iz Stične, ki se je lansko leto imenovala Mladi upi, pa očitno stopnjuje pritisk, saj so lansko leto osvojili tretje mesto, letos drugo, sedaj pa nestrpno pričakujejo naslednji vaški turnir. Rezultati Finala: Tekma za 3. mesto Stičnal 14&115 : Mekinje I 4:3 Tekma za 1. mesto Najslabši iz Stične : Rožna gasa Dixi 4 : 5 Omeniti velja šc to, da je pokal za najbolj športno igro (fair play) prejela ekipa Mekinje 2, da je največ golov dosegel Martin Arko (Stična I14&115) in da so vodje ekip za najboljšega vratarja proglasili Darka Lavriča iz ekipe Gaberje. Zmagovalna ekipa je bila poleg pokala deležna še manjše zakuske v obliki pic, pomfrija in pijače v bistroju Viridin hram v Stični.. Pravico je delil in strasti miril Robert Klavs, za kar se mu najlepše zahvaljujemo. Žejo so z darovanimi brezalkoholnimi pijačami pomagali gasili: Vele d.d.-Market Stična, Market Marinka, bistro Keltski hram, bife Klub teater in bife Viridin hram. Svoje prispevke k uspehu turnirja pa so dodali tudi : DIXI p.p. iz Stične, Zlatarstvo Tadina iz Ivančne Gorice in podjetje Eyra iz Stične. Vsem sponzorjem se iskreno zahvaljujemo za njihove prispevke. ga. I STRAN 15 MATURA 2000 IZREDEN USPEH LETOŠNJIH MATURANTOV Vstop v novo tisočletje in petdesetletnico obstoja stiske gimnazije je srednja šola Josipa Jurčiča še pred uradnim začetkom praznovanj zaznamovala z uspehom, ki sc ga vsi od srca veselimo. Letošnji maturanti so dosegli kar 95 % uspeh, od tega so dosegli gimnazijski oddelki 100 %, ekonomski pa 85 % uspeh. Slovesne podelitve niaturitctnih spričeval, pohval in Jurčičevih priznanj so sc poleg večine dijakov in njihovih staršev udeležili tudi mnogi delavci šole, ki so sc skupaj z dijaki potili pri maturi. Po odigrani državni himni, ki je dogodku vsekakor dala potrebno svečano obeležje, in po uvodnem nagovoru G. Ficka, sta ravnateljica M. Vicnčur in predsednica sklada S. Glavič podelili Jurčičeva priznanja in nagrade vsem tistim maturantom, ki so se še posebej odlikovali, ne samo z zglednim učnim uspehom in dobrimi dosežki na izven.šolskih tekmovanjih, pač pa tudi s tovarištvom, dobroto, delavnostjo, pridnostjo, zrelim odnosom do sveta in življenja. prijateljskim in prisrčnim odnosom do sošolcev, s spoštljivim odnosom do delavcev šole... Nad tako oblikovanimi utemeljitvami smo bili navzoči res prijetno presenečeni. Z njimi Srednja šola Josipa Jurčiča dokazuje, da v življenju ni pomembno le znanje, ampak še mnoge druge lastnosti, ki lepšajo življenje posameznika in družbe kot celote. Da s takim konceptom, kjer se povezujejo znanje in etične norme, šola misli resno, je postalo jasno že pri prvi izmed pohval. Matej Šem-rov, dijak iz 4. b razreda, je dobil posebno nagrado, ker je vsa štiri leta šolanja z voljo in vztrajnostjo premagoval svoj telesno prizadetost (zaradi ohromelosti je vezan na invalidski voziček) ter v razredu in pri maturi dosegel lep uspeh. Nato jc sledila podelitev bronastih (Matej Barbič iz 4. a in Marina Štritof iz 4. f), srebrnih (Ksenija Murn iz. 4. a in Anamarija Ficko iz 4. a) in zlatih Jurčičevih priznanj (Nataša Strnad iz 4. b in Matjaž Koželj iz 4. a). Vsi našteti dijaki so dosegli zgledne rezultate pri maturi, bili so odlični ali prav dobri, dijakinja Nataša Strnad pa sc je z 32 točkami od 34 uvrstila v sam slovenski vrh. Udeležila sc bo sprejema pri predsedniku države na Brdu pri Kranju in slovesne podelitve spričeval v Cankarjevem domu. Ostali nagrajenci pa so ponesli ime naše šole tako ali drugače v širši slovenski prostor. Imajo mnoga zlata in srebrna priznanja z republiških tekmovanj v znanju slovenskega in tujih jezikov, kemije... Tudi v športu niso od muh. Kot smo že večkrat omenili, daje vsakokratni podelitvi čar tudi izredno oseben in prisrčen odnos delavcev šole do vsakega od maturantov. Šolo, kjer dijak ni le brezosebna številka, ampak živo človeško bitje, je prijetno obiskovati, pa naj bodo zahteve še tako visoke. Zato od srca čestitamo vsem: dijakom, staršem in delavcem šole. M.A. Ficko PETDESETLETNICA GIMNAZIJE V STIČNI Letos praznuje Gimnazija Stična petdesetletnico delovanja. Ta častitljivi jubilej bodo proslavili v tednu od 2. do 7. oktobra, ko bo več prireditev. Osrednja bo v soboto, 7. oktobra, in sicer najprej, ob deveti uri, v Samostanu Stična, kjer je gimnazija delovala od leta 1950 do 1981. Tam bodo odkrili spominsko ploščo, ki bo pričala (»leni. Nato sc bodo preselili v Šolski center, kjer poteka pouk od leta 1981. Tam bodo udeležence pozdravili direktorica srednja šole in župan občine Ivančna Gorica, pozdravni nagovor pa bo imel predsednik države Milan Kučan. Sledil bo kulturni program, v katerem bodo nastopali predvsem bivši, a tudi sedanji dijaki gimnazije. Praznovanje obletnice bo prava priložnost za to, da sc srečajo sošolci in obudijo spomine na leta, ki sojin skupaj preživeli v srednji šoli. Zato že zdaj vljudno vabljeni vsi, ki ste nabirali znanje v stiski gimnaziji- Odbor za pripravo prireditve ODPRLA SO SE VRATA PRVE DEVETLETKE V OBČINI Za otroke, starše, šolo v Višnji Gori, za Osnovno šolo Stična jc ta prvi šolski dan prav poseben dan. Prvi v Občini Ivančna Gorica pričenjajo z uvajanjem programa devetletne osnovne .šole. Prvič in zadnjič bosta na šoli dva prva razreda. Učenci stari sedem let začenjajo v prvem razredu osemletke, teh je 24. Šestlctniki, teh jc IS. pa bodo začeli po novem, v devctlct-ki. Nova podružnična šola Višnja Gora je prva v občini, ki je izpolnila pogoje, tudi prostorske, za začetek uvajanja devetlelke. Lahko tudi povemo, da je prva tudi na področju nekdanje grosupeljske občine. Kol je povedala ravnateljica OŠ Stična Marinka Piškur, se prvi razred dcvctlctkc od male šole ne razlikuje le po številu ur. V učilnici, opremljeni z didaktičnimi igračami in računalnikom bodo otroci zadovoljili potrebo po igri in učenju preko igre. V programu prvega razreda jc več vsebin, pa tudi učbenikov in delovnih zvezkov. V oddelku sla pri polovici ur učiteljica in vzgojiteljica. Na koncu jc ravnateljica Piškurjeva šc dodala: "Brez sprememb ostajajo stvari po starem. Vsaka novost pa predstavlja izziv, ki spodbuja k ustvarjalnemu nemiru in kvalitetnemu delu. Naše najmlajše šolarčke bomo šc posebej skrbno spremljali. Učiteljici jim DOS ta skušali učilnico in šolo spremeniti v prostor, kjer bodo preživljali lepe in brezskrbne trenutke otroštva. Na slovesnosti jc spregovoril tudi ivanški župan Jernej Lamprct. Poleg dobrih želja prvošolčkom, staršem in učiteljicam, je tudi obljubil, da sc bo občina, kolikor jc v njeni moči, trudila da bodo ludi druge šole v občini pridobile prostorske in druge pogoje za uvedbo devetletnega šolanja naših otrok. Prvošolčkom pa so starejši učenci pripravili igrico s petjem in plesom o medvedku, ki jc hotel v šolo, pa jc žc prvi dan zamudil pouk. NATAŠA STRNAD, NAJBOLJŠA MATURANTKA SŠ JOSIPA JURČIČA IVANČNA GORICA Nataša Strnad, dijakinja 4. B razreda gimnazije, je na maturi 2000 dosegla izjemen uspeh -32 točk od 34, kar pomeni, da bo na posebni prireditvi za najboljše slovenske maturante prejela spričevalo s pohvalo. Skupaj z direktorico Srednje šole Josipa Jurčiča Ivančna Gorica go. Mileno Vrenčur se bosta 2. 9. 2000 udeležili sprejema za najboljše dijake in njihove ravnatelje pri predsedniku države Milanu Kučanu na Brdu, nato pa še prireditve v ljubljanskih Križankah. Nataša je izjemno dekle, na videz mirno in tiho, toda ko se razgovori, govori jasno in preudarno - znamenje človeka, ki ve, kaj hoče v življenju. Kaj pomeni v njenem življenju gimnazija? "Gimnazija je na neki način le stopnica na poti do cilja? saj človek potrebuje izobrazbo, in to ne le zaradi fakultete. Naučiti se mora živeti, zato je šola nujno zlo. Vsak se mora naučiti živeti s problemi; kako jih reševati, pa se nauči tudi v šoli. Človek mora biti vse tisto, kar je lahko - a vedno tudi to ne gre. Včasih mu tudi sistem pristriže peruti, da se mora ukloniti." Najljubši predmet? "Psihologija, ker sem imela možnost spoznavati sebe. Poleg tega sem vedno želela razumeti človeka - osebnost in obnašanje Dobila sem koristne informacije v zvezi s stresi, čustveno zrelostjo." Zakaj potem študij prava? "Izbira je bila težka; nihala sem med psihologijo, novinarstvom in pravom. Pravo pa zato, ker veliko ljudi po krivici trpi, zato jim je treba pomagati in v svojem bodočem poklicu bom imela možnost nekaj narediti. Sam ne moreš spremeniti sveta, lahko pa pri tem pomagaš. A tudi pravo ni cilj - človek se namreč nikoli ne neha učiti." Kakšni tO spomini na gimnazijo? "Na začetku 1. letnika je vsak še malo naiven in ta naivnost ne izgine kar čez noč. Človek spoznava svet, začne razmišljati z lastno glavo, odgovornost - tudi za ocene - raste. Na začetku ne veš, kdo si in to moraš ugotoviti. Pri tem pomagata okolje in družina, vendar ne sme biti nobenega pritiska, ker se me ta ne bi dotaknil. Najlaže je biti konformist, sprejemljiv za družbo, a konformisti so kot ovce - v svojem svetu "srečni", toda kot prazne vreče. Veliko vlogo imajo seveda tudi sošolci, s katerimi sem se dobro razumela. Z njimi sem se še posebej zbližala na maturantskem izletu in seveda na maturi, v razredu pa sem imela svoj krog prijateljic. In ne smem pozabiti še nekaj čudovitih prijateljev izven razreda, ki so mi srednješolska leta zelo polepšali. Je matura kuj posebnega? "Je in ni. Na neki način je potrebno veliko znanja, razumevanja, treba se jc znajti, dojeti, kaj hočejo od tebe - na drugi strani pa je tudi loterija. Vsekakor pa je hitro minila. Ko človek doseže določen cilj, ugotovi, da ga več nauči pot do cilja kot sam cilj. Pred rezultati mature pa - kriza. Nekaj časa sem bila prepričana, da sem dobro opravila, potem sem začela dvomiti, sčasoma pa sem se sprijaznila. Kar bo, pa bo. Takšen rezultat sem si želela." Kaj pa izvenšolske dejavnosti in prosti čas? "Ukvarjala sem se z novinarstvom, pisala pesmi in prozo, tudi objavljala, rada plešem. Sodelovala sem na različnih tekmovanjih iz slovenskega, angleškega in nemškega jezika. Med prostim časom pa poslušam glasbo: ročk, new age, tudi klasiko; berem, hodim na sprehod, tečem s sestro, igram košarko." Počitnice? . „ "Med počitnicami sem intenzivno počivala, tudi na morju. Se veseli sprejema pri predsedniku države? "Seveda, to je čast, trud je nekako poplačan, takšen sprejem in tudi prireditev v Križankah pa pomenita tudi, da človek ni ostal neopazen. Na sprejem bodo šli tudi domači." Njeno vodilo v življenju? "Zmeraj obračaj obraz proti soncu, pa bodo sence vedno za teboj." Veliko sreče! V. Celarc 16 STRAN POLICIJSKA KRONIKA JAVNI RED IN MIR Policijska postaja Grosuplje je v juliju 2000 na območju občine Ivančna Gorica obravnavala 14 kršitev zoper javni red in mir, in sicer v zasebnem prostoru (9) in na javnem kraju (5). Ugotavljamo, da so kršitelji v večini isti in največkrat pod vplivom alkohola. Policija represivno ukrepa tudi zoper lastnike gostinskih lokalov, ki prekoračujejo obratovalni čas ali mladoletnim gostom točijo alkoholne pijače. Največ kršitev na javnem kraju se zgodi v Ivančni Gorici čez vikend, in to v samem naselju. KAZNIVA DEJANJA Obravnavali smo 58 kaznivih dejanj v občini Ivančna Gorica. Najpogostejše so tatvine, vlomi in poškodovanje tuje stvari. V zadnjem času jc več vlomov v osebna vozila; storilci kradejo predvsem avtoradie, vlamljajo pa predvsem v zgodnjih jutranjih urah, in to ob vikendih. Bila sta tudi dva vloma v trgovino v Višnji Gori, iz katere so neznani storilci odnesli predvsem cigarete. Če občani opazijo kakšno osebo, da se sprehaja po parkirnem prostoru ali se zadržuje pri kakšni trgovini ali drugem pomembnem vitalnem objektu ter pogleduje v parkirana vozila oziroma se na kakšen drug način vede sumljivo, naj to nemudoma sporočijo policiji in si zapomnijo čimbolj podroben opis osebe ter morebitno prevozno sredstvo, s katerim se je osumljeni odpeljal. Še vedno ugotavljamo, da lastniki motornih vozil le-teh pri parkiranju ne zaklenejo in tako sami pripomorejo k temu, da so potem oškodovani. Vsi občani, ki bi karkoli vedeli o kakšnem kaznivem dejanju ali drugem dogodku oziroma prometni nesreči ali če opazijo storilce na delu oziroma begu, naj informacije posredujejo na PP Grosuplje ali na telefonsko številko 113. Vsaka informacija, ki bi kakorkoli pripomogla k izsleditvi storilca, je dobrodošla, prav tako pa bomo z boljšim sodelovanjem med policijo in lokalno skupnostjo - občani - dosegli, da se bodo varnostne razmere izboljšale, hkrati s tem pa tudi počutje občanov. PROMETNA VARNOST Opravili smo oglede 15 prometnih nesreč z manjšo materialno škodo ter telesnimi poškodbami. Največ hudih prometnih nesreč se še vedno zgodi zaradi neprilagojene hitrosti voznikov. Drugi vzroki za prometne nesreče so še vedno stran in smer vožnje, izsiljevanje prednosti in varnostna razdalja. Veliko prometnih nesreč se zgodi tudi zaradi nepazljivosti voznikov na parkirnih prostorih. Nekaj prometnih nesreč pa se je zgodilo tudi zaradi povoženja divjadi. Največ prometnih nesreč se še vedno zgodi na hitri cesti H/l Višnja Gora - Bič. Opozarjamo voznike, naj bodo pozorni na prometno signalizacijo na hitri cesti in tudi v naselju Ivančna Gorica, saj se ta dokaj pogosto menja zaradi del na cesti. PP Grosuplje vsakodnevno izvaja poostreni nadzor prometa na celotnem območju občine Ivančna Gorica in zoper vse kršitelje represivno ukrepa. Vse voznike in ostale udeležence opozarjamo, da se bo v tem letnem času povečalo število kolesarjev in voznikov koles z motorjem na cesti ter da naj bodo bolj pozorni na to populacijo udeležencev v prometu. Vsi vozniki koles z motorjem in motornih koles in njihovi potniki pa morajo med vožnjo na glavi nositi pripeto homologirano zaščitno čelado. K temu, da bodo otroci med vožnjo s kolesom z motorjem imeli na glavi pripeto homologirano zaščitno čelado, pa lahko veliko pripomorejo starši z opozarjanjem in pravilno prometno vzgojo. V tem času se bodo na cesti oziroma v prometu pogosteje pojavljali vozniki traktorjev ter ostale kmetijske mehanizacije, ki so v prometu nekoliko bolj počasni in manj vidni. Vozniki naj vozijo v skladu s ces-tnoprometnimi predpisi prilagodijo hitrost vožnje vremenskim razmeram in ostalim dejavnikom, ki kakorkoli vplivajo na vožnjo. POLICIJSKA POSTAJA GROSUPLJE Pri izvozu iz avtoceste za Ivarično Gorico so komaj postavili svetilke, pa se je že našel nekdo, ki mu je ena od njih bila napoti. Zakaj, to ve le on. BRATU V SLOVO Poletje v počitniškem veselju žari, a pri nas se zopet žalost rodi. V rastlinjakih je brat Franci škropil, naslednji dan pa že v bolnici bil. Z boleznijo težak boj je bil, po 22 dneh vse moči izgubil. Marija Snežna ga muk je otela, ga k mamici in bratu Jožetu je vzela. Žena Andreja v bolezni ljubeče ob njem je stala, s tastom, svakinjami in svakom v molitvi uteho iskala. Dragi brat Franci! Rože še naprej bodo cvetele, a tebe za oskrbnika ne bodo imele. Od ranega jutra do poznega mraka med njimi si bil. Trdo si delal, a niti hvaležnosti nisi dobil. Tvojega dela niso znali ceniti, tega nikoli nisi mogel pozabiti. Upam, da ti Bog bo pravičen sodnik za tvoja dobra dela hvaležen plačnik Kot gasilec mnogim na pomoč si hitel, s petelinom rdečim se spoprijel. Tudi godbi bil si vedno predan, malemu bobnu do smrti zvest si ostal. Na stiske zvonove si rad pritrkaval, praznikom zven svečani si dal. Sedaj v družbi mamice in brata Jožeta nad nami bediš, v žalosti nam božjo uteho deliš. Marta Omejec Na koncu ni slovo, ampak ponovno snidenje; ne ločitev, ampak objem; ne smrt, ampak življenje. (M. Nemetschek) ■ ZAHVALA V cvetu mladosti nas je v globoki žalosti zapustil naš ljubi mož, zet, sin, brat, svak in stric FRANCI KASTELIC iz Stične Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste sočustvovali z nami, zanj darovali molitve, sveče, cvetje, darove v dobrodelne namene in sv. maše ter ga v tako lepem številu pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala stiškemu samostanu, g. opatu in g. župniku za čuteče besede ter somaševalcem. Hvala obema govornikoma, stiski godbi za sprevod in igranje, gasilcem iz Stične ter sosednjih društev, kornim pevcem s fr. Bernardom, Šentviškim slavčkom, gc. Dragici Carman, Perparjcvim, Pekarni Kovačič, Slavku Podržaju, foto studiu Travnik iz Višnje Gore ter vsem, ki ste z nami delili boleče trenutke ob izgubi našega Francija. Bog naj mu bo pravičen plačnik, njegova vedrost in iskrenost pa bosta ostali v naših srcih. Žena Andreja, ati, brat Slane, sestre Mija, Marta, Melita in Lucija z družinami, svakinja Joži z družino ter družina Kek iz Sp. Drage GODBENIKI SMO IZGUBILI SVOJEGA ČLANA IN DOBREGA PRIJATELJA V vročih avgustovskih dneh nas je presunila žalostna novica, da je po tritedenskem boju z boleznijo za vedno zaprl svoje mlade oči naš član in dober prijatelj Franci Kastelic iz Stične. Rodil se je leta 1969 v številni delavski in kmečki družini. Kot peti od sedmih otrok je že v mladosti okusil pomanjkanje materialnih dobrin. Bil pa je vedno zelo ponosen na svojo mamo in očeta, ker sta mu dala neizmerno družinsko ljubezen in mu privzgojila čut za pomoč do vsakega človeka. Franci je bil bogat po srcu in značaju. S sestro in bratom je bil med prvi- mi, ki je pristopil k ponovno ustanovljeni godbi 1977. leta. Bil je še tako majhen, da mu ni bila prav nobena uniforma in jc nekaj časa nastopal v gasilski pionirski uniformi. Prijel je za paličice malega bobna in temu instrumentu je ostal zvest vse do svoje prerane smrti. Z ustanovitvijo novega društva je prevzel funkcijo podpredsednika. To je zelo vestno opravljal, saj jc bil znan kot zelo dober organizator. Vseskozi je skrbel za izdelavo plakatov, vabil,... Dragi Franci! Godbeniki se bomo še naprej zbirali na vajah, a žal ne bo tebe med nami. Prazen bo ostajal stol, sameval bo tvoj mali boben, paličice počivajo s tabo v grobu... Velika je praznina v naših vrstah. Odšel si v prerani grob. Zelo te bomo pogrešali. Tolaži nas misel, da nam bodo ostala tvoja dobra dela, spomin na tvoje kratko a zelo bogato življenje. Dobrih del nisi delal zato, da bi ti bila povrnjena; podarjal si jih iz srca. Dobra misel in malce prijaznosti pogosto pomeni več kot velika vsota denarja. Dobro srce je vir veselja, saj v njegovi bližini oživi nasmeh. Takšno je bilo tvoje srce, dragi Franci! Hvala ti, da smo te lahko poznali in s tabo živeli! TELEFONSKE ŠTEVILKE, KI JIH POTREBUJETE Policija - nujni primeri 113 Policijska postaja Grosuplje 786 31 22 Policijska postaja Ivančna Gorica 787 84 02 Občina Ivančna Gorica 787 76 97 787 83 85 787 83 84 Krajevni urad Ivančna Gorica 787 70 52 Zdravstveni dom n.c. 787 87 69 Zdravniška dežurna služba 0609/624-071, 787 70 39 Otroški in šolski dispanzer 787 70 79 Krajevna skupnost Ivančna Gorica 787 73 67 Lekarna 787 71 53 Nova Ljubljanska banka 787 71 01 Pošta 787 84 11 Železniška postaja 787 70 38 Veterinarski zavod 787 71 11 Vrtec Marjetica 787 71 56 Zavod za gozdove (Ljubljana) 787 73 71 Upravna enota Grosuplje n.c. 7864-311 7864-238 7864-561 Dežurna veterinarska služba -8.30h) 256 85 43 Javljanje za osemenjevanje krav Grosuplje (7*1 7863-170 Ivančna Gorica (7h-8h) 787 71 11 (razen sobote in nedelje) zavod /a prostorsko, komunalno in stanovanjsko urejanje grosuplje, d.o.o. POSREDUJEMO PRI PROMETU Z NEPREMIČNINAMI ■ Zagotavljanje varnega nakupa, prodaje in oddaje nepremičnin ■ Celovita ponudba nepremičnin za nakup, prodaje in najem ■ Sklepanje kupoprodajnih pogodb in zemljiškoknjižni prepis ■ Cenitev nepremičnin ■ Pomoč pri pridobivanju dokumentacije za gradbeno dovoljenje ■ Projektiramo stanovanjske, poslovne in gospodarske objekte telefon: (061) 763-078, 762-246 ZAHVALA Gospodar življenja in smrti je poklical našo mamo AMALIJO TRONTELJ - roj. NOVAK Gomilarjcvo mamo, Vrhpolje 5 roj. 1. januarja 1907 in ona jc odgovorila: glej, prihajam, da izpolnim tvojo voljo. Gospod. Zahvaljujemo sc vsem, ki sle bili z njo v času bolezni, posebej gospodu župniku Joželu Koželju. Hvala za hitro pomoč zdravstvenemu domu Ivančna Gorica ter prijaznim sestram in zdravnikom v Kliničnem centru. Iskrena hvala vsem, ki ste se prišli od nje poslovit in jo spremljali na njeni zadnji poti. Hvala cerkvenemu pevskemu zboru in g. župniku Franeiju Šuštarju iz Grosuplja za nepozabni mamin zadnji večer v domači hiši. Hvala duhovnikom, g.župniku Jožetu Koželju, g. prelatu Franeiju Vrhuncu in g. župniku patru Janezu Novaku ter cerkvenemu pevskemu zboru Šentvid pri Stični za doživeto pogrebno mašo. Hvala tudi Perparjcvim za pozorno in s posluhom opravljene pogrebne storitve. Vsi njeni domači Bolečina ne izgine, spomin v srcu ne zbledi, vse je žalostno in tiho, odkar te več med nami ni. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedija CIRILA ŠTRUSA po domače Grabljevčcvega Cirila z Rdečega Kala, bije Šc entvid pri Stični Sc iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem za izrečena pisna in ustna sožalja, cvetje, sveče, darove za v dober namen in maše, ter vsem, ki ste ga prišli pokropit in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala jc namenjena KC Ljubljana, doc. dr. Alojzu Pleskoviču, dr. med. in doc. dr. Mirku Omcjcu. dr. med., ZD Ivančna Gorica, g. župniku Jožetu Koželju za lepo opravljen cerkveni obred, g. Alojzu Šraju za ganljiv govor, šentviškim cerkvenim pevcem za lepo odpete pesmi in pogrebnemu zavodu Pcrpar. Šc enkral iskrena hvala vsem. ki ste nam stali ob strani v težkih trenutkih. Zapustil nas je - toda v naših srcih bo večno živel! Žena Jožefa in hčerka Olga ter sin Bojan in hčerka Tatjana z družinama ZAHVALA Ko ti bleda smrt oči zakrije in v črni grob te polože, ljubezen še iz groba kliče: moji najdražji, ne pozabite me! Tiho, utrujena od krute bolezni, nas je zapustila naša draga PAVLA ŠKRBE z Grintovca pri Zagradcu Iskreno sc zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom. prijateljem in znancem za izrečena sožalja, cvetje, sveče, darovane svete maše ter vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala gospodu župniku Vinku Dragušu za lepo opravljen obred, vaškim pogrebcem. gospodu Slavku Blatniku za poslovilne besede in zagraškim pevcem. Posebna zahvala osebju ZD Ivančna Gorica ter pogrebnemu zavodu Perpar. Vsem šc enkrat iskrena hvala. Vsi njeni Odšla si tja, kjer ni solza, kjer ni trpljenja ne gorja, ostala je tvoja dobrina, a v naših srcih bolečina. ZAHVALA Po hudi bolezni nas je mnogo prezgodaj zapustila naša ljuba žena in mamica VIDA PEKOLJ iz Ivančne Gorice Iskreno se zahvaljujemo vsem prijateljem, sorodnikom in znancem za izrečeno sožalje, cvetje in sveče ter za lepo slovo na njeni zadnji poti. Hvala tudi gospodu župniku iz Stične za lepo opravljen cerkveni obred ter stiškemu kvartetu za lepo petje. Njeni: mož Marjan, hčerka Maja in sin Matej z družino Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše, brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (M. Kačič) ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage MARIJE KUTNAR, roj. ZUPANČIČ se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, tople besede, darovano cvetje, sveče ter spremstvo na zadnji poti. Hvala šentviškim pevcem in gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred s sveto mašo. Vsi njeni Če je po zaslugi kakega človeka na svetu več ljubezni in dobrote, nekoliko več svetlobe in resnice, je imelo njegovo življenje smisel. (A.Delf) ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je zapustil vinko blatnik Nepripravljeni, da ostanemo brez njega, smo sc skupaj poslovili. Z veliko bolečino, ki ste jo z nami združili v globoko žalovanje, sc zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem. Posebna zahvala velja dr. ( i. Mu (iolobu za ves trmi v boju za življenje, županu občine Ivančna Gorica, g. Jerneju I .ampretu, in sodelavcem ter g. Albinu Hvastiji in OO veteranov vojne za Slovenijo Grosuplje za skrb in organizacijo pogrebne slovesnosti. Zahvala velja govornikom g. Jerneju I.ampretu, g. Janezu Lcsjaku ter g. Janezu Ogrincu za poslovilne besede, predstavnikom pobratene občine Hirschaid iz Nemčije za izrečene besede, Stiškemu kvartetu, zboru šentviški slavček in trobentačem pihalne godbe Stična za poslovilne pesmi ter g. Janezu Turclu /a skrb in opravljeno delo. Vsem in vsakemu še enkrat - hvala. Vsi njegovi: žena Joža ter sinova Aleš in Boštjan z družinama Vse življenje si garala • vse za dom, družino dala. Ako bi ti volja do življenja zdravja povrnila, ne bi tebe, ljuba mama, zemlja krila. V domu našem je praznina, v srcih naših bolečina. ZAHVALA V 68. letu starosti nas jc za vedno zapustila dobra in skrbna žena, mama in babica MARIJA KASTELIC, roj. TRLIiP po domače Jakopova Micka iz Trnovice 1, Šentvid pri Stični Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom. znancem in prijateljem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče, za darove in svete maše ter vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku Jožetu Koželju za lepo opravljen obred ter pevcem za zapete pesmi. Hvala tudi družini Perpar. Žalujoči: vsi njeni CENIK OGLASOV v občinskem glasilu KLASJE Naklada 4.500 izvodov, najmanj 14.000 bralcev. Časopis prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. Izdatek za oglas se šteje med materialne stroške. KOMERCIALNI OGLAS cela stran 96.000, polovica strani 60.200, četrtina strani 30.600, osmina strani 23.100, šestnajstina strani 13.300 Oglas na prvi strani je za polovico dražji, v več barvah za 100%. Na zadnji strani je dražji za eno četrtino, v več barvah za 50%. Vsaka naslednja objava oglasa je cenejša za 5 %, do največ 30 %. ZAHVALE Velikost cca 50cm2 3.000 SIL Cene veljajo še v januarju 2000. V cene ni vračunano oblikovanje in 19% prometni davek RS. Za enkratno objavo oglasa ali zahvale plačate ob naročilu, za serijsko objavo pa sklenemo pogodbo. STRAN ŠALE BREZ 1LVSTRAC1J ZAČUDENJE - Kaj. tale plastična punčka stane petdeset tisočakov? Saj je dražja kot živa! - A, seveda! Saj jo je tudi težje narediti. VEČERNO SANJARJENJE - Veš. če bi bila jaz na nebu, bi bila najraje Saturn. - Zakaj pa? - Ker ima tako lep prstan. MED ZDRAVNIKI - Kako ti je uspela prva operacija? - Operacija? Jaz sem mislil, da je obdukcija! ****************************************************** DA JIH NE BI CISTO POZABILI Trem slovenskim narodnim pesmim dopolni začete stihe: 1. Lepših fantov na svetu ni, KVIZ Kateri slovenski književnik je bil doma v naši občini? a) Janez Trdina b) Josip Murn c) Miha Kastelic Ob suši nam najbolj primanjkuje: a) FLO b) CO2 c) NH, Potok Polterica se izliva v: a) Krko b) Temenico c) Višnjico • Katere rastline ne uporabljamo za varjenje piva? a) ajde b) konoplje c) hmelja 2. Ti si urce zamudila, 3. Lan sem ji kupil cukra, kofeta, ****************************************************** Če boste pravilno rešili križanko, boste lahko v navpičnem stolpcu prebrali, kaj si v življenju najbolj želimo. VODORAVNO 1. žlahtna, rumena kovina 2. ...sveta vladar 3. domača žival 4. največja slovenska reka 5. nevarna, mesojeda žival 6. naš občinski časopis 7. najbolj priljubljen kraj za preživljanje počitnic Če dopolnite imena divjih živali, boste lahko v navpičnem stolpcu prebrali besedo, ki se v zadnjem času vse pogosteje ponavlja. 0 J A V L K I S I C A J Z B E C Z N K Z k J M - Moj stari ni nič dober z mano, pa ne vem. komu naj potožim: sv.~?ožefu ah sv Marjeti. - Veš kaj. kar k sv. Marjeti pojdi. Moški vedno držijo skupaj! Kako ti je všeč moj novi slamnik? Izvrstno ti pristaja Kot bi ti zrasel na glavi! STRAN 19 SIVA STRAN i -1/£07- JOŽE OSTANEK, JERINOV OCE S SKOFLJEGA Ze vrsto let poročam o ljudeh dolgega življenja, pa še nisem opisal dveh takih iz istega gnezda. Pri Jožetu Ostanku s Škofljcga se mi je to prvič primerilo. Pred dobrimi štirimi leti sem namreč v Klasju predstavil njegovega štiri leta starejšega brata Janeza, ki je sedaj že med rajnimi. Janez se jc rodil 10. junija 1904, Jože pa 26. februarja 1908. Poleg njiju sc je pri Jerinovih v Zagorici rodilo šc osem otrok. Vsi skqpaj so bili v zanimivem razmerju: pet fantov in pet deklet. Jane/, jc bil prvi, Jože pa četrti po vrsti. Toliko delovnih rok je bilo na veliki domačiji, da so včasih z dvema paroma konj odšli na polje ali v gozd. Med prvo svetovno vojsko jc Jože štiri leta gulil klopi gabrske šole. Ker so bili mlajši učitelji povečini na fronti so jih marsikje nadomestili starejši, že odsluženi učeniki. Jože je že imel enega takega. V spominu ga ima po dolgi sivi bradi in leskovki. Zaradi pomanjkanja delovne sile so tista leta otroci veliko izostajali od pouka, da so lahko pomagali pri domačem delu. Kljub temu se jc večina le naučila branja, pisanja in nekaj računanja. Tudi Jerinov oče so šli na vojsko. Tja so odpeljali voz in par konj, nazaj pa so prišli le Z enim konjem. Iz fantovskih časov sc Jože najbolj spominja petja. Toliko dobrih pevcev je bilo v Zagorici, da so sc dali kar v dve partiji: eno z zgornjega in drugo s spodnjega konca. To je bilo tekmovanja, katerim sc bodo bolj odpirala dekliška okna. "Ej, to so bili lepi časi,' najlepši, kar se jih spominjam," jc zavzdihnil Jože. Vojaščine je skusil, da malokdo toliko. Osemnajst mesecev jc bil vojaški rok, za njim pa šc toliko različnih orožnih vaj, da je vsega skupaj naneslo štiri leta, tri mesece in trinajst dni. V mladih letih je bil Jože resnično za kaj. Noter iz Kranjske Gore, kjer je nekaj časa delal pri gradbincih, jc ob koncu tedna prikolesaril v Zagorico, v ponedeljek pa spet nazaj. Življenjsko družico si je poiskal, ko ni bil več rosno mlad. Dvaintridcsct jih je imel, ko sta se vzela s Šcmetovo Rozalijo s Škofljcga. Nevestin oče je imel dve hiši: domačo -gruntarsko - in kupljeno - baj-tarsko. Slednjo je dobila hči Rozi. V njej sta si mlada dva uredila novo domovanje. Komaj sta dobro zastavila skupno življenje, že se je začela druga svetovna vojska in z njo trpljenje, ki ga jc povzročila. Dvainštiridcsctega leta so diverzanti s podtaknjeno letalsko bombo razstrelili Železniško progo in Italijani so se hudo maščevali. Iz vasi tam naokoli so pobrali veliko fantov in mož in jih odpeljali v internacijo. Tudi Jožeta so ob tisti priliki prijeli. Ravno jc bil mlatil pšenico na skednju, ko so vojaki obstopili poslopje, ga zgrabili in poslali na Rab. Tam je tako stradal, da je imel ob koncu le šc petintrideset kilogramov. Tam je umrlo dosti naših ljudi zaradi lakote, bolezni in povodnji. Ob velikem prevratu petinštiridesetega leta je z množico beguncev odšel na Koroško. Tja so prihajale vse sorte novice o dogajanju v Sloveniji. Zato jc šc dobro leto počakal tam gori, da so sc polegle strasti in da sc je unesla velika morija. Šele potem se je vrnil domov k družini. Pet otrok sta imela z Rozalijo. Nazadnje sc jim je pridružil šc tast, ker se mu je v domači hiši vse tako nesrečno spreobrnilo, da ondi ni mogel več ostati. Jože ga kar ne more prehvaliti, kako priden in dober človek jc to bil. Družino je kmalu potem doletela huda nesreča. Pri otroški igri se jim je utopil edini sin. V družini so tako ostale le še štiri hčere. Te so se pomožilc in odšle zdoma. Pred dobrim desetletjem je Jože ovdovel. Od tedaj živi sam v hiši. Vse življenje mu je veliko pomenilo delo. Še danes, ko je z leti prilezel tako visoko, skrbi za dvoje živinčet v hlevu. Hrano si najraje pripravlja sam. Tako dobro kuha, da mu jedi doslej ni šc nihče "stadlal", ker vse sam poje. Hčere z zeti in potomstvom se večkrat oglasijo doma in pomagajo, ko sc nabere kaj več dela v hiši in okoli nje. Drugače pa je Jože zadovoljen, ko svojim še ni v preveliko breme. Saj ima vsak svoje skrbi in težave. Tudi čez zdravje se ne pritožuje preveč. Bogdaj, da bi to se dolgo trajalo. Leopold Sever V IVANCNI GORICI SMO OCENJEVALI UREJENOST DOMAČEGA BIVALNEGA OKOLJA Del cvetličnega bogastva Anice Herčun s Hudega (2. mesto). Po več kot dvajsetletni prekinitvi je Turistično društvo Ivančna Gorica spet organiziralo vrednotenje zunanje urejenosti naših domov. Delo je opravila posebna komisija, ki jo je vodil Stanko Klemenčič iz Ivančne Gorice. Ocenjevalci zunanje urejenosti naših domov so pri vrednotenju upoštevali: 1. splošno urejenost neposredne okolice, 2. domiselnost in izvirnost ureditve, 3. okrasno rastlinje in njegovo kvaliteto. Med okrasnimi rastlinami naši krajani največ gojijo cvetlice, manj pa okrasne grmovnice. Pred mnogimi domovi smo resnično obstrmeli nad bogastvom cvetja na oknih, balkonih in vrtovih. Komisija je poleg količine cvetja vsekakor upoštevala tudi njegovo pestrost, barvno usklajenost in trajnost. Slednje smo preverili s časovno razmaknjenimi ogledi v mesecih juniju, juliju in avgustu. Seštevki vseh treh ocenjevanj so dali naslednje rezultate: 1. mesto Ivan Zupančič, cesta II. grupe odredov, Ivančna Gorica 2. mesto Anica Berčan, Malo Hudo 25, 3. mesto Bojana Sinjur, Gorenja vas NH, 4. - 5. mesto Andrej Hernec, Ul. 6. junija, Ivančna Gorica, 4.- 5. mesto Marija Ciber, Ul. 6. junija. Ivančna Gorica Vsem najboljšim hortikulturnikom čestitamo za imeniten dosežek. Njim in vsem ostalim, ki so vložili veliko truda, da uživamo v lepem okolju, se lepo zahvaljujemo. Turistično društvo Ivančna Gorica prosi krajane, naj s predlogi in sodelovanjem v društvu pomagajo, da bo delo v prihodnjih letih lažje in boljše. Prvih pet hortikulturnikov bo prejelo pisna priznanja in primerno knjigo za vzpodbudo v prihodnjih letih. Leopold Sever TUJISTEVA (PiViriKA 0(BČWSXJHSVETNIKOM Sv.Frančišek N/išnjegorski Njeni najljubši gesli: 1 .spoštujmo drugačnost -najdimo skupne rešitve 2.več znanja za boljše življenje Njegova najljubša pregovora: 1 .kdor paragrafi ra, zlo ne misli 2.hiu počasi £'-aaaaaa£aa 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 20 STRAN 44 N *Hć?U f>c zemlji "SEVERNA" NARAVA IN LJUDJE NARAVA IN LJUDJE NARAVA IN scm naši STRAN NARAVA IN UUDJE NARAVA IN LJUDJE NARAVA IN N KAKO SE JE TUDI "TAVELKA ŽIVINA" VPREGLA V letih po drugi svetovni vojni se je nova ljudska oblast neposredno uveljavljala preko občin in okrajev. Od tam so zavedni aktivisti hodili med ljudstv« uresničevat novo politiko in novo ideologijo. Občinarji so bili povečini domačini, ki, razen posameznih izjem, niso imeli veliko besede. Kmetje so jih hudomušno imenovali "tarnala živina". Okrajniki pa so bili iz drugega testa in so imeli široka pooblastila. Ljudje so jih imenovali "tavel-ka živina". Seveda so to izgovarjali bolj potihoma. Nekega dne so prišli v vas trije okrajniki, to se pravi tri "tavelke živine". Pripeljali so se na težkem vojaškem motociklu s priklopnikom. Oblečeni so bili v usnjene površnike, na glavah pa so imeli prav take kape s ščitniki za ušesa. Najprej so šli na občino po podatke, nato pa so se razkropili po vasi - iskali so pridelke za obvezno oddajo. Medtem se je okoli motocikla nabralo veliko otrok, saj je bila to velika atrakcija in na vasi redek pojav. Morda je kdo od mladih radovednežev kaj premaknil na vozilu, ali pa je motor kar sam od sebe odpovedal. Ko so se namreč okrajniki po končanem opravilu hoteli odpeljati, motor ni vžgal, naj so še tako brcali v "kurbel". Nazadnje so možje od nekod prinesli vrv in težko vozilo zvlekli na vrh dolgega klanca. Naprej, po ravnem, se je eden peljal, dva sta ga pa rinila. Vaščani, ki so tedaj delali na polju, so se naslanjali na orodje in presenečeni ugotavljali: "Lej, lej, kako dobro vleče tavelka živina!" L. S. XXIX. REKORD -NAJDEBELEJŠI KROMPIR Kaže, daje letos krompirjevo leto. To potrjuje tudi krompirjev pridelek pri Blekovih na Malem Crnelem. Ko so ga jemali iz zemlje, sc jc izpod rala vsipalo vse belo gomoljev. Nekateri primerki so bili tako debeli, da bi se jih še slon ustrašil. Eden izmed njih je na tehtnici potegnil celih 1400 gramov, ali po domače - skoraj kilo in pol. Kdor bi ga pojedel, bi moral biti sit, če je le božji. Krompir je sorte z imenom jerla. Vendar gospodar Anton dobrega pridelka ni bil preveč vesel. Cene so prenizke v primerjavi s proizvodnimi stroški, in tudi kupcev ni. Nekaj iz slabe volje, nekaj pa iz skromnosti se sploh ni hotel slikati s svojim pridelkom. Nazadnje seje le ojunačil njegov sin Toni in se ovekovečil z rekordnim gomoljem. Toniju hvala za prijaznost, obema pa iskrene česlitke za rekordni pridelek. Denarja za krompir najbrž res ne bo dosti, zato pa imata v žepu rekord, ki tudi nekaj velja. Tisto o kmetu in debelem krompirju pa jaz nič ne verjamem. Prosim, tudi vi ne verjemite. L. S. DOPUSTNISKE NOVICE Novinarjevi z Lučarjevega Kala so še pravočasno zavohali letošnji vročinski val in se pred njim umaknili v Ameriko. Tam so se ob Niagarskih slapovih dobro ohladili in osvežili. Seveda so si ogledali tudi druge ameriške znamenitosti. Na sliki vidimo našega urednika Andreja, ko si je pravkar temeljito ogledal parlamentarni Kapitol. Morda kani kaj podobnega zgraditi tudi na Kalu. Zvedeli smo tudi, da se je oglasil v nekaterih lokalnih novinarskih hišah, zato pričakujemo, da bomo odslej pri Klasju delali "po amerikansko". Urednik Severne in Sive strani, Leopold, kot ponavadi ni šel nikamor. Glavni razlog lepo pove Prešernova misel: "Življenje ječa, čas v nji rabelj hudi." To simbolično kaže tudi fotografija. Ampak, ko bo velik, pravi, bo šel tudi on v Ameriko, pa naj bo vroče ali mrzlo. "•V(rrrrJII iV 111 IiiIjIJI^T—:—=■ PODLISTEK KRAJI S2S KCERvO xx*y iwtj RIMSKA OBLAČILA - TUNIKA v VRETEKiesrt LEOPau) ševe* Dokler so Rimljani prebivali le v južnem in osrednjem delu Apeninskega polotoka, so se oblačili toplim podnebnim razmeram primerno. To ni bilo oblačenje v pravem pomenu besede. Bolj prav bi temu rekli zavijanje, odvijanje in odevanje. Naši sosedje Hrvati še danes obleki pravijo odelo. Današnji obleki je bila v starorimski dobi še najbolj podobna tunika. To vrečasto oblačilo se je največkrat natikalo kar čez glavo. Tuniko so nosili že v stari Grčiji. Rimljani so ji dodali le svoje okraske in razvili iz nje številne inačice. Pravzaprav je šel razvoj tunike vse do današnjih dni in dal ženske obleke, spalne srajce, hodnične srajce, plašče za natikanje in številne halje. Tuniko so nosili vsi sloji prebivalstva - bogati in revni. Razlika je bila le v vrsti materialov od cenene raševine do drage svile. Bogatejše tunike so se razlikovale tudi po domiselnih in barvitih obšitkih. V hladnejših obdobjih, in kadar so potovali proti severu, so si Rimljani nataknili več tunik, drugo vrh druge. Znano je, da sije cesar Avgust, ki ga je rado zeblo, v takih primerih navlekel sedem tunik, čeznje pa še slavnostno oblačilo. Tako fanta res ni moglo zebsti. L.S. Slika desno: Star suženj Poldus Severicij iz Acerva za časa vladavine monovira, pontifeksa minimusa Jerneka Lamprecija, anno domini 00. Suženj je oblečen v preprosto raševinasto tuniko brez okraskov. Takega ostarelega sužnja si v Emoni dobil že za 600 sestercev. To je bila približna vrednost treh mernikov žita. Slika levo: Mlad suženj Roko Nordius iz istega kraja in časa. Ker jc mlad, močan in pismen je dosegel neprimerno višjo ceno. Suž.njcposestnik je za lakle vocalum instrumentale odštel celih 20 000 sestercev. Oblečen je v boljšo tuniko z barvnimi obšitki.