62 
 
Operativno zdravljenje raka zunanjega spolovila 
Sebastjan Merlo  
Uvod 
Rak zunanjega spolovila predstavlja invazivno maligno obolenje 
zunanjega predela ženskih genitalij. Najpogosteje prizadene velike in 
male labije (70 %).  
Bistvo razumevanja operativne terapije raka zunanjega spolovila 
obsega poznavanje etiologije tumorja in njegove težnje k lokalnemu in 
limfogenemu širjenju. Vse 4 osnovne oblike invazivnega raka zunanjega 
spolovila metastazirajo po limfnih poteh. Poznavanje limfatičnih poti pa 
je ključnega pomena pri ustrezni operativni oskrbi. Le ta predstavlja 
najpomembnejši način zdravljenja pri rakih, ki so omejeni na zunanje 
spolovilo. 
Vrste kirurških posegov  
Na izbiro kirurškega posega vpliva velikost primarnega tumorja, 
njegova lokalizacija, status ingvinalnih in medeničnih bezgavk ter 
prizadetost okolnih struktur.  
Med kirurškimi posegi primarnega tumorja se odločamo med 
široko ekscizijo zunanjega spolovila oz vulvectomio simplex ter 
radikalno vulvektomijo (odstranitev primarnega tumorja s povrhnjo 
ingvinalno limfadenektomijo. Glede na status bezgavk in velikost 
primarnega tumorja pa se odločamo še med biopsijo varovalne bezgavke 
(SNB) in radikalno ingvinalno limfadenektomijo. 

63 
 
V primeru lokalno razširjene bolezni in prizadetosti okolnih 
struktur (sečnica, nožnica, danka) pridejo v poštev izjemno radikalni 
posegi vključno z zadnjo, sprednjo ali popolno eksenteracijo medenice 
ter abdominoperinealno ekscizijo. 
Kirurški pristop 
Skozi zgodovino so se tehnike kirurškega pristopa in področja 
odstranitve spreminjale. Od začetnega metuljastega reza (slika 1) je 
tehnika prešla k manj invazivnemu trojnemu rezu (slika 2), ki zagotavlja 
enak uspeh zdravljenja. Trojni rez predstavlja v današnjem času 
standardni kirurški pristop. 
 
 
 Slika 1. Metuljasti rez 
 
 
  

64 
 
 
 
Slika 2. Trojni rez 
Varnostni rob 
Pri kirurški odstranitvi želimo zagotoviti vsaj 1 cm zdravega 
tkiva (varnostnega roba) okrog primarnega tumorja. Zadosten varnostni 
rob bistveno zmanjša verjetnost lokalne ponovitve bolezni, vendar ga je 
v določenih anatomskih predelih težko doseči. Pomembno je, da je bilo 
v opravljenih raziskavah opisano približno 20 % krčenje preparata. To 
pomeni, da je bil pred posegom vrisan 10 mm varnostni rob, pri 
mikroskopskem pregledu velik le 8 mm.  
Zapleti po kirurškem zdravljenju 
Zapleti po kirurškem zdravljenju lahko obsegajo okužbe rane z 
dehiscenco in celjenjem per skundam, nastanek seromov in hematomov, 
trombozo žilja v področju operativnega posega in pa limfedem po 
odstranitvi ingvinalnih bezgavk. Dosedanje raziskave so pokazale, da 
lahko veliko zgoraj naštetih pooperativnih zapletov preprečimo z 

65 
 
uporabo preventivne antitrombotične terapije, z ohranitvijo v. saphene 
pri ingvinalni limfadenektomiji in v največji meri z dosledno uporabo 
metode biopsije varovalne bezgavke. 
Literatura 
1. Herzog TJ. Invasive cancer of the vulva. In: Disaia PJ, Creasman WT, Mannel RS 
et al. Clinical gynecologic oncology. Philadelphia: Elsevier; 2018. p.190-216. 
2. Hoffman MS. Malignancies of the vulva. In: Rock JA, Jones III HW. Operative 
Gynecology. Philadelphia. Lippincott Williams&Wilkins; 2008. p.1151-1207.   
3. Vakselj A. Bolezenske spremembe zunanjega spolovila. In: Takač I, Geršak K, et 
al. Ginekologija in perinatologija. Maribor: Univerza v Mariboru; 2016. p.231-6. 
4. De Hullu JA, Hollema H, Lolkema S, et al. Vulvar carcinoma. The price of less 
radical surgery. Cancer. 2002;95:2331-8. 
5. Palaia I,Bellati F, Calcagno M, et al. Invasive vulvar carcinoma and the question 
of the surgical margin. International Journal of Gynecology and Obstetrics. 
2011;114:120–3. 
6. Wills A, Obermail A. A review of complications associated with the surgical 
treatment of vulvar cancer. Gynecologic Oncology. 2013;131:467–479. 
7. Chan JK, Sugiyama V, Huyen P, et al. Margin distance and other clinico-
pathologic prognostic factors in vulvar carcinoma: A multivariate analysis. 
Gynecologic Oncology. 2007; 104:636–641.