Leto Tli_V Celju, dne 5. septembra 1912._Št. 80. NARODNI OST Izhaja vsak Četrtek; ako je ta dan praznik, pa dan poprej. — Vse pož ljatve (dopisi, reklamacije, vprašanja itd.) je pošiljati na naslov: E,Harei5ni List" it Celfuz— Reklamacije »o poštnine proste. — Uredništvo: Dolgo polje Štev. 1. Slovenski stariši, pozor! Zopet stojimo pred začetkom novega šolskega leta na ljudskih šolah, in zopet smatramo za svojo dolžnost, opozoriti vse narodno misleče ljudi, kako velika narodna nevarnost nam preti iz dejstva, da je še mnogo nezavednih slovenskih starišev, ki izročajo svojo slovensko deco potujčenju in posurov-ljenju v takozvanih nemških šolah, tj. šulferajnskih ponemčevalnicah. Razni nemškutarski agitatorji bodo zopet letali od vasi do vasi in lovili slovensko deco, da jo vzgojijo za janičarje, ki naj pomagajo Nemcem ubijati slovenski narod. V tem hipu zopet povzdignemo svoj glas: slovenski stariši, ne dajte se premotiti z denarjem in lepimi obljubami, stojte trdno in zaupajte svojo mladino slovenskim šolam! Vsi vi drugi narodno misleči činitelji pa bodite po vsej naši zeleni štajerski domovini, koder sega slovensko ozemlje, na straži pri slovenskih stariŠih, da jih ne dobijo v kremplje sleparski nemškutarski agenti za šulferajnske ponemčevalnice. Pred nekaj leti je prišla iz Št. Lenarta v Slov. gor. strašna vest, da je tam učenec nemške šole iz narodnega sovraštva, katero so mu v tej šoli vet pili, z nožem zaklal učenca slovenske šole. Letos mesca aprila pa je prišlo iz Sevnice poročilo, da je učenec nemške šole Breznik s kamnom udaril ii-čenca slovenske šole Jazbeca po glavi in ga hudo poškodoval, ne morda v navadnem pretepu med šolskimi otroci, ampak iz sovraštva napram učencem slovenske šole. Evo vam, slovenski stariši, dva žalostna vzgleda sadov nemških šol, dva vzgleda duševne posuro-velosti, katere se navzamejo otroci v nemških šolah na naših slovenskih tleh. Saj so te šole ustanovljene le za to, da iz slovenskih otrok delajo Nemce, saj S6 v nemških šolah otroci naučijo le malo drugega nego brezmejno sovraštvo do vsega, kar je slovensko, do slovenskega jezika, do slovenske domovine, da, celo sovraštva do lastnih slovenskih starišev. Smešna je trditev, da se bo otrok, ki doma ne čuje besedice nemški, če pojde takoj s šestim letom v nemško šolo, tam naučil nemščine. On ne razume, kaj učitelj uči, zaostaja za drugimi, izgubi veselje do učenja, začne iskati zabave v pretepih in razgrajanju, in tako se iz duševne posurovelosti takih otrok porajajo žalostni slučaji, kakor smo zgoraj samo dva navedli. Resnica pa je, da se danes slovenski otrok v vsaki šoli, kjer je naše slovensko učiteljstvo na svojem mestu, nauči več nemščine kakor v katerikoli nemški šoli. Ali je že kdo izmed vas videl, da je dal kak Nemec svojega nemškega otroka takoj v prvi razred kake slovenske šole? Nikdar! In vendar se tudi Nemci pri nas v zadnjem času pridno učijo slovenščine, ker vidijo, da brez nje ne morejo izhajati. Toda to storijo še le takrat, ko so jim njihovi nemški učitelji v nemških ljudskih šolah dali prve temelje za splošno izobrazbo. Za nemškega otroka bi bila istotako velika duševna muka, ako bi moral, dasi bi ne razumel besedice slovenski, iti v slovensko šolo, kakor je naravnost duševni umor, ki ga izvršijo stotine slovenskih staršev s tem, da dajejo svojo slovensko deco v najnežnejši mladosti v nemške mučilnice. Nemškega očeta in nemško mater bi bilo sram, tako postopati s svojo deco, slovenski stariši pa za par umazanih Judeževih grošev prodajajo duše svoje slovenske dece nemški požrešnosti in pohlepnosti, sebi v sramoto, zakaj ta v nemškem duhu vzgojena deca se jih pozneje sramuje in jih zaničuje! Slovenski otrok spada v slovensko šolo! Ta klic naj gre zopet od vasi do vasi po slovenski „Narodni Lisi" stane za celo leto 4 K, za pol leta 9 K, za Četrt leta 1 E. Za Amenko in drnge dežele na leto 5 E 60 vin. Naročnina te plačuje vnaprej. — P©«»irae*i»a številke stane 80 vin. domovini! Sramota slovenskim starišem, ki polnijo s slovensko deco nemške šole! Slovenci! Zopet se bliža dan 20. septembra, obletnica dneva, kateri mora ostati vsakemu izmed nas v neizbrisnem spominu! Ta dan so si zbrali spodnještajerski napredni slovenski akademiki za svoj narodni praznik, katerega hočejo tudi letos proslaviti najlepše na ta način, da bodo hodili po celem Spodnještajerskem od hiše do hiše zavednih narodnjakov ter nabirali prispevke v narodne in kulturne namene slovenske: za družbo sv. Cirila in Metoda, za dijaška podporna društva, za ljudske knjižnice itd. Sprejmite prijazno nabiratelje in nabirateljice, ki bodo pobirali za »Narodno zbirko«; oni ne nabirajo zase, temveč se žrtvujejo v korist svojega naroda. Naj ne manjka v Vašem okraju nobenega zavednega Slovenca, kateri ne bi prispeval po svojih močeh! Bratska društva! Predsedstvo »Celjske Sokolske Župe« Vas še enkrat prav prisrčno vabi k 1. Župni tekmi, ki se vrši dne 8. septembra ti. v »Sokolskem domu« v Gaberjih pri Celju. Ob tej priliki hočemo v plemeniti medsebojni tekmi meriti naš? moči in pokazati javnosti vsestranski napredek v naših vrstah. Udeležba pri tekmi je za vsako društvo obvezna! Isti dan popoldne je javna teiovadba ln velika ljudska slavnost na vrtu Sokolskega doma. Obleka civilna! — Nazdar! Predsedstvo. h političnega iMa. Kaj bo s štajerskim deželnim zborom? Graški listi poročajo glede štajerskega deželnega zbora, da je upanje na njegovo delazmožnost postalo enako ničli. Pač so se trudili poslanci veleposestniške skupine več mesecev, da bi prišlo do pogajanj med strankami, in baje so tudi slovenski klerikalci obljubili, da se hočejo pogajati, vendar ni prišlo do pozitivnih predlogov in direktnih pogajanj. Ovira je bila nadalje, da so bili v poletju poslanci večinoma izven Gradca. Med tem je pa prišla doba zasedanja delegacij in državnega zbora, tako da na septem-bersko zasedanje deželnega zbora ni več misliti. Namestnik grof Clary baje namerava pogajanja do decembra še enkrat v tir spraviti. Konec decembra pa je tudi zadnji termin in če do takrat ne bo »šlo«, bo deželni zbor razpuščen. Koroški deželni zbor bo sklican 23. septembra h kratkemu zasedanju. Ministerski predsednik grof Stiirgkh namerava baje odstopiti. Kot nasledniki se imenujejo različne osebe, med drugimi baron Heinold, pl. Korber, pl. Beck in princ Hohenlohe. Srbski kraljevič Juri, bivši prestolonaslednik, je zbolel na umu in se nahaja v nekem zdravilišču v Parizu. Ruski državni zbor (duma) bo te dni razpuščen in razpisane bodo takoj nove volitve. Bolgarski kralj Ferdinand je izdal ob priliki 25-letnice svojega vladanja na narod poseben slavnostni oklic. Kralj izraža v njem svoje veselje na naravnost čudovitem napredku Bolgarije v zadnjih 25 letih in povdarja izredne zmožnosti bolgarskega Oglasi se računajo po 16 vinarjev ena petit vrsta. — Pri veCkratnih objavah rasten popust po dogovoru. PrlstOj; bine za cgiase je plačevati po polti na naslov: EFaiodni List" ? Celju. naroda, ki so mu zagotovile častno mesto v civiliziranem svetu. Obenem zatrjuje, da se čuti srečnega, da je po svojih močeh sodeloval pri tem napredku. Na Balkanu se razmere vedno bolj poostrujejo. V celi Bolgariji vlada splošno bojno razpoloženje proti Turčiji. Istotako v Srbiji. Bolgarsko in srbsko prebivalstvo glasno zahteva vojsko proti Turčiji in osvoboditev Makedonije. Po obeh državah se vrše vedno novi shodi, na katerih se ta zahteva odločno izreka. Ni izključeno, da pride tam doli na jugu v kratkem času do resnih zapletljajev. Mirovna pogajanja med Turčijo in Italijo se nadaljujejo. Kako daleč so, ne ve nihče; časopisi prinašajo le razna ugibanja. Zanimivo pa je, da so vodilni možje Italije že od nedelje v mestu Fiuggiju, kjer so bili tudi mesca septembra lanskega leta, 14 dni predno je napovedala Italija Turčiji vojno, in so storili tam zadnje sklepe. Sodi se iz tega, da so pogajanja že precej daleč uspela in bodo kmalu ugodno končala. — Italjanski list »Avanti«, ki je bil ves> čas med vojsko Italije in Turčije prav dobro poučen o položaju, poroča o sledečih spravnih točkah, ki so v pogajanjih med Italijo in Turčijo: 1. V mirovni pogodbi se ne bo nič vmešavalo v suvereniteto Kv-renaike in Tripolisa, da se Turčijo ne prisili priznati dekret 5. novembra 1911 in da se zdrži vprašanje cerkvene oblasti sultana v obeh provincah. 2. Italija se zadosti s sedaj zasedenim delom. 3. Italija prispeva Turčiji odškodnino za kraje, ki jih je dosedaj zasedla. 4. Italija proglasi v Egejskem morju zast-dene otoke za svobodne, če jim Turčija prizna avtonomijo s krščanskim guvernerjem na čelu. 5. Turčija se zavezuje Italiji, da ji bo plačala Odškodnino za škodo, ki so jo trpeli Italijani, ki so bili za čas« vojske iz Turčije izgnani. V Tripolitaniji je 29. avg. začel izhajati prvi italjanski list z imenom »Nuova Italia«. Politične poštenosti bi nas rad učil dr Jankovič v „Straži". Na njegovo kolobocijo o vinskem davku ni vredno odgovarjati, ker kaže samo, da ima cenj. s. dr. Jankovič — po domače povedano! — uprav kurjo pamet. Odločno pa si prepovemo, da bi nas učil politične poštenosti človek, ki je leta 1907. v volilnem boju agitiral proti našemu kandidatu Žnrmanu na shodih z lažjo, da si je Žnrman trikrat hišo zažgal. Ali se se morda ne spominja, da je utekel kazni le, ker ga je ščitila deželnozborska imuniteta? Ali smatra morda takšno svoje postopanje za politično pošteno? Iu tak človek bi rad nam dajal nauke?? Duhovniške vesti. Prestavljeni, oziroma nastavljeni so čč. gg. kaplani: Ivan Baznik iz Hoč k Sv. Barbari v Halozah, Franc Polak v Hoče, Franc Rop iz Rečice k Sv. Ani na Krembergu, Franc Hohnjec v Rečico, Ferdinand Žgank v Šmartnem pri Velenja stopi v začasni pokoj, Kari Malajner od Sv. Urbana pri Ptuju v Šmartin pri Velenju, Franc Ogradi od Sv. Jakoba v Slov. gor. k Sv. Urbanu pri Ptuju, Alojzij Leben iz Slivnice pri Celju k Sv. Marjeti pri Ptuju, Ignac Brvar od Črnegore pri Ptuju k Sv. Petru pod Sv. gorami, Iv. Blumer . Zibiko, Anton Čečko v Slivnico pri Celju, Viktor Lnnder v Šmartin na Pohorje, Franc Zagoršek na Črnogoro pri Ptuju, Anton Znpanič k Sv. Andražu v Slov. goricah. Uradni dnevi spodnještajersklh okrajnih glavai-stev se vrše: dne 11. tm. v Zg. Radgoni,.Ormožu in Kozjem, 12. pri Sv. Lenartu, 13. v Vitanju, lb. Podružnica LJUBLJANSKE CELJE sprejema wlssge na vložile knjižice in jih obrestuje po Hi** od dne vloge do dne dviga brez vsacega odbitka. — Hentrsi daweik plačuje banka iz svojega. 2 Posojilnica v Celju i v lastni hiši NARODNI DONI s obrestuje hranilne vloge počenši s prvim septembrom 1912 od dne vloge do dne vzdiga po Rentni davek plačuje sama. 514 20-4 v Šmarju in Sevnici, 18. v Marenbergu, 25. v Šoštanju ln Velenju, 26. v Trbovljah, Arnovžu in Rogatcu. Manj krlča in več praktične narodnosti! Zadnji „Gostilničarski Vestnik" piše med drugim sledeče: „Treba je vpoštevati, da se bližamo trenutku, ko bodo pivovarne kakor Delniška v Laškem in Žalcu ter Mengšu vsled lanske prijave izstopa iz kartela popo uoma proste in ko jim kartel ne bo mogel več kljubovati tako kot danes. S 1. januarjem 1913 nastopi ta trenutek. Vsak gostilničar bi moral imeti zlasti pred očmi vedno vprašanje, kaj pravzaprav zasleduje kartel pivovaren. Ako Bi se vsak gostilničar zavedal, da ta kartel ne namerava nič drugega, kakor polagoma vdinjati vse gostilničarje za svoje hlapce, ki tiaj mu zbirajo in kopičijo denar, potem bi mu tudi ne bilo težko odloČiti se, kje jemlje pivo. To še tem manj, ker raše domače pivovarne, ki stoje izven kartela, vare vsaj tako dobro pivo kakor kartelirane, ako ne boljše, razven tega pa ga gostilničarjem celo ceueje oddajajo kakor kartelirane. Seveda mora pri tem odločevati tudi narodnogospodarsko stališče, ki tudi govori za to, da moramo dajati prednost domačemu blagu. V interesu gostilničarskega stanu in v interesu našega naroda je, da se domače pivovarne dvignejo. Zato je pravzaprav stanovska dolžnost gostil ničarstva, da delnje na to, da se dvigne domača, izven kartela stoječa pivovarniška industrija." — Pa poglejmo danes po Savinjski dolini, po znanih narodnih gostilnah v trgih in vaseh in našli bomo, da se v zasmeh našemu stremljenju po gospodarski osamosvoji in narodnemu napredku podpirajo tuja podjetja in toči pivo iz nemških pivovaren. Prirejajo se narodne veselice, v napisih in zastavah je vse polno rodoljubja in prekipevajoče gorečnosti, vsak narodnjak je dolžan, da se udeleži in žrtvuje, kar more, obleta se z dopisi in osebno vse narodne trgovine na blizu in daleč, prav lahko pa je, da v vsem tem ro-doljnbnem navdušenju zaslužijo nemške vinske trgovine in nemške pivovarne svoje tisočake. To je pač mogoče samo na Slovenskem, vse so samo besede, nič dejanja, nič resničnosti. V vsem smo že tako daleč, da ne velja noben izgovor. O jejl Zadnji „Slov. Gosp." je izbleknil velikansko neumnost. Govori o slovenskih taborih v 70-tih letih in omenja znanega slovečega taborskega govornika žapnika Raiča, ki je kakor znano, naravnost podžigal množico v narodnem navdušenju. K temu pristavlja list: ,.Po zaslugi naše ljudske stranke so se začeli (tabori) v sedanjem času zopet obnavljati. Posebno mladini so posvečuje največja pozornost, in govori, kakor ga je imel pred dobrimi 40 leti Božidar Raič na slovenskem taboru v Ormožu, se slišijo zopet na naših mladinskih shodih." — Prvič: pokojni Raič ni na shodih nikdar hujskal brata proti bratu, kakor to delajo dandanes razni Hohnjeci in Verstovški. Drugič: ljudje, ki še pomnijo Raiča (in precei jih je še!) in ki so ga slišali govoriti, ter zdaj včasi poslnšajo govore dr. Hohujeca, skimujejo z glavami. Raič pa — dr. Hohnjec! Ne oskrunite imena velikega pokojnika! Iz šole. Za pravega gimnazijskega učitelja je imenovan dr. Oton Leitgeb na drž. gimnaziji v Mariboru; Anton Rabuza je premeščen iz Maribora v Celje na slov. gimnazijo; Franc Voglar na mariborsko gimnazijo. Vpisovanje ačencev v c. kr. samostojne nemško-slovenske gimnazijske razrede v Celju se vrši 16. septembra t. 1. od 8.—12. ure dopoldne, in sicer od 8,—10. ure v I. razred, od 10.—12. ure pa v II—IV. razred. Ob 10. uri istega dne se začnejo sprejemni izpiti za I. razred. Občni zbor »Slovenskega čebelarskega društva za Spodnje Štajersko" se vrši na dan otvoritve čebelarske razstave t. j. 15. septembra ob 3. uri popoldne v mali dvorani „Narodnega doma" v Celju. Na dnevnem redu je: 1. Pozdrav predsednika, 2. poročilo tajnika, 3. poročilo blagajnika. 4, volitev novega odbora, 5. slučajnosti, 6. predavanje. K mnogobrojni udeležbi vabi odbor. XXVII. redna velika skupščina Družbe sv. Cirila ln Metoda se vrši v nedeljo, dne 22 septembra 1912 ob 11. uri dopoldne v Trstu v veliki dvorani ^Narodnega doma" (Piazza della Caserma št. 2) z običajnim dnevnim redom. Dr. Matija Hudnik, ki je bil zaradi „Glavne posojilnice" obsojen svoj čas na 3 leta težke ječe in pred kratkimTpomiloščen, je dne 1. septembra, uničen duševno in telesno, v Postojni\umrl. Prijatelji obrtnikov. Na shodu klerikalnega poslanca Pišeka pri Sv. Kungoti na Pohorju je bila med dragim sprejeta resolucija, katera zahteva proglasitev mizarstva, tesarstva, zidarstva itd. za proste obrti. To resolucijo si naj vtaknejo vsi obrtniki teh strok, ki se dajo izrabljati za klerikalno politiko, za klobuk, da bodo vedeli, kje imajo svoje prijatelje. Morda se povabi g. Piška. da na prihodnjem obrtniškem shodu prevznme kak referat?! Prijateljski sestanek bodo imeli 7. in 8. sept. maturanti mariborskega učiteljišča iz leta 1869. v Škofji Loki irt sicer: Slavko Flis, učitelj v Škofji Loki; Fran Jurkovič, ravnatelj v Šmarju; Franc Košutnik, nadučitelj v Dramljah; Janko Robič, šolski ravnatelj v Ljutomera; Simon Sra-botnik, učitelj v pok. v Gomilici; Josip Šinko, žapan v Središču in Evarist Valenko, nadučitelj v Bistrici pri Knittelfeldu. ptojjKi oKraj. V Št. Lovrencu na Dravskem polju je 28. avgusta ponoči izbruhnil požar pri posestniku Žumru in kmalu se je vnelo tudi poslopje soseda Medveda. Obema je zgorelo gospodarsko poslopje, večina vozov, krma in slama. Baje je zanetil neki mož, ki je pijan ležal v Žumrovi parmi. Mož je zgorel in so 29. avgusta zjutraj našli njegovo okostje. Iz Središča. Flegeričeva slavnost, o kateri je poročal zadnji „Narodni List", se ne vrši v nedeljo 8. t. m., ampak se je preložila na prihodnje leto. Cvetlični dan v Ormožu, za katerega ie moralo dati glavarstvo brzojavno dovoljenje, ker ga je občinski urad hotel preprečiti, je dal 128 K čistih dohodkov. i oKraj. Konjice. Gostilno v tukajšnjem ,,Narodnem domu" je prevzel s 1. sept. g. Zdravko Vasle, doslej gostilničar v Mozirju, zaveden naroden Slovenec. Poročil se je dne 4. septembra gospod Ludovik Petrič, učitelj v Konjicah, z gospodično Kristino Bregant istotam. Čestitamo! SMctijtgrafti oKraj. Iz Šraartna ob Pakl. Ne spnščam se rad v časnikarske boje, vendar moram resnici na ljubo sledeče pojasniti z ozirom na dopi> g. Fr. Steblovnika v 32. štev. „Nar. Lista": Ta gospod ni oddal obleke iu čepice požarne brambe. kakor to zahtevajo pravila^' in mu jaz nisem nikdar tozadevnega potrdila dal; saj je še komaj letos od mene tako potrdilo zahteval, a sem mu jaz izjavil, da mu potrdila ne morem dati, ker mi dotičnih reči nikdar ni izročil, pravico podpisovati društvena pisma (torej tudi potrdila) pa ima po pravilih samo načelnik ali njegov namestnik. Ce pa je izročil dotične reči g. Iv. Steblovnikn, je krivda slednjega, da me ni že takrat (1. 1908.) o tem obvestil, ampak še le letos, ko se je začelo o tem razpravljati v časnikih. — Jožef Zagra-dišnik, načelnik požarne brambe. Iz Šoštanja se poroča, da je tamošnji sodnik Sellyey, znani nemški zagrizenec, o katerem je slovensko časopisje poročalo marsikako pikanf-nost, že par mescev na dopustu, s katerega se menda več ne vrne. Kako so pravosodne oblasti proti takim ljudem obzirne! V Starem trgu pri Slovenjgradcu je umrla 86-letna kmetica Urša Poplaz, p. dom. Hadermaš. Bila je 63 let omožena. Kako so jo imeli ljudje radi, se vidi iz tega, da je bila krstna in birmska botra 198 otrokom. V konkurz je prišel čevljar Ferd. Filippi na Muti. Na Muti je umrl župan, deželni poslanec, tovarnar Oton Erber, včeraj 4. tm. ob tri četrt 11. dop. v 67. letu starosti. Bil je zagrizen nasprotnik Slo- vencev. Brtžl$KI oHrai. Iz Dobove. Zdi se nam včasi, da smo v Albaniji. V nedeljo zvečer sta zopet napadla dva zlikovca posestnika Jurkasa iz Mihalovec. ko je ravno stopil iz Petanove gostilne. Obdelala sta ga z noži tako strašno, da so ga takoj prepeljali v bolnišnico. Doma pa se njegova mlada žena zvija od obupa. Dobovsko orožništvo bi naj malo bolj pazilo na razne tičke, ki preže za mejami kakor zveri na svoj pleB. Sv. Miklavž na Polju. Naš župnik Drofenik je pravkar izgubil dvajseto tožbo. Polastiti se je hotel pokopališča, češ da je cerkveno; občina pa ni hotela popustiti in je vložila tožbo na okrajno sodišče v Kozjem, kjer je pri prvi obravnavi sodnik dr. Tom-bah razsodil, da mora tožena občina odstopiti pokopališče cerkvi in povrniti vse stroške. Občina se je pritožila na okrožno sodišče, ki je razsodilo, da se mora vršiti nova obravnava. Pri tej je bilo zaslišanih nad 40 prič, razsodba pa je bila enaka prvi. Občina je zopet napravila priziv na okrožno sodišče, ki je sedaj razsodilo, da ostane pokopališče last občine in da mora cerkev, oziroma župnik plačati vse stroške, ki jih bo krog 1600 svtlih kronic. Koliko sovraštva in prepira je že napravil fa mož v naši fari, a še ne da miru. Lep vzgled je to za mladino! Ali smo morda »liberalci« krivi, da vsled takih dogodkov vera peša?! — Občani. Obsojeni pretepač. Pred celjsko poroto se je dne 2. tm. imel zagovarjati 26 letni . težak Martin Kink iz Brezja pri Rajhenburgu. Prišel ie z nekim Šolnom dne 28. aprila 1912 precej natrkan v vino-toč Franca Bobeka v Presladolu. Tain se je spri s težakom Fr. Mešičkom. Začela sta se ruvati in pretepati, dokler ni Kink porinil Mešičku ostrega noža skozi levo oko v možgane in ga tako ranil, da je umrl. Mešiček je zapustil ženo z nedoraslimi otroci. Kink se je zagovarjal s pijanostjo in silobra nom. Bil je obsojen na 16 mesecev ječo Iz Podsrede. V nedeljo je priredila naša narodna požarna bramba svojo prvo veselico, ki je navzlic nagajivemu vremenu vendar v vsakem oziru iako dobro uspela. Posetili so slavje tukajšnjega novo ustanovljenega gasilnega društva tovariši gasilci Iz Rajhenburga, Kozjega in Št. Petra. Na veseličnem prostoru je imel po prisrčnem pozdravu načelnika podsredške požarne brambe župana Avg. Preskarja nagovor podpredsednik Zveze narodnih društev Janko Lešničar, nato pa so nastopili šolarji in šola-rice ter so pod vodstvom učitelja Antona Potočnika, ki se je za dobro uspelo slavnost sploh največ potrudil, goslali in peli s spremstvom znano izbornin podsredških tamburašev. Potem se je razvila običajna veselica s srečolovom, šaljivo pošto itd. —. Škoda, da je dež goste in domačine prehitro s slavnostnega prostora pregnal. Iz Bizeljskega ste zadnjič poročali, da bomo letos imeli na Bizeljskem zelo slabo leto. Ta: vest pa ne odgovarja popolnoma resnici. Kakor dosedaj kaže, bo trgatev zelo lepa, plesnoba se le tu in tam malo opazi, drugače pa grozdje lepo zori in če ne bo toče aii kakšne druge nesreče, lahko pričakujemo lepo trgatev. Ako bo v septembru lepo vreme in nekaj solnca, potem bo letos trgatev boljša kot je bila lansko leto. V zadnjem času je vreme sicer nekoliko neugodno, pa kljub temu je še časa dovolj, da grozdje dozori in da bomo letos spravljali v kleti dobro in žlahtno kapljico. Torej le brez strahu in ne iskati strahu tam, kjer ga ni. Lahko se bodete oni, ki ne verujete, sami prepričali, samo pridite kupovat, dobili bodetle le dobro vino. Iz Zabukovia. Dr. BenkoVič laže v »Straži«, da je na shodu 25. tm. v Zabukovju vprašal g. župana, če je on zaupnik finančne oblasti v Brežicah, ki je oblasti poročal o premoženjskih razmerah posameznikov glede osebne dohodnine. Resnica pa je, da tega ni vprašal, ampak vprašal je le, če je gosp. Božič zaupnik. Na to mu je župan odgovoril: da, pa g. Božič ni mislil na finančno oblast, ampak le na besedo zaupnik. Benkovič pa o finančni oblasti še zinil ni. — Potem mu je dr. Benkovič zagrozil, da ne bode več čez štiri tedne zaupnik občine Za-bukovje. Kako se bode pri finančni oblasti blamiral in kako se mu bodo smejali, ne bodemo megli seveda poročati. Na vsak način se pa bode blamiral, ker dobro vedo, da Božič ni zaupna oseba. — On je le tukajšnje občine cenilec glede sodnijskih spornih zadev, s finančno oblastjo pa nima najmanjšega stika, saj ona tudi njemu navija osebni dohodninski davek. — Kakor župan dobi od glavarstva napo-vedne pole in te se vročijo strankam, da same napovedo svoje dohodke. Drugega posla pri tem nima župan. Ste-li razumeli, g. dr. Benkovič? Zdaj pa le lažite naprej v »Straži«. Z advokatsko zvijačo ste hoteli zmešati štreno, pa se vam ni posrečilo. Ce se dobi kdo, ki vam to verjame, svobodno mu, razsodni ljudje vam ne. V Planinski vasi je izvoljen za župana g. Jožef Perčič. Požar. V Presladolu pri Sevnici je zgorela 25. avgusta hiša zakonskih Janez in Neža Kunšek. Ker sta oba delala na polju in sta ogenj šele od tam zapazila, sta prišla prepozno, da bi kaj rešila. Ogenj je nastal baje vsled tega, ker je bila peč preveč zakurjena. Škoda je z zavarovalnino krita. Iz Sevnice dne 29. avg. K premiranju goveje živine se je prignalo 26 bikov, 86 krav in 76 telic, vseskozi muricodolske pasme. Živina je bila jako lepa; dokaz, da se je živinoreja v našem okraju povspela na dokaj visoko stopinjo. £}fitotn?rslft oHraf. Malauedelja pri Ljutomeru. Dne 25. avg. se je vršila pri nas veselica kmetijskega bralnega društva. Igralci so svoje vloge rešili izvrstno ter tako rešili čast, ki gre na tem polju Malouedeljčanom že od nekdaj. Tudi moški zbor nam je jako ugajal. Vse to pa je vzrastlo na domačih tleh, je požrtvovalnost naše napredne mladine, ki je lahko ponosna na tako lep uspeh veselice. Ker je bilo vreme u-godne, nas je posetilo tudi mnogo zunanjih gostov, v prvi vrsti iz Sv. Jurja ob Ščavnici, dalje pa tudi od Sv. Križa, Vučje vesi, Polenščaka; le iz Ljutomera smo pogrešali gostov. Naš domačin g. nad- učitelj Cvetko nam je v krasnem govoru orisal delovanje našega kmetijskega bralnega društva in političen položaj pri Malinedelji ter nas vspodbujal k pravemu narodnemu delu. Prihitela pa je tudi množica domačega ljudstva ter pokazala svoje simpatije za naše napredno bralno društvo in se vkljub vsej protiagitaciji ni dala zadržati doma. Saj pa je šla protiagitacija tudi od hiše do hiše; udom »izobraževalnega« društva je bilo prepovedano iti na našo veselico, nekateri so bili celo tako fanatični, da so sami trgali naša vabila ali pa to naročili svojim o-trokom. Tudi na dan veselice se je naša klerikalna propaganda sprehajala v velikem številu mimo ve-seličnega prostora, širila vest, da se začne veselica ob 5. uri ter celo pred veseličnim prostorom pregovarjala ljudstvo. Toda naši pristaši se niso dali premotiti in če se je kdo dal, gotovo ni bil vreden videti naših krasno uspelih predstav. Posebno pa so se prikazovala tista dekleta, ki so pri zadnji naši veselici kar vdrla noter, ne da bi plačala vstopnino in so sedaj kar največje pristašinje bralnega društva. Za politiko gotovo naši klerikalci niso sposobni, izobrazba jim je potrebna, ne vemo pa, ali bo to doseglo njihovo izobraževalno društvo. Mi napred-njaki pa se ne damo motiti od takih ljudij in s ponosom gledamo na krasno uspelo veselico, kar nam je najboljši dokaz, da naše bralno društvo ne bo »crknilo« kakor se je nekdo iz odbora izobraževalnega društva v svoji oliki tako lepo izrazil. To naj zadostuje za sedaj, in če bo šla še naprej taka gonja proti našemu ljudstvu, bomo naše hujskače osebno omenili in poklicali tudi pred sodnijo. — Tudi za »Ciril-Metodovo družbo« se je nabralo 5 K 20 vin., kar je najboljši dokaz, da naša stranka tudi narodno deluje, dočim ne delajo naši nasprotniki za svoj narod popolnoma nič, kajti celo na svojih veselicah prodajajo karte z nemškimi nadpisi, kar je zelo žalostno. Sicer pa jim je vse jedno, če propade naš narod danes ali jutri, ker so nekateri naročeni tudi na ptujskega »Štajerca«. — Na veselici je bilo vse veselo in se je zadovoljnega srca vrnilo domov brez vsakih prepirov in pretepov. Celjski o^raj. Iz Celja. Poročil se je gosp. Ivan Kranjc, hišni posestnik in tovarnar, z gdč. Ano Dolinšek. — V tukajšnji ..Nemški hiši" je nekdo ukradel natakarici iz njene sobe 200 K. — Tudi naša mestna šparkasa ni vedela čistega dobička iz onih stotiso"ak>v, katere ji nanosi nezavedno slovensko ljudstvo, boljše razdelili kot v nemške hujskaške namene. Mestni občini je dala kron 20.021, menda za falitna mestna podjetja, in za prirejanje pobojev na Slovence; društvo ,.Dentsches Haos" je dobilo 1200 K, celjski rStudentenheim" 800 K. „Schnlverein" 100 K, nemški ,.Tnrnverein" 400 K in „di«poziciiski fond" (za pijačo in gulaž nem-škutarski fakinaži!?) 1000 K. Sestanek slovenskih trgovcev se vrši danes v četrtek, dne 5. septembra v gostilni pri ,.Belem volu" v Celju. Nova bolnišnica v Savinjski dolini. Predstojni-štvo usmiljenih bratov v Gradcu nam poroča, da se je odločilo za stavbo nove bolnišnice pri Žalcu, ako bo našlo v ljudstvu zdatno podporo. Višja posvetna oblast je spoznala Žalec za najprimernejši kraj. Milodare za stavbo nove bolnišnice bota pobirala gg. P. Kajetan Popotnik in Fr. Jož. Majcen, ki sta v to pooblaščena od c. kr. namestnije v Gradcu z legitimacijo in zbiralno knjigo. Več prihodnjič o tem. Pred celjsko poroto je bil v torek 3. tm. dninai Andr. Pavlič, ki je bil najpozneje v Selu pri Vranskem, zaradi raznih tatvin obsojen na 2 leti težke ječe. Bil je že prej 21 krat kaznovan. Sv. Štefan pri Šmarju. Zadnjič smo pozabili poročati, da se vrši ljudska veselica, katero priredi Javna ljudska knjižnica pri Sv. Štefanu, v vsakem vremenu. Vsak bo imel dobiček, kdor le pride na veselico, ker srečolov je bogato založen in šaljiva pošta bo napravila med gosti dosti smeha in zabave. Tudi druge zanimivosti bodo vsakomur ngajale. Vstopnina bo samo 30 vin. za osebo. Toraj v nedeljo 8. septembra vse na Volčjo jamo k Jožefu Seničar-jn pri Sv. Štefanu. V Št. Petru v sav. dol. je bil za župana izvoljen deželni poslanec Al. Terglav. Dozdajnega klerikalnega župana Ušena, ki se je mnogo trudil za klerikalno stranko v Št. Petru, so klerikalci po triletnem županovanju sami vrgli, samo da so zadostili Terglavovi častihlepnosti. Naj le pazijo, kako hitro bodo Terglava še siti! Iz Hrastnika se poroča, da je umrla ta-mo.šnja gostilničarka gospa Marija Logar v ljubljanski bolnišnici v 55. letu starosti. Sv. Štefan pri Šmarju. Od Sv. Štefana je šlo k vojaškemu naboru v Šmarje 14 fantov in od teh jih je potrjenih 7 v prvi razred. Med temi je tudi naš sotrudnik in mili tovariš Štefan Se-ničar. — Naš gosp. Kotnik pravijo, da volilnega imenika ne bodo na novo razpolagali na ogled. No kakor hočete. Ali se boste oče župan pustili zavoljo Kotnika kaznovati za 100 K? Mi ne odnehamo od naše zahteve na noben način, in od c. kr. okr. glavarstva imamo črno na belem, da se mora to zgoditi. Poročila sta se 31. avg. g. Kurt Petzold, tiskarski strojevodja v Celjn, in gdč. Leopoldina Libensky. Na srečo! Celje. Neka družba visokošolcev v Laškem trgu, ki patruljira celi dan s puškami kakor kakšna hajduška banda okoli, se ni zadovoljila več s streljanjem mačk, ptičev, golobov i. dr., ampak je raztegnila svoj ' delokrog nad LŠke toplice. — Pri takem ^inšpekcijskem potovanju" je za las manjkalo, da niso ustrelili letoviščarja. Stvar se je orožništvn naznanila, ali bojimo se, da bo zaspala. Dobro bi bilo, v zadevo malo posvetiti in bi se naj pnške in orožne liste takim ljudem odvzelo. Premiranje živine se je vršilo v Celju v petek, dne 30. avgusta. Prignane je bilo mnogo živine, najlepša iz šentjurske okolice. Prvo darilo za bike, krave in telice je dobila slovenska deželna kmetijska šola v Št. Jurju ob juž. žel. Iz Polzele se nam poroča, da so tam predzadnjo soboto neki klerikalni fantje (baje orli!) pred neko gostilno izzivali mirno mimo korakajoče polzelske člane braslovškega „Sokola", ki so se vračali od vaje. Da ni prišlo do prepira, gre zahvala olikanosti in hladnokrvnosti ..Sokolov". V Juvanju pri Ljnbnem je 28. avg. po dolgotrajni bolezni umrl posestnik Janez Poličnik. Dramlje. Župnik Ogrizek zadevo s čreš-niško farovško kroniko v „Slov. Gosp." lažnivo zavija. Rekli smo že enkrat v našem listu, da laže, in ga pozvali, naj toži; tega do danes ni storil. Zato mu na njegove najnovejše laži tudi ne odgovarjamo. Narodna veselica v Mestinju, ki jo je priredilo v nedeljo 1. septembra ..Politično in gospodarsko drnštvo za šmarsko-rogaško-kozjanski okraj" pri Smehu, se je nepričakovano lepo obnesli. V soboto je cel dan lilo in tudi v nedeljo dopoldne je bilo deževno ter še popoldne je dežilo od časa do časa. Vkljub temu se je nabralo domačega ljudstva in pa posebno gostov iz Šmarja, (odkoder smo sicer marsikoga, ki smo ga pričakovali, pogrešali!) Št. Vida, Rog. Slatine, Rogatca, Kostrivnice, Lemberga, Sladkegore, Pristove, Podčetrtka itd. toliko, da so bili vsi prostori polni. Najprej je bila na vrtu dvodejanka „Kateribo?", katero so vrli igralci pod vodstvom g. visokošolca Strmšeka jako dobro rešili. Nato se je razvila ob zvokih humske godbe prijetna zabava, ki je trajala precej pozno v noč. Pesem se je vrstila za pesmijo, vmes pa so se sukali plešaželjni pari. Drnštvo je s prireditvijo v vsakem ozirn zadovoljno in izreka vsem, ki so k uspehu na kateri-ko i način pripomogli, toplo zahvalo* Mariborski okraj. V nedeljo, dne 8. septembra 1912, vsi k Sv. Arehu na Pohorju na planinsko veselico! V Selnici ob Muri & pri občinskih volitvah 29. avg. zmagali Slovenci v vseh treh razredih. Slovenci so dobili v 3^ razredu 60—91, nasprotniki pa 20—43 glasov; v drugem razredu Slovenci 27—33, nasprotniki so bili silno razcepljeni. V prvem razredu, so Slovenci dobili po 15 glasov. V Slov. Bistrici je 29. avg. umrl pekovski mojster g. Ferd. Bratuša v 65. letu. Iz Hoč je premeščen kaplan Ivan Baznik k Sv. Barbari v Halozah. Premeščenje je posledica hujskarije nemškutarjev proti njemu, ker je na razvanjski šoli učil veronank v slovenskem in ne nemškem jeziku. Značilno je, kako mariborski škof uboga na vsak najmanjši migljaj nemškutarjev. Mariborski klerikalni listi pa lepo ponižno molčijo. Iz Maribora. (Zle posledice prehitre vožnje z avtomobilom.) V torek, dne 27. avgusta se je peljal neki kmet iz mesta domu. Dohitel ga je naglo vozeči avtomobil, pred katerim se je splašilo žrebe, ki je teklo za kmetovim vozom. Žrebe je letelo na polje in na nek močviren travnik, kjer je s sprednjima nogama zagazilo in si strlo hrbtenjačo. Kmet ima veliko škodo. Iz Slov. Bistrice. V soboto, dne 24. avg. je zgorelo gospodarsko poslopje Katarine Gajšek, po domače Škerbinjek v Devini. Hišo so požarne hrambe rešile. Zažgali so otroci, ki so si pekli v listjakn jabolka, — Otroški vrtec še vedno ni ustanovljen. Prosimo odbor Ciril-Metodove družbe, da bi to zadevo skoro rešil. Čemu pa naj bo družbeno poslopje v mestu? 3z raznih slovenskih krajeV. Zadružno tiskarno v Krškem je kupil tiskar g. Ivan Koželj, vrl naroden mož in strokovnjak v tiskarstvu. Ciganska osveta. V Dragi pri Višnji gori na Kranjskem se je odigrala nedavno žalostna drama ciganske osvete, pri čemer je bila težko prizadeta tudi neka domača hiša. V bližnji gozd pri Dragi se je zatekla preganjana mala ciganska družba. Bil je to en mož s svojo spremljevalko in z enim otrokom. Preganjala je to družino zaradi neke osvete ostala četa ciganska. Ko sta cigana skrita v gozdu opazila preganjalce, sta se zatekla v bližnjo kmečko hišo, To pa so opazili preganjalci. Navalili so na hišo, razbili okna in vrata in vdrli v sobo. Napadli so skritega cigana in ga na mestu ubili. Žensko so smrtno težko ranili. Pri tem so cigani-napadalci razbili vso opravo in obenem tudi težko poškodovali kmetico in njene otroke. Ko je prišlo orožništVo, je aretiralo vse napadalce, razun enega, ki je pravočasno pobegnil. Usmrčeni cigan je bil popolnoma razmesai-jen. Od vrata do srede prsi je imel tako rano, da bi mu lahko segel s pestjo v prsi. Kaj je povzročilo ta zloben napad in kruto maščevanje, še ni /pano, gotovo pa je, da je tolpa napadalcev preganjala ubežna cigana, da bi izvršila nad ubežnikoma krvave osveto. prnJtVene in drage prireditve. Celjska sokolska župa priredi v „Sokolskem domu" v Gaberju pri Celju dne 8. septembra 1912 ob 9. uri dop. tekma C. S. Ž., popoldne ob 4. uri pa javno telovadbo in veliko ljudsko veselico. ---Svira polnoštevilna godba pazniškega in delavskega podp. društva v Trbovljah. — Vstopnina k ljudski veselici in javni velovadbi 40 vinarjev. Veliko veselico priredi Slovensko čebelarsko društvo za Spodnje Štajersko v nedeljo, dne 15. septembra to je na dan otvoritve čebelarska razstave zvečer v veliki dvorani »Narodnega doma" v Celju. Sviral bode celjski salonski orkester, slišale se bodo solo točke na glasovir, peli bodo pevci delavskega pevskega društva v Celju in igrala se bo veseloigra v štirih dejanjih „Cebelarjev god". In če bode konečno godba izvabila čebelice in trote, da bodo veselo rajali, kdo bi jim naj zameril?! Ves ta užitek bode imel vsakdo proti nizki vstopnini. Začetek ob 8. uri zvečer. Odsek Žalskega Sokola v Braslovčah naznanja, da je vsled neugodnega vremena sokolska slavnost preložena na 15. tm. Prosimo bratska društva in vse, ki simpatiziraio z nami, da prihite ta dan v čim največjem številu v Braslovče. Prireditev se bo vršila v celotnem obsegu. Opozarjamo še enkrat, da so zveze z vlakom na vse strani ugodne in da bo gostom poleg tega še na razpolago avtomobil. Geslo zavednih Savinjčanov je: V nedeljo, 15. septembra vsi v Braslovče! Kaplja vas pri Sv. Pavlu pri Preboldu. Tukajšnja požarna bramba priredi dne 29. septembra t. 1. svojo veliko vrtno veselico z zelo zanimivim sporedom, ki se objavi pozneje. Vabijo se vsa sosedna društva in vsi prijatelji prijetne zabave k obilni udeležbi. Obenem se prosijo sosedna društva, da se ozirajo pri svojih prireditvah na ta dan. Prostovoljno gasilno društvo v Latkovi-vasi priredi v nedeljo, dne 8. sept. na vrtu g. Cilenška v Latkovivasi veliko ljudsko veselico povodom desetletnice obstoja društva, katera bode v velikem obsegu s prav zanimivim sporedom osnovana. Igra polnoštevilna šentpavelska godba, ter nastopi tudi šentpavelsko pevsko društvo. Braslovče. Veselica požarne brambe dne 18 avgusta se je zelo izvrstno obnesla, posebno še, ker je bilo vreme ugodno. Vodstvo se zahvaljuje kumici nove društvene zastave gospe dr. Cer-vinkovi za izredno požrtvovalnost in istotako tudi vsem drugim, ki so pripomogli k uspehu slavnosti. Šmartno pri Slovenjgradcu. Šolska veselica z gledališko igro »Slepa ljubezen« itd., se je morala radi slabega vremena pretečeno nedeljo, s taistim vzporedom in taistim namenom preložiti na bodočo nedeljo, tj. 8. septembra ti., kar naj blagovolijo prijatelji in dobrotniki naše uboge šolske mladine vzeti na znanje. ^Mariborski Sokol" priredi v nedeljo, dne 22. septembra 1912 popoldne ob 3. uri v „Na-rodnem domu" javne telovadbo in ljudsko veselico, koje čisti dobiček je namenjen za zgradbo sokol-skega doma v Mariboru. — Narodna društva v mariborski okolici in bližnjih krajih se opozarjajo na to prireditev s prošnjo, da na ta dan ne prirejajo svojih veselic. Ruše. Kdo bi si bil mislil, da bodo ljudje tako nestrpno čakali na 8. september 1912! Kamor prideš, povsod te vabijo in prigovarjajo, vsak hoče iti na Pohorje, da se udeleži velike planinske veselice, ki jo priredi Podravska podružnica S. P. D. na prijazni trati krog Ruške koče. Ob 10. uri, po maši, se blagoslovi in otvori nova stavba „Planinka", ki bo letoviščarjem iu hribo-lazcem varno zavetje. Ker je upati, da pride vse, kar leze in gre, v nedeljo, dne 8. septembra k Sv. Arehn na Pohorje, opozarjamo zlasti mladino, da se ji bode nudila ugodna prilika ob zvokih pohorske godbe rajati na pohorskem plesišču ter pri Zlati Kaplji piti rujno vince. Kdor je radoveden, naj pride gledat! Sv. Vid niže Ptuja Vsem ki so pripomogli, da je prva narodna veselica v St. Vidu tako lepo uspela, se tem potom najsrčneje zahvaljujem. Vsa čast vrlim Gorčanom, Barbarčanom, Ptujčanom in Trojičanom, ki so nas posetili v tako lepem številu. Posebno zahvalo izrekam velečast. g. kaplanu Žirovniku iz Sv. Vida, gospodoma učitelju Kle-menčiču in organistn Poliču iz Ptujske gore in g. Korenjaku iz Sv. Barbare za ves njih trud in požrtvovalnost o priliki te prireditve. Zahvaljujem se nadalje velecenjenim gospodičnam Mici in Pavli Hauptman, Leniči Pernot ter vsem cenjenim pevkam in pevcem iz Ptujske gore in gospodoma Kleinovšeku in Majcenu za njih trudapolno sodelovanje. Zavest, da smo storili kos že davno potrebnega dela, naj vam bode v plačilo. Vsem srčna hvala! V imenu prirediteljev: Mirko Lešnik. Kajla narodna obramba. Za obrambni sklad Ciril-Metodove družbe se je prijavilo doslej' 1064 kamnov. — Darovala je gdč. Mar. Jarnovičeva v Dramljah večje šte- vilo znamk in K 5'—. G. Fr. Senčar, trgovec pri %•-redii, vendar je bil to za mladino veselja dan. Ob zvokih vrle godbe železničarjev iz Zidanega mosta so bili vsi .šolarji imenitno pogoščeni vprvič s klo-basicami, žemljami in pijačo in vdrugič vsak s skodelico kave in pecivom. V ta namen so zopet darežljivi mladinoljubi in slavna Posojilnica v Sevnici zložili 353 K (od katerega zneska pa je 40 K ostalo), častite dame sevniške in premožnejše kmetice pa napekle 60 šarkljev in potic ter vsakovrstnega peciva ter podarile do 70 litrov mleka. Tudi šele došli slaščičar g. Rojic je posla! obilico finih slaščic. — Imenom šolske mladine izrekam vsem imenovanim in neimenovanim dobrotnikom najtoplejšo zahvalo, posebno pa še č. gospodu katehetu Petru Gcrjupu za njegov trud, ki ga je imel z vodstvom šolarske kuhinje in ker je isti kakor druga leta tako tudi letos dal na razpolago potrebne prostore v svojem stanovanju. Jos. Mešiček, nadučitelj. Središče. Slavnost tridesetletnice bralnega društva »Edinost« se je predzadnjo, nedeljo obnesla iz-borno. Bila je prava ljudska slavnost, kakršno je le malokje mogoče prirediti. Čeravno so gotovi ljudje, kakor naš kaplan in drugi na,vss kriplje od hiše do hiše agitirali za njihov shod v Obrežu in odvračali ljudi od naše slavnosti, se je vkljub vsem njihovim spletkam udeležilo okroglo dva in pol tisoč ljudi. Pa kaj je prignalo te ljudi skupai? Ali ni to morebiti že samo ime »Sokol«? Gotovo! Na tej slavnosti je nastopil prvič javno središki »Sokol« in povabil še druga bratska društva. Navdušenje za sokolstvo in njega ideja je našemu ljudstvu v krvi. Recimo, da bi na tej slavnosti namesto sokolstva nastopila naša čukarija ali mularija, ali kako se ji že pravi. Koga bi imeli? Pet do šest kaplanov, središke terci-jalke, obrežkega lesenca, središkega medenca in 5e nekaj drugih takih klerikalnih patrov in številka 100 bi bila polna. Večina našega ljudstva se imena Čuk ali naj si bode že Orel sramuje. — Na telova-dišču je prvi nastopil središki šolski sokolski naraščaj z zastavicami pod vodstvom g. učitelja Mu-zeka in s palicami pod vodstvom g. iur. Dečka. 2e ko so otroci po taktih godbe »Mladi vojaki« prikorakali na telovadišče, je bila velika navdušenost med ljudstvom, in ko so po godbi izvedli izvrstno svoje vaje z zastavicami, kakor tudi s palicami, je pri njih odhodu nastal velik aplavz. K temu omenim, da je nastopil tudi ljutomerski šolski sokolski naraščaj pod vodstvom g, Muršeca in izvajal izvrstno svoje še nekoliko težje vaje z zastavicami ter žel od ljudstva enako burno priznanje. Proste ljubljanske vaje, čeravno težke, so se moštvu popolnoma posrečile. Posebno orjaške postave središkega so-kolskega načelnika, ki je nastopil v telovadni obleki, se je prijelo marsikatero nežno oko. Vaje na konju, bradlji in drogu so se izvajale imenitno, kakor je to v obče pri vseh sokolskih nastopih v navadi. Po telovadbi se je ljudstvo navdušeno udeležilo veselicc v Gornjem gaju, kjer je bilo preskrbljeno z dobro pijačo, z jedili in z raznimi zabavami. Da se je od zvokih izvrstne narodne središke godbe v obilem številu plesalo pozno v noč, je umevno. Veseličnemu odseku, katjeri nam je priskrbel tako prijetne urice, moramo le čestitati. Jubilejna razstava Slovenskega čebelarskega društva za Spodnje Štajersko. Slovensko čebelarsko društvo za Spodnje Štajersko obhaja letos desetletnico svojega obstanka ia hoče to dobo trudopolnega delovanja na posebno slovesen način zaključiti. Vrhunec te slavnosti bode tvorila čebelarska razstava, katera se uprizori pri grajščaku gospodu Sušniku (grad Zgornji Lanovž na Lavi pri Celju). Razstava se slovesno otvori 15. septembra ob 9. uri dopoldne in se zaključi 19. septembra popoldne. Namen razstave je, da bode občinstvo imelo priliko videti moderna oprave, tikajoče se čebelarstva, kakor tudi pridelke, kateri 3e dosežejo potom modernega čebelarjenja. Pridobili se bode na ta način ne samo vneti čebelarji, ampak tudi odjemalci domačih pridelkov. Da bodo čebelarji imeli priliko svoje znanje v čebelarski stroki izpoln'ti. se bodo vršila tudi predavanja. Potom razstave pa se hoče tudi višje kroge in oblasti na važnost te idealne panoge poljedelstva opozoriti in si na ta način njih naklon jenost pridobiti. Razstavljeni bodo vsakovrstni čebelarski pridelki, panji različnih sistemov s čebelami in prazni, stroji in drugo čebelarsko orodje, čebelarske knjige in časopisi. Da je društvo s tem prevzelo velikansko nalogo, katere rešitev bode stala veliko truda in skrbi, je gotova stvar, tem bolj pa računi na naklonjenost občinstva in upa, da bode v častnem številu posetilo razstavo iu s tem pripomoglo k sijajnemu uspehu. Odbor. Štajersko gozdarsko društvo naznanja: Iz drevesnic društva v Kapfenbergu. v Kornbergu pri Feldbachu ter v Geblarnu v gornji Anižni dolini oddalo se bo na spomlad 191? približno 700.000 močnih in zdravih gozdnih sadik, večji del triletnih smrek ter nekaj dveletnih borov in mecesnov. V smislu dogovora s staj. deželnim odborom in s pomočjo od tega dovoljene podpore se bo pri tem v prvi vrsti oziralo na, male kmečke posestnike, občine ter podružnice kmetijske družbe, in se bo oddajalo tem-le tisoč takih sadik po dve kroni od sadišča, toda brez zavoja in dovoznih stroškov. Pošiljalo se bo brez izjeme le proti povzetju pod poroštvom naročnikovim. Z^u te rastline zglasiti se je bržebolje pismeno, najkasneje do konca decembra 1912 pri osrednjem vodstvu štaj. gozdarskega društva v Gradcu, Brockmanngasse št. 72. Jesen 1912 in razumni nakup blaga. Ni vsak tako srečen, da bi razno modno blago, osobito jesensko in zimsko, modne barhente in flanele, zefire za obleke in srajce, žepne robce, laneno in bomba-žvno blago dobro nakupil. Enako je z nakupom blaga za neveste. Vsemu temu odpomorete, če se obrnete na izvozni dom V. J. Havliček in brat, Kopališče Podebrady (Češko), ki vsakemu, kdor se sklicuje na ta list, pošlje baš na novo zgotovljeuo zbirko vzorcev za jesensko in zimsko dobo franko na pregled. Priporočamo to reelno in solidno češko podjetje najtopleje našim bralcem. Pri naročilu porabite priloženi listek; če sedaj nimate potrebe, shranite ga za pozneje ali pa ga dajte kakemu znancu, ki bi rad naročil. Koliko se v Avstriji piva vari. Leta 1911. se je varilo v Avstriji vsega skupaj 20,745 841 hI piva, t. j. za 762.840 hI več nego prejšnje leto. Največ te množine pride na Češko, kjer se ga je skuhalo 9,783.700 hI; na Moravskem se ga je zvarilo 1.805.460 hI na Nižje Avstrijskem 3,574.333 hI, v Šleziji 14.850 hI. V teh deželah se je zvarilo več piva kot v prejšnjem letu. Nazadovale pa so glede produkcije pivovarne na Solnograšfeem, Koroškem, Kranjskem, Tirolskem in Bukovini. Najmanj piva se kuha na Kranjskem. Hmelj. Obiranje je končano. Da je kakovost dobra, kaže dejstvo, da je prodanih 20.000 stotov (tretjina žetve). Cene se držijo skoro ves čas na enaki višini, za prima-blago 100 do 110 K za 50 kg. Slovensko čebelarsko društvo za Spodnje Štajersko dobi 10 stotov brezdavčnega sladkorja za pitanje v jeseni in spomladi. Sladkor stane 52 vin. kg v Pragi. Oni člani, ki ga bodo rabili« naj se takoj obrnejo po dopisnici ne predsednika g. Toma Kuirbus v Slivnici prt Celjti. Gozdovi v Avstriji obsegajo 9,788.000 ha, t. j. 32'6% vse obdačene p&irSne. To zrižfif, fllt je pri nas gdždarstvo ena najtfaŽhejših 6iM6'&?ttiiir panog v gospodarstva, četa I9ij5.' Š> je $rM|i,afd 1'5V2 miljona kttb. metrbv lesa za kurivo iff miljonov kuft. metrov lefca za porabo, izvozilo se je lesa 1. 1909. za 203 milijone kron. E nameravani hmeljsfct razstav^ v Žalcu 1912 Se je ogia&iio. le 3(t hmeljarjev; ker n? zs(-raore tako sraifiotno-mala udeležba pokazati svetil prave Slike iu pravega pomena našega hmeljarstva, je razstavni odbor sklenil, opustit? prireditev nameravane razstaVe. Zadruga „Lastni dom" v Celju je sklenila zanaprej obrestovati hraailqe vloge nepretrgano, t. j. qd vložitve sledečega dne do dne vzdiga. po pet od sto. Glej; inserat! Poskusno gnojenje travnikov na Spodnjem Štajerskem. KinetijSko-kemično preskuse valile v Mariboru namerava vpeljati letošnjo jesen poskusno gnojenje travnikov, pri kterem bi se naj preizkusil učinek popolnega gnojenja s fosforavo kislino, kalijem in dušikom, in razventega primerjal učinek fosforove kisline v Tomaževi žlinifri z učinkom fosforove kisline v izlimani kontni moki. Potrebno za to je poizkusno površje 32 arov, ki se porazdeli v osem parcel po 400 štirjaških metrov. Na vsaki parceli se mora krma po vsaki košnji posebej stehtati in vposlati poizkušnje vodstvu preskuševališča v svrho botanične analize krme in kemičnega raziskovanja. Gnojila se do-pošljejo brezplačno in tovoraine prosto. Udeleženci, ki mogoče niso nena-ionjeni še povečanemu poizkusu z 12 parcelami iste velikosti (po 4 are) in si nabavijo na svoje lastne stroške za a povečani poizkus potrebno gnojilno apno, naj to pri zglasitvi naznanijo. Prijave se naj čim prej vpošljejo. LETNI IN ŽIVINSKI SEJMI NA ŠTAJERSKEM. Sejmi brez zvezdic so letni in kramarski sejmi; sejmi, zaznamovanimi z zvezdico (*) so živinski sejmi, sejmi z dvema zvezdicama (**) pomenijo letne in živinske sejme. Dne 7. septembra na Ptujski gori*, okr. Ptuj; pri Sv. Gorah**, okr. Kozje; v Brežicah (svinjski sejem); v Vojnikn* okr. Celje; pri Sv. Jederti, okr. Laško; v Št. Ilju**, okr. Maribor; v Slivnici* okr. Maribor; pri Sv. Vidu pri Ptuju**. — Dne 8. septembra v Gomilici, okr. Lipnica. — Dne 9. septembra v Gomilici, okr. Lipnica; v Mozirju**, okr. Gornjigrad; v Rušah**, okr. Maribor; na Spodnji Polskavi* okr. Slov. Bistrica pri Sv. Jurju v Slov. gor.**, okr. Sv. Lenart v Slov. gor. — Dae 10. septembra v Rogatcu (z veliko živino); v Ormožu (sejm s ščetinarji). — Dne 11. septembra na Bregu pri Pruju (svinjski sejem); v Dobju, okr. Kozje; v Imenem, okr. Kozje; v Mariboru*. Dae 12. septembra na Bregu pri Ptuju* (svinjski sejem); v Gradca (z rogato živino). — Dae 13. septembra v D.jbovi**, okr. Brežice (tudi konjski sejem); v Gradcu (z zaklano klavno živino); v Rogatca (sejem s ščetinarji) — Dna 14. septembra pri Sv. Aui na Krembergu*, okr. Cmurak; v Gplobinjaku**, okr. Kozje; v Brežicah (svinjski sejem); v Potrovčab, okr. Celje; pri Sv. Antonu v Slov. gor. Cene deželnih pridelkov iz Štajerskega, Avstrije in Ogrske. Mesto Pšenica >n: Ječmen Oves si ts; c ■— o m Proso iS K v K v K | v K v K v K v Celje . . . 50 14 11 15 1'/ 11 16 Ormož . . 50 11 — 8 50 8 — 8 — 10 — 11 — Gradec . . 50 12 50 11 50 11 95 12 67 10 70 6 50 Maribor . 50 11 10 — 9 — 12 — 10 50 11 50 Ptuj . . . 50 11 25 10 9 50 11 10 50 M e s t c «5 -a o JU o ts a a o C G 'oo eS s O) ss g s Ježna SS S CO — <1 eo m r. co M X X is! K v K v K v K V K v K v Celje . . . 50 17 50 20 5 _ 4 _ 2 _ 1 50 Ormcž . . 50 11 50 14 — 3 — 2 50 2 — 1 50 Gradec . . 50 12 — — — 3 5 2 95 2 35 — Maribor . 50 11 50 15 50 2 50 — — 2 50 2 — Ptuj . . . 50 3 50 3 3 40 2 30 Kuga na gobcu in parkljih iu boj proti njej. (Dalje.) 2. POJAVI BOLEZNI. Znameniti za kugo na gobcu in parkljih so mehurčki na gobčni sluznici, parkljih in vimenu, ki so polni tekočine (lymphe), v kateri kar mrgoli kužnih snovi. S časom pa mehurček poči in okužilo se razlije, pomešano med sline, na krmo, v korito, jasli, n^ tfe, steljo in gnoj, in ostane »živo«, to se pravi nevarno precej dolgo časa. Ce pije zdravo živinCe iz okuženega korita, če je iz okuženih jasli, ali če st poliže na mestu, kamor je slučajno padlo okužilo, inia že bolezen v sebi, ker okužilo (kontagij) le zašlo v gobec, prebavila in iz njih deloma v kri. — Nepogrešno znamenje obolelosti je mrzlica, ki se najprej pojavi, ter pomanjkanje teka in prežvekovanja. Žival prežvekuje le počasi in požira nad vse previdno, ker jo sluznice v gobcu in goltancu bole. Temperatura ušes in rogov se izpreminja; sedaj se očutijo toplo, sedaj mrzlo. Pazljivemu opazovalcu se zazdi čudno, da živina nemirno stopica in stresa z zadnjimi nogami. Kmalu pa se živina tako razboli, da ne žre več, skoro vedno leži in le nerada vstane. Gobec ima zaprt in od krajev gobca se jej prede dolga slina, če pa zine, pa je čuti cmokajoče glasove, ki jih imajo nekaterniki že same za gotove znake bolezni. Sluznica v gobcu zadobi bolj rudečo barvo, postane bolj vroča in začne boleti. Po dven ali treh dneh je opaziti na notranji strani ustnici (gobnic), na dlesnih in na brezzobem robu, nadalje na jeziku in na notranjosti lic razne mehurčke in mehurje do veličine golobinjega jajca. V vsakem mehurju se giblje vodenočista tekočina, ki pa se pozneje skali, nakar mehurji popokajo in zapustijo čudno rudeč in strašno boleč tvor. Neredkokrat se stvori potom zliva (konfluence) več tvorov in ti lahko zasedejo ves jezikov rob. Čez nekoliko dni pa se rane preoblečeio z novo meseno tkanino (epit-hčl) in zacelijo brez vidnih brazgotin. Ker živina do zacelitve skoro nič ne žre, postane mršava in krave so brez molže. Zgodi se tudi, da se vnamejo živini korenike rogov, če je privezana čez roge, in znaki tega so zopet mehurčki na koži. Istočasno z boleznijo na gobcu se pojavi tudi kuga na parkljih (a ne vedno!) in ta se pokaže na prvi pogled v okorni hoji. Parklji postanejo vobče bolj topli, na kroni in v prerezu otekli, porude in bole. V prerezu med parklji vzbuktijo mehurčki, ki pa počijo že čez par ur. Tudi tu se napravi tvor, ki ga pogosto pokrije krasta rujave nesnage. Na kroninem robu se istotako včasih pojavijo mehurji in roženica se odleplja tu in tam v večji ali manjši meri. Ker se prijema parkljev in kože nesnaga, nastane gnojno vnetje parkljev, ki lahko uspe tako, da izgubi ži-vinče cel parkelj. Zelo pogosto se dožene tudi bolezen na vimenu, redkeje pa na sramnici. Na vimen-ski koži in na seskih se pojavijo mehurji raznih velikosti, ki ostavijo, ko poknejo, krvaveč in boleč tvor. Tudi najbolj dobročudna žival se zoperstavlja radi bolečin molži, vsled česar se ta nikoli popolnoma ne posreči. Neredko se pa naselijo kraste ravno na vrhu seskov in povzročijo vnetje vimena. Pa tudi če vime ni zabolelo, pade množina mleka nekako za 50% in nikoli pozneje ne doseže več svoje prejšnje višine. Navadno poteka ta kuga še dokaj srečno, a zgodilo se je že tudi, da je zanemarjena živina poginila. To se zgodi včasih nepričakovano, ker se govedo zgrudi kot od kapi zadeto. V drugih slučajih pa zopet napovedujejo smrt ti le znaki: Nenadoma se stanje obolele živine poslabša; živina postane trudna in brezbrižna, ne žre več, se začne tresti, omahovati in z zobmi škrtati. Žival težko lovi sapo, dobiva krče, in krvavo-sluznato gnojenje oznanuje smrt. Vzrok nenadne smrti je deloma pokvarjenost srca, deloma pa so krivi mehurji in tvori v želodcu, grtancu in sapniku in slednjič vnetje čreves. Tudi ni izključeno, da žival pogine radi gnojnega vnetja parkljev. Pri zelo brejih živalih se je že opazilo, da včasih izvržejo (povr-žejo), ali na srečo se to le bolj redko zgodi. Čuden pojav pa je dejstvo, da bolna živina pogosto skotne zdravo tele in da to niti potem ne zboli. Očividno je, da je taka stvarica prestala bolezen že v materinem telesu in je sedaj pred njo varna (imuna). Drugače je pa seveda tam, kjer je za časa nastopa bolezni v hlevu že več telet. Taka sesna teleta postanejo skoro vsa žrtva kuge, tudi ako jim gospodar nudi prekuhano mleko za hrano. Priporočati je torej, da vsakdo da tele, ki je že količkaj godno, mesarju, ker sicer pogine brez prida in koristi. Ista je z zelo brejimi svinjami. Prasci, ki sesajo, so navadno izgubljeni, če se je matere polotila bolezen; sicer pa bolezen pri svinjah ne nastopa tako hudo. Tudi druga parkljata živad, kakor koze in ovce obolijo za kugo, bodisi na paši, bodisi v hlevu, ali potek bolezni je še mileji nego pri svinjah. Na tem mestu treba opozoriti na zelo razširjeno zmoto. Mnogokje namreč vlada mnenje, da kozli ne zbolijo za kugo, da, so nekateri, ki mislijo, da prežene kozel bolezen iz hleva, ali pa da beži bolezen pred takim hlevom. Temu naproti bodi omenjeno, da se je že večkrat dognalo, da je ravno kozel zanesel bolezen med čredo in sicer ob času skakanja, ko so ga prignali iz okuženega hleva ali sosedstva. Jasno le nadalje dokazano, da domača perutnina, zlasti kure, tudi ni varna pred boleznijo. Posebno piščeta po-ginjajo v velikih množinah, in nihče navadno ne ve, zakaj. Dognano je tudi, da se kuga loti mačk in celo podgan, ki imajo vedno opravka po okuženih hlevih. Te tudi najhujše trosijo bolezen, ker prihajajo po rovih in odtokih na druga še ne okužena dvorišča in celo daljne kraje. Pri tem tudi najstrožje varnostne in zdravstvene odredbe nič ne pomagajo. (Dalje sledi.) Darujte za nar. sklad! MHN Pravi je preskušeno najboljši kavini pridatek : Franck: le tedaj, če nosijo ponujeni Vam zabojčki ali zavitki kot nepre-varljivi znak tvorniško znamko :kavinmlinček:. Tovarna v Zagrebu. im 67 Tvorniška znamka. Književnost in nmetnost. Ruška koča pri Sv. Arehu na Pohorju (1250 m): letovišče „Planinka" pri Ruški koči; kaskade Lobnice na Pohorju; slovenski drvarji na Sedmograškem; mednarodna šahovska tekma v Žalen na Štajerskem; avstr. vojni minister Auffenberg in soproga v Tacnu na Kranjskem 18. avg. pri cesarski maši; „Kmečko bralno društvo v Ribnici na Pohorju", — to je med drugim vsebina totedenske številke „Slov. Ilustrovanega Tednika". Priporočamo vsem, da si ga naroče. „Češke pravljice". Starišem, ki hočejo razveseliti svoje otroke s primernim in lepim darom, priporočamo novo mladinsko knjigo „Češke pravljice" Božene Nžmcove, ki je izšla ravnokar v skrbno prirejeni in lični slovenski izdaji. Šest precej obširnih, krasnih pravljic obsega lični zvezek, ki ga je izdal „Sokbl v Mariboru. Cena knjigi je jako nizka: broširava stane 1 K, elegantno in trpežno v rdeče platno vezana z napisom na platnicah pa 1 K 60 vin., s poštnino 10 vin. več. Pri naročilih zadošča dopisnica z natančnim naslovom, denar pa naročniki lahko nakažejo pozneje po poštni položnici, ki jo prejmejo sknpno s knjigo. Naročila je nasloviti: .Telovadno društvo »Sokol" v Mariboru. — Broširani izvodi se dobivajo tudi po knjigarnah. Hainc sitosti. Deset let v zaboju zaprta. Iz Budimpešte poročajo: V Szemerii so: zasledili v hiši kmetovalca Teglava umazan zaboj, iz katerega se je slišalo grozno jokanje. V zaboju so našli nago deklico. Na njenem obrazu in telesu je bilo polno. ran. Zakonska Teglav sta priznala, da sta imela hčer že deset let zaprto v zabojn. Nesrečnica je pozabila govoriti in je postala božjastna. Pač zverinski starši! Odklonila nagrado za miljonsko najditev. V Offenbachu na Pruskem se je pripetil redek slučaj. Neka tamošnja prodajalka je zapazila, da sta dva mlada poročenca izgubila na kolodvoru torbico. Deklica je torbico odprla in je našla v nji cele svežnje tisočkronskih bankovcev. Hitela je za zakonskima, ki sta prispela iz Rusije in jima je izročila denarnico. Bogata dama je objela deklico okrog vratu in ji je povedala, da ima v torbici skoro vsa svoje premoženje približno miljon kron. Ponudila sta pošteni najditeljici veliko nagrado 25.000 kron. Deklica je pa iz skromnosti nagrado odklonila in se je zadovoljila z mnogoštevilnimi toplimi zahvalami v tamošnjih listih, Ženska — župan. V Nemčiji je bilo že v devetnajstem stoletju dobiti žensko, ki je opravljala posle župana, V Lefngau so imeli leta 1818 voliti župana. Volitev župana je bila nujna in tisti čas za mesto velikega pomena, ker je bilo mesto v veliki denarni stiski in krizi. Potreba je torej bilo preudarnega župana. Prebivalci so se dolgo posvetovali in so po dolgem preudarjanju prišli do sklepa, da ni možkega v mesto, ki bi užival splošno zaupanje. Spoznali so pa edino grofico Pavlino pl. Lippe-Detmold za sposobno, prevzeti županske posle. Z otroško ljubeznjivostjo je prinesla deputacija sklep meščanov novi žjpanji. Gospa Detmold je županstvo tudi prežela in ga vodila več let v obče zadovoljstvo. V nradn je delala včasih skoro vso noč, da je rešila točno vše došle vloge. Z veliko spretnostjo je tudi vodila občinske seje. Z veliko vnemo je preuredila mestno nbožnico. Napraviti je dala več novih šol, bolnico, sirotišnico in blaznico. Mestne denarne razmere je spretno zopet spravila v pravi tir in in vladala nad meščani v splošno zadovoljstvo. Zrakoplov ga je odnesel. Iz Flinta v državi Michigan poročajo, da se je tam nekemu šestletnemu dečku z imenom Shester Betts prigodila čudna nesreča. Otroka je zagrabilo sidro nekeera zrakoplova, ki se je vzdignil v zrak. Ko je bil zrakoplov v višini 600 metrov, se je vrv, na kateri je bilo sidro, odtrgala in deček je padel na streho neke hiše, kjer je obležal mrtev. S sekiro odksekal očetu glavo. Iz Bos. Kostaj-nice poročajo: Pred par dnevi je prišel delavec Pavel Sekulič iz Mrakodola pijan domov ter se začel prepirati s svojo ženo. Prišlo je tudi do pretepa. Pri tem je vzel njegov 19 letni sin sekiro ter udaril u- četa z ostrino po vratu s tako silo, da je glava ob-visela samo še na koži. Mladega morilca so orožniki prijeli. Odprava taks za poroke. Da se odpravijo divji zakoni in omogoči revnejšemu prebivalstvu, da se more poročiti, je finančno ministrstvo ukazalo, nal se odpravi pristojbina za cerkvene oklice in poroke, kakor tudi za župnijska potrdila pri onih zakonskih, ki predlože ubožno spričevalo. Zarubljena eerkev. V cerkvi Santa Julija v Livornu se je odigral pred par dnevi precej nenavaden prizor. Po naročilu nekega stavbeneg?: podjetnika, kateremn dolghjte cerkvena uprava 3000 lir, je sodni ektekotor zarubil cerkven« orgije, bandere in vse klcpi. Miljonska zbirka za narodni sklad: !co rs oM v Trot tns j Zadnji izkaz 16585 vinarjev. Na veteranski veselici pri g. Forteju v Trbovljah nabranih 527 vin; pri g.JJ^ložanu pa Vitanu nabranih 104 vin; avgastova zbirka v Celju 207Q via; r»jhen"bnrški naprednjaki nabrali 1862 vin in poslali pod geslom: „Slovenija še ni točila toliko grenkih solz ko zdaj! Prosveto, narodno obrambo grozi zatreti (Jrni zmaj. gato to svoto smo zložili, kaor more, podari naj več. Če bo napredna stranka iioSiiaL bd narod uspeSrib sukal meč." Na' predlog g. Fr. Č$rneyška v Novištifti Je žfffaffa napredna mladina v goštTIrr Strmšek y Mozirju pod geslom ,.Bog živi napredno armado!'1 300 vin', g. Juri Brinšfek iz Chishohna v Ameriki pa je poslal 170 vin. Skupaj torej 21.618 vin. Mala oznanila. Vsaka mastno tiskana beseda stane 10 vin. navadno tiskane pa po 4 vin. Znesek je v poslati naprej, ker se drugače inserat ne objavi. Hiša se proda v Spodnji Hudinji št. 51 pri Celju za 7200 K. Je 6 sob, so vse oddane, nesejo mesečno 46 K najemnine. Vknjiženih lahko ostane 3635 K; posestva z vrtom je krog 3U orala. Franc Kerth. 530 2 2 Prodam lepo malo posestvo, obstoječe iz: lepe zidane hiše, 3 sob. kuhinje, 2 obokanih kleti novih govejih hlevov, svinjskih hlevov, kozolca, domačega mlina z jako močno vodo, pripravno za umetni mlin ali žago, lepega sadovnjaka, 4 oralov zemlje; leži na lepem kraju blizu mesta in kolodvora Slovenjgradec. Cena 10800 K. Maks Murko, Legno p. Slovenjgradec. 534 3-2 !! 500 kron !! Vam plačam, če moj zatiralec koreninic .Ria-mazilo' ne odstrani vaših kurjih očes, bradavic, roženice v 3 dneh brez bolečin. Cena 1 lončka z garancijskim pismom vred 1 krona. Ke-meny, Kaschau, I. Postfach 12/227 (Ogrsko). 512 30-4 Prodajalka, 19 let stara, zmožna nemškega in slovenskega jezika, želi vstopiti v trgovino z mešanim jilagom s 15. septembrom ali pozneje. Naslov pove upravništvo „Nar. Lista". 544 2-2 posebno dobra manufaktu-ristinja. popolnoma zanesljivo dobra govornica, obeh deželnih jezikov vešča, tudi zmožna za slučaj samostojno voditi trgovino z mešanim blagom na deželi, se sprejme takoj ali pozneje po dogovoru, plača po pogojih. Prednost imajo dobra v eni trgovini daljčasna spričevala. — Ponudbe pod ,PoSfenosti na upravo „Narodnega Lista". 564 Hiša z gostilno iu trgovino v Gaberjih pri Celju, ob državni cesti, na enem najboljših prostorov blizu tovarn, se proda ali pa tudi da v najem. Posebno pripravno tudi za fijakarijo, in se prodajo zraven tudi travniki, vozovi, konji itd,, sledni e seveda le skupno s posestvom. Pojasnila daje Jakob Omladič, Gaberje 28 pri Celju. 553 2-1 V trgovini se želi učiti deklica, stara 16 let. Naslov pri upravništvu „Nar. Lista". 555 l Dijaki se sprejmejo na stanovanje in hrano v Poljski ulici štev. 14, Celje. 563 1 Dijaki ali učenke se sprejmejo pri bivši učiteljici na stanovanje in hrano v Celju. Gosposka ulica št. 30. Stanovanje na ulico. — Dvorišče in vrt pri hiši. 562 1 Dvoje posestev eno pri Kostanjevici, drugo v Rajhenburgu, vsako z veliko hišo, gospodarskimi poslopji, velikimi njivami, obsežnimi travniki iu 8 krasnimi gozdi, se takoj proda in sicer prvo za 15000 K in drugo za 26000 K. Hiša v Rajhenburgu je jako pripravna za večjo obrt ali trgovino. Pojasnila daje Franc tloman, Rajhenburg. 556 2-1 Ženitna ponudba. Vdovec, blizu 50 let star, ki ima premoženja 12000 K in je brez otrok in prevžitka, se želi takoj poročiti z vdovo ali samico, ki ima vsaj 2000 K premoženja ter veselje do gostilne in trgovine. Ponudbe pod „ Gostiln a" ha upravništvo „Nar. Lista". 552 2 2 Trgovski pomočnik prva moč, dober manufaktu- ' rist, popolnoma zanesljivi soliden, dober govornik, vešč obeh deželnih jezikov, sposoben samostojno zastopati šefa. se išče za deželo na Spod. Štajerskem. Vstop in plača po dogovoru. Le tisti, ki imajo najboljša spriče vala in so v istini kos stavljenim pogojem, naj se oglasč pri upravništvu „Nar. Lista" pod: »jSkrben in neumoren". 551 1 Spreten trgovski pomočnik prvega nabora prost, želi svojo službo s 15. oktobrom spremeniti v manufakturno ali pa trgovino mešanega blaga. Cenj vprašanja pod ,(Stanoviten 17", na upravništvo tega lista. 568 2-1 Naprodaj so v mestu Celju tri hiše. V večjem mestu Spodnje Štajerske je na prodaj stara, dobro vpeljana vinska trgovina. Pojasnila daje: moška podružnica Branibora v Celju 60 krsti tedenskega zaslužka ali 50—60°/0 provizije dobi vsak, ki prevzame prodaja mojih nadpisov in blaga na zasebnike. Strokovno znanje ni potrebno. Izkazni papirji itd. se poskrbe. Tudi kot postranski zaslužek dokazano 10 K in več na daa. Pojasnila in vzorci brezplačno. Anten Hruby, Miiglitz (Moravsko). 557 1 Učenca sprejme takoj Mih. Lukanc, krojač v Creti štev. 48 pri Celju. 558 3-1 < Za 500 E prodal ženo- V Szimervaratja na Ogrskem je prodal sobni slikar Ladislav Bartos svojo ženo sobnoslikarskemu pomočnika Matiji Nogrady, s katerim se je ona že dalj časa dobro razumela. Pogodila sta se za 500 kron. Žena ni imeta nič proti temu in kupčija je bila sklenjena. Za slovo je mož dal pripraviti bogato kosilo in ko so se dobro napili in najedli, je odpeljal Nogradjr kupljeno ženo vesel in zadovoljen na svoj dom. Izkaz »Posredovalnice občeslovenskega obrtnega društva v Celju«. Iščejo se: 1 učenec za krojaško obrt, 2 učenca za pekarsko obrt, 3 učenci za kovaško obrt, 1 pomočnik za fotografsko obrt, I učenec za kolarsko obrt. Nadalje išče 5 učencev ključavničarske mojstre, 2 učenca pa mizarskega mojstra. — Opozarjamo ponovno gg. obrtniške mojstre, da priložijo vsaki prošnji za posredovanje znamke za 40 vin., ker se zanaprej na prošnje brez te odškodnine ne bomo ozirali — Pri tem povdar-jamo tudi, da bodo učenci, ki imajo veselje do ključavničarske obrti, le težko našli mojstra, ker so ključavničarske delavnice tako prenapolnjene z u-čenci, da jih mojstri niti proti gotovi odškodnini ne morejo več sprejeti. Apeliramo torej na Vas, stariši oziroma varuhi in učitelji, vplivajte na dečke, da st poprimejo kake druge obrti, ker bode na ta način lažje in bolj gotovo prišli do kruha, in ker si moramo vzgojiti naraščaj tudi za ostale obrti. Posledice prehlajenja se lažje prestoje, če se jemlje nekaj časa Scottova emulzija in se privedejo s tem telesu nove moči. Učinek Scottove emulzije je tako priznan in izkušan, da jo mnogi, odrasli in otroci, v časih hladnega vremena ali pred nastopom mrzlih dni redno jemljejo, da se obvarnjejo prehlada. Odpornost telesa se s tem znatno zviša, učinek, ki je potreben posebno za slabotne osebe, ki imajo sicer pri vsaki vremenski premeni opraviti z znanimi nepriiikami prehlajenja. Scottova emulzija, sestavljena iz najčistejših in najbolj ucinkujočih sestavin, vsled posebnega Scottovega postopan ja okusno in vž;t,no pripravljena, je zanesljivo, jako pripravno sredstvo, da se zdravje hitro in trajno otrdi. Cena originalni steklenici 2 K 50 v. Dobi se v vseh lekarnah. Kdor pošlje 50 vin. v znamkah na Scott & Bowne A.:;Z. O. Z. Dunaj VII. in se sklicuje na ta Časopis, dobi enkratno poskusno poSiljatev od ene lekarne. 56 a LISTNICA UREDNIŠTVA. Bočna: Take navadne »šinfarije« ne spadajo v resen list. S tem ne bomo ubili Vašega »klerikalnega" zmaja«. Pošljite kaj drugo! — Sv. Štefan p. Šmarju. V nedeljo mi je žal nemogoče. Pa pridem ob prvi priliki. — »Shod«: Prosim, le pošljite, vendar ne preveč dolgega! Zdravo! — Središče: Iskrena hvala! Pozdrav! LISTNICA UPRAVNIŠTVA. Juri Br., Chisholm Minn.: Od sedaj poslanih K 6.80 porabimo K 5.10 za naročnino, katero imate s tem plačano do konca 1. 1913, ostanek 1.70 pa srnu porabili po Vašem naročilu za narodni sklad. Hvala! Pozdrave v tujino! Lepa, velika mesečna soba s posebnim vhodom, krasnim pohištvom, z dvomi okni na ulico, se odda takoj. Tudi z zajutrkom. Vpraša se: Celje, Dolgopolje 1 (pritličje). Stari hmelj. Želim kupiti hmelj 1. 1911 in starejših letnikov. Ponudbe z vzorci prosim na: M. Piepes, Žalec. Hleblovana soba se odda, na željo tudi s celo hrano, Hermanova ulica 10. Kopalnica v hiši. 566 3-1 « 569 3-1 poučuje skušana učiteljica. Doma in izven hiše. Zadevna pojasnila daje trgovina g. V. Weixla v Mariboru, Gosposka ulica št. 33. Pozor! Pozor! Prva največja zaloga in delavnica čevljev pripoioča svojo veliko množino najfinejših in naj modernejših jesenskih čevljev za gospode, gospe in otroke. Dalje pristne lovske čevlje s podplati iz plutovine. 667 2-1 Štela* Strašek, Celje, Kovaška uiica št*: v. 3. malisno štupo, suhe gobe, vinski kamen, med v satovjju, satovje, VOSek, jabolka namizna in hruške za mošt, fižol, oves, pšenico, ječmen, bučne peške, koruzno slamo, smrekove storže, želod, krompir, sploh vse deželne pridelke, kakor tudi petrolejske in oljnate sode. ter močnate, solne in ot,robne vreče kupi vsako množino veletrgovina Anton Kolen c, Celje, Graška cesta 22. 654 52-1 Radi pomanjkanja prostora se proda skoraj nova železna 5591 angel-stiskalnica. Stisne se 3000 1 na dan. Natančneja pojasnila daje Marija Geršak, Ormož. Stariši ki žele svoje hčerke temeljito, časa primerno izobraziti, store najbolje, ako je pošljejo v zavod šolskih jpester % Celje, kjer imajo priložnost naučiti se v ošetiirazredm dekliški šoli poleg predmetov, predpisanih za ljudske in meščanske šole, vsega, kar zahteva sedan ja ženska izobrazba. V zavodu se poučuje vsestransko gospodinjstvo, posebno .šivanje, kuhanje, umetna ročna dela, risanje in godba. V posebnem tečaju se morejo usposobiti za učiteljice ženskih ročmh del in otroške vrtnarice. — Sprejemajo se deklice vsake starosti, ako so zdrave in lepega vedenja. — Nadaljna pojasnila daje vodstvo šolskih sester v Celju. 560 2-1 Razpis službe okrožnega zdravnika. Pri Sv. Jurju ob Ščavnici, okraj Gornja Radgona, se za tamošnji distriktni okraj razpiše s 5. sept. 1912 zdravniško definitivno mesto. Stalnih prispevkov daje deželni odbor 600 kron, občine 400 kron, okr. zastop za zdravljenje ubogih po dogovoru. Prošnje je vložiti od 5.-25. sept. 1912 na na-čelništvo distriktnega odbora. Pripomni se, da morajo prosilci biti poleg nemškega tudi slov. jezika popolnoma zmožni. Nemec, načelnik. 561- 2-1 RAZGLAS za 10 mesečni tečaj za mladeniče na deželni kmetijski soli v Št. Jurju ob Južni železnici. Ta tečaj se začne dne 11. avgusta t. 1. in konča koncem avgusta 1. 1913. Sprejme se 28 učencev, med temi 10 brezplačno. Drugi morajo plačati za celi tečaj 280 K v 2 poluletnih obrokih naprej. Med zadnjimi si lahko tudi nekateri izprosijo štipendije nekaterih okrajnih zastopov in posojilnic. Za ta znesek so učenci v zavoda okrbljeni s podukom, stanovanjem, hrano in pranjem. Knjige, obleko in razne šolske potrebščine si morajo nabavljati posebej sami. S sabo merajo tudi prinesti za celi tečaj zadostujočo obleko, perilo in obuvalo, potrebščine za snaženje in krpaDje obleke ter obuvala. Za sprejem se vpoštevajo le prosilci rodom Štajerci, ki so najmanj 16 let stari in ki so dovršili vsaj ljudsko šolo s povoljnim uspehom. Prednost imajo stareji od-16 let, taki, ki so že dalje doma ali kjer si bodi pri kmetijstvu sodelovali in posebno tisti, ki nameravajo po dovršenem tečaju na domačem posestvu naprej sodelovati, zlasti če nameravajo postati samostalni gospodarji!. Lastnoročno pisane prošnje za sprejem naj se vpošljejo najkasneje do I. oktobra podpisanemu ravnateljstvu. Prošnjam naj se priloži krstni list, domov-nica, odpustnica, oziroma druga šolska spričevala, zdravniško spričevalo glede telesne sposobnosti za ta poklic, spričevalo o nravnosti in za deželno prosto mesto ali kako štipendijo tudi spričevalo o premoženjskih razmerah. Kateri hočejo na lastne stroške vstopiti, naj to opomnijo v prošnjah. Ravnateljstvo deželne kmetijske šole v Št. Jurju ob južni železnici. i. Bel le. 550 1 8 Praktični in zobozdraunik dr Janko Sernec se je vrnil ter ordinira zopet v Narodnem Doniu v Celju. 33 parnikov! | Avstro-Amerikana, Trst B Redno prevažanje potnikov in blaga v Grško, Italijo, Španijo, Severno in Južno Ameriko. — Devet dni iz Evrope (Gibraltar) v Južno Ameriko. Posebna vožnja parnika »Cesar Franc Jožef I." Odhod iz Trsta 22. septembra 1912. (V zvezi z 6 dnevno zabavno vožnjo Dubrovnik, Na-pulj, Barcelona. Kanarski otoki). Dne 6. oktobra v Rio de Janeiro, ,, 7. „ v Santos, „ IO. „ v Buenos Aires. Podrobne podatke daje: ravnateljstvo v Trstu, Via Molin Piccolo 2 in Kari Kiffinanna nasl., Maribor, Grajski trg 3. 532 i Hgii Rezervni fond K 322.522 95, stanje vplačanih deležev K 117.660, Enaintrideseto upravno leto. Lastno premoženje K 503.462 49, zadružnikov čez 3.000. BI POSOJILNICA V MARIBORU V LASTNI HIŠI y NARODNEM DOMU. Hranilne vloge sprejema in jih obrestuje: na vložne knjižice po 41/4°/o in 41/2°/o, v tekočem računu po 41/4°/o oziroma po dogovoru. — Rentni davek plačuje posojilnica sama. — Posojila daje: na hipotekami kredit in zastave vrednostnih listin oziroma knjižic po 51/4°/o, na hipotekami kredit s poroštvom po S3/4°/0, na osebni kredit po 6%- Eskomptuje menice ter daje kredit trgovcem in denarnim zavodom v tekočem računu. 58 12-9 iz boljše rodbine se sprejme na stanovanje in hrano. Strogo nadzorstvo. Celje, Miklavški hrib, Vila rCairo". T 545—4 Sprejmem takoj ali pozneje registratorja za odlaganje korespondence itd., kateri je vešč slovenščine in nemščine v govoru in pisavi. Pismene ponudbe z navedbo plačilnega zahtevka in dan mo- 563 l gočega vstopa na Peter Majdič, Celie. Dve hiši na prodaj, 25 minut od mesta Celja; ena je nova hiša s petimi sobami, kuhinjo, kletjo, gostilniško koncesijo in trafiko; pripravna je za trgovino; druga hiša je s tremi sobami, kuhinjo, dvemi kletmi, v dobrem stanju, z gospodarskim poslopjem, štirimi orali zemljišča v lepi ravnini in lepim sadovnim vrtom. Pojasnila daje: Fr. Pušnilf, čevljarski mojster v Gaberjih pri Celju. 547 3-1 Eno krono za dragocenega konja in še več bi rad žrtvovM vsak posestnik, Ce mu nevarnost preti, da bi ga na koli i zgubil. Dr. E. Schwarza balzam proti koliki učinkuje tudi v najhujših slučajih zanesljivo proti krču in sploh pc iirjujoče ter razpuščajoče. Vsak konjerejec bi moral imeti ta balzam pri roki. Pri lahkih slučajih kolike zadostuje- 1 steklenica; pri hudem zapiranju se morajo rabiti 3 steklenice. Cena steklenice 1 K, 3 steklenice 3 K 40, poštnine prosto na vse kraje. Lekarna Schvvarz v Ljutomeru (Štajersko). 459 6-6 Maie teme t želodcu morate upoštevati, ako se hočete izogniti hudih bolezni. Domače sredstvo, ki je napravljeno iz izbrano najboljih in nčinkujočih zdravilnih zelišč, sredstvo, ki vzbuja tek in pospešuje prebavo, sredstvo, ki lahno odvaja in odstranjuje po-sledioe nezmernosti, napačne diete, prehlada, posledice sedenja in zapečenosti kakor gore-čico, napetost, preobilo tvoritev kiselin in krčevito bolest, sredstvo, ki vse to ublaži ali pa odstrani, je „Dr. Rosa-Balzam za želodec" iz lekarne B. Fragnerja v Pragi. Svarilo! Vsi deli zavoja nosijo postavno določeni varstveni znak. ———— GLAVNA ZALOGA: lekarna B. Fragnerja, c. kr. dvornega dobavitelja „pri črnem orla", Praga, Mald stran a 203, vogel Nerudove ulice. ■V Pošilja se vsak dan 1 cela steklenica K 2 —, pol steklenice K 1.—. Po pošti, če se pošlje naprej K 150, se pošlje mala steklenica, za K 2'80 se pošlje velika steklenica, za K 4'70 dve veliki steklenici, za K 8'— štiri velike, za K 22"— štirinajst velikih steklenic franko na vse postaje avstro-ogrško monarhije. Zaloga v Lkarnah Avstro-Ogrske. — V Celju v lekarnah M. Rauscher, Oton Schwarzl itd. |©©©©© ©e©e©© eesee ©oe© oesee seo&aeefl feggj — ~" ;©©© ?==< Super fosfati mineralični in animalični, najpreizkuše-nejša, najzanesljivejša in najcenejša fosforna gnojila za vse W vrste zemlje Vsebina strogo zajamčena. Najsigurnejše in najhitrejše oživljenje pašnikov; bogata žetev krme, bogate 18 na fosfornokislih soleh. 30-25 W Superfosfat -p povzroči pri žitu in sočivju najpopolnejšo tvorbo zrn in poplemenitenje sadeža, tako tudi pri krompirju, repi itd. ainonijakove, kalijeve in soliterne superfosfale prodajejo vse tovarne umetnih gnojil, trgovci, kmetijske zadruge in društva. Osrednja pisarna: Praga, Pfikopi 17. ©©© !o©e geee uvv QQQ eeo /VAA VU w ©©© ©©© n a r* vvv ©©©©e ©©©©©© &©©©© ©ee©e©©eeooooooc© naznanilo in priporočilo! Podpisana vljudno naznanjam slavnemu občinstvu, da prevzamem s 1. septembrom ti. gostilno g. Šavca (po domače pri divjem možn) na Spodnji Hudinji pri Celjn. — Tem potom priporočam izvrstno vinsko kapljico, vedno sveže pivo in sploh postrežbo. Pri-akujem od cenjenih gostov iz mesta in okoliee ranogobrojnega obiska. 304 2-2 ■«- Fant Guzej. Za dobro idočo gostilno tik farne cerkve na Spodnjem Štajerskem se išče oženjeni računski natakar Vstop I. novembra i< I. V mesarski obrti iznčeni, z malo kavcijo, imajo prednost. Kje, pove uredništvo. 517 3-3 CROATIA zavarovalna zadruga v Zagrebu: edini domači zavarovalni zavod. Ustanovljena 1884 | 24 6 5 | Telefon Stev. 25-94 | Podružnica: v Trstu, via del Lavatoio št. 1, II. nadstr. Centrala: Zagreb, v lastni Hiši, vogal Marovske In Preradovlčeve ulice. Glavna zastopstva: LJubljana. Novlsad, Osjek, Reka, Sarajevo. 88 Ta zadruga prevzema pod ugodnimi pogoji sledeča zavarovanja: 1. Na življenje: 1. Zavarovanje glavnic za slučaj doživi jen ja in smrti. 2. Zavarovanje dote. 3. Zavarovanje življenske rente. 2. Proti škodi po požaru: 1. Zavarovanje zgradb (hiš, gospodarskih zgradb in tovaren). 2. Zavarovanje premičniu (pohištva, prodajalniškega blaga, gospodarskih strojev, blaga itd.) 3. Zavarovanje poljskih pridelkov (žita, sena itd.) 3. Zavarovanje steklenih šip. Zadružno imetje v vseli delih znaša............K 2.713.674*13 Od tega temeljna glavnica................ 800.000*— Letni dohodek premije s pristojbinami............ 1.363.040*89 Izplačane škode .................... 4,970.238*48 1 Sposobni posredovalci in akviziterji se sprejmejo pod ugodnimi pogoji. i Natančneje imformacije daje Glavno zastopstvo „Croatiae" v Ljubljani (tvrdka Kmet In Slivar) in podružnica „Croatiae" Trst, via del Lavatoio štev. 1, II. nadstropje. Nagrobne S vence 5 v raznih velikostih in cenah s trakovi in brez trakov ima v zalogi Zvezna trgovina (Goričar & Leskovšek) v Celju. 27 12-9 i| Naročila se izvršujejo z obratno | pošto. — Brzojavni naslov: Zvezna trgovina, (Goričar & Leskovšek, Celje šivalni stroj 20. stoletja Kupujte samo v naših- trgovinah ali po naših agentih. 3INGER Co., akc. dr. za šivalne stroje Celje, Graška c. 33; Maribor, Gosp. ulica 32; Slov. Gradec, Glavni trg 46. Svarilo pred zamenjavami! Vse od drugih trgovin za Šivalne stroje pod imenom „Singer" po-nujani stroji so posneti po enem naših najstarejših sistemov, ki daleč zaostaja za našimi novimi sistemi šivalnih strojev v konštrukciji, uporabnosti in trpežnosti. 31 -9 Na vprašanja vedno zaželjeni odgovor. Vzorci za vezenje, gačenje in šivanje gratis in franko. R. DIEHL, žganjarna, Celje priporoča svojo veliko zalogo doma žgane slivo v k e, tropinovca, brinovca, vinskega žganja in domačega konjaka. 619 19-3 ^eibto le iiafboljšo in najcenejšo pratiko z Imenom Slovenska Pratika" za katol. ljudstvo mr 37. letnik Varstv. znamka Sv. Jožef Zatožna tvrdka S «LEINMAYR & BAMBERG V LJUBLJANI. ^-fl-PI «i> .rmRVgJiniitini »•vm • Ceno češko posteljno perje 1 kg sivega spuljenega K 2'—, boljšega K 2'40. polbelega K 360, belega K 4"80, prima mehkega ko puh K 6'— še boljšega K 7-20, najboljšega K 8"40, izredno finega snežno belega K 9'60. 533 6-2 GOfOVC POjtCljC drega^°belega Tlf^en^a nankinga, dobro napolnjene, 1 pernica ali podpernica 180 cm dolga, 116 cm široka. K 10, 12. 15, 18; 200 cm dolga, 140 cm široka K 13, 15. 18, 21, 1 zglavnik 80 cm dolg. 58 cm širok K 3, 3'50. 4; 90 cm dolg, 70 cm širok K 4'50, 5'50, 6. Neugajajoče se zamenja ali vrne denar. Obširni ilustrovani cenik gratis in franko. Benedikt Sachsel, Lobes 927 pri Plznju (Češko). Cevne promenadne, lovske, telovadne, planinske in sploh vse vrste izdeluje Adolf Bursik v Celju Cene zmerne. Postrežba točna Češplje kupuje v vsaki množini žganjarna Robert Diehl Celje. 5213 3 C 0 f — C ® t- co -- 3 e s; to £ N "ti S -H si < s g -swiš "o s ® .22 -o o J! » O B CO ta 0= as -f* v> __e S cz o « -ž I_ (d W >> & <•> ? Trgovina s špecerijskim blagom Glavna slov. zaloga, velika izbira kranjskega vrvarskega blaga n. pr. štrang, uzd, vrvi, štrikov za perilo, mrež za seno in za otroške postelje itd. Zaloga sveže žgane kave. Slovenci! Zavedajte se! Ivan Ravnikar Celje Gra&ka cesta Stev. 21. Na drobno in na debelo. Točna in solidna postrežba. Trgovina z moko in :: želnimi pridelki de- Glavna slov. zaloga suhih in oljnatih barv, čopičev, :: firneža in lakov :: Kupujem vse deželne pridelke po najvišji EV* dnevni ceni. Zaloga rudninskih voda : Edino delniško pivovarn iško narodno podjetje Delniška družba združenih pivovaren Žalec in Laški trg Svoji k svojim! v ''jubljani Syoj, k 8TOjim! priporoča svojo izborno marčno, dvojnomarčno, termalno in granatno pivo 126 v sodčkih in steklenicah. 47-31 52-18 347 Razpoššljaina zaloga dalmatinskih vin Edino pristno • to 189 44-29 vargiveno znamko ^^terjeva voda za zobe najboljša za zobe. Se dobi povsod. Steklenica 72 vinarjev. Glavni trg 8 Celje Glavni trg 8 Ima v svoji veliki zalogi najboljša vsakovrstna dalmatinska vi*i» in razpošilja na veliko in v steklenicah. Črno wisio „Piavact( za slabokrvne in druge vinske Specijalitete se tudi razpošiljajo. !!Zahtevajte ceniki! Piebivalcem v mestu iu bližnji okolici se raznaša po hišah od 5 litrov naprej po zmernih cenah. Za naročila od 56 litrov naprej vt-!ik popust. Za naravnost vina se garantira, w Priporočani swoj vinotoč na drobno, -saj HH bh Južnoštajerska hranilnica v Celju fi m mm m m _____ v Narodnem domu. Oprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. nre dopoldne in jih obrestuje po 99*" 4 '/s °/o ter pripisuje obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek plačuje hranilnica sama ter ga ne odteguje vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji: Šoštanj, Sevnica, Šmarje, Gornjigrad in Vransko in rezervna zaklada, katera znašata vže nad 350.000 K. Ker nima namena iskati dobička, zato razdeli znatne svote v občekoristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje. 92 52-22 .F Tvosedaj je dovolila za dijaške ustanove 30.000 K( J-' za napravo potov 5.000 K, različnim učnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 12.000 K, za podpore različnim požarnim hrambam in v kmetijsko gospodarske namene nad 6.000 K, hranilnico ustanovivšim okrajem izplačalo okolo 45.000 K za dobrodelne namene, skupno tedaj nad 100.000 K. Sprejema tudi hranilce knjižice drugih, posebno neslovenskih denarnih zavodov in jih obrestuje, ne da bi se pretrgalo obrestovanje. Slovenci, vlagajte v južnoštajersko hranilnico svoj cerkveni in ustanovni denar in kadar nalagate denar za mladoletne ali varovance. In zahtevajte pri sodiščih, da se naloži denar za mladoletne oz. za varovance izključno le v južnoštajersko hranilnico. Priloga »Narodnemu Listu" it> 36. LISTEK. v Češki otok pod nemškimi valovi. Spisala Sokolova. — Poslovenil S. K. (Dalje.) IV. In prišlo je tudi. Bilo je soboto aprila zvečei. Iz ještjedskih tovaren se je razlegal oster žvižg, ki je odmeval daleč po gozdnih obronkih za Ješt-jedom, naznanjujoč, da se končava delo in da st odpirajo vrata tovarniških zgrdb, ki so tu štrlele v zrak; in vsule so se množice delavcev in delavk in v hipu so bile polne peštjedske ulice. Bila je hipna poplava. Razlila se Je po Ještjedu in poplavila v besni strugi sivih, umazanih ln modrih valov delavske obleke; delavci so hiteli, tu pa tam se je zasvetilo belo oblačilo mlajših in starejših delavk. Za hip so se oddelile poedinke tu v večjem, tam v manjšem valu in napolnile ješt-jedske prodajalne, da se zopet čez kratek čas zlijo v veletok, da se prelijejo po mestu in razdelivši se Ba koncu mesta na vse strani, da se razlijejo tu v širšem, tam v manjšem rokavu po poljedelski okolici v sosedne vasi. V Ještjedu samem se je zgubljal tok v najmanjših, najtemnejših predmestnih ulicah. Ob sobotah je Tona zbrala svoje delo, da preda tedensko delo, da dobi zanj plačo in novo naročilo. Gledala je, da odide od doma malo preje in da vse Izvrši preje, nego pridejo delavci iz tovaren, da jim more iti nasproti. To ie bilo njeno veselje. h struje, ki se je valila proti njej in okoli nje v valovih, ki so se zlivali, razlivali, skozi katere 9e |e ona prerivala s svojim drobnim telesom kot šibica, so prihajali do nje glasovi, katere je tako rada poslušala, kateri so ji bili najljubša glasba, — glasovi njenega rodnega jezika. V Ještjedu jih je čala malo, čeprav ie bilo tu dosti Cehov. Oglašali so se skrivaj, v polšepetu, kakor da boje. Strah Jih je plašil in udušil komaj da so se pojavili na ustnih. Le otroški glasovi so se glasili neskrbno v mili materinski govorici. A glušeča bližina jih je naučila, da pozornejše znižajo svoj glas v detinstvu, da kasneje zahtevajo tem glas-■ejše svoje pravice. Samo s poplavo delavcev, večina čeških, ko so se vračali iz tovaren, razlila se Je po Ještjedu povodenj čeških glasov. In v to povodenj je zaha-|ala Tona vsako soboto in celo nedeljo, da si osveži svojo dušo. Kolikokrat se ji je zdelo, kadar je hodila med temi delavskimi telesi v pepelastih, zaprašenih in pri delu zamazanih oblekah, da se razgrinja pred njo razorano polje, da nad njo prepevajo stotine škrjancev. Bili so to češki glasovi, kateri so ji govorili s sladkim naglasom na delavskih ustnih. In vendar so to bili odlomki preprostega razgovora delavcev, utrujenih od dela celega tedna, odlomki besedi, ali samo kako ime, kak vsklik, ki ga je mogla razumeti, idoč nasproti delavcem, kateri so jo prehitevali s hitrimi koraki. A za njo st» se zlivali vsi ti glasovi v najkrasnejšo melodijo. To Je bilo njeno sobotno sveto veselje, ki so ji govorili: »Nisi sama! Nisi zapuščena! Tudi mi sme Cehi — tvoji bratje in sestre! Otroci dela, kakor tudi ti!« In Tona se je vračala domov vedno z novim zaupanjem, z novo iskro nade v očeh . Danes je šla iz prodajalne, kamor je oddajala svoje delo ,brez novega naročila. Ko je zavila za ogalom ulice na trg, kjer je vedela, da je ne bodo spremljali pogledi iz prodajalne, je obstala na trgu. Njeno pobledelo obličje je zarudelo, iz oči so ji prihajale solze Hitro se obrne v izložbeno okno sosedne prodajalne, da bi zakrila svojo žalost. Tako je o-t la brez dela. Slntila je po novici, katero je prinesla Blaženka, da bode to, kar ji bodo rekli, odpoved dela, pa je sedaj občutila, kako silnw se je varala v nadi, da ji bodo dali mogoče kako novo naročilo, kakor je tedaj zagotavljala materi. Tako ji je odšlo delo iz rok, s katerim se je hotela pošteno preživeti in to samo zato, ker je bila Ce-hinja. Kaj sedaj? V glavi se ji je hotelo zvrteti. Ah, da, takrat, ko je sedela na šolski klopi in poslušala svojo ljubljeno učiteljico, kako tolmači dolžnosti, ki jih ima človek napram sebi, napram svojemu bližnjemu, napram svojemu narodu, kako jim je opisovala razne izkušnje, v katerih se človek izku-ša kakor zlato v ognju, da se vidi, ali bode ostal trden in čist — takrat ni slutila, da pridejo tudi nad njo take izkušnje. V prodajalni so ji rekli, naj dela na to, da bodo hodili brat in sestre v nemško šolo, pa bode dobila takoj dela, in še več, da bode dobila, ker je zelo vešča, samo najboljša dela, in da bode plačilo podvojeno — Judežev denar, o katerem govori tako prezirljivo že sveto pismo, še se blišči do današnjega dpp. svpfi sp in zapeljuje k najčrnejši izdaji! Ah, kako je takrat rekla njena učiteljica, ko Je ona imenovala kot najkrasnejši vzgled domovinske ljubezni med ženami Kartažanko Sofonisbo, katera je žrtvovala za domovino svojo ljubezen in kasneje svoje življenje; potem Poljakinjo Emilijo Platerovo, katera je šla za svojo ubogo domovino v boj in v njem padla? Dejala je, da taki svitli pojavi vzbujajo navdušenje, 'la občuti vsakdo njihovo veličino, če-gar srce je "--mo za plemenite občutke, in da nesrer.ui in r( a. -mi narodi potrebujejo več takih Junakov in junakinj, kojih imen zgodovina ne na-vaja,da svetijo kot vzor vseh časov in vsega človeštva, za katerih dela še jsvet ne ve, — a brez katerih bi komaj obstal živ; narod, ki je preganjan in zatiran. Navajala je za primer češke delavce in obrtnike in njihove žene v krajih naše češke domovine, kjer jih Nemci zatirajo in preganjajo, navajala le za primer te priproste naše ljudi z žuljavimi rokami, a zlatega srca, kako se žrtvujejo, padajoč v siromaštvo in bedo, ker jim odpovedujejo delo samo zato, ker hočejo ohraniti svojo deco svojemu narodu, ker je nočejo izročiti na milost in nemilost protinarodnim nemškim šolam. »Ne more vsakdo umreti za domovino, ni vsakomur dano, da narod proslavi z znanstvenimi izumi, ali z umetnostjo, bodisi s pesmijo ali moj-sterskim kistom; nima vsakdo premoženja, da bi z njim pomagal svojemu narodu in služil svoji domovini in ga ji položil pred noge; ali vsakdo, ponavljam vsakdo in slednji more biti zvest stražar svojemu narodu, in če pride tudi v takšne prilike, da postane odločen požrtvovalen junak kakor so naši bratje v ogroženih krajih.« Dalje sledi. Stara pravda. Spesnil Anton Aškerc. IV. Pred cesarjem. (1515.). „Sy schrayen str, ye lenger, ye mer: Stara pravda!" (Pesem iz 16. stol.). „Sit sem že predstav in zaslišeb, teh t6žeb in prčšenj ves dan!" Car Makso vzdihuje v Avgsburgu — „Sejm ta bo-li dnes že končan?" M M Še nekaj jih čaka pred vrati,"" de nadmaršal Ravbar na t6, *„Še tdte, o cesar, zasliši!"" „Napr6j!" veli Makso krepkd. Ustdpijo v škornjih visokih in v irhastih hlačah možjd, po prsih jim gdmbi srebrni, a plašči do gležnjev visč. „Kjer Sava nam vre iz Triglava, kjer v Adrijo Soča hiti, kjer vije derdča se Drava, kjer Mura zelena šumi: „Tam biva naš n&rod ti zvesti, od tam smo poslanci domš,; a žezlo mogočno nam tvoje tam, zdi se, že več ne velja! »Karkoli se komu poljubi, počenjati z nami smd vsak: po hrbtu pretepa nas Tnrek, a v lice nas bije — grašč&k. „Od nekdaj napada nas Turek, sovraži nas, ker je — pag&nl A mi, cesarost, smo kristjani, graščžk pa je tudi — kristjdn! „Kaj Turek! Mori nas, pa —ide, in s plenom odnese pet6! A jastrebi, car, z gnezd gospdskih kljujd nas in — ne odlet6. „Mi sčjemo — grad nam požanje, njegovo vse, naše pa —nič! In zijutrek naš, to je — tlaka, večerja je — vžlpetov bič!.. „Kak dolgo ie zemljo mi svojo kot sužnjiki orjemo naj? — GospSda nam vzela je pravdo ... Ti, cesar, naz&j nam jo daj!" „„Podložniki vi ste pobožni?!"" nad irharje dvor zakriči, „„Kaj? plemstvo, cesarju udano, črniti se upate vi?!"" Ne zmeni za dvor se car Makso, za hrnp njegdv nič mu ni mar; zrfe resno v poslance slovanske, sočutjem dčje jim car: „Krivice, ki vam se godijo, v nebd so vpijdče, zar6s! Besedo zastavljam vam carsko: to mora neh&ti — ni bes! „Ej, vitez preljubi moj, Lambergl ki Pegama, hrusta, si zmel, bahaču si v Beči snel glavo, jun&k že povsdd zaslovdl: „Kaj pravim ti, Krištof moj dragi: opaši meč, vzemi svoj ščit! Pojčzdi mi dol na Posavje gospddo objestno krotit!" Slovenci!20. IX. 1912 se vrši po celem Spodnjem Štajerskem V. »Narodna zbirka" „Kluba napr. slovenskih akademikov v Celju". MOf A STARA izkušnja je in ostane, da za odpravo peg in za dosego in ohranjenje nežne, mehke kože in bele polti in boljšega mila kot svetovnoznano lilijno mlečno milo Steckenpferd, znamka jezdna palica, od Bergmanna & Co., Tetschen a. E. — En kos se dobi za 80 vin. v lekarnah, drogerijah in vseh enakih trgovinah. Ravnotako se obnese Bergmannova lilijina krema „Manera" čudovito pri ohranjenju nežnih, belih ženskih rok; dobi se v tubah po 70 vin. 135 40-30 Gospodarski paberKi. Za jesensko gnojenje. Gnojenje z umetnimi gnojili se je v zadnjih letih že precej razširilo; mnogo se piše in razpravlja o porabi umetnih gnoiil, toda mnogo je še takih kmetovalcev, ki se ne brigajo za nobeden nasvet.' Najstarejše, torej najbolj znano umetno gnojilo je Tomaževa žlindra, ki je sicer izvrstno gnojilo, vendar samo to ne zadostuje vsem rastlinsklim potrebščinam. Naši kmetovalci tako radi kupujejo samo Tomaževo žlindro za svoje travnike ter prav nič ne mislijo — čeravno so že o tem slišali — da dajo z žlindro rastlinam le fosiorove kisline. Rastline rabijo pa še kalija in dušika in od kod naj te snovi v zadostni meri dobijo, ako jim tudi teh ne dovedemo v obliki gnojil. Hvalevredno je, pognojiti v jeseni travnik s Tomasovo žlindro, vendar nikdar ne pozabi, ji primešati še kalijeve soli; na 1 hektar = (ls/4 orala) se vzame navadno 200—250 kg 4% kalijeve soli in 600—700 kg Tomaževe žli idre. Navadno primanjkuje našim travnikom še tudi dušika, katerega damo najbolje v obliki čilskega solitra, ki je najbolj bujno in hitro učinkujoče dušičnato gnojilo. Trave in detelje dobijo sicer nekaj dušika iz zraka, vendar ne v takšni množini, kolikor bi ga za popolno hrano potrebovale. To gnojilo se potrosi najbolje v spomladi na dvakrat; prvič ko začno travniki zeleneti, drugič pa kakšne 4 tedne pozneje; na 1 hektar zadostuje 100 kg. Ako rastlinam ne damo enega ali dragega gnojila, tedaj zaostanejo v rasti in se ne morejo tako razviti, kakor bi se lahko pri popolni hrani. Današnjim razmeram primerno pa mora vsakdo kolikor največ mogoče iz zemlje dobiti, da ima kaj dobička, in je skoraj povsod lastna krivda, če zemlja ne rodi dovolj. Pripomočkov zato je dovolj, le posluževati se jih je treba. Bliža se zopet čas, ko bo treba za jesensko setev s plugom na polje, katerim domačega gnoja primanjkuje. Seveda se mora tudi tukaj upoštevati načelo, da potrebuje Žito kalija, dušika in iosforove kisline. Ne izpuščati jednega ali drugega gnojila, ker je mogoče predrago; takšna varčljivost je napačna in se maščuje pri žetvi. Vsak kmet ve, da je razlika pri žetvi, če se gnoji veliko ali malo z domačim gnojem; ravno tako je pri umetnih gnojilih. Vsakdo hoče, da bi zrastla pšenica, rž ali ječmen prav močno in klasi naj bi bili za ped dolgi in prst debeli. Če hoče biti človek velik in močan, se mu mora dati krepke in zdrave Inane; rastlina je tudi živo bitje in za to mora dobti hrano, kakoršno ji je narava določila. Oziminam se gnoji najbolje pred setvijo; kalijeva sol se pomeša s Tomaževo žlindro, ter se podorje ali zavlači; in sicer se vzame za 1 hektar 160—200 kg kalijeve soli, N500—600 kg Tomasove žlindre in 100—150 kg čilskega solitra. Pri setvi se naj potrosi le ena tretjina čilskega solitra; druga tretjina v spomladi, ko začno setve zeleneti, in zadnja tretjina približno 1 mesee pozneje. Ko trosimo čilski soliter v spomladi, pazimo, da bodo rastline ob tem času suhe. Vlčanskl Skerlee. in modno blago za gospode in gospe priporoča izvozna hiša Prokop Skorkovsky in sin v Humpolcu (Češko). Vzorci na zahtevo franko. Jako zmerne cene. Na željo dam toka] izgotoviti gosposke obleke. 107 48-30 Kak na sadnem drevju. Izmed bolezni, ki jih lahko opazujemo v naših sadunosnikib, je rak ena najnevarnejših in precej razširjenih, posebno ua jablanah. Kjer vidimo na vejah, pa tudi na deblu velike uorte rane, obraščene z grčastimi oteklinami, je znamenje, da je drevo bolno na raku. Rak povzroča odmretje posameznih vej, kakor tudi celega die-vesa. Pojavlja se na ta način, da se v rane, ki so nastale vsled ozebline ali vsled medsebojnega drgnenja vej ali iz katerihkoli vzrokov, naseli neka vrsta majhnih glivic, koj h delo je ravno to, kar mi imenujemo rak. Te glivice se vživijo bolj in bolj v les, katerega tazjedajo, zato tndi postaja rana vedno večja, dokler ne odmrje napadeni del. Runa pa se pojavljajo tem rajše in je za razvoj omenjenih glivic tem ugolnej«, čim slabše dozori les. Slabo pa dozori les, ako stoji drevje pregosto ali na premokrotnih tleh ter, če je preenostransko pognojeno z dušičnimi gnojili, kar se lahko opazuje pri drevju, ki stoii ob gnojničnih mlakah ali tam, kjer neprenehoma gnojnica teče. Istina je, da najdemo raka najlažja v pre-gostih sadunosnikih ip M dreyesij), katerih kron* Je irez in čre* pjreraščena, kajti tu ne moreta ne solnce ne zrak tako učinkovati, kakor je pogrebno za zdrav razvoj drevesa. Tudi na pregloboko vsajenih ter pa v previažnih tleh stoječi^ drevesih ni rak redek gost. Istotako zboli n$ raku kaj rado drevje, ki trpi pomanjkaije onih jedilnih snovi, ki so za zorenje lesa potrebna-T dobri primerno prodorni ip dovolj apna vsebujoči zemlji je drevje navadno bujne zrasti in zdravo. Opomniti pa je, da rak ne napada vseh vrst enako močno. Posebno rad še naseli n. pr. na zimski zlati parmeni in na ananasovi raj neti; vendar so vse vrste več ali manj občutljive tedaj, kadar stoje na pjim neprikladnih tleh. Iz navedenega je torej razvidno, da je nam mogoče preprečiti rakovost drevja, ako izberemo pripravne vrste in tla in če pravilno sadimo, gnojimo in trebimo sadno drevje. Posebno hvaležno je sadno drevje za dodatek apna tam, kjer tega primanjkuje. Zorenje lesa se pa lahko pospe-iuje s kalij in fosforno kislino vsebujoči mi gnojili. Kjer je odveč vlage, jo je odpeljavati ali v odprtih jarkih ali pa s primernim vlaganjem drenažnih cevi. Ako je drevo polno rakastih ran, tedaj je najbolje ga posekati in skuriti. Tudi posamezne precej rakaste veje kaže najbolje odžagati in sežgati. Še male rane pa zacelijo včasi, ako se iih v času. ko narava miruje, očisti odmrlih delov in grčastih oteklin, zamahe z zmesjo iz ilovice, krayjeka in pepela ter trdno obveže s kako cunjo ali vrečo. Po leti pa Sti ovira razširjenje rakastih ran ako se zareze ^oža po dolgem sredi črez rano in pa vsaki strani rane tako, da segajo te zarezi ep pedepj pa zgornjj ih spodnji strani črez rano-V noyejgem času se priporoča tpdi ma.zatj rakaste rane 8 petdesetotstotpp raztopino dendrina (neke vrste v vodi raztopenega k#rbplipeja). kar se, kolikor je vsaj meni znano, dobro obnaša, ^pjsa^evpj poskusi piso dragi, jatorej se lahko prepriča vsakdo sam. tfftjl še sredstvo pa je ji) ostane ie pred sajenjem sadnega drevja vpoštevati okolščine, ki i« v zvezi z nastopom raka in ukreniti potrebno, a ne more nastopati. Zupane y „Gosp. Glasn". 30. 9.1912 5. ,nar»odna zbirka1 5©©©©©©©©©©©©©©©©©©©S€ Popisi. Iz Zabukovja. Na dopis iz Zabukovja v „Slov. Gospodarju" 8t. 32 odgovarjava: Najina navad^ ni bila nikoli napadati ljudi po časopisih, to navado je uvedel dopisnik »Gospodarjev". Če ao bile neutemeljene besede, s katerimi je razglasil obč. tajnik glede osebno dohodninskega davka, zakaj ga nisi tožil? Saj veš, kje je pravica. Seveda kar tebi ni povolji, je vse neutemeljeno. Povej mi tudi, kateri medklic sem napravil in katerim somišljenikom se imam zahvaliti, 4a nisi sodnijsko proti meni nastopal. Zapomni si enkrat za Vselej, da se bo pri cerkvi od strani županstva razglasilo, kar bo treba, ne da bi se prašalo tistega kmečkega fanta h. št. 21. Slednjič ti stavim samo še to vprašanje: Če se res samo za resnico in pravico bojuješ, dokaži, katere priče so po krivem prisegle v obravnavi v zadevi Franca Vodičar ja, katerega si tožil, a je bil oproščen; dobiš lepo nagrado od naju podpisanih, da se boš Jg^fco tekoj oženil. Svetujem pa, miraj pp^iac s ffpjimi popisi; če bi urednik »Slov. (fasppdarja" Iz Žalca. bramb na, S n, Stoerskeip" Ji številki 30 Zvezo slovenskih požarnih se je JjrjJitni'' »Šta-z dne 28. julija prav po svoji maniri obregnil ter skoval članek, kateri bi se moral pravzaprav glasiti tako le: „Na požarne brambe 80 se zdaj nemškatarji nakrat vrgli in jih hočejo na vseh krajih in koncih v svoje namene izrabljati. Govorijo o štajerskem „Gauverbandu" v Gradcu ali v Rajhu ali kje že, in namigavajo, da je vse „za nič", kar je pri „Zvezi slov. požarnih bramb na Sp. Štajerskem*. Mi nimamo ničesar proti temu, da se hajlovci zopet enkrat blamirajo; a vkljab temu jih opozarjamo, da je to jako nevarno polje, na katero so se podali. Požarna bramba nima in ne sme Imeti nikake politične smeri, temveč je splošno koristna in splošno potrebna uredba. Kdor v taka društva politiko vlači, ta je pač precej smešen ip nevaren- Ako hočete fmpti po|arpe brambe, ki bodejo le za parado, ki jih imate pri v#»ki ®em-žkutarski hujskanji s čelado pa glavi, medlem ko v slučaju ognja n pečjo snijo, potem seveda sp v»še nakane opravičen Po pašem mnenju pa ima ga&ilpp društvo druge namene. Nam se zdi le smešno, ako hočejo hajlovci zdaj s svojim »Gauverbandom" javnost za nos voditi. Ta haj-loyska * zveza" hirala bode na tisti boleznj, na kateri hirajo ysa hajloVška podjetja. Požarnim bodejo po lojtraji lazili, in gasilno orodje §tane v$ denarja, pego črup-rdeči-rumeni trak. Glavni Vjsrpfr, da se je urgspjČija, rZy6za slovepskih pro- stovoljnih požarnih brip$ pa Šp. Štajerskem', pa jp r^vnp t3, da zaipore taka splospa zveza večja denarija sredstva skupaj spraviti. Blagajna v 0r&4fj» pa bode gotovo tako prazna, kakor so fazne pbčinske blagajn« po spodnje štajerskih nemškutarskih mestih. flajlovci se jezijo na slo-vepsko komando, k' zahteva »Zvezjj. slovenskih prostov. pož. bramb". Komanda mora bitj pri slovenskih pož^rpih brambah epotpa ip samo ob§ebi po-Šta- erskem ko „pp- raabmluvb slovepska. Tega bivši an^rb znejši spcijalni demokrat in sedftj PF8