[pchlobl. k. k. Hofbibliothek, Wien V Gorici, 4. februarija 1881. „SoL»" u&aj* *sak petek in velja s poSto prejemana all t Gorics »» dora poiiljtna: Vs© leto.....f. t-50 Pol leta.....,, i-30 &tmleta . . . . ~ 120 Pri ozBaniliTi in prav tako pri ,.po-*/tiH.'<;aA,; se ptacuje za n»Tadnu tristup- 0 kr. Le se tiaka 1 krat 7 n „ n » 2 „ * n » n r, 3 ,» Za f tit 6rke po prostoro. Tecaj XI. Posamezne gtcvHke se dobivajo po 10 soldov v Gon'ci v tobakarnici v go-sposlci iib'ci blizo „treh , kron". in na starom trgu. - V Trstu v tobakarnici „Via ilclla casorma 3". Dopisi naj ko blagovoljno poSiljajo umhiiStni „Snfie" v Gorici vHilarijanski tisknnii, !mrorfaijia..paopravjiiiStvat1So56^_ na Korenji v Sticsa - vi hiSi St. 10 II. nadstr, Rokopisi se ne vraSajo; dopisi naj 86 blagovoljno fraukujcjo, — Delalcem in drugim nepremozuim se naro6uina zniia, ako se oglase pri urodm&tvu, Telegram „Soei" Z DUNAJA, 3. februarija. Po-slasei grof Coronini, dr. Tonkli, Va-lussi podaH so danes njegovemu Ve-licanstvn presvitlemu cesarju peticijo dezelnega odbora za polajsanje zem-lji§6nega davka na Goriskem. Pre-svitli cesar so sprejeli najmilostljivise deputaeijo in obljubili po mogocnosti ozir jemati na peticijo. Odgovor ministerskega predsednika grofa Taaffeja na Hohcnvartovo interpelacijo. TJstavoverd so sedanji vladi ocitali, da je v ob-5e, zjasti pa v gospodarstvencm oziru popolnem iie-rodofitna. Dolga Casa res ni dala vlada glasu na to stran. Todi sedauji veeina drzavnega zbora ni zo vee Tedcls, kaj pomeni obotavljanje vlade, da se no zganc tudi m kwiecke potrebe. Ker pa je avtonomistom blagor kmefikega ljudstva r prvi vrsti ua srcu, niso mogli dalje molcati. Zato so na§i p island pooblastili gr. Hohenwarta, da jc ob svo-jem casu vlado ocittto praSal vdrz. zboru, kaj namerava storiti za poboljsanje kmeckega stanu. „Socatt je bila onci praSanje ali interpelaeijo naslm ce3titim bralcem naznanila, in danes prinese radostno odgovor, katere-ga je dal grot Taaffe v zadovoljenje drzavnozborske.j vefiine. Odgovor je polen nad za nas; veselimo se ga, ker obecuje naSim kmctom na nmogo strani polajsanje in zboljSanje dosedanjega hudega stanja. Ta odgovor je pa tudi politicuega pomena, ker bo podlaga vedno vefiemu zaupanju do vlade tudi od sudaj nas-protnih stranij. Zato so usfavovercl, ki v 20 letih niso niC* storili za kmeta. kar pobiti, da jim je vlada pokazala, kako boLe skrbfcti tudi za na§c kmeLke go-spodarje. Ta tmeutttti odgovor se glasi pa taktf-le: BVJada Kj. veliianstva je obrnila vso svojo po-zornost na razmere krnedkega prebivalstva, posebno pa na one kmeCkega stano. Videla je pri tem vlada, da je razmere kwetstva popolnem predrugaCil prehod od nataralnega gospodarstva do denarnega na kme-tijskih posestvib, odpravJjenje postavnega dttdnega na-siedni§tva leta 1868 z oztrom na kmeCka posestva, z dfielnimi zakoni leta 1868 in 1869 skleneno odprav-ljenje postave, ki je mejila svobodui promet zemlji§6a ter ni pripuscala, da bi se gospodarstva razkosavala. j Posledica tega. da seje smel posebno maujSi posest- i nik svobodneje gibati, ali da je gospodar moral naen- ! krat ve6 delov dedi&oe izpladati in je moral veCkrat j posestvo z nova urediti, bila je ta, da je imel gospo- j dar Yet bremen. To breme je sieer nekgliko zravnalo ! to, ker je cena posestvom poskocila, ali v poslednjem 6asn se je tako zveksala, da je provzroella skrbij. Kriza leta 1873, ki je nastala vsled razliCnib, sploSno vpIivajoCib gospodarstvenih prikaznij, in ka-tero je poostrila jednostransko gojenje premakljivega kapitala, ni mogla ostati brez slabega vpliva na j,o-mnozenje hipotaknega zadoMenja gospodarstev zavoljo tega, ker se je vsled one krize zgubilo mnogo pre-moienja, ter sta se zmanjsala pov^itek in promet. Bavno tako je gospodarstva o§kodila odpravijenje za-konov zoper oderahe. Slabo stonje gospodarjev so pa svek§ale §e razne natorne nezgode, ki so zadevale v zadnjih letih skoro vse de^ele eele drzave ter rastofia vnanja konkurenca. Vlada je tedaj uZe v zadnjej sesiji drzavnega zbora predloztla vefi nagrtov postav, ki bodo dobro vplivale na kmetijske razmere posestev. Ti nafirti so : naCrt zakona o temtljnih tloloebah glede zlaganja zemljiSC, potlej o razdeljevanji skupnih zemlji§6 in u-^avnaoje dotifinih razmer gkde rabe in oskrbovanja. * --^e zdaj nie potrjeni zakon postave glede premem-be ^Jdobitnega in prihodninskega davka, potlej Stem-peljsk* {n pristojbinski zakoni v ozira na posojilnice in kreditiie dru2be, zakon za zatrenje in obrainbo go- | veje kugu U-r zakon glede odpravljenja nepoStenega | postopanja pri kreditnili poslih. Kar se pa t\te dalj I njega delovauja vlade, to vidijo gospodje interpclautje ' sami one teSkoce, kl so ravno ono vpra§anje, ki sega , povsod v zakonodajstvo. Tembolj si je vlada svesta svoje dolznosti ter se bode trudila, da stoti vse, kar j bi vzdigniio in utvtdilo gospodarstveno razmere v ob-ce, in razmere knivtikega stanu §e posebe. Visokej zbornici predlo^i se v kratkem nafrt zakona a nekaterih prenienibah pristojbinskega zakona, in sicer se bode pristojbiua zmanjSala, kadar kako posestvo po dcdSfiini prei^e iz jedne roke v dru-gu (Dobro, dobro!), ter se »bode, kolikor je admiiu-strativno mogoce, delalo na to, da obravnave o manj-§ih dedsCinah ne bodo tako dolgo trajale, in da ne bodo provzrocevale ncpotrubnih stroSkov. Dalje namerava vlado 5e v zdanjem zasedanji predlo2iti nadrt zakona, ki bode doloeeval, v katcrem slufiaji in v koliko naj se drzavna uprava udelc2i^je zboljSevauja posestev in zemljiSC, ter liofie vlada gle-dati na to, da bodo jednaku Uolofibe sklenili dozulnf. zbori, ki iinajd v pivej vrsti skrbeti za zboljfianje kinetijstva. Vlada bode po torn, kolikor bode drzavni zbor odlofiil, podpirala in mno2i!a kmefiko sttokovnjaSkc §ole, katere imajo osnavljati delete. Vlada obraCa svojo p;vzornost tudi na tarifstvo. (Dobro.) Ce se to dobro uredi, prevazali se bodo ce-weje tudi vsi de^elni pridelki. Slabib kmetijskih razmer je krivo tudi to, ker so posestva ;>reoblozena z dolgovi, od katerih se imajo visoke obresti plaCevati. Vlada premij^ijuje, kako bi storila, da bi posestnik premenil svoje dolgove v drugc, od katerih bi mil ne trebalo placevati tolikih obrestij, posebno misli na to, naj bi drzava ne izter-javala pristojbin in tako omogocila, da se ona ope-racija izvede. (Odobrcnje.) Sieer pa mora vlada na-glasiti, da se narodno gospodarske bolezni ne dajo ozdraviti samo po zakonodajstvu in npravi. Prebi-valstvo mora tudi samo pomagati pri tern delu. Zato se pa mora zoper razdirajoce tendence posamiCnih utvrditi individualno delovanje s tem, da se zdru^ijo posaraicni v jedno organiz.icijo. Tudi o tem premislju-' je vlada. Za zdaj pa ima vlada pomagati najnujnej§im | potrcbam. Drugo delo pa je odvisno od tega, kaj da ! bodo rekli gospodarji in kmetovalct, katert se namc-I ravajo izpraSevati. Kmetovalcev sodelavanje potrebno ! je tembolj, ki;r se po jedncm kopitu ne dajo vse gospodarske Skode po raznih krouoviuah ozdraviti, (Dobro I Dobro!) ter inorajo zato razen drzavnega zbora sodelavati pri tem tudi deze).ni zbori. (Odobrenje). Iz drzavnega zbora, Z DUNAJA, 30. jan. (Izv. dop.) V dodatnem prevdarku za leto 1881 od 24. ja-nuarija je predio^ilo ministerstvo notranjili zadev dr-^avnemu zboru v potrdilo tudi nekaj zdatnih zneskov za ceste na GoriSkem in sicer sledeSe: 1. zapoprav-ijanje oziroma zravnanje in razSirjenje skladovne eeste od Kobarida do Robica in od tod na levera bregu Na-di2e do Stupice znesek gld. 16.700. Ministerstvo u-trjuje svoj predlog s tem, da spoznava veliko vaz-nost te ceste v kupcijskem oziru, ker ve2e Italijo s KoroSko de^elo po cesti C'ez Predel, in pa s povdar-janjem, da je tudi vojno ministerstvo iz strategifinih ozirov vaznost te ceste spoznalo, priznalo in terjalo, da sevtoraj primerno razliri in izravni. Se vefije va^nosti pa je opazka ministerstva, da namerava to cesto sprejeti med erarske ceste, kar je zahteval dezelni zbor goriSki iuprosilo dtuStvo BS!o-gaK v posebni peticiji. 2. Za prelo^enje skladovne ceste od sv. Lucije prek Modrejce in Kozarskega do dr^avne ceste pod Ciginjem predlaga ministerstvo podporo gold. 10,000 za leto 1881 in 3. za izdelanje ceste od 2elina proti Idriji do kranjske meje gld. 6000. Tudi nujne potiebe izde-lanja te ceste utcmeljuje ministerstvo s tem, da pov-darja njeno vaznost s kupfiijsk(»ga staliMa, ker vo#e ivia.ijsko de^elo s tolminskim okrajem in po cesti od Kobarida do $tunice z Italijo in pa s tem, da je tudi tej cesti vojno ministerstvo priznalo veliko vaznost iz stratcgiciiih ozirov. Ravno te ozire je o svojem casu povdarjala „Soca" in tcrjala, naj bi se tudi ta cesta sprejela med drzavne ceste, kar je potem tudi dru-§tvo „Slogaa v posebni peticiji zahtevalo. Skoda, da ui ministerstvo tudi glede te ceste dodalo svojim na-gibom dostavek, da jo namerava prevzeti v svoje go* spodaL.itvo in jo uvrstiti mud drzavne ceste. Upajmo pa, da bo pozneje pri§lo do tega spoznanja, ker je ta cesta v resnici jako velike va^nosti iz stra&gi&uih ozirov, in ker je okraj tolminski in cerkljanski ne inoruta vzdr2avati v takem stanu, da biiehko slu?ala liamcnom, ako bi pri§lo do premikanja vojuili truin in posebno topovja. Vreme se jc nekaj omehfialo, in vso na to ka2e, da bo v kratkem nastopilo vlt\*/.no vienie. V dr^avnom zboru §o zmercm traja vazprava o postavnem nacrtu proti odoru&tvu, in ^e pri 1. §. je vec premeinb naznaiijonih. Pri zborovi seji pretekli petek je bil prebran predlog, ki ga je stavil v imenti Ilohenwartovega kluba dvomi svetovalec Lienbacher za raz§irjenje volilne pravicc poslancev za dr^. zbor. Po tem predlogu dobijo volilno pravico vsi tisti, ki imajo pravico voliti obc. slarc^instvo, in pa v velikih inestih tisti, ki so sicer od te pravice izkijuceni, pa plaenjejo z dokladami vred vsaj 5 gl. ces. davka. Ravno tisti dan je podala deputacija poslancev gg. Nabergoj-a, Vitezic-a in Tonkli-a po „Ldiuostitt priobCeiio spomenico glede jezikovne enakopravnosti na Primorskem, g. minist. predsednika grofu Taafteju, gosp. dr. Tonkli pa mu je izroCU §e posebe natan-cen naeert za uvedenje slovenskega jezika v sred-nje sole in v s e u r a d e na Gorisisem. Grof Taaffe je deputaeijo prav prijazno sprejel in obljubil, vse natancuo prevdariti in — bomo videli kaj bo iz tega I Dopisi. Iz Gorice, 27. jan.Mi Slovenci smo zares cud 11 i lju-dje in v deveta nebesa povzdigujemo Laha ali Nemca, Co ta po desctih letih svojega bivanja kot c. kr uradnik, aii pa privandrani lacunar, z nami, v ua§em jcziku — kar je njegova sveta dolznost — sem ter tje ka-koSno^zine. Cital sem uze mnogokrat v nasib novinah: „Glej-te, c. k. uradnik N. je rodom Furian, Nemec itd., in vendar on rad govori z nami po domaCe-slovensko ter spo§tuje na§ jezik!" A za Boga, kaj pa smo mi slo-venski davkoplacalci ? mari se hoCemo dati pestiti od vsaccga, ki ni nase narodnosti, ce tudi od na§ih 2u-Ijev 2ivi ? — Pa zgornje pohvale pi§ejo se v slovenske liste cestokrat le zato, da dotiCni dopisnik si s to kaj pridobi, ter po lestvi, s pohvaljenca pomocjo, dalje pleza; malo pa je onih, ki se brigajo za pojasnilo marsikatere la^i, in uboga para, naS kmet, si misli: nno, to so pa u^e nfanj" gospod, 6e tudi ni Slovenec, ker so ga „djali" v „eajtengert — Rad bi pa vedel, koliko onih c. kr. uraduikov,1. ki na ndober dan* nam milostljivo odgovore „Bog daj I4 uraduje tudi z na-§im kmetom le slovensko znajocim po domafie? §e bolj bi me pa zanimalo, da bi mi kdo povedal, koliko rojenih Slovencev kot uradnikov privoSCi svojemu rojaku slovenski odlog, nalog, narok, itd. Presneto malo jih imamo teh mladih, in kaj pa je z na§imi starimi slovenskimi uradniki ? Mnogo jih poznam, ki so poSteni narodnjaki, in radi bi sera ter tje kmetu slovenske „srifteK dajali, a boje se prenapetih dopis-nikov na§ih doma5ih listov, da jih — fie vdobe slu-tiajno kako tako v neprav pravilnej slovenSfiini pisano „§riftoB v roke — obero" ter sramote zaradi neznanja sloven§5ine. Prav tako nek dopisnik „s Krasa" napad",'«er grdo smeii necega biyS?ga tamoSnjega davk* jkeg^ uradnika, rodom Slovenea; in kakor sem natancno poizvedel, poStenega rodoljoba, kateri je. se mi pravi, vedno bil v narodnein obziru na naSi strani ter se Tii nikdar sramoval povedati svetu, da ga je sloven-ska mati dojila, in da je ter ostane vedno wrest sin majke Slave! In zakaj napada dopisnik slovenskega (iz stare Sole) uradnika? Zato ker je ta nekplacilni nalog v oe-pravilnej slovenSCini pisal; morda je oni nalog tudi kdo drug pisal, in nioz ga je brez preniisleka pod-pisal. Pa naj bo; gc&poda moja, koliko bi se dalo pisati o tuk. c. kr. sodniji, davkariji itd., kateri a radi naSemu kmetn le itaiijanske odloke, le italijsn-ske eksekiitivne pole poSiljajo. Cerau toiaj napailatt naSe Jjudi, katerim je bil namalani osel na hrbet |»ri-vezun, ce so ob svojem casu v soli le besvdico nem-Sko piegoforili? To se pravi, samo sebi oziroma slov. narodu renegate gojiti. Bil sem i jaz v onih Solah v Gorici, kjer nas je nepozabijivi g, Z.......slovenscmo ucil po 2 uri na teden, Mo2 je bil, kar se tice znanja slovenakega jezika, na pravem mestu, a prav resnicno in praviLno povem, da sem se moral po izvrSitvi tretje voalke sani uciti, da sem si priavojil tomalo znanje sloven-SCine, katero morem rabiti s pomocjo urednikovo. Kaj pa hocemo zahtevati od naSih starih uradnikov? Mari ni clovek zadovoljen, ce vdobi, recimo, tudi v »ferdcrbanej spram" v priprostem domacem jezika od c. kr. uraduije kak spis n?go v italijanScini in nera-sCiui — ce teh dveh zadnjih jezikov ne razume? Iinel sem prijatelja, bil je obcinski tajnik v ne-kem slovenskein mestu, in pisal mi je veckrat, da je zupan sem ter tje siteu. Pravil mi je, da mu je ranogokrat pravilno pisane razglasc kar precrtal, zato ker s« bili prevec pravilni, da bi jih slovenski kmet razumel, in moj prijatelj je moral razglase za kmete v dorancAj razumljivej obliki — po zupanovej volji, — prediugaciti. Iu, gospoda moja, oni zupan je se-del na univerzi, sedi sedaj v drzavnem zboru ter tuo-zato zastopa in zagovarja slovenske terjatve, upeljavo slovenskega uradovanja v urade in Sole. Imeli so tain, kjer je bil moj prijatelj obcinski tajnik, tudi sta-rcga obciuskega slugo. Moz je vsako nedeljo stopil na kamen pied cerkev, ter tarn povedal kmetoin — ce tudi sta iniela s tajnikora sleherno soboto a§olo4 za pravilno izgovarjaoje razglasov, le po domace, kaj se zaukazuji: od c. k. glavarslva, sodusje in davkarije. Pa kaj, wislite da je Veucelj ubogal ali navadil se pravilnosti ? Kaj Se i On je navadno zacel: Od c. k. sodnijske nviht&m se Yam daja na znanje itd___vsi taisti, ki ne bodo tega storili, bodo „Strafania „jentt kaznovani. Moj prijatelj se je pritozil pri zupanu, da Vencelj slabo razglaSa, zupan je prejel Venceljna, in ta se je mozko odrezal: G. „purgermajster" jen g. „tajnikaru, po pravici in resnici „jima povem, da ce nasema kmetu po domace ne povem, nobeden nic" razumel ne bode te nove kraujske „Sprahea. Imel bi Se mnogo enacib resnicaih dokazov povedati, a nodem dalje segati, nego si prihranim tudi v tern obziru v prihodnje *) kaj vec povedati. To pa Vas prosim, g. urednik, nikar ne sprejeinajte v naSo „So5oa naSe stare pa poStene slovenske urad-iiike sramotilnih spisov ,¦ vsaj Ce pomislimo, nas Slo-veuce so uCili le riba „Fisch% miza nTisehB, in de tudi sem ter tje kaj v pisavi ^aliino*, naj se ne Steje v greh, nego Bogu bodimo hvalezni, da kaj v svojem jezjku od si. c. kr. uradnikov dobiino -~ posebno pa v Gorici. ___________ BOSTJAN. Iz tolminskih hribov. (izv. dop.) Pred u. dnevi §el sem po opravilih v Tolmin, in ker sem tarn videlinizvedel mnogo zanimivega, prosim.draga „So-Ca", za malo prostora, da svet izve, kaj se godi v MMalem Parizu« (tako je imenoval pred leti nek do-pisovalec tolmin ski trg). Prva moja pot je bila v Citalnico, kjer se sni-deva s starim prijatlom. Veselilo me je videti, kako se je ze glede Casopisov vse predrugaCilo; na mestu listov nWiener Tagblatt* ia BTriester Zeitung" se zdaj ponaSata nTribuneK in .Triester Tagblatt*. Se ve da iniajo tudi vse slovenske iasopwe in Se nekaj nemskih in itaiijanskih. Citalnica je oiivela tiidi glede veselic, ker se je ustanovil izvrsten in Cvrst pevski zbor s 14 mosk.in4 2ensk. glasovi; na Celuje znani vneti pevovodja Aodrej Klemeucie s Pecine. Da sree mi je od veselja skakljalo, ko sem videl, kako 'tocno in s kakSnim veseljem se vdele^ujejo pevci vaj in se pnpravljajo za veselico, katero napravi Citalnica sredi februarija. Tako je prav, trdna voHa in sloga pre-magati vse zapreke! Ogledal sem tudi lepo novo Solsko poslopje, se-zidano na najpnmernisem kraji (in ne tam doli v oui luknji, kjer so jb hoteli imeti ueki tolinioski trmoglav-mki). Zalost me je pa ob§la, ko mi je nwj prijatelj . *> 5j?r ne Tem<>',kak0 se .wU S- dopisnik §e nadalie hoic izastiti o tem predmetu, nocemo ga mi motiti 8oLa"iL je 2e veikrat izrazila, da je naCelno proH osefaife aapadom' Imala p» bo pnhko he svojo povedati o aradnikih ,stare" in MnoTe" Sole in kazati, da praro domoljabje zmaga mar. Bikaj tndx glede na pnsTajanje pravilne sloTenSdine. Upamo pa tudi, da pnde kmala doba, ko ne bo samo rodolrabje in SlSirV * ampAtudi L °11 ? ° 8 fc TWft|a *«do«ttbnl in ne. TodoT^bne uradmke tudi na BloTejwko in prayjino slovensko praaoTk^a. Ur rekel, da se muii solska Jnladiua po 4 use na teden z nemScirio, in da je celo v Triesterci bial, da je v , Tolminu uemSiina obligatui ufini predmet. To mi ne gre v glavo, tem maoj, ker mi n; do zdaj se znau dotifini sklep. Prijatelj me zavrue. da je menda to { sad zadojega pohoda c. kr. namesbiika u Trsta, ka-j ten se je v Soli na odgovor uiitelja, da ne poducuje ! otrok v neniS&ni neki izrazil: ,Dadurch begeht man einea Moid an der Schuljngend". Kako pa da more molcati k temu krajni in okrajni solski svet saj so vendar na tem mestu osebe, ki se Stejejo med prave narodujakel? Prasam dalje: Kajimakonstiti naSemu kmetu, ko bi tudi uoiel par besed nemSko brati. Oj, zaletel &em, ker je pii sedanjih tukajsnjih razmetah prav potrebno, da vsak kmet nemSko bere, ker se iz-dajajo posebuo od c. kr. glavaistva vsi odloki v trdi nemScin:. Pri c. kr. sodatji snio nekoliko na boljsem, lahko bi bilo pa vec siovcuskega, ako bi advokati in notarji vse vloge v sloveuscini pisali. Po takem ima-mo sami oiozje v roci, du se zabruuimo ponemceva-nju; glede mmiScine v soli tie monjo nas siliti, da bi dajali naSe otroke v iiciu&iiiii poduCevati, iu glede j oblastnij teijamo lehko, da nam izdelujejo advukati o-ziroma notarji dotiftne vloge v slovenScini. Toraj na stran vso strabopetnost, m terjajmo, da se izpolujuje vsaj to, kar so nam po milosti privrgli! V Tolminu se je vpisalo dgospodov za Ncince; med njimi, pa je en sain rojen Nemee. Bruge tedaj lahko imenujt'mo 8posiliuemceK. Smesno in zaniLe- i vanja vredno pa je trdit*, da obcuje po nemsko urad- ; ink, ks je uacelu 45 tisoL Listo slovenskega ljudstva. Tak uradnik napravlja iz BUmgangsprabe* nekaj, kar uaj se imenuje nlTnigehutigsprache(l. ) Ycseli me pa, da je vpioal sodnijskt vodja c. kr. adjunkt g. Dt-t'acis sloveuski jezik kot obcevalni, kar je edino resnicno in pravifino. In ta gosnod je bil izui - jen v druzini samo v italijauscmt in nemScint. Tudi je ta gospod izbran za podpredsedntka cital .ici, kate- i ra je edino po nje;n zopet oiivela. Bog nam ohrani takega mo^al________ GradflO, 30. Jan. (P.n. g. Francetu Schaf- j fenhauer-ju, c. k. gimnazijskemu vodji v pokoji.) j — Velecenjeni, preblagi gospod vodja I Dovolite, da • Yam tudi oddatjeni Vasi spoStovalci izrazimo svoje j pomilovuino sofiutje o zgubi Va§e dobre sopro- ge. Bog jej daj vecoi inirt Vain pa naj Bog da §» I veliko let Lasnega miru veseliti se I 0 presladki mir! | Blagor mu, kdor te ima! a blagor tudi njemu, ki te j drugim da I— Vedite c preblagi g. vodja, da VasVaSi | nekdanji dijaki v dobreni spominu imamo, spoStujemo : in Ijubimo, ker ste si znali s pvojim mtkavnim j poducevanjem in miroljubnim postopa- I njem kot profesor in vodja naSa srea piidobiti. V i tem, ko mo drugi z ropotanjem, cebanjem in kreevi- ' tim mahanjem .nabiflane tVaze" girokoustno prodajali, \ bili ste nam Vi ziv dokaz, da temeljita ufienost mirno ; nm napaja in sree blagotuo zlabtui. Va§ priitnek nas je .v zacetku nekaj straSil — bali smo se, da bote strastno mabali po nas, svojib ovficah — a kmalu nas je utolazll Va§ krotki znaeaj z bo^afofio prijaz- nostjo. Prepricali smo se is pri Vas, da je znaLaj osebe iad nasproten priimku.— Naj Vas pa zdaj v Yasl zalosti poboza*> sveto dete Bo- zi6i | __________A. Z. Gradenski. J S Krasa. (Izv. dop.) Da ne bode p. n. ob- ^instvo na Krasu mislilo, da je veleslavni c. kr. de- zelni Sol. svet za marljivo in plodunosno poducevanje na Solskem polji v teku Solskega Ieta 187» 80 s pi- sraeno pohvalo oziroma pobvalnico odlikoval le gosp. Antou Leban-a, kakor se je v cenjenem listu BSoca* , stev. 5 iitalo, naj bode s tem prijazno onienjeno, da so po isti poti bili odlikovaui tudi sledeci gospodje m gospodicue: Benigar, naduCitelj v Tomaju, Hrova- tiu, uSitelj v Nabre^ini, Golob, bivSi dubovnik in u- Citelj v Stanjelu, Trampu2, ucitelj v Kostanjevici, Ka- l cafura iu Pitamic, utileljici v Seiani. i Enaka Cast priznala se je pivim §tirim gospo- : dom tudi v teku Solskega leta 1877*8; a ker so ti ponizni, gotovo niso marali, da bi se javno razglaSe- : vali, ker ujira gotovo zadostuje in jim je vseskoz le - na tem Iezece, da koristijo s svojem martjivim podu- i cevaujem uka^eljnej mladini, ter da so visje Solske : oblastnije z njih postopanjem zadovoljne. S Krasa. (UCiteljsko druStvo.) Ho5em Vam ob kratkem porocati o pirvi skup§5ini ^sezansko-komen-skega uciteljskega drustva", ki je zborovalo dne 13. . januarija ob 10. uri v Koinhu v IV. razredii Sols, po- 1 slopja. Na duevnem redu je bilb: 1. Nagovor zac. predsednifea. 2. Prefiitabje Statutov „ucit. druStva8. 3. Volitav odbora. t 4. Pogovor o bododem delovanju drustva in vi- sokosti dru§tvene letnine. j t *) Badi prijavljamo to soSutje do znaiainega in pje-. memtegft mo2a. katerega kot takega smo imeli tudi mi ua»t sjoznavati v teku Mb/ginauu^iklli let. Vi, .5. Dolocevanje kraja za. bodocl zbor. 6. 0v6re Solskega napredka; govoril g. naducitelj Antou Leban. 7. Predlogi in nasveti posameznih udov. PriCujocih je 18. uditeljev in uaiteljic, pa tudi. g. c. kr. okraj. Sols, nadzornik. K druStvu jib bode pa §e vef pristopilo, omenjenega dne so bili baje za-drzani. Prva tocka. G. zafi. predsednik Anton Leban, naduCitelj v Komnu, pozdravlja v kratkem jedernatem nagovom navzoCe, slika naraen in vainost uciteljskega drustva, povdarjajod dobre naslcdfcc, ki jib imajo ucit, druStva, zlasti v tem oziru, 4a se uclteljstvo za6ne zavedati p»i tacih zborih svojega vaznega poklica, da si svoie znanje in svojo omiko utrjuje. On pravi na-dalje, da vidimo v novejSi dobi naSega solstva pri u citeljstvn vseh deiel na§ega cesarstva tako iivabno gibanje, kakorSnega ne zapazujemo pri nijednem dru* gem stanu. V marljivem zborovanju se odlikujejo naSi kolegi na Kranjskem in Stajerskein, kjer pridno zahajajo v svoja drustva in shode in se z gorecnos^'o uddezujejo zborov. Pri nas na Primorskem ni do sedaj bilo tako; vsak ucitelj je le sani za-se 2ivei; redko kedaj smo sezbiraii k^ v prpMjSkom krogu. Ufiitelj je bil — le samotar. Zdaj pa bodemo se vec-krat skupaj zbirali, pomenkovaii se o Solstvu itd, sebi in Soli na cast. Gosp. L. pravi tudi, da ga veseli to, ker bode to druStvo spudbudilo tudi nade tnvariie v drugih okrajih na Gori§kem za enaka druStva in e* nake shode v edrnosti in slo^nosti, da se bodo pote-govali za svoje pratice in prava pedagogicna nafiela, Y to pomozi nam Bog I Potem je g. zafi. preds. pozdravil navzofioga c, kr. okraj. Sols, nadzornika g. V. ter dejal, da je ucl-teljltvo ponosno, da je on med nami, ker nam utegne po znani svoii uljudnosti dajati tudi danes dobre pe-dagogifine svete. V to tudi g. nadzorniku: Dobro doSIi! K drugi toCki prebere ml. tajnik g. uditeJj Kor-Si5 iz Komna Statute ufiit. druStva in pojasni posa-mezne odstavke. K 3. toCki izvolil se je po posameznih listkih staini odbor, in sicer: G. Ant. Lebau, uadufiitelj v Komnu, predscduik; g. J. Trampu^, ucit«»lj v Kostanjevici, podpredscdnik; gospodifina JuHtimi Sirukeij, Heiteljica v Komini, taj-nica; g. hvi. Hrovatin, ucitelj v Nabngini, blagajni- Car; g. Ant. Benigar, ufiitelj v Tomaji, pevovodja.__ Vsi izvoljenci se zahvalijo za skazano jit?. Cast. Ob-ljubili so tudi v odboru marljivo delovati za napredek in korist druStva. Za 4. toCko se jo skleuilo, da bodo v prihod-njem zboiu govorili: a) g. c. k. okraj. S. nadzornik Vodopivec: „So*li darila pospe§evali pomoSki v povzdigo Solstva ?u b) g. uditelj Kante: B0 zgodoviiii v ljuds^ki Soli;" c) g. ucitelj Vrtovec; „0 izgovarjanji -la in „vtt v Ijud, Soli". Kar se zneska druStveniue tico, sklenil je zbor, da ostaue, kakor kaiejo praviia (1 gld. na leto). — Navzoci so po tem plaCali druStvenino, in denar se je oddai g. blagajniCarju. Potem sc je dolocllo, da bode dru§tvo dne 5. maja (cetrtek) zborovalo v Se2ani. Na to je govori! g. naduCitelj Leban o „overah Sols, napredka-. Med glavne overe je vStel sledefic : 1. da so starSi Se ueobcutljivi do Sole in uCitelja; 2. da ljudstvo Se premalo ceni in spoznava, kako imenitna in potrebna je ljudska Solai 3. stariSi (ne vsi) so prevefi spaceni in nerodni; 4. krajni Sols; sveti, ki daui nalogi ne zado-stujejo; 5. preveliko Stevilo otrok-veni izbi, ozir v enem oddelku; 6. ueredno Solsko obiskovauje; 7. nepostavue inslabe Solske izbe glede na zdrav-stvene obztre; 8. „pasatt — naj ule bode na spomlad ali po-leti itd. G. Ant Leban je stavii tudi predlog, naj bi se staini dopisniki za posamezne pedagogicne Casopise dolocili, a ta predlog ni bil sprejet. Po tem doevnem redu sta g. nadzornik in g. A. Leban navduSevala navzoce skratkim govorom na'mar-Ijivo delovanje in na veselo svidanje v Sezani." Ko ribi vode, tako je zares treba uCitelju nadaljnjega na-obrazevanja v druStvu. Preberimo samo nove udne nacrte, in priznati nam je, da se sedaj od ljudskega ucitelja zahteva sllno veliko, kar doseCi je mogoCe same z marijivostjo. Treba je tedaj pridno brati, pre-miSljevati in v zborih uciti se eden oddruzega, drug druzega navduSevati, kajti »v druibi je mo6K. Tedaj: bratovska zveza uaj veljat KoneCno je g. predsednik L. vskliknil trikratni zmo naSemu presvitlemu cesarju, kot oCetti nove Sole in pokrovitelju novega Solstva. Burno odmevali ao zivio-klici po Solski sobici. Sledil je potem v gostilnici g. §vara skupni o-bed, kjer se je novemu druStvu na cast popivalo it* napivalo na Yeselo svidanje v kraSki nkapitolia 1 Politidni pregled. V drlaviiem zboru prjsli so oni te- I den na vrsto tudi razni predlogi o razsirjwiji volilne pravice. Schdnerer je predlagal o b c o volilno pravieo. Pri tem predlogu pokazala se I je prava needinost raed starimi tntavoverci, da si tolikokrat povdarjajo^ kako da so edini. I Schmerling. je v gosposki zbornici iudiiektno | tudi nasprotovai svojim pddioziiini fz drzavne I zbormee s tern, da je mocno zagovarjal bosan-sko novo zeleznico. Ako smemo povedati svojo I misel, zdelo se nam je, kakor da bi si stari I centralist hotel zopet pridobiti. kar je izgubil, ko je zadnji6 nezaupnico izrekal sedanjemu mi-nisterstvu. Schmerling ve, kak veter piha na dvoru tudi gled6 na Bosno in Hercegovino, in zato se jo hotel prikupiti tudi iz tega razloga. DenaSnji dopis z Dunaja kaze na drugo delovanje in zlasti tudi na pridobitve za naso Gori§ko. Gg. Nabergoj, Vitezid in Tonkli, izrofiili so preSli teden spomenico polit. druStva „Edinostu grofu Taaffeju. V6eraj§nji telegram — nenavadna cast „So-1 L[« — pa poroca, da so goriSki poslanci izro- I cili posebno prosnjo (priob6imo morda to pro-§njo v celoti) naSega dez. odbora naravnost ce-sarju, da bi se davki znizali tudi za Gorisko, in cesar je obeM storiti, kar bo mogoce. Lepa ntda! Dr. Tonkli je izrofiii Taaffeju tudi poseben in natanCen nafcrt glede na sloven§6ino v uradu in Soli. Kaze se da se, nas posla-nee energicno poteguje za nas. Oni teden je cesar sprejemal tudi iz nem« skill dezel vec* kmeckih deputacij. Vsem je ob-Ijubil, da bo vlada skrbela za olajsanje kmctij- ! ukih bremen. Dr. Ziblikjevifi, dosedanji zupan kra- | kovski, dosegel je veliko dast dezelnega m a r § a 1 a za Galicijo. It. pi. S k r 2 y n s k i, poljski driiavni po-slanec, je umrl vtorek. V 14 dneh je smrt Po-Ijakom pograbila tri drzavnc poslance. Hrvatje dobe\ kakor pravijo, vsled do-go vorov bana PejaSevida in ministra Tisze po zdruzenji Vojine Krajine 40 poslancev v Pestan-skem zboru. Prej so jih imeli 34. Za to^dolod-bo ima pa tudi hrvaski sabor se svojo besedo. V PeStanskem zboru je napravil govor bar. Sennyey-a velik vtis, ko je kazalna nevarcnost in slabo gospodarstvo sedanje vlade. Pravijo, da utegne priti kmalu on na knuilo. Ogerska kljubu vsej napetosti in osab-nosti mora zares bit! na slabem, ko se kaze, da se je prebivalstvo na mnogih krajih in v obce skreilo in ne pomnozilo! Cudno je to v dobi ogerskega blisca na zunaj 1 V dezelah, ki so zastopane v drz. zboru, pa se je ljudstvo pomuozilo v 10 letih za 2 milij ona dus! Rusko zmago nad divjimi Turkmenci razpravljajo ta teden evropski listi, in ji pri-pisujejo velik pomen zlasti na Angieskem, ker Rusi vsled te zmage primaknejo svojo sosesko zavidnim Anglezem. Angleska dobiva cedalje vee udareev tudi v jnini Afriki, kjer so bili te dni hudo tepeni angleski vojaki od Boercev. Doma6e stvari. Potres, kakor v obce sodijo je bil danes zju-traj v Gorici. Okoli 21/2 zjutraj se je svetilnica treslk v porocevalcevi sobi kakih 10 sekund; pa ni hotel sklepati na potres. O irredentovcih se iasnlkise vedno razgovarja-jo. VeCina previdnib in celd Slovanom sovraznih listov povdarja zaresno stran italijanskih rogovilezev. Samo ^Triester Zeftnag* in njeae sestre hi rade reS zavr-nile in zamorile, ker se boj6, da bi bila grajana tr-iaska sedanja vlada, katera jtui je iz znanih vzrokov prirasla na sree. Badi porocamo, da zlasti „TribUiiett poiteao povdarja nevamo staliSce na Primorakem, in vCeraj suio z veeeljcm brali, da je dunajski list v po* sebnem dopisuz Dunaja porofial, fcaklS se a'Sbca'" tru-dl kazati na izdatne politiCne pomoiike, da se Pri-morska otme Avstriji in Avstriji zvestini Slovencerii. Veseli nas tako porofiilo, ker kaze, da se vendar eii-krat zanima tudi velik npm.Ski list za riiiSIjenj*', ki He v pokrajinskem, v tiijini sicer nepozoaneiri tednikuraz-piavlja. Vabilo k veseiici, katero napravi Tominskii Ci-talnica dm< 5. februarrjii 1881 v Devetakovi dvorani. Spored: 1. Petje: y Baiiovci. 2. Govor. 3. Pctje : Jji-drapsko moije. 4. Zapanova Micika, kratkoCasna igca s pefcjem I. akt. 5. Petje: Slepec. 6. Zupanova Mici-ka 11. akt, 7. Petje, Uboj. Zafietek besede ob 7. uri zveeer. Po bpsedi doma6a zabava. Vstoptiinak besedi za odrasle 20. nov. —za otroke 10 nov, Odbor. Vabilo k ph'iiiicmu venceku, kutcrega priredijo kanalski prostovoljni gasilei due 12 februarija 1881 v pvostorih g. Segalla v Kanalu. Cisti dohodek je namenjen tukajSnji blagajni pozanic strafe. Med od-potttkom bode srefikanje. Vstopnina 1 gl. Gospe in gospice so prosfce — Darovom se ne etavi meje. Za-cetek »/2 8 uri, ! Odbor. Akad. dru&tvo Slovenije na Dunaji napravi 5. februarija Vodniku v spomin sveCanostuo sejo v dvorani restavracije Wawrischeve. Odbor. Slovenski jezik pri trzaSkih sodnijah. Dr. Bizjaku so bili slovensko vlogo odbili pri trgovinskem sodisCi; visja iM. sodnija pa je utoku pritidila in najviSa sodnija na Dunaji je razHodila, da slovenski jezik v Trstu ni soduiSki jezik I Po tern ne delajo za irredentovce V Kdo je slep, in komu Bog pomagaj ? O Matidinih knjigah za leto 1880 odgo* varjajo BNovice" na nekatvra vpraSanja to-le: Natis* nena in vezana je; 1) knjiga „Vpliv vpijanljivih pi-Jag na posamtii d!ove§ki organizem in na ^lovoSko wdra2ino v obCc," spiral dr. M. Snmee, — 2) knjiga „Oko in vldtt s podobanii; spisal .1. ZnidaiSifi, je tudi uze natisnena in vezana, — 3) knjigu „Kopitar* jeva spomenica" na 12 polah, ki jo je vredil prof. Marn, je u2e tudi tiskana, — 4) knjige: BLctopisB, ki ga je vredil dr. Jan. Bleiweis, bode obsegal 25 pol, je natisuenih u2e 19 pol, in ko bode natisnen imenik Maticinih udov, katvrega vrcdba je po Hkvi-dacijskom operatu veliko trudopolnt'ga dela prizadjala, so dovr^ene vse 4 knjige, ki jih za leto 1880. dobijo ilnistvcuiki, tcr se jim ptve dni prihodnjega meseca dopo^iejo. BIJubljanski 2vona je prinesel v 2. §t. s 4 stran mi priloge zopet raznovrstnega in mnogega gra-diva. Vsebina mu je: 1. Stanislav: Slov6nskim sva-tom, pesen — 2. Jos. Jurcii: Rokovnjaci, historicen romau (Dalje) — Dr. H. Dolenec: Spoinini 0 cirkui-Skem jezeru II. — 4. Ivan Frauke: Estetigna nafiela pri obleki in stanovanji III. IV. — 5. Fr. Levstik: BjcLnik hivatskoga ili sibskoga jezika — 6. Bojan: Ka semnji, pesen. — 7. A. Kos: Prosnia, pesen. — 8. Dr. Ivan TavCar: Otok in Struga, noveleta II. (Dalje) -— 9. L. Zvab: Ivan Z. V. Popovifi. — 10. J. Stare: Pisma iz Zagreba I. — 11. Fr. Erjavec: Rak (Dalje) — 12. Dr. Ig. Klemenfie': 0 fotofonu (Konec) — 13. A. Bezen§ek: 0 novobolgarskej literaturi II. — 14. V. Valenta: Glasbene vesti. — 15. Lc: Dva napisa PreSirnova. — 16. Lc: Imenitna knjiga. — 17. — Sloveuski glasnik. „Lj. Z.tt ima nad 1500 narotaikov, l.§t. se mora v Cetrto ponatisniti. Zarad drugih tiskarskih opravil dobu 1. st. oni, ki so se naro&li pozneje, se le za nekaj i teduov. NemOa smrt, poroCajo nam iz Crnid, pObrala si je uze zopet eno irtev izmed lanskih dozorclih pri-pravnikov! Nedavno pokopali so v Brdih g. Kozlina in na SveCnico pokopali smo v Croidah vrlega mla-denca, sposobnega uCitelja in vnetega narodnega bu-ditelja g. Mill. Lebau-a. Spremila ga je vsa solska mladina s svojim uCiteljstvom ia obilno ljudstva. Bog mu daj vocni mir in pokoj. Javna zahvala. Blagi Solski prijatelj, cast. gosp. Anton Pahor, tukajSnji kaplan in iskreni kave- ket, je podaril devet slovenskih knjig za bukvarni- I co solske mladine v Komnu, za kar mu tukaj najto- I plej§o zahvala izreka vodstvo stirirazredne ljud. Sole v Komnu. Anton Leban, naduCitelj. I Javna zahvala. Prav lepo se zahvaljujem v I imenu njegovih stari§ev in bratov vsem tistim, ki so 1 pri pogrebu zadnjo Cast skazali rajnkemu Viljoinn LavrenCak-u, c. kr. davkarskemu adjunktu iz Gradeca; zlasti pa gg. uradnikom tukiajSnje davkarije in udom Citalnicnim. I V Gorici, dne 29. januarja 1881.. Ea njegov prijatelj. za^avstVQne stvari, O koleri. Spisal dr. Ferdiuand Rojic, zdravnik v Gorici tikoma zlatega angela, angelo d' oro. (Konec.) Ako se je kobua lotila cloveka tedaj je treba, pokl-r zdmvnik no piii!.-, takn le 2 njim ravnati:____ 1. Soba, kjer bolnik left, naj bo zraCna, t.j.c*o le mogoCe prostorna, velika in z vec okni, zato da cist zrak la^je prihaja. Ako je poleti in vro&ina, tedaj naj bo eno okno, ab cu jih je veC, na tisti strani ali steni zidu, tudi vie odpttih; pa to mora imeti tako lego z durmi sobiiimi, ktere se morajo vedno zapifati, da prepih. ki vleLe od okna ali oken k durim, ne gre Lez bol-nikovo posteljo. Prepih je sploh 2e zdravemu dloveku skodljiv, toliko veC pa boluiku. 2. Bolnik v postelji naj bo toplo odet, in treba ga je se ogrevati, kakor navedem pozneje. 8. Za pijaco, ker ga eilno 2eja, je najboljfia vo-da od kuhanega jecmfcna ali raj^a, in naj uo pije po uiuogo na enkrat, ker vefi ko pije, prej in vec mcCe iz sebe. Vinos mu je treba siliti mesne juhe, samo ali z enim jajejim rumenjakom in od Lasa do Lasa tudi po nekoliko dobrega vina samega, ne z vodo po-meganega. Ako se vidi, da mu mocl hitro vpadajo,* giuejo, tedaj mu je treba veckrat dati: en jajcji vu-menjak atremi ali Stirimi 21icami mlcka in nekoliko sladkorja, cukra, toldenega, kar se vse v kup stepe; ali pa en jajcji rumenjak s trend ^licami dobrc mesne juhe in z eno zlico pikoiita; ali en jajcji rumenjak s tremi zlicami niofine tnie kuve in eno zlico pikoiita v kup stepen. To vse zato, da se bolnik ohrani ko> likor mogoce pri modi. Proti krLu pa, tudi proti nojbujSemu v koleri, je sledefie gotovo zdravilo: 1. Bolnik je v postelji dobro odet z odojo in obklada se z ogretim navmiuim peskom, ki se nasu« je v zavezane iakljice, podobne dolgim ^enskim no-govicnm, se ve da pesclc ne stne bid preveC gurek, vroC, ker bi se druga$e bolnik oparil; tak mora biti, da je prijetno topel. Takib 2akljiCev ali vrecic mora biti toliko, da v tem ko je bolnik u2evcsL njimiob-lo^«n, jih se imamo kakih sest ali osem drugih pti-prayljenih z novo ogretim peskom, in deuimo jih hitro tje, kjerse je kak zakljic" pri boluiku u2e ohladil. To opazi bolnik sam precej, ker komaj se nekoliko oMadi kak ^akljiC pri njem, ga hitro zgrabi na dotiLnem mestu kre, da bolnik zajeci in zvije obraz. — Zakljici ne smejo biti popolnem napolujeni s peskom, zato da se laze oblezejo okoli bolnikovih udov. 2. Bolnik se mora zmirom, nepiestauo, mazati po celem telesu z raztopljeno mastjo, neslano in ne Laltavo, lojem ali oljem. To mora biti nekoliko sogre-to in sicer toliko, da clovek, ki male in omenjeno mazilo zato vlije na svoj dlan, to lahko dizi dalje ca-sa na svojem dlanu in se ne bpari. Ako bi njega peklo, ne sine bolnika mazati, dokler se ni mazilo, kakor navedeno, primerno ohladilo. — Pri tem ma-zanji je treba bolnika tudi z roko, s katero se maze in ko se maze, nekoliko pritiskati t. j. skusati skrCe-110 meso z iahkim pritiukanjem in mazanjem kakor da bi ga hoteli omehLavati. Dalje, ko se vse to dela t. j. z zakljici z gor-kim peskom bolnik neprestano obklada in maze z gorko mastjo neprestano v postelji pod odejo, moras paziti, kadar gre z roko z zaklji&m aliz mastjo pod odejo k boluiku, da odeja le prav lahko in pocasi prizdignes, in le kolikor je potreba, da deue§ roko-noter, ker, cenese ondi naredi, veter kina dotifiniui mestu precej kr5 provzroCi boluiku. Za vse to dclo je treba oaemosebin sicer: eno, da greje v kotlu pesek na suhem naognji; druge, da polni in zavezujc fakljice; tretje, da nosi 2akljice gor-ke k bolniku in ohlajeue od njega spet k ognju od-nasa; stirih, da bolnika neprestano z gorkimi Zakljici obkladajo In ohlajene z gorkimi nadomestujejo in z mastjo raazejo, in ene, da mast v ponovi topi in greje. I Po taki poti se da ukrotiti v 2 ali 3 urah tudi najhujsi kre v koleri, ako so delavci pridni, in ako vestno delajo. Se ve da se mora tudi kasneje skrbeti, da je bolnik vedno gorek in topel pod odejo, ce ne, se krfi vrne. Kakor je razvidno,jepri tem treba dosti truda, in tudi postelja, odeja se bol ali manj pokazi; pa ali ni eno SloveSko zlvljenje veliko vec* vreduo, kot vse to ? Toliko morejo v koleri prosti ljudje storiti pri bolniku, dokler zdravnik ne pride, in te so vse to storili, mora se reci, da so mnogo storili, in da so hvale vredni. Listnica urecttuStva. Prosimo 65. gg. dopisnike, da bla-govoljno poirpi z nam do prih. ^ ko smo .preobloioni s Btarim, Poslanica*) V dopisu „s Krasa" v SoCi §t. 2. t. 1. zaletava »e dotiih.i dopisnik gled6 slovenskega nradovanja v Komeii&kej davkariji tudl proti mojej osobi.~ Ki»r pa jas uradno poslnjoc pri enakih v ome-njenej BSi>Cifc popisanib zadevah uikoli nifiesa popra-viti cisem iinel, dasi mi je Ijubo bilo, ka je gosp. r — k slovenskerou obfiinstvu v njegovein jeziku do-pisaval (pa ne s k o z **) davkarja; ufiite se sami po-prej slovnice), zato jas oduracam vso odgovornost od sebe gted6 sU»v»i6nga arobmoga niklja, fokoeih na 15 rubitiih, z einailirammi kaxali, kazalom za trenotke in krintalnim ploticiiiitim Hteklom, natuncno ropanirano; proje je* den komad gl. 21, zdaj samo gl, 7.25. 1000 komadov mobilnih ur na vaye (oylindor uhr) v te&kili gilioaii'anilt okrovih od Hiwuriicgt niklja, h kriatatnim plotii'iiatim gtoklom, tcko^ih na S rubiuali, lino ropasiruno, z vori^ieo, modaljonom, in baizunaatlm etuijem, Jrdeii komad praja gl. xd zdfj 1© gl. 6.60. 1000 komadov Washingtonsitih ur na iidro od laiotncga srobra, potrjene od o.k. denamega u- sada, tekoi'o na U rubinih, eloktro-galvanidno pozla-Cene, da jih no more nobeden atrokovnjak ali zlatar od pravo zlatih razlofiiti; lino na trenotok rugulovano in poakuSeiio. Teh ur stal je preje jeden komad gl. 27, zdaj pale gl.13.40; 1000 komadov washingtonskihremoniioirzepnih ur, od pravega lalotnoga srobra odobivnoga od c. k. denamega urada, pod najstrozjhn jaingtvoiu na trcno-tek ropasirano, a kolusjem od ruklja in privilegiranini regulovanjcm, tako da ni troba toll i r nikdar po-pravljati. Pri vsakej uri da so zastonj tudijedna zlata doble urna verizica, medaljon, bariunasti etui inkljuc; vsaka taka ura atala je preje 35 gl. zdaj' pa samo gl. 16. 1000 komadov ur za dame od pravega zlata z lo rubini, preje gl. 40 zdaj gl. 20. 1000 komadov remontoir ur od pravega zlata za goapode pli gospe, preje 100 gl. 2daj gl. 40. 650 budaih ur z ropotcem, nno regulovano, dajo se rabiti tudi na pisalnej mizi, preje gld. 12. zdaj le 4.80. J 650 komadov ur Z majatnikom (pendcluhr) v fino izrezljanih gotiSkia visokih omaricah, navijajo ae vaa* kih oaem duij, fino na trenotek regulovano, lepe in impozantuo. Ker je taka ura po minolih 20 Ictih go dvakr.it ve5 vredna, naj bi jo imela vsaka druSina, poaebno ker so s tako uro soba olepSa. Te UT6 stale so preje gl. 35, zdaj se dobi jeden komad za smesno nizko ceno gl. 15.75. Pri narofrlih za ure z majatnikom (pen-deiuhren) priloii naj se tudi mala vsota. Naslov: Uhren-Ausverkauf von Philipp Fromm, Ufamkr, Wien, Rothenthur mstrasse N.ro 9. Ire po eeni 1 pozlaCena ura z veri2ico 2.50 gl. 1 mobilnauranavalje(seilindrom) a 5.— „ j 1 ura na sidro (ankorca) » 6.50 „ 1 sreberna ura remontoir » 12.— „ 1 zlata ura za gospe" od 18 gl. do 22 gld. POROSTVO 5 LET. Uhren-Ausverkauf der Uhrenfabrik von PH. FROMM, Wien, I. Rothenthurmstrasse N. 9. Jzdavatelj in odgovorni wedmk; F, PQDCrOBNJK. — Tiska; »Hilaryanska tiskarca* y Gorici,