Intervju z županom 
Petrom Ložarjem 

Na prvem mestu 

trajnostni razvoj obcine 

S posluhom za tradicijo in lokalne navade 
Pisana bera prireditev za vse okuse 
Novi castni obcan Trzina 

Janez Štebe 
Od folklore do pohoda po mejah obcine 
Dve okrogli obletnici društvenega dogajanja 

Kolofon  Uvodnik  

 . Na naslovnici Rožnati pogled s polja na obronke Trzina Fotografija: Vesna Sivec Poljanšek Odsev, glasilo obcine Trzin  Tam, kjer smo doma  

Foto: osebni arhiv VSP 


Glavna in odgovorna urednica: 
Vesna Sivec Poljanšek, trzin.odsev@gmail.com 
Uredništvo: Tanja Bricelj, Tanja Jankovic, Nataša Pavšek, Miha Pavšek, Majda Šilar, Dunja Špendal 
Redni avtorji prispevkov: Matjaž Erculj, Janez Gregoric, Andrej Grum, Boštjan Gucek, Marko Kajfež, Dušan Kosirnik, Bar­bara Kopac, Zdenka Kopac, Brigita Ložar, Alenka Marjetic Žnider, Marjetka Pajk, Katja Rebolj, Zoran Rink 
Avtorji fotografij: Tanja Bricelj, Natalija Nataša Frelih, Tanja Jankovic, Barbara Kopac, Zinka Kosmac, Miha Pavšek  
Lektoriranje: 
Darja Tasic 
Tehnicno urejanje, prelom, priprava za tisk in tisk: 
IR IMAGE, d. o. o. 
Oglasno trženje: 
IR IMAGE, komunikacijska agencija, d. o. o., Medvedova ulica 25, 1241 Kamnik Telefon: 01/ 83 96 400, Faks: 01/ 83 96 411 E-mail: info@ir-image.si 
Glasilo izhaja enkrat mesecno v nakladi 1.500 izvodov. Brezplacno ga prejmejo vsa gospodinjstva v Trzinu. 
ISSN 1408-4902 
Gradivo za septembrsko številko oddajte najkasneje do srede, 5. septembra 2018. 
Prispevke pošljite v elektronski obliki na naslov uredništva: 
trzin.odsev@gmail.com. 
V skladu z uredniško politiko in glede na razpoložljivost prostora v glasilu Odsev si pridržujemo pravico do objave ali neobjave ter krajšanja in preoblikovanja nenarocenih prispevkov. 
»Ce ne bomo gojili domoljubja in se ponosno zavedali svojih kore­nin, bo naš narod v prihodnje kmalu izumrl,« je poudarila Branka Urbanija na slovesnem zakljucku študijske skupine Etno-fletno, na katerem so udeleženci predstavili tudi rezultat svojega dela, knjigo Ajdovski kevder, ki domiselno popisuje del zgodovine Trzina in okoliša. 
Ponoreli ritem sodobnega sveta in globalizacija delata svoje, zato je še toliko pomembnejše, da znamo ustaviti korak že na domacem pragu, v svojem kraju, obcini in se spoštljivo prikloniti vsem zgodbam, ujetim v pesmi, plese, obrti, obicaje in številne slovesnosti, ki delajo lokalno skupnost in narod nasploh živ, klen in ponosen. 
Kdor je v zadnjih tednih vsaj malo spremljal trzinsko dogajanje, je lahko hitro spoznal, da ta obcina na sreco vseh domoljubov (še vedno) živi mocno povezano s svojimi koreninami. Toliko imenitnih dragocenih prireditev, v katere so bile vkljucene prav vse generaci­je, se je zvrstilo na tako majhnem prostoru maja in junija, da smo vse to komajda strnili v to številko, ki tako vidno odseva spoštova­nje vsega, kar je domace. Naj tako ostane še dolgo! 
Ob tem pa bi bilo vredno posnemati tudi letošnjega dobitnika na­ziva castni obcan Janeza Štebeta, ki ni nikdar v življenju štel ur svojega dela za lokalno skupnost. Nasprotno, klenega Trzinca vodi skozi življenje misel, da nam bo, ce delamo v dobro vseh, vsem lepše. 
Naj vam v tem zavedanju tecejo dišeci poletni dnevi, ki so pred nami in so kot ustvarjeni za to, da vsaj malo upocasnimo ritem in se ponosno zazremo naokrog, na vse lepote in dragocenosti, ki jih ni treba iskati v svetu, saj jih imamo ves cas pred sabo, tam, kjer smo doma …! 



Glavna in odgovorna urednica 
Vesna Sivec Poljanšek 


Obcina Trzin 
Spletna stran: w w w.trzin.si E-mail: info@trzin.si 
Telefonske številke: 
01/ 564 45 43 01/ 564 45 44 01/ 564 45 50 Faks: 01/ 564 17 72 

Uradne ure: 
Ponedeljek: 8.0 0 – 14.0 0 Sreda: 8.0 0 – 13.00 in 14.00 – 18.0 0 Petek: 8.0 0 – 13.00 
Informacije o prireditvah in dogodkih v obcini Trzin so na voljo tudi v obcinskem informativnem središcu na Ljubljanski cesti 12/f oz. na telefonski številki 01/ 564 47 30. 


Skupna obcinska uprava obcin Trzin, 
Komenda, Lukovica, Mengeš, 


Moravce, Vodice 
»Medobcinski inšpektorat in redarstvo« 
Mengeška cesta 9, 1236 Trzin E-mail: inspektorat@trzin.si 
Telefonska številka: 
01/564 47 20 Faks: 01/564 47 21 
Uradne ure: 
Ponedeljek: 9.0 0 – 11.0 0 Sreda: 9.0 0 – 11.0 0 

Obcinske novice 




Intervju z županom Petrom Ložarjem 
Trajnostni razvoj namesto predvolilnega rompompoma 

Zadnje tedne se v obcini ogromno dogaja – od razprav, povezanih z javno razgrnitvijo obcinskega prostor­skega nacrta (OPN-ja) in z gradnjo doma za reševanje in zašcito, do obicajnih vzdrževalnih in drugih del. Žu-pan Peter Ložar je zato v tokratnem intervjuju podrobneje pojasnil nekatere najaktualnejše zadeve, dotaknil pa se je tudi obcinskih nacrtov, povezanih z bližnjo, pa tudi nekoliko bolj oddaljeno prihodnostjo. 

• 	Pogovarjava se v dneh pred ponovno javno razgrnitvijo Ob­cinskega prostorskega nacrta. Kaj je obcane ob zadnji javni razgrnitvi najbolj vznemirilo? Vsekakor predvidena lokacija pokopališca, zato zdaj za to intenzivno išcemo novo lokacijo. 
• 	In kje naj bi bila ta nadomestna? To pa je za nas nov izziv. Vsi deli Trzina težijo k temu, da bi bilo poko­pališce drugje, v drugem delu Trzina, tako so pokazali že zbori obcanov in ankete, opravljene v preteklosti. Zdaj nam ne preostane nic drugega, kot da poišcemo lokacijo, ki bo dovolj odmaknjena od hiš; najbrž bo to pod železniško progo. Pri nacrtovanju lokacije pa moramo upoštevati tudi to, da novih po­kopališc ni mogoce delati blizu vodotokov. Zato zdaj išcemo lokacijo, ki bo dovolj prostorna, ki bo ustrezno dostopna in bo ustrezala tudi zahtevam ministrstva za kmetijstvo. 
• 	Se je na zadnji javni razgrnitvi OPN-ja pojavilo še kaj, kar je 
bilo v oceh obcanov sporno? 
Ne, dotaknili smo se le še nekaterih manjših, precej individualnih zadev. Izbira lokacije pokopališca je poleg obvoznice v aktualnem OPN-ju edi­na pereca zadeva. 
• 	Omenili ste obvoznico, pri tej pa naj bi se zdaj le zacelo od­vijati. V teku je priprava osnutka regionalnega prostorskega nacrta (RPN), z županoma mengeške in domžalske obcine ste si enotni, da se mora zadeva cim bolj pospešiti. Kako zdaj naprej? Ponosen in vesel sem, da so se, kot sem omenil že v zadnjem intervjuju, stvari koncno premaknile. Z obcinama Mengeš in Domžale sodelujemo pri pripravi osnutka regionalnega prostorskega nacrta, in ceprav na prvi pogled morda ni videti, je za nami v resnici že ogromno dela. A smo kljub temu še vedno na zacetku. So se pa stvari v vseh teh letih vsaj toliko premaknile, da lahko imamo obcine, ko bo prišlo do usklajevanj v državnem proracunu, projekt pripravljen. Vcasih traja leta in leta, da se kaj premakne. Seveda pa je marsikaj odvisno tudi od politicne volje zgoraj. 
• 	Menite, da bi lahko na vse skupaj vplivali tudi rezultati zad­njih državnozborskih volitev? To težko komentiram, lahko pa recem vsaj to, da bo naš konec v parla­mentu v prihodnje ocitno bolje zastopan. In morda se bodo zato zacele hitreje odvijati tudi stvari, povezane z gradnjo obvoznice. 
• 	V duhu prihajajocih jesenskih lokalnih volitev se ta hip po vseh obcinah v Sloveniji ogromno prenavlja. Tudi v trzinski? Kako se že rece temu, predvolilni asfalt …? (Nasmeh.) No, šalo na stran, cisto resno lahko zatrdim, da se v naši obcini lotevamo prenov po na­crtovanem ritmu, ne glede na prihajajoce volitve. Tako kot v preteklih letih imamo tudi letos v nacrtu temeljito prenovo vodovoda in kana­lizacije ter kasnejšo preplastitev cestišca v treh ulicah. Projekt bomo delno financirali iz tako imenovanih omrežninskih sredstev. Malce vecji zalogaj bo zacetek Mlakarjeve ulice, a upam, da nam bo to uspelo rešiti enako uspešno kot v preteklosti. Škoda pa je, da proces, povezan z gradnjo doma zašcite in reševanja, ne poteka, kot smo nacrtovali. A za to ni kriva obcinska uprava, ampak dolgi postopki na državni ravni. 
• 	Pred tedni ste si šli ogledat gradnjo podobnega doma v Mo­stah pri Komendi, kjer so celotno iniciativo prevzeli tamkaj­šnji gasilci. Zdaj nekateri Trzinci menijo, da bi se bilo treba tudi v Trzinu dela lotiti podobno kot v Mostah, saj naj bi bilo tako vse skupaj ucinkovitejše in tudi financno ugodnejše. Kaj menite o tem? Tudi jaz sem obiskal mošcanske gasilce, ki so nam ponosno predstavili, kaj vse so postorili sami. Ob tem pa se zavedajo, da tak nacin dela ni najboljši. Njihova glavna vloga – poleg dela, ki ga opravljajo cez dan v svojih službah – je namrec prostovoljno gasilsko delo, kar pomeni sodelovanje pri razlicnih reševalnih akcijah in podobnem, za kar pa bi morali biti spociti, ce želijo to opravljati varno. Prav zato se jim zdi naš nacrt veliko bolj logicen, sploh ker imajo sami ob tem tudi precej težav s financiranjem projekta. Ko smo na koncu primerjali cene njihovega in našega projekta, smo ugotovili, da je razlika pri ceni kvadratnega metra morda vsega 50 evrov, zato se upraviceno zastavlja vprašanje, ali je tak nacin gradnje, kot so se ga lotili v Mostah, pravi. Seveda na­meravajo tudi naši gasilci postoriti precej stvari, ampak šele potem, ko bo dom že stal, v drugi fazi, ko se bo vse skupaj opremljalo … 
• 	Na kateri tocki je torej zdaj ta projekt? Na zadnjih dveh izrednih obcinskih sejah smo sprejeli še delni Obcinski podrobni prostorski nacrt (OPPN), ki doloca okvire projekta. O vsem, predvsem pa o postopkih OPPN-ja, je bilo na obeh sejah sicer ogromno debat, a smo vse skupaj zdaj vendarle pripeljali do konca. Želeli smo namrec ujeti še zadnji vlak, preden se gradbena zakonodaja spremeni. 
• 	Lokacija za dom ostaja torej nespremenjena, tam, kjer je 
nacrtovana že ves cas? 
Da, ta je v prostorskih nacrtih že od leta 2010, po zelo podrobnem pre­gledu morebitnih drugih lokacij pa smo ugotovili, da druge preprosto 

Obcinske novice 

ni. Gre za projekt, ki ima specificne zahteve glede izvozov na cesto in glede obmocja, ki mora biti cim hitreje dosegljivo iz vseh delov Trzina. Poleg tega mora biti lokacija zunaj obmocja t. i. petstoletnih poplavnih voda. Zato je predvidena lokacija ena redkih tock, kjer tak dom res lahko stoji. Na sejah in med obcani so se pojavljali tudi pomisleki, da bomo s postavitvijo doma zavrli razvoj okoliškega obmocja, vendar to ne drži. Ob vsem povedanem lahko zagotovim, da je lokacija ustrezna in da smo projekt racionalizirali, kolikor je mogoce. 

• 	Kdaj naj bi se zacela konkretna dela? Jeseni bo zakljucen projekt pridobivanja gradbenega dovoljenja, potem so na vrsti še razpisi, zato se bo vse skupaj odvijalo v naslednjem man­datu. Za dom imamo že zdaj predvidena sredstva, in zato bo moral tudi tisti, ki bo jeseni prišel na moje mesto, ta projekt cim bolj pospešiti, saj se to vlece že cisto predolgo. Nekaj podobnega je tudi z vecnamensko športno dvorano, za katero imamo, ker smo bili na evropskih kohezij­skih razpisih uspešni za centralno cistilno napravo in vodooskrbo, prip­ravljen že dobršen del sredstev, nekaj pa jih bomo še pridobili. V obeh primerih pa gre za zahtevna projekta, ki pac zahtevata svoj cas. 
• 	Kako pa napreduje proces obnove šolskega igrišca, ki naj bi ga prenovili že lani, pa se je potem zapletlo pri razpisnih postopkih? Letos pozimi smo razpis ponovili, a zaradi pritožbe na postopke ni šel uspešno skozi. Zdaj nam je uspelo, razpis je za nami in pritožb manj ugodnih ponudnikov ne pricakujemo vec. Omenim naj še, da smo uvedli novost – da tokrat prvic sprejemamo ponudbe v elektronski ob­liki. Igrišce pa mora biti v celoti prenovljeno do zacetka šolskega leta. 
• 	V zadnjih tednih so v delu tudi krožišca v obrtno-industrijski coni. Koliko je že narejenega? Od nacrtovanih treh sta dve že povsem nared; v vrhnjem delu cone, v prometno manj obremenjenem delu, je bilo to lažje izpeljati do konca, zato je šlo hitreje. Zdaj se že kažejo prvi rezultati ureditve krožišc, saj se je hitrost prometa v ulicah Špruha in Peske precej zmanjšala, promet pa poteka tudi bolj tekoce. Izkazalo se je tudi, da so bile odvec skrbi, kako bo po krožišcih potekal promet s tovornjaki, saj vse tece, kot je treba. Zadnje krožišce, v spodnjem delu cone, bo predvidoma koncano v zacetku šolskih pocitnic. Ker pa med delom ne moremo urediti popol­ne zapore ceste, bomo uvedli zacasni prometni režim; osebnega pro­meta to ne bo prevec oviralo, malce vecji izziv pa bo zacasna ureditev za tovornjake. A preprican sem, da bomo lahko dela kljub temu izpeljali, kot je treba. 
Na dveh majskih izrednih sejah obcinskega sveta sta bila poleg predstavitve dogovora o pripravi regionalnega prostor­skega nacr ta za tr zinsko obvoznico in mnenj obcanov o lokaci­ji pokopališca v ospredju predvsem razpravljanje o postopkih delnega obcinskega podrobnega prostorskega nacrta in nje­govo sprejetje – vse našteto župan omenja tudi v tokratnem inter vjuju. Natancnejše vsebine sej zaradi izrednega pomanj­kanja prostora v tej številki ne moremo predstaviti, podrob­nosti iz dogajanja na njiju pa si lahko ogledate na obcinski spletni strani trzin.si. 

• 	Ste vmes dobili kakšne pritožbe? Ne, ravno nasprotno, po elektronski pošti in v razgovorih sem prejel veliko pohval obcanov, ki so mi potrdili, da poteka promet v coni zdaj lažje, da je varnejši in bolj razbremenjen. S tem namenom pa smo se konec koncev tudi lotili gradnje krožišc. 
• 	Nameravate cez poletje v obcini urejati še kaj? Potegovali se bomo za evropska sredstva, s katerimi bi na vecini ob­cinskih igrišc zamenjali oziroma dodali nova igrala. Povsem realno je, da bomo projekt uspešno izpeljali. Blizu smo tudi dogovorom za odkup zemljišc levo od športnega parka v Mlakah, zato smo v proracun za prihodnje leto uvrstili nekaj sredstev za pripravo nogometnega igrišca in potrebne spremljevalne športne infrastrukture. V prihodnjem letu bo tako treba dodelati, kaj vse še potrebujemo, da izpeljemo nacrtovano nogometno igrišce … 
• 	Kaj pa manjši projekti, kot je, denimo, ozelenitev okolice? Vsako leto uredimo v obcini kak drevored ali zelenico. Nacrtujemo tudi preureditev trenutno precej neuglednega dela na ovinku Kidriceve uli­ce, v okolici kulturnega doma nacrtujemo manjši drevored … Vsega se bomo lotili postopoma. Nisem namrec clovek, ki bi zaradi volilnega leta v obcini zganjal cel rompompom. Bolj se zavzemam za to, da se Trzin razvija postopoma, trajnostno. 
• Poleti se potemtakem v Trzinu ne bo pocivalo? Ne, ne bo se, vzel si bom sicer kak teden dopusta z družino, predvidoma bomo šli na Kolpo, drugace bo pa delavno … Pri mojem delu je tako, da dopust pac prilagodim, ce pride kaj vmes, a tega sem že vajen. Pred poletjem želim vsem obcanom in obcankam lepe pocitnice in naj se vsi spocijejo, potem pa gremo jeseni naprej z novo energijo. Vesna Sivec Poljanšek, foto: Zinka Kosmac 

Defibrilator tudi pri vhodu v Piramido v trzinski obrtni coni 

Konec maja smo ob vhodu v poslovno stavbo Piramida v obrtno indu­strijski coni Trzin namestili še en nov defibrilator. Namešcen je desno od glavnega vhoda v stavbo (gledano s sprednje strani),  na zunanji strani, in je torej dostopen po nacelu 24/7. Glavni vhod pa je na vrhu stopnic, pod znacilnim, od dalec vidnim nadstreškom. V tej stavbi je med drugim tudi trzinska pošta, zato si lokacije ne bo težko zapomniti, tudi za ta defibrila­tor pa bo skrbela trzinska Civilna zašcita. 
In še nekaj besed (ponovno) o defibrilatorju (tuja kratica zanj je AED): gre za prenosno elektronsko napravo, ki je pri cloveku sposobna zaznati zastoj srca. S pomocjo elektricnega sunka lahko srce ponovno požene in s tem reši življenje. Vse lokacije AED po Sloveniji si lahko ogledate na spletnem naslovu aed-baza.si (AED zemljevid, ob kliku na ikono/zeleni srcek pa se vam izpiše tudi naslov lokacije in ime ustanove/podjetja ter dostopnost), kjer lahko preberete tudi vse o njihovem delovanju. 
Seveda si vsakdo želi, da ne bi bilo treba naprave nikoli aktivirati, a moramo biti pripravljeni na to, za primer, da se kaj takšnega zgodi našim najbližjim ali sosedom. 
Miha Pavšek, CZ Trzin, foto: Matjaž Erculj 



Obcinske novice 



Slavnostna akademija ob obcinskem prazniku 





Obcina Trzin je 15. maja, ob obcinskem prazniku, podelila priznanja in nagrade zaslužnim obcankam in obcanom ter društvom, letos pa smo po Franciju Mušicu (1998, še v casu KS Trzin), Tonetu Ipavcu (2003) in Jožici Valencak (2016) docakali tudi že cetrtega castnega obcana, Janeza Štebeta. 
Starosta trzinskega prostovoljstva Janez Štebe je bil prava zvezda ve­cera, ki je lahko mlajšim generacijam resnicno za vzgled. Zakaj? Prepros­to zato, ker je bil dolga leta res vsestranski, ob tem pa ni nikoli sešteval ur, ki jih je vložil za napredek in varnost Trzina. Razdajal se je na razlicnih podrocjih in v številnih društvih v obcini, pri gasilcih, turistih, planincih in kulturnikih, in bil med zaslužnimi za razvoj Trzina. Velike zasluge ima tudi za danes najodmevnejši praznik v obcini, Florijanovo nedeljo. Vec o nagrajencu lahko preberete v tej številki v posebnem pogovoru z njim. 
Mlade obetavne je obcina nagradila z denarno nagrado; letos so si jo prislužili Aleksandra Kmetic za aktivno delovanje v KUD-u Franc Kotar, gibalna gledališka skupina Hlodi, ki je lani septembra prejela najvišje dr­žavno priznanje na podrocju ljubiteljskih gledališc, maticka, in folklorna skupina turisticnega društva Kanja, ki ji gre zasluga za ponovno oživitev folklorne dejavnosti v Trzinu. Bronaste plakete so šle v roke Marije Marte Mušic, ki je pri trzinskih gasilcih najbolj zaslužna za delo z najmlajšimi, Andreji Gorjup za aktivno delovanje v strelskem društvu in njene med­narodne dosežke in Danici Pandel, za njen prispevek k prepoznavnosti Trzina in trzinske folklore. Z dolgoletnim aktivnim delovanjem v razlicnih društvih in za prepoznavnost in promocijo Trzina si je prislužil srebrno plaketo Miro Štebe, zlata pa je pripadla gasilcu od glave do pet, Marku Kajfežu, poveljniku Prostovoljnega gasilskega društva Trzin. 
Številni prostovoljci so nedvomno obcinski ponos, pa ne le letošnji nagrajenci, ki so si s svojim nesebicnim razdajanjem prislužili nagrade, marvec tudi vsi tisti, ki prostovoljstvo dejansko živijo. Kot je dejal slav­nostni govornik, župan Peter Ložar, je kar nekaj društev in posamezni­kov, ki se, velikokrat žal namesto države, trudijo za to, da se tudi najbolj skritemu delu populacije, socialno ogroženim, zagotovi dostojno življenje. Svojevrstni prostovoljci pa so tudi nastopajoci, ki so popestrili to prosla­vo. Navdušile so mlade mažoretke s trzinske osnovne šole, ki zdaj že leto dni spretno vrtijo palice in korakajo v ritmu tako »klasicnih« koracnic kot tudi modernih skladb iz najstniške serije Jaz sem Luna, nikakor pa ni bilo mogoce prezreti elegantnih dam v crnem z opaznim rdecim dodatkom, ki že vec kot pol leta združujejo glasove v ženskem pevskem zboru Trzin­ke. Poleg njih so za glasbeno popestritev kot redni sopotniki prireditev v Trzinu poskrbeli tudi ucenci glasbene šole Lartko. Tokrat so presenetili še z glasbenim skecem in na prisrcen nacin pokazali odnos do glasbe in skladb, ki so jim pri srcu. Luka in Ian pa sta na sreco sklenila glasbeno premirje, kajti prireditev se je že bližala obveznemu skupinskemu fotogra­firanju in zakuski, ki je zaokrožila letošnje prijetno druženje z najboljšimi. 
Krajanom, ki imajo take prostovoljce – ne le iz starejše generacije, ki je tlakovala in utrla marsikatero pot, marvec tudi mlade, ki posvecajo svoj prosti cas za dobrobit skupnosti –, se ni bati prihodnosti. Na krilih prosto­voljstva je prostora in možnosti za vse, ki si tega želijo. 
Nataša Pavšek, foto: Miha Pavšek 

Luka Planinc (na fotografiji) iz glasbene šole Lartko nas je virtuozno popeljal v glasbeni skec, v katerem se mu je nato pridružil tudi »izzivalec« Ian Božic. 
Prikupne trzinske mažoretke 
Obcinske novice 




OPN brez pokopališca 

Obcina Trzin je 6. junija pripravila drugo javno razgrnitev Obcinskega prostorskega nacrta (OPN) in pripadajocih aktov, na njej pa je župan Peter Ložar že uvodoma opozoril na bistveno spremembo – da je poko­pališce iz OPN umaknjeno. 
Na obravnavi v dvorani kulturnega doma je le 15 obcanov, od tega 6 obcinskih svetnikov (vecinoma iz t. i. opozicije), ponovno prisluhnilo predstavitvi okoljskega porocila in obnove postopkov spreminjanja in usklajevanja OPN. V slabo uro in pol trajajoci razgrnitvi se je pojavilo ne­kaj novih vprašanj, in tako so v zvezi z okoljskim porocilom razpravljali 
o umestitvijo nove kulturne in športne dvorane in parkirišc pri novem gasilskem domu, o obcinski šolski poti, na kateri so stopnice, o industrij­skih objektih na kmetijskem zemljišcu ... Podan pa je bil tudi predlog, da na umaknjeni, nesprejeti lokaciji za pokopališce ostanejo kmetijske površine in se ne uredi predvideni park, glede na to, da obcina nima namena, da bi ta zemljišca odkupila. Gradivo bo javno razgrnjeno na obcinskih spletnih straneh, v casu uradnih ur pa tudi v prostorih CIH-a in obcine, vsak dan do vkljucno petka, 29. junija, ko je hkrati tudi zadnji dan za oddajo pripomb in stališc obcanov. Prispele pripombe in mnenja bodo pristojni proucili, sprejeli bodo strokovna stališca in jih predstavili na spletnih straneh in na oglasni deski na sedežu obcine. 
Tanja Jankovic, foto: Tanja Jankovic 


Rezultati junijskih parlamentarnih volitev v Trzinu 
Prvo junijsko nedeljo smo imeli v Sloveniji parlamentarne volitve. Koli­ko polnoletnih Trzincev je na njih oddalo svoj glas? Za katere stranke so najbolj množicno glasovali in katere stranke so v Trzinu prejele najmanj glasov? 
Preglednica vseh rezultatov da zgovorne odgovore … 


VOLILNA ENOTA  LJUBLJANA BEŽIGRAD  LJUBLJANA BEŽIGRAD  LJUBLJANA BEŽIGRAD  
VOL. OKRAJ  DOMŽ ALE  DOMŽ ALE  DOMŽ ALE  
VOLIŠCE  OŠ TRZIN I, MENGEŠKA CESTA 7B, TRZIN  OŠ TR ZIN II, MENGEŠK A C. 7B, TRZIN  OŠ TRZIN III, MENGEŠKA CESTA 7B, TRZIN  Trzin-skupaj:  
ŠT. VOLIVCEV ŠT. VELJAVNIH GL ASOVNIC GL ASOVALO (v %) ZELENI (v %) DeSUS (v %) DD (v %) GAS (v %) Zsi (v %) GSN (v %) ZDR. DESNICA (v %) LEVICA (v %) LMŠ (v %) LNBP (v %) NPS (v %) NSi(v %) PIR ATI (v %) ReSET (v %) SDS (v %) SLS (v %) SNS (v %) SMC (v %) SPS (v %) SD (v %) SOLIDARNOST (v %) SSN (v %) STRANKA AB (v %) ZD (v %) ZDR. LEVICA (v %)  1. 283 723 58 0,7 4,1 1,7 0,6 0,4 0,7 0,0 10 ,1 20,2 1,0 0,0 7,6 1, 8 0,0 23,8 1, 0 3,6 8,9 0,0 7,1 0 ,1 0,0 5 ,1 1, 2 0,4  926 601 65 1, 0 4,5 1,7 0,2 0,2 0,0 0,0 11,1 15, 6 1, 0 0,0 4,8 1, 8 0,0 15 ,6 0,7 3,3 20,0 0,2 8,2 0,2 0,0 9,0 0,8 0,2  760 402 53 1,0 5,0 2,0 1, 2 0,0 0,0 0,0 11,9 14,9 1,7 0,0 5,0 2,7 0,0 20,1 0,2 1,5 12,4 0,0 10, 2 0,0 0,0 9,2 0,7 0,0  2969 1.726 58 0,9 4,5 1,7 0,6 0,2 0,3 0,0 10,9 17,4 1, 2 0,0 6,0 2,0 0,0 20,1 0,7 3,0 13,6 0,1 8,2 0,1 0,0 7,4 1,0 0,2  

Obcinske novice 



Ocetovski dopust za otroke, rojene po 1. 5. 2018 

Izkorišcanje dopusta za ocete otrok, rojenih po 1. 5. 2018 
Oce izrabi prvi del ocetovskega dopusta, skupaj v enem najmanj 15 kole­darskih dni, v obliki polne ali delne odsotnosti z dela od rojstva otroka do najpozneje en mesec po poteku starševskega dopusta v strnjenem nizu oziroma po poteku pravice do starševskega dodatka za tega otroka. Ce izrabi manj kot 15 dni, mu preostanek do 15 dni propade. Oce pa lahko 

izrabi tudi celotnih 30 koledarskih dni v enem delu, npr. ob rojstvu otroka. Drugi del ocetovskega dopusta, in sicer do najvec 15 koledarskih dni, v strnjenem nizu, v obliki polne ali delne odsotnosti z dela, pa lahko oce izkoristi najpozneje do otrokovega koncanega prvega razreda osnovne šole, v skladu s predpisi, ki urejajo osnovno šolo. Evidenco o izrabi tega dela dopusta vodi center za socialno delo. 
Kje se uveljavlja ocetovski dopust 
Ocetovski dopust se uveljavlja na centru za socialno delo, na katerem je mati uveljavljala pravico do materinskega dopusta oziroma do staršev­skega dodatka. Center prizna pravico do ocetovskega dopusta z odlocbo in o priznanju te pravice obvesti delodajalca. 
Pri uveljavljanju pravice do ocetovskega dopusta bodite pozorni: 
• 	
Oglasite se na centru za socialno delo, najkasneje dan pred nastopom ocetovskega dopusta (po rojstvu otroka); oglasite se na centru, na ka­terem je mati uveljavljala pravico do materinskega dopusta oziroma na centru, kjer ji je bila ta pravica priznana. Center za socialno delo Domžale vodi postopke in izdaja odlocbe materam, ki imajo stalno prebivališce na obmocju obcin Domžale, Lukovica, Mengeš, Moravce in Trzin. 

• 	
Vlogo najdete na spletni strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in si jo lahko sami natisnete, lahko pa jo dobite tudi na Centru za socialno delo Domžale. 

• 	
Najkasneje 30 dni pred predvidenim nastopom ocetovskega dopusta obvestite svojega delodajalca o nameri izrabe dopusta. 

• 	
Ker se pravica do ocetovskega dopusta pridobi šele po otrokovem rojstvu, priložite vlogi obvestilo porodnišnice o njegovem rojstvu ozi­roma njegov rojstni list. 

• 	
V primeru zunajzakonske skupnosti je treba za uveljavljanje te pravice po otrokovem rojstvu predložiti tudi zapisnik o priznanju ocetovstva. 

• 	
O izrabi 15-dnevnega ocetovskega dopusta po koncu starševskega dopusta za tega otroka mora oce obvestiti center za socialno delo, zaradi izplacila nadomestila. 


Pravico do ocetovskega dopusta ima otrokov oce in je nepre­nosljiva 
Ne glede na to pa lahko ocetovski dopust, ce ga ni izrabil oce, pod ena­kimi pogoji izrabijo tudi: 
• 	
druga oseba ter materin zakonec, njen zunajzakonski partner in par­tner ali partnerka registrirane istospolne partnerske skupnosti, ki de­jansko neguje in varuje otroka, 

• 	
zakonec, zunajzakonski partner ali partner v registrirani istospolni partnerski skupnosti osebe, ki izrablja materinski dopust. 


Center za socialno delo Domžale 

Vabilo na proslavo ob dnevu državnosti 
Obcina Trzin in Društvo upokojen cev Žerjavcki Trzin vabita na ob 

cinsko proslavo ob dnevu državnosti, ki bo v ponedeljek, 
25. junija, ob 19. uri v Kulturnem domu Trzin. 
Na proslavi bodo nastopali Godba na pihala Bežigrad, citrarki 
sestri Neli in Karin Kos Zidar, recitatorke društva upokojencev 
Žerjavcki, združena pevska zbora društev upokojencev Komenda 
in Žerjavcki Trzin in folklorna skupina Ponikve. 
Slavnostni govornik bo Jože Kosmac. 
Že pred proslavo pa bo, ob 18. uri, ob koracnici v izvedbi Godbe na 
pihala Bežigrad položitev venca k obeležju pri mostu cez Pšato. 
Vabljeni! 



Neurejene usmerjevalne table 
Prvo ogledalo kraja so poleg urejenosti zelenih površin, varnosti cest in kolesarskih poti in cistoce tudi usmerjevalne table. Trzinci teh tabel v našem kraju morda niti ne opazimo, zagotovo pa jih opazijo obiskovalci in poslovni partnerji trzinskih podjetij, ki jih pot zanese k nam. V Trzinu je za te table odgovorno podjetje Amicus iz Kranja, ki ima sklenjene pogodbe 
o poslovnem sodelovanju tako z našo obcino kot z nekaj podjetji. V tem podjetju pa se že dalj casa izmikajo svojim pogodbenim obveznostim, ceprav jih je eden od pogodbenikov že veckrat pozval, da bi bilo treba ne­kaj usmerjevalnih tabel popraviti. Na naše vprašanje, zakaj poškodovanih še niso popravili, nam je vodja projektov v tem podjetju Marko Galicic 4. junija poslal tale odgovor: »Glede popravil usmerjevalnih tabel v Trzinu vas obvešcamo, da bomo zadeve ustrezno sanirali v roku enega mese­ca.« Ta rok se iztece 4. julija. V septembrskem Odsevu bomo porocali, ali so se držali povedanega. 
Tanja Jankovic, foto: Tanja Jankovic 


V našem krau 


19. Florijanov sejem teden dni kasneje kot navadno 

Na športnem igrišcu pri šoli sta trzinsko turisticno društvo Kanja in mengeško podjetje Toma prireditve drugi vikend v maju pod pokro­viteljstvom Obcine Trzin organizirala 19. Florijanov sejem. Tokrat pa je sejem minil brez nedeljske povorke gasilcev, ker so se ti svojemu zavetniku, ki goduje 4. maja, poklonili že prvo majsko nedeljo. 
O razlogih za kasnejši termin prireditve smo povprašali predsednico turisticnega društva Dunjo Špendal, ki je prevzela vodenje društva konec marca letos: »Po analizi prireditev v okolici in prostih terminov nastopajocih ter pregledu rezultata lanskega sejma (financna reali­zacija, število obiskovalcev, stojnicarjev in izvajalcev programa) je bil na upravnem odboru društva 26. februarja letos sprejet sklep, da se datum letošnjega sejma prestavi na 12. in 13. maj. In ker je veliko staršev nastopajocih otrok podaljšalo prvomajske praznike, bi brez njih težko izvedli tako bogat otroški program.« Sejem sta v soboto dopoldan po nastopu pevskega zbora Žerjavcki odprla predsednica društva Špendalova in župan Peter Ložar, na prireditvenem odru pa so se nato v naslednjih dveh dneh zvrstili številni nastopajoci. Bilo jih je prevec, da bi lahko tu našteli prav vse. Zapišemo pa lahko, da so bogat dvodnevni program zaznamovali predvsem narodnozabavna glasba, ples, petje in igra ter predstavitev nekaterih športnih dejav­nosti. Organizatorji pa so poskrbeli tudi za pisano sejemsko ponudbo, v kateri se je ob tržno naravnanih stojnicah s pisano paleto izdelkov predstavilo tudi nekaj društev in organizacij iz Trzina in okolice, med njimi pa sta bili tudi dve stojnici politicnih strank – zaradi letošnjih nedavnih parlamentarnih volitev! –, kar pa se prenekateremu obisko­valcu sejma ni zdelo prav. Ti so menili, da sejem ni primerno prizorišce za nabiranje politicnih tock. Nuša Repše ob tem pojasnjuje: »Glede možnosti najema stojnice se je name obrnil podžupan Gladek. Ker pa je bilo za oddajo in razporeditev stojnic odgovorno podjetje Toma, sem njegovo vprašanje posredovala njim. Ti so se z oddajo stojnice strinjali, saj je šlo za ljudi, ki živijo v Trzinu. Ko pa so izvedeli, da bo na sejmu prisotna stranka SDS, so se na nas obrnili še iz stranke DeSUS, in smo tudi njim omogocili najem stojnice.« 
Na sejmu je bilo poskrbljeno tudi za hrano in pijaco, pestro dogaja­nje pa je najbolj zaznamovala nedeljska povorka s potico velikanko. Organizatorji so zadovoljni – z dogajanjem na sejmu in z obiskom in tudi vreme jim je bilo naklonjeno, saj je ploha v soboto kljub slabi napovedi le dvakrat za krajši cas prepodila obiskovalce v prireditveni šotor, nedeljsko dogajanje pa je vecji del spremljalo sonce. 
Kako bo upravni odbor turisticnega društva Kanja prihodnje leto zaznamoval okroglo obletnico Florijanovega sejma, je še skrivnost, a zagotovo nam bodo pripravili nekaj posebnega in nepozabnega. 
Tanja Jankovic, foto: Tanja Jankovic 



Plesalci folklorne skupine in narodne noše so ob zvokih Mengeške godbe prinesli na prizorišce potico velikanko, v to pa sta nato zarezala župan Peter Ložar in predsednica turisticnega društva Kanja Dunja Špendal. 
Pisana ponudba na stojnicah; letos jih je bilo manj kot lani. 
Organizatorji so mislili na vse, tudi na najmlajše obiskovalce sejma, saj so zanje pripravili zares pestro dogajanje. 

V našem kraju 





Imenitna revija pevskih zborov Trzinka poje 

Predzadnjo majsko nedeljo se je naredil velicastno lep dan, sonce je ovijalo plošcad pred Centrom Ivana Hri­barja v popolno rumeno svetlobo, in tudi kakšen izgubljen bel oblacek ni mogel pokvariti pricakovanja pred zacetkom prve revije pevskih zborov z naslovom Trzinka poje. 
Za uvod je ljudi privabila na prizorišce veteranska sekcija Mengeške god-be, ki s svojih gromkim zvokom vedno poudari pomembnost prireditve. 
Revija pevskih zborov Trzinka poje je bila izvedena v tednu ljubiteljske kulture, povod zanjo pa je bila (tudi) lanska odlicno izpeljana prireditev Od Save do Drave, na kateri je nastopilo trinajst zborov iz vseh koncev Slovenije in jo je tako kot letošnjo organiziralo domace kulturno društvo Ivan Hribar. 
Na letošnji prireditvi, oviti v moto Kdor poje, zlo ne misli, je nastopilo osem izvrstnih pevskih zborov z razlicnih koncev, duhovito pa sta jo odprla mlada igralca voditelja Aleksandra Kmetic in Matevž Peternel. Zgovorna mladen­ka je mladenicu med drugim šaljivo pojasnila razliko med Trzinci in Trzin­cani, kakor poimenujejo tukajšnje prebivalce vcasih tisti, ki niso iz Trzina. 
Med vsemi odlicnimi nastopajocimi zbori pa so poseben aplavz požele domacinke iz ženskega pevskega zbora Trzinke, ki delujejo pod okriljem kulturnega društva Ivan Hribar. Pevke so se izkazale tudi kot izvrstne go­stiteljice in organizatorke. Kot rade povedo v šali, glede na starost zbora, ki šteje osem mesecev, niso še niti shodile, njihovi glasovi pa so že izbruše­ni njihovim pravim letom primerno. Za to skrbita njihova umetniška vodja mag. Alenka Gotar in korepetitor Franci Banko, pri delu pa jim pomaga tudi mag. Katja Rebolj. 
Za popotnico v lep majski dan, poln precudovitih pesmi, ki so se vile iz grl pevcev na reviji zborov, so nam naše pevke položile na srce refren iz priljubljene slovenske popevke, in sicer: »To je bil tvoj dan ljubezni, najlepši dan, ki ne mine nikdar.« 
Na koncu je zatavani oblacek, ostanek majskih ledenih mož, prireditev malo zalil, a to le v dobri maniri, saj zalito še bolje raste in se razvija. Tako kot se bodo še razvijale in cvetele tudi naše izvrstne pojoce Trzinke. 
Dunja Špendal, foto: Miro Pivar 




Slovesni zakljucek 
študijskih krožkov 

Proti koncu maja smo imeli med drugim tudi zaklju­cek treh študijskih krožkov, ki so se pozimi in spomladi odvijali v Trzinu, krožkov Etno – fletno, Sam svoje sre­ce kovac in Ucimo se domoljubja in demokracije, in ki imajo pomembno vlogo pri ohranjanju slovenske tra­dicije, kot je v uvodnem nagovoru pred okroglo mizo poudarila tudi mentorica vseh treh Branka Urbanija. Dogodek je organizirala Akademija za dizajn in antro-

Udeleženci okrogle mize (od leve) – Simon Prosen, Dušica Kunaver, mag. Alenka pologijo Trzin. Gotar, Branka Urbanija, dr. Stane Granda in Anton Peršak 


Kot izredna poznavalka podrocij, ki so jih obravnavali našteti študijski krožki, nas je krožkov Branka Urbanija z gosti popeljala do kljucnih vprašanj vecera, pri iskanju odgovorov pa so ji pomagali raziskovalec izvorne zgo­dovine Slovencev Simon Prosen, profesorica angleškega in ruskega jezika, zbirateljica ljudskega izrocila in etnološkega gradiva in publicistka Dušica Kunaver, operna pevka mag. Alenka Gotar, profesor zgodovine profesor doktor Stane Granda in pisatelj, režiser in aktualni minister za kulturo An­ton Peršak. Dogodek je povezovala Ida Rožman, za glasbeni vložek je pos­krbela Ana Tavcar, s petjem pa nas je prijetno presenetil ljudski pevec Miha Velepec. Zbrane je nagovoril tudi trzinski župan Peter Ložar, mengeški žu­pan pa se prireditve zaradi neodložljivih obveznosti ni mogel udeležiti. 
Za še vecjo slikovitost prireditve so poskrbela dekleta iz otroške folklor­ne skupine Mengeš, ki so med dogajanjem pletla rožne vencke, ob koncu okrogle mize pa so nam nekateri udeleženci krožkov opisali svoje izkušnje in pomen udeležbe na omenjenih srecanjih zanje, predstavili pa so nam tudi posebno slikanico Ajdovski kevder (vec o njej preberite na tokratnih kulturnih straneh). Na koncu so se obiskovalci in nastopajoci sprošceno družili ob mizi z izbranimi dobrotami, med katerimi je kraljevala špehovka, ki so jo tako kot druge priboljške pripravili clani teh študijskih krožkov. 
Barbara Kopac, foto: Barbara Kopac 
V našem kraju 







Center aktivnosti Trzin na potepih doma in po Evropi 

Skupni izleti in potovanja clanov Centra aktivnosti za starejše Trzin (CAT) postajajo vse bolj priljubljeni. Ob koncu sezone 2017/18 smo se v vecjih in manjših skupinah podali v Avstrijo, Španijo in Italijo in izvedli pohod na Stari grad nad Kamnikom, s teh potepanj pa so nastali naslednji utrinki: 
AVSTRIJA – SALZBURG: 
S tecajniki in tecajnicami nemšcine smo se tudi letos odpravili na zaslu­ženi koncni izlet, tokrat nas je pot vodila v Salzburg. Vožnja nam je hitro minevala med poslušanjem zanimivosti o Avstriji, ki jih je z nami delila naša vodicka. V Mozartovo rojstno mesto smo prispeli sredi dopoldneva, zato smo takoj vzeli pot pod noge. Ogledali smo si znamenitosti romanticnega Salzburga – sprehodili smo se po parku Mirabell, po starem mestnem je­dru, mimo rotovža, Mozartove rojstne hiše, Festivalne dvorane, kolegijske cerkve, benediktinske opatije, Kapiteljskega trga s stolnico pa vse do graj­ske utrdbe. Na koncu smo imeli ravno še toliko prostega casa, da smo si lahko v miru privošcili kavo in se posladkali z Mozartovimi kroglicami. Izlet nam bo ostal v lepem spominu predvsem zaradi domacnosti mesta in se­veda dobre družbe. Marjetka Matic 

Izlet v romanticni Salzburg 
ITALIJA – TRST 
V petek, 11. maja, smo se odpravili na izlet v Trst, tam pa smo si ogledali nekatere pomembnejše stavbe in ustanove, povezane s Slovenci v Italiji, in njihovo zgodovino – Narodno in študijsko knjižnico, Slovensko prosveto, Na­rodni dom in Tržaško knjižno središce – in nekatere splošne znamenitosti, kot so trg Unitŕ, pomol Audace in Ponte Rosso/Ruski most. Po koncanem ogledu smo imeli nekaj casa za pocitek in sprostitev ob kavi v neposredni bližini trga Unitŕ, nato pa smo se odpeljali še v Bazovico, kjer sta nas v Pubu Zarja cakala odlicno kosilo in še boljše pivo. Klara Kravos 

Clani CAT-a na glavnem trgu v Trstu 
STARI GRAD NAD KAMNIKOM 
Zadnji majski dan smo izkoristili za pohod na Stari grad nad Kamnikom. Na pohodu so se nam pridružile tudi vaditeljica Bojana in predavateljici Kaja in Marjetka. Vsi skupaj, bilo nas je skoraj 30, smo na cilju najprej posedeli na t. i. plaži lokala Grajska terasa ob kavi in drugih napitkih, ko pa je pos­talo sonce premocno, smo se premaknili v senco na terasi, tam pa nam je lastnik lokala postregel z enoloncnico, sladico in pijaco. Nekateri so se po okrepcilu povzpeli še na bližnjo Špico, ki ponuja še boljši razgled na mesto in hribe, drugi pa so cas do odhoda avtobusa izkoristili za klepet in kovanje nacrtov za bližajoce se poletne dni. Ob koncu je sledilo skupinsko slikanje in dogovor, da se jeseni, pred zacetkom nove sezone aktivnosti, odpravimo na izlet do koce v Krnici. Katarina Pezdirc 

Portret meseca 


Janez Štebe, castni obcan obcine Trzin 
»Delati tako, da bo bolje za vse.« 
Janeza Štebeta starim Trzincem ni treba posebej predstavljati: kar trideset let so ga srecevali v vlogi pred­sednika gasilcev in še dlje tudi v vlogi kljucarja trzinske cerkve, kot mladenica so ga spremljali na domacem gledališkem prizorišcu, v jeseni življenja pa je bil med ustanovitelji upokojenskega društva in je tam sprejel še organiziranje izletov in delo vodnika. Od turisticnega do upokojenskega društva, od obcinske gasilske zveze do trzinskega KUD-a; povsod so ga »ponucali«. In ce ga vprašate, od kod mu toliko energije celo zdaj, ko je zakorakal že v 90. leto, samo skromno skomigne z rameni. Brez dvoma je oseba, ki ji naziv castni obcan ob­
cine Trzin še kako pritice. 
Za najvišje obcinsko priznanje, ki ga je prejel na letošnji slavnostni akademiji ob prazniku obcine Trzin, so ga predlagali predstavniki ga­silskega društva Trzin, saj je v njihovih vrstah aktiven že kar 70 let! Od tega jim je 30 let, s krajšo vmesno prekinitvijo, tudi predsedoval. Je med najbolj zaslužnimi, da so prav v tistem casu zgradili nov gasilski dom in dobili vec gasilskih vozil, se opremili z osebno in skupno zašcitno opre­mo, se sami izobraževali in šolali tudi gasilski podmladek. 
Janez Štebe deluje umirjeno, preudarno in vitalno. Zdi se, da mu je življenje dalo to, kar lahko prinesejo samo izkušnje: modrost. A ko ga povprašam, ali je vedno tako umirjen, prizna: »Ha, na obcinski gasilski zvezi v Domžalah sem se kdaj tudi razjezil in vcasih s povišanim gla­som povedal: Mi rabimo nov avto, pa oprema je zanic! Ne boste samo drugam dajali sredstev, tudi Trzinu kaj namenite!« Ob tem ga pobaram še o novem trzinskem domu zašcite in reševanja, a mirno odgovori: »Osebno sicer menim, da bi bilo bolje, ce bi gasilci imeli samostojen objekt, namenjen le njim, a se v to ne želim vpletati. Tu je mlada ge­neracija, naj se oni odlocajo in išcejo rešitve, ki bodo najboljše za vse.« 
Nešteto ur prostovoljnega dela 
To je bilo tudi ves cas njegovo vodilo. Kjerkoli se je znašel, je želel po­magati v dobro vseh. V vsako dejavnost, naj je šlo za obcinska društva ali cerkveno pastoralno skupnost, je vložil nešteto ur prostovoljnega dela. Pogosto je šlo za konkretno fizicno delo, vcasih za organiziranje izletov in njihovo vodenje, pa za »fehtanje« financnih sredstev pri obmo­cnih združenjih in drugih sponzorjih, spet drugic je deloval kot odbornik krajevne skupnosti ali kot predstavnik interesov skupnosti pri gradnji lokalnega vodovodnega omrežja. »Res je, vedno sem poskušal sodelo­vati pri dogajanju in prispevati svoj del,« pove Janez Štebe. Nedvomno upraviceno je v nekdanji državi prejel tudi odlikovanje red dela s srebr­nim vencem, ki so ga, kot piše na njem, podeljevali po ukazu tedanjega predsednika Tita. 


Ko klepetava v njihovi domaci kuhinji – po kateri se, mimogrede, suka kot kakšna mladenka –, iz njega vrejo spomini. O mladosti, družini, de­lovnih izzivih, ki jih je bil deležen kot železokrivec in kasneje kot mojster med kljucavnicarji v Elmi. O tem, da je, ceprav izucen strojni kljucavni­car, kot vodja železokrivcev v Domžalah postavljal nadvoz za železniško progo. Med smehom pove, da je nekaj casa živel v strahu, kdaj da se bo nadvoz podrl. »No, saj železa smo dali v konstrukcijo res veliko, a znanja, kako naj ga krivimo, nismo imeli prav dosti,« se spominja. Nadvoz še vedno stoji, prav tako kot domžalski most cez Kamniško Bistrico, ki ga je prav tako pomagal graditi. 
Nekajkrat na pragu smrti 
Na mizo postavi domaci jabolcni sok, ki ga je pripravil sam. Sadno drevje je od nekdaj njegov hobi. Njegovi mlajši sorodniki povedo, da jih je v casu, ko so zorele cešnje in jagode, vedno povabil na to gostijo. Tudi darežljivost je ena tistih lastnosti, ki ga odlikujejo. Ko je njihov domaci sadovnjak pred dobrim desetletjem zaradi gradbenega posega v njihovi neposredni bližini unicilo zastajanje vode, je bilo treba vrt sanirati in Janez je vsa sadna drevesa zasadil znova. Še en dokaz, da je clovek, ki se ne vda zlahka. 
A tega pravzaprav res ni težko uganiti, kajti kar nekajkrat je že zrl smrti dobesedno v oci. Saj ne vem, ali je bolj neverjetno to, da je pre­živel okužbo z antraksom, vranicnim prisadom, za katerega velja, da clovek umre že zaradi nekaj miligramov v hlapih, ali dejstvo, da je bil po eksploziji varilskega plina mocno opecen, pa se je v nekaj tednih pozdravil, ali to, da se je po nesreci na smucišcu, ko se je vanj zaletela smucarka in je dobil tako hude poškodbe glave, da je bil osem dni v komi, po srecnem nakljucju izmazal brez hujših posledic. Volja do življe­nja Janeza Štebeta ocitno prežema do zadnje pore. 


Obuditev Florijanove nedelje 

Clovek bi verjel, da nad Janezom nekdo bedi, a ce je na njegovi strani kak svetnik, je to zagotovo sveti Florijan. V casih, ko izpostavljanje z 
Društva 

obiskovanjem cerkvenega bogoslužja ni bilo zaželeno, se Janez Štebe na to ni oziral. Ostal je zvest sebi in svojemu položaju v gasilskem dru­štvu, zato je ob posvetitvi trzinske cerkve v župnijsko cerkev cerkveni prag s še nekaj somišljeniki prestopil v gasilski uniformi. Nekaj mesecev kasneje, na Florijanovo nedeljo, se jim je pri tem spontano pridružila že cela vrsta trzinskih gasilcev. To je bil en prvih takih dogodkov, sledil pa je val podobnih dejanj in s tem obuditev tradicionalnih Florijanovih nedelj po vsej deželi. 
Ko od dalec pogledamo na nadvse pestro življenje Janeza Štebeta, lahko opazimo tri znacilnosti: vse življenje je bil telesno aktiven, saj sta z ženo Marijo med drugim prehodila tako rekoc vse slovenske planine; vedno je deloval za dobro skupnosti in vec dajal za druge, kot pricakoval zase; in vedno se je z veseljem ucil vsega novega, naj je šlo za obrezo­vanje drevja, izpite za gasilca, mojstrski izpit ali srednjo tehnicno šolo … Danes, pri svojih letih, še vedno samostojno skrbi ne le zase, pac pa tudi za svojo bolno žen, za gospodinjstvo, pa za vrt, sadovnjak in celo za cudovite cvetoce surfinije, ki te pozdravijo ob prihodu v njegov dom. Z globokim poklonom Janezu Štebetu bi si morali Trzinci z velikimi crkami zapisati za uho njegove besede, ki nam jih je namenil ob koncu pogo­vora: »Ne prepirajte se! Delajte za napredek Trzina, da bo vsem bolje.« 
Tanja Bricelj, foto: Osebni arhiv Janeza Štebeta, in Tanja Bricelj 

Mesecne novice trzinskih gasilcev 
Pestro majsko in junijsko dogajanje 

Mesec maj smo zaceli s Florijanovo mašo, nato pa so se dejavnosti in pri­reditve vrstile ves mesec. 
Na prireditvah Florijanov sejem in Trznfest smo izvajali požarne straže. 

17. maja smo imeli vaje v starem farovžu, skupaj z operativci PGD Ihan – vadili smo gašenje in reševanje oseb. 


Pospravljanje razsutega tovora na trzinskem križišcu v smeri proti Mengšu 
Maja smo imeli dve intervenciji. 
12. maja smo na Ljubljanski cesti odpirali vrata v stanovanje – po lestvi smo se vzpeli na balkon in vstopili v stanovanje skozi balkonska vrata, nato pa smo od znotraj odprli vhodna vrata. 
16. maja pa smo imeli precej nenavadno intervencijo. S kamiona, ki je prevažal pivo, je, ko je v križišcu zavijal iz Ljubljane proti Mengšu, po­pustila stranica, in je nekaj sto zabojev piva zgrmelo na cesto. Gasilci smo kraj nesrece protinaletno zavarovali in pomagali pospraviti razsuti tovor, na koncu pa smo cestišce tudi sprali z vodo. 
Od priznanj do zakljucne slovesnosti za mlade gasilce 
15. maja praznujemo v Trzinu obcinski praznik, na proslavi pa so bila po­deljena tudi priznanja zaslužnim posameznikom in društvom. Cestitamo našim clanom Marti Mariji Mušic za bronasto priznanje, Marku Kajfežu za zlato priznanje in Janezu Štebetu za naziv castni obcan Trzina. Mladina je imela 4. junija zakljucek krožka. Pred gasilskim domom smo jim mentorji pripravili igre z vodo in zatem še manjšo pogostitev. Ob tem se je spet pokazala prostorska stiska, vendar to ni pokvarilo veselega razpolo­ženja in igrivosti malih in velikih. Delo krožka se zacne ponovno septembra, pridružijo pa se lahko otroci od prvega razreda naprej. 
Tradicionalna gasilska veselica 
2. junija pa smo, kot vsako leto, organizirali gasilsko veselico. Za glasbo so 
poskrbeli Kvintet Stopar (mladi Stoparji), za jedaco in pijaco pa gasilci. Kljub 
popoldanskemu dežju smo imeli velik obisk. Zahvaljujemo se vsem, ki so 
pomagali na veselici, in vsem donatorjem in sponzorjem za dobitke, pa tudi 
vsakemu posebej, saj lahko le skupaj naredimo veliko dobrega. 
Hvala tudi vsem obiskovalcem, ki so se nam pridružili na veselici, saj so s 
tem pokazali spoštovanje in podporo našemu delu in društvu. 
Slovesi 

16. oziroma 21. maja smo se v Mengšu poslovili od podpornih clanic, Ani 
Pirnat in Franciške Klemen. Naj pocivata v miru! 
Z gasilskim pozdravom: Na pomoc! 

Dušan Kosirnik, foto: Arhiv PGD Trzin 
Odhiteli na pomoc v Crnomelj 
V nedeljo, 10. junija, se je tradicionalni gasilski pozdrav 'Na po­moc!' znova izkazal v praksi. Tisti dan se je namrec v Crnomelj odpravilo tudi šest naših gasilcev, ki so ves dan pomagali odp­ravljati posledice katastrofalne toce na tamkajšnjem koncu Slo­venije. Podrobneje o tem pa v naslednji številki Odseva. 
Društva 


Že dvajsetic po mejah naše obcine 

Turisticno društvo Kanja je na dan državnozborskih volitev, 3. junija, organiziralo jubilejni, že dvajseti pohod po mejah obcine Trzin. 
Enajst pohodnikov se je na ta soncni dan zbralo pred šolo in ob pol os­mih krenilo na pot. Najmlajša udeleženka je bila stara deset let, najsta­rejši pa skoraj osemdeset, dve pohodnici sta bili celo iz Crnuc. Nekaj se jih je prvic podalo na to skoraj 18 kilometrov dolgo pot po obcinski meji. Pot jih je vodila mimo cerkve sv. Florijana do konca ulice Pod hribom, tam so preckali Pšato in se usmerili proti Mengeškemu polju, proti De­pali vasi, mimo posesti Agroemone, do gradbenega centra Obnova, cez štiripasovnico. Na poseki pod daljnovodi so zagrizli v strmi breg in zavili v gozd. V prijetnem hladu so sledili markacijam rumene sekire in se mi­mogrede sladkali z okusnimi borovnicami. Pot jih je vodila naprej mimo pomnika drugi svetovni vojni, kamnoloma in smucišca. Pohod so sklenili okoli poldneva v gradu Jable, kjer so bili za svojo vztrajnost nagrajeni z žigom v pohodniško knjižico Trzinska pešpot po mejah obcine Trzin, tisti najbolj zvesti – Tomaž Kralj in njegova soproga Zinka sta se udeležila vseh dvajsetih pohodov! – pa tudi s posebnim priznanjem turisticnega društva Kanja, ki sta ga podelili Jožica Valencak in Dunja Špendal. Na grajskem dvorišcu pa so si pohodniki lahko ogledali še delo vezilj, rez­barjev in slikarjev, ki so tistega dne ustvarjali v zavetju gradu. Ob krep­cilnem kosilu in pijaci so ugotavljali, da jim je ob prijetnem kramljanju cas na približno 16-kilometrskem pohodu, saj se niso cisto zvesto držali 

Krajši pocitek pri spomeniku padlemu borcu Cenetu Štuparju 
meje, ampak so vecji del hodili po uhojenih poteh, kolovozih in cestah, kljub vecurni hoji presenetljivo hitro minil. 
Med pohodom so nove pohodnice izvedele tudi marsikaj zanimivega 
o zgodovini našega kraja, dejanskem poteku obcinske meje in še o cem. 
Na snidenje torej na pohodu po mejah naše male obcine spet pri­hodnje leto, ponovno prvo soboto v juniju. Kljub njegovi dolžini bi se ga zagotovo lahko udeležile tudi družine z otroki. 
Tanja Jankovic, foto: Tanja Jankovic 


Pri preckanju štiripasovnice so pohodnike pozdravljali vozniki starodobne kmetijske mehanizacije. 
Upokojenci na pikniku 
Trzinski Žerjavcki so imeli v petek, 1. junija, piknik v Dolgi dolini. Lepo soncno vreme je organizatorjem omogocilo, da so postavili mize in klo­pi v debeli senci dreves pod koco, da smo udeleženci lahko uživali v prijetnem hladu. Piknika pa se nas je letos udeležilo manj; verjetno je lepo vreme marsikaterega upokojenca že premamilo k dopustovanju. 

Na zacetku nas je pozdravil predsednik društva Zoran Rink, se nam zahvalil za obisk, vsem zaželel dobro pocutje in nam predstavil glav­nega mojstra peke na žaru Srecka Tavcarja in njegovega pomocnika Vinka Komatarja. Dobenski hram nam je letos pripravil izvrstno telecjo obaro, to pa so dopolnile odlicne dobrote z žara, ki sta jih mojstrsko pripravila omenjena mojstra. Udeležence pa je tudi letos z dobitki raz­veselil srecelov. Simpaticno jezicni Marinki je v dveh poskusih uspelo prodati vse srecke, potem pa smo se vsi po otroško veselili dobitkov in potrpežljivo cakali nanje pred vrati koce. Dobitke je razdelila Marjeta pod budnim ocesom naše tajnice Olge, ki je poskrbela, da ni prišlo do zapletov pri oštevilcenih sreckah. Radovedno smo odpirali vrecke, jih primerjali, po potrebi zamenjevali ali pa dobitek komu podarili. Ob tem je bilo slišati veliko smeha in šal na racun dobitkov, ki jih je organizator pridobil za srecelov. 
Prijetno druženje se je nadaljevalo ob kavici in sladkem prigrizku v pozno popoldne – veliko smo se pogovarjali in tudi zapeli, saj je pevsko razpoloženi Maks pritegnil k petju, in to predvsem moško družbo. 
Ob tej priložnosti se v imenu clanov zahvaljujem predsedniku Upoko­jenskega društva Žerjavcki Zoranu Rinku in drugim organizatorjem za trud, ki so ga vložili v organizacijo tega dobro izpeljanega piknika. 
Majda Šilar, foto: Zoran Rink 
Društva 


Deseta obletnica folklorne skupine Trzinka 

Koliko sprošcenosti, radosti, smeha, užitka in praznovanja življenja se je znašlo na odru KUD-a prvi junijski petek, ko je folklorna skupina Trzin­ka praznovala deseto obletnico! Polna dvorana obiskovalcev je uživala v vsaki minuti in ob koncu, ki se je, mimogrede, podaljšal še v nadvse pri­jetno druženje, ni bilo nikogar, ki ne bi imel na obrazu vedrega nasmeha. Še na mnoga leta, bi jim lahko zaklicali ob njihovem okroglem jubileju, po videnem sodec pa se za lepo prihodnost trzinske folklore ni bati! 
Folklorna skupina Trzinka deluje pod okriljem trzinskega turisticne­ga društva, zato je za uvod na oder stopila predsednica društva Dunja Špendal. Poudarila je, da so v turisticnem društvu zelo ponosni na delo domace folklorne skupine. Za njo je njihovo neprecenljivo vlogo pri ohra­njanju kulturne dedišcine pohvalil tudi minister za kulturo Anton Peršak, župan Peter Ložar pa je folklornikom cestital in poudaril, da brez njihove­ga požrtvovalnega prostovoljnega dela in številnih vloženih ur ne bi mogli dosegati tako lepih uspehov, prav to pa je posebej izpostavil tudi vodja domžalskega Javnega sklada za kulturne dejavnosti Matej Primožic, ko je dejal, da je »Trzinka tudi kakovostno dosegla zavidanja vredno raven, saj se uvršca tudi na regijska srecanja najboljših gorenjskih folklornih sku-pin«. Iz njegovih rok so plesalci s 5-, 10- in 15-letnim stažem v skupini prejeli bronasta, srebrna in zlata Maroltova priznanja, nato pa so stiski rok prepustili prostor pesmi in plesu. 
Prvi so na oder stopili najmlajši, ki jih že dve leti vodita Saša Dolar in Tina Mauher, in s svojo simpaticno igrivostjo ob zvokih harmonike v hipu osvojili gledalce. Clani so navdušili z belokranjskimi in štajerskimi plesi, veterani pa s koroškimi in še posebej z novim spletom primorskih plesov, ki so jih odplesali v cisto novih nošah. Pri belokranjskih plesih so jih na tamburicah spremljale gostje Bisernice, te pa so program popestrile še s samostojno tocko. 
Med plesi je bilo dovolj priložnosti tudi za to, da so se folklorniki prisrcno 


Ne le petje in ples, ampak tudi prijateljstva, bogato družabno življenje in celo nove ljubezni – vse to druži trzinske folklornike. 
Žerjavcki v vlogi odlicnih organizatorjev 
V torek in sredo, 29. in 30. maja, je trzinsko društvo upokojencev Žerjav­cki v sodelovanju z balinarskim klubom Budnicar organiziralo na njihovem balinišcu na Kolicevem balinarsko tekmovanje Pokrajinske zveze društev upokojencev Gorenjske. Nastopilo je 13 moških in 10 ženskih ekip. 

zahvalili nekaj svojim clanom in podpornikom, med drugim tudi silno po­trpežljivemu harmonikarju Miru Decmanu, mladi violinistki Živi Potocar in strokovnemu vodji Janezu Florjancu Fofu, ki ne pripravlja le plesnih kore­ografij, ampak obcasno poprime tudi za bas. 
Ce bi desetletno bero folklorne skupine Trzinka strnili v nekaj številk, bi rekli, da plešejo plese prakticno vseh slovenskih pokrajin in da so jih strnili v 13 odrskih postavitev, vse to pa so nadgradili z bogato oblacilno dedi­šcino, saj je v njihovih garderobah vsaj šest kompletov noš, iz razlicnih pokrajin in razlicnih obdobij. 
Tanja Bricelj, foto: Tanja Bricelj 



Najmlajši folklorniki so zagotovilo, da se bo folklora v Trzinu ohranila. 
Organizacijo tega tekmovanja imajo v rokah naši upokojenci, zaradi od­licno izpeljanih tekmovanj v preteklosti, in tudi niso razocarali, še vec, še nekaj dni smo po elektronski pošti prejemali zahvale za vzorno organizacijo in prijetno vzdušje na tekmovanju. Prav to pa starejši potrebujejo, saj bi bilo brez prijetnega druženja življenje prazno in dolgocasno. 
Tekmovanja se je seveda udeležila tudi naša ekipa in v hudi konkurenci zasedla sedmo mesto. Za to pa si zaslužijo pohvalo, saj balinajo šele tretje leto, kar je v primerjavi z drugimi ekipami, ki tekmujejo tudi že vec kot 20 let, res velik uspeh. 
Verjamemo, da se bomo žerjavcki lotili organizacije še veliko tekmovanj in razlicnih drugih prireditev in jih uspešno izvedli v zadovoljstvo sodelujocih in obiskovalcev, ki morda še razmišljajo, ali naj se dejavnostim pridružijo ali ne. 
Prav z dobrimi organizacijami pa postaja naše društvo Žerjavcki pre­poznavno, in to ne samo v regiji, temvec po vsej Sloveniji. 
Zoran Rink, foto: Zoran Rink 
| 15 
Društva 
Delavnica s prelepimi umetninami privabila veliko obiskovalcev 
Turisticno društvo Kanja je tudi letos organiziralo slikarsko-rezbarsko delavnico in delavnico vezenja v gradu Jable – potekala je v nedeljo, 3. junija, od 9. do 17. ure na arkadnem grajskem dvorišcu. 
Letos so se delavnice najbolj množicno udeležili slikarji, tudi rezbarjev je bilo veliko, in zavzeli so vec kot polovico arkadnega dvorišca. Razsta­vili so svoje najboljše, predvsem novejše izdelke. Ves cas so neumorno klesali in ustvarjali nove skulpture, in to kljub vrocini, ki je sredi dneva že dobro segrela tudi arkade. 
Udeleženci slikarske delavnice so ustvarjali na sprednji strani arkad, ne­kateri pa so se prestavili z dvorišca v zunanji paviljon. Tam je bila tempe­ratura nekoliko nižja, saj dajejo okoliška drevesa prijetno senco. Delavnice so se udeležili clani likovnega društva Mengeš, predstavnik slikarske šole iz Ljubljane, Radomelj, Lipe iz Domžal in Centra aktivnosti Trzin, ceprav so bili obvešceni o delavnici, pa se je letos niso udeležili trzinski osnovno­šolci, ker jih je lepo vreme ocitno zvabilo v naravo in na izlete. 
Predstavnici rocnega vezenja sta bili tokrat umešceni med rezbarje. Njuni cudoviti prticki so bili prava paša za oci, prav tako tudi prti v riše­lje tehniki, ki so s svojo belo eleganco lepo ozaljšali prostor pod oboki. 
Toplo soncno vreme je privabilo tudi veliko gledalcev – v gradu so se ustavili tudi številni nedeljski popotniki na Dobeno in Rašico in si ogle­dovali razstavljene umetnine in opazovali udeležence pri delu. 
Preživeli smo cudovito nedeljsko druženje in ustvarjanje med grajski­mi zidovi. Ob slovesu smo vse skupaj povabili tudi na naslednje srecanje in na razstavo ob koncu prihodnjega leta. 
Majda Šilar, foto: Zinka Kosmac 




»To je dan, ki ga je naredil Gospod …« 

S temi besedami je Anica Batis, tajnica trzinske Karitas, v uvodnem delu desete maše v nedeljo, 27. maja, v trzinski cerkvi prijazno nago­vorila navzoce, zlasti bolnike, invalide in ostarele, ki jim je bila ta maša posebej namenjena. 
Clanice trzinske Karitas in njen predsednik, gospod župnik Boštjan Gucek, izvedejo namrec vsako leto cerkveno bogoslužje za ljudi, ki za­radi bolezenskih ali starostnih tegob ne morejo pogosteje prihajati k maši, temu pa sledi še pogostitev v župnišcu. O tem so ljudje obvešceni z oznanilom in z vabili v cerkvi vsaj eno nedeljo prej, na vabilu pa je tudi telefonska številka, na katero lahko poklicejo tisti, ki potrebujejo prevoz. Mašo je tokrat vodil trzinski župnijski duhovni pomocnik Bogdan Do­lenc. Pri podeljevanju svetega zakramenta maziljenja, to je zakramenta za življenje, zaradi cesar postane  križ starosti, bolezni in invalidnosti lažji, prihodnost pa svetlejša, in svete hostije mu je pomagal tudi trzin­ski župnik Boštjan Gucek. »Starost ni cas za žalost, pac pa za veselje in za hvaležnost za plodove, ki nam jih je prineslo življenje,« je v svoji homiliji ali pridigi empaticno poudaril gospod Dolenc, ob tem pa ome­nil tudi zdravnico in pisateljico gospo Metko Klevišar, ki tudi še v tretji življenjski dobi redno razpreda modre misli v svojih clankih, objavljenih v tedniku Družina. Strinjal se je z njo, da je smisel življenja še zlasti po­memben v zreli dobi. Tudi za bolne, invalide in ostarele … 

Prošnje za zdravje in lepo ravnanje z ljudmi, ki potrebujejo pomoc, je s posebnim poudarkom prebrala nekdanja tajnica trzinske Karitas, Linca Nemec, zdaj varovanka doma starejših v Trzinu. Gospod Dolenc je ponovil Kristusove besede »svoj mir vam podelim, svoj mir vam dam«, clanica trzinske Karitas Helena Ogorelec pa je pozvala udeležene, naj odprejo srce in s stiskom rok drug drugemu zaželijo vse, kar izraža carobna beseda mir, ki ga pogojuje odpušcanje, tako drugim kot tudi predvsem samemu sebi. 
Obcutek sprejetosti je obiskovalce maše preplavil že v cerkvi, še bolj pa po njej, pri druženju in pogostitvi v župnišcu, kjer je mladi harmonikar Matej Klopcic raztegnil svoj meh in z Golico in drugimi vižami marsi­koga prestavil v spomine na trenutke, ko je na te viže še lahko plesal. Skromna obdaritev in nežno prepevanje pesmi o Mariji ob odhodu pa sta pri ljudeh spodbudilo željo, da se prihodnje leto ob tem dogodku spet srecajo s svojimi sosedi, znanci, sogovorniki. 
Helena Ogorelec, foto: Arhiv trzinske Karitas 
Društva 


Doživetij poln izlet po 
Koroškem in Štajerskem 
Desetega maja smo se trzinski Žerjavcki odpravili na drugi letošnji izlet. 

Pot nas je tokrat vodila na Koroško, in sicer smo se najprej ustavili v Slo­venj Gradcu in si v eni uri ogledali mestno jedro z vsemi znamenitostmi. Nato smo se ustavili na turisticni kmetiji Klancnik, da smo si ogledali sta­ro hišo in domace živali, v njihovi kleti pa so nam postregli z domaco salamo in moštom. Vrhunec izleta pa je bil splavarjenje po Dravi. Splavarji so nam pripravili dvourni program, poln humorja in petja, okronan še s kosilom – odlicnim golažem z zabeljeno polento. Zadovoljni in polni vtisov smo se na poti nazaj ustavili še pri fontani piva v Žalcu. 
Tako je za nami še en prijetno preživet izletniški dan Žerjavckov … 
Zdenka Verc, foto: Marjeta Rink 



Razgibana pomlad 
trzinskih rezbarjev 


Utrinek z razstave rezbarjev Lojzeta in Olge Šmid na prireditvi Pod lipami 
v Grobljah. 
Trzinski rezbarji so v zadnjih tednih pred dopusti, potem ko so konec aprila koncali redne tedenske delavnice v tehnicni ucilnici trzinske šole, sodelovali na vec turisticnih prireditvah. 
6. maja so prikazali svoje delo z delavnico in razstavo v Volcjem Potoku, teden dni zatem na trzinskem Florijanovem sejmu, tretjo majsko soboto so se udeležili prireditve Pod lipami v Grobljah, prvo junijsko nedeljo so so­delovali na gradu Jable, 9. junija na Bernikovih dnevih v Kamniku … Ker pa se tudi med pocitnicami in dopusti radi odzovejo povabilom, bodo poleti prisotni marsikje po Sloveniji. 
Pred obiskom rezbarske razstave v Zg. Kungoti so si trzinski rezbarji ogledali zasebni grad v Globasnici na avstrijskem Koroškem, ki ga je naš koroški rojak opremil s cudovitimi rezbarijami in intarzijami, in na povabilo rezbarja Ivana Zaplotnika preživeli nepozaben dan na »njegovem ljubem Pohorju«. Zapis Mihe Mihelcica o tem »dolgem potovanju« je shranjen med dokumentacijo trzinskih rezbarjev. 
Jožica Valencak, foto: Arhiv trzinskih rezbarjev 

Trzinka vas gleda 
Parkiranje po trzinsko 
Ko je bilo novo parkirišce na desnem bregu Pšate pred meseci uradno še zaprto, so se tam z navdušenjem kotalkali in rolali otroci. In sem tudi jaz svojo hcer spodbujala k temu, ceš naj izkoristi dneve, dokler parkirišce še ni polno zasedeno z avtomobili. V svojih predvidevanjih pa sem se zelo motila! Izkazalo se je namrec, da parkirišce sploh ni prav zaživelo, saj nekateri še vedno vztrajno parkirajo po starem in tako skrbijo, da bo asfalt na novem parkirišcu še dolgo lep. 
Parkirišce ob popoldnevih še vedno sameva, pred vhodom v teniški balon pa je praviloma parkiranih vsaj pet vozil, neredko tudi terenci in kombiji … Pa ceprav je od novega parkirišca do vrtca, šole in teniških igrišc samo nekaj korakov. Ker so ti avtomobili parkirani tam, ko je vrtec že zaprt, gotovo ne gre za vozila staršev, ki bi prihiteli po svoje malcke. Je torej mogoce, da se prirocnega parkiranja pred balonom poslužujejo prav športni navdušenci? Je tem težko napraviti nekaj korakov cez mo­sticek s teniško torbo cez ramo in v teniških copatih? 
Da bi bila mera polna, pa se ti vozniki, ce jih na napacno parkiranje opozoriš, odzovejo obrambno, in namesto da bi priznali svojo napako, raje dokazujejo, da ni to nic takega, da »vsi« parkirajo tako in da so, kljub temu da s tem ovirajo promet, vseeno fejst ljudje. 

Pravijo, da je to, ce se je clovek ob storjeni napaki sposoben opraviciti, znamenje zrelosti. Pravijo tudi, da je le malo napak, ki se jih ne bi dalo popraviti. In pravijo tudi, da je vsako navado mogoce izkoreniniti. 
Bomo navade malomarnega parkiranja Trzinci opustili sami ali pa bo potrebna zunanja motivacija v obliki kakšnega obvestila redarstva? Upam, da obvelja prvo. Tanja Bricelj, foto: Tanja Bricelj 
Iz vrtcev in šole 


Pisane novice iz šolskih logov 

Delavnice robotike 
V tem šolskem letu so bile na osnovni šoli v Trzinu prvic izpeljane delavnice robotike. Na njih je deset otrok prve triade vsako sredo uro in pol pocasi spoznavalo tehnicno delovanje predmetov, njihov namen in sestavne dele s pomocjo priljubljenih legokock in racunalniških pro­gramov. Delavnice je vodil Jan Bedenk iz Zavoda123, ki nam je projekt in njegove prednosti takole predstavil: »Pri tem projektu gre za kom­binacijo sestavljanja legokock, robotike in programiranja in ob tem za ucenja matematike, tehnike in osnov fizike. Njegov cilj je navdušiti otroke za novodobne tehnologije in z njimi povezane poklice. Program spodbuja razmišljanje in ustvarjalnost,pri tem pa se krepi sodelovanje in pomoc drug drugemu. Pri nekaterih bolj živahnih otrocih je opazno tudi izboljšanje vedenja. Naše ure druženja so videti tako, da si ot­roci ogledajo projekte in njihovo predstavitev s pomocjo posebnega programa na tablici, tam odprejo nacrt in zacnejo graditi. Po navadi delajo v parih, pri tem pa si razdelijo vloge: eden gradi, drug progra­mira. Vsakic ustvarijo nov, drug izdelek, ga povežejo z napravo in ga sprogramirajo.« Na zadnjem srecanju, 9. maja, so mladi ustvarjalci svoje izdelke ponosno predstavili svojim staršem ali starim staršem in razložili njihovo delovanje, za celoletni trud pa so bili nagrajeni z legodiplomo in vrecko legokock. 
Podaljšanjada s Klemnom Bauerjem 
Ucitelji OPB pripravljajo za ucence podaljšanega bivanja že osem let v maju športne igre, imenovane Podaljšanjada, na katere vedno po­vabijo tudi znanega športnika. Tokratno športno popoldne, 17. maja, je zaznamoval obisk biatlonca Klemna Bauerja. 32-letni športnik iz Ihana, ki je letos že cetrtic nastopal na olimpijskih igrah, je ucencem predstavil biatlon, treninge in opremo, obenem pa strnil svoje vtise z letošnje olimpijade, ucencem se je pridružil tudi na šolskem igrišcu, kjer so se preizkušali v športnih izzivih, in delil avtograme –podpisal se je tudi kar na roko. 
Uspehi na državnih tekmovanjih 
Ucenci naše šole so uspešni na številnih regijskih in tudi državnih šolskih tekmovanjih. Tu vam predstavljamo uspehe, o katerih smo do­bili podatke pred zakljuckom redakcije: -Sedmošolec Danijel Grad je 13. aprila sodeloval na državnem tek­
movanju iz znanja geografije. Z zavidljivim znanjem je med 42 
tekmovalci šestih in sedmih razredov zasedel 7. mesto in osvojil 
zlato priznanje. -Na državno tekmovanje za Preglovo priznanje za znanje kemije, 
ki je potekalo 24. marca na petnajstih šolah po Sloveniji, so se 
uvrstili Ian Marcel Božic, Katarina Huc, Luka Planinc, Jernej Fer­jan in Prija Dolinar. Osmošolec Jernej Ferjan je eden od 36 ucen­cev zadnjih dveh razredov osnovne šole, ki so se veselili zlatega priznanja, konec novembra pa je prejel tudi srebrno priznanje na državnem tekmovanju iz znanja anglešcine. 
-Konec marca je na regijskem srecanju v Vodicah 11 raziskoval­cev naše šole zagovarjalo svoje raziskovalne naloge: Maja Kralj in Neža Potocnik, 5.A, Vpliv cloveka na okolje, Elizaveta Klochkova in Vita Vinko, 5.A, Spomini na šolo, Tara Djordjevic in Špela Ma­tic, 6.A , Prijateljstvo in ljubezen, Aljaž Zabukovnik, 6.B, Potovanja šestošolcev OŠ Trzin, Nina Narat in Kleia Vita Šiška, 7. B, Slabovi­dnost otrok, Jan Emberšic, 9.B, Primerjava tehnike v metu kladiva med svetovnim rekorderjem in slovenskim perspektivnim metal­cem, ter Lara Pevec, 6.A, ki se je s svojo nalogo Kaj o SCRATCH-u vem in kaj znam? uvrstila v prvi krog državnega srecanja. 
-Konec oktobra je šest ucencev naše šole sodelovalo na državnem tekmovanju iz logike: Nina Narat, David Kovacic in Danijel Grad iz 
7. razreda, Jernej Ferjan iz 8. razreda ter Neja Janežic in Katarina Huc iz 9. razreda. Pri reševanju logicnih problemov se je najbolj izkazal David Kovacic in si prislužil zlato priznanje. 
-	Državnega tekmovanja iz znanja nemšcine se je udeležil deveto­šolec Leon Ucakar. 
Druge novicke 
Ucence, ki so pridno brali za bralno znacko, je v drugi polovici maja obiskal pesnik, pisatelj in gledališcnik Andrej Rozman Roza; nasmejal jih je s svojimi hudomušnimi domislicami, jim predstavil nekaj svojih pesmic in odgovarjal na njihova vprašanja. 
Šola je tudi letos sodelovala pri projektu Teden vseživljenskega uce­nja, ki je potekal od 11. maja do 30. junija, in gostila lokalni posvet Ohranjanje maternega jezika in kulture priseljencev, pridružila pa se je tudi projektu Erazmus+ – o tem bomo pisali v eni od prihodnjih številk. 
Ucenci izbirnega predmeta Tisk in mediji so aprila v šoli predvaja­li prvo oddajo šolske televizije TV Trzinska in maja še drugo, ekipa šolskih vrtickarjev pa je pridno urejala gredice z razlicnimi od doma prinesenimi semeni in sadikami. 
15. junija se je koncalo osnovno šolanje za novo generacijo deve­tošolcev. O marsikaterem šolskem dogodku smo že pisali, vseh pa ne moremo (podrobno) predstaviti, ker jih je prevec. 
Kakorkoli, koncuje se še eno šolsko leto, zato želimo vsem, šolarjem in tudi šolskim delavcem, v poletnih pocitnicah se dodobra sprostite in cim bolj uživajte. Vam, devetošolci, pa srecno na vaši nadaljnji poti. 
Tanja Jankovic, foto: Arhiv OŠ Trzin in Tanja Jankovic 


Iz vrtcev in šole 


Osnovna šola Trzin ima 

novo ravnateljico 

Osnovna šola Trzin z enoto vrtca Žabica je koncno dobila novo ravna­teljico – to je postala diplomirana pe­dagoginja in profesorica sociologije Matejka Chvatal iz Trzina. Trenutno je na osnovni šoli Domžale pomoc­nica ravnateljice za predmetno stop­njo, vodenje trzinske šole z vrtcem pa bo prevzela že v kratkem, prvega julija. Chvatalova, ki že 24 let živi v našem kraju in jo poznamo po nje­nem delovanju v trzinskem društvu prijateljev mladine, se veseli vode­nja šole: »V prvem letu mandata si nedvomno želim zacutiti utrip šole. Prejšnje vodstvo je postavilo dobre 

temelje. Poleg tega želim spodbujati zaposlene, da gradimo pot naprej. Kot pravi naša vizija: Naša šola nas uci spoštovanja razlicnosti, življenja z naravo, razvija ustvarjalnost in odpira vrata v svet znanja, umetnosti in športa.« Neuradno se je o novi ravnateljici po Trzinu govorilo že veliko prej, a o njenem imenovanju nismo porocali, dokler ni bilo uradno potrjeno. Imenovanje ravnateljev osnovnih šol je namrec dokaj dolg in zapleten proces. Enajstclanski svet zavoda, ki ga sestavljajo predstavniki delavcev, staršev in ustanovitelja (obcina), mora o prijavljenih kandidatih najprej pridobiti mnenje treh akterjev: uciteljskega zbora, lokalne skupnosti in sveta staršev, nato izbere kandidata z vecino glasov, ravnatelja pa ime­nuje po pridobitvi ministrovega mnenja. 
Pri tem pa se lahko tudi kaj zaplete in je treba razpis ponoviti, kot se je zgodilo tudi pri nas. Na prvi razpis, v zacetku septembra, se je na­mrec prijavilo in se javnosti predstavilo 14 kandidatov, potem pa nihce od njih ni dobil potrebne vecine glasov, in je bilo razpis treba ponoviti. Na januarski, ponovljeni razpis se je za to delovno mesto prijavilo devet kan­didatov, zadnji dan februarja pa se jih je v vecnamenskem prostoru šole predstavilo zgolj šest: Maruša Babnik, Matejka Chvatal, Marjana Petek, Polonca Petrica Ponikvar, Natalija Podjavoršek in Vesna Rakef. Na glaso­vanju sveta zavoda, ki je bilo 20. marca, je dobila najvec glasov Chvatalo­va. Po lanskem predcasnem odhodu nekdanje ravnateljice mag. Helene Mazi Golob sta do imenovanja njenega naslednika šolo vodili dve vršilki dolžnosti: od septembra do februarja Jana Klopcic, od zacetka februarja pa Sara Anžin. Novo ravnateljico bomo podrobneje predstavili v eni od jesenskih številk Odseva. 
Tanja Jankovic, foto: Osebni arhiv Matejke Chvatal 


Imenitna razstava trzinskega vrtca 
V torek, 15. maja, so v Centru Ivana Hribarja odprli razstavo Kulturizem trzinskega vrtca Žabica, pripravljeno ob zakljucku projekta Z igro do prvih turisticnih korakov. Razstava se je nanašala na domaci kraj, saj so otroci ustvarjali pod geslom Trzin – tam, kjer sem doma, ob tej priložnosti pa so z vzgojiteljicami pripravili tudi program s petjem in recitacijo, predstavili pa so se tudi otroci, ki obiskujejo tudi plesno šolo Miki. 
Ob odprtju razstave je direktorica vrtca Olga Bernik Zor povedala, da so projekt izvedli v sodelovanju s Turisticno zvezo Slovenije, prebrala je pe­sem o tem, kaj je kultura, in se zahvalila otrokom in njihovim mentorjem za vloženo delo. 
In kaj so bili cilji projekta? -Spoznavanje ožjega in širšega okolja in seznanjenje s kulturo, obicaji, tradicijo, zgodovino in turizmom. -Razvijanje naklonjenega, spoštljivega in odgovornega odnosa do sebe in drugih ljudi. -Motiviranje otrok, vzgojiteljev in staršev za spoznavanje svojega kraja, njegovih posebnosti in ljudi. -Soustvarjanje utripa v domacem kraju, v povezavi s turisticnim dru­štvom, turisticnim podmladkom in drugimi nosilci turisticne ponudbe. -Spoznavanje drugih slovenskih krajev in njihovih posebnosti. 
Odprtja razstave se je udeležil tudi trzinski župan Peter Ložar; po pozdravnem nagovoru je otroke in vzgojiteljice pohvalil za njihovo delo in trud, ki so ga vložili v razstavo, in ob tem poudaril, da je kultura vse, kar se otroci naucijo v vrtcu, kar vidijo v slikanicah, kar spoznavajo v Trzinu in drugod po Sloveniji. Otroke pa je spomnil tudi na rojstni dan obcine Trzin in jim razložil, da je Trzin omenjen tudi v vec kot 800 let starih listinah. Prepricani smo, da si bodo otroci datum praznika obcine zapomnili, tudi zato ker je bilo odprtje njihove razstave prav na dan obcinskega praznika. 
Majda Šilar, foto: Gašper Ogorelec 



Spoštovane sokrajanke, sokrajani! 

Rada bi se osebno zahvalila za vsak glas posebej, ki ste mi ga namenili na letošnjih državnozborskih volit­vah. V Trzinu sem na skoraj vseh volišcih zmagala, kar je zame osebno velika cast, iskreno hvaležna sem za vaše zaupanje, ki ste mi ga izkazali. Žal mi je, da sem zaradi proporcionalnega sistema za las zgrešila prag parlamenta, le nekaj glasov mi je zmanjkalo, kar pa me ne bo ustavilo, da ne bom s svojimi najboljšimi mocmi na državnem nivoju poma­gala Trzinu, njegovim prebivalcem in bila vez med parlamentom skozi moje strankarske kolege in interesi našega kraja. Dobrobit Trzina je moja osebna vrednota, sploh, ker vidim, da ste mi izkazali zaupanje. Nare­dila bom vse, kar bo v moji moci, da bomo vseeno na državnem nivoju slišani in uslišani. Iskrena hvala za VSAK VAŠ GLAS še enkrat. Vaša Alenka 



Trzinci - naš ponos
Ob slovesu 
Ladu Krašovcu v spomin 

Soncni clovek s stoterimi vrlinami 

To pomlad je košcena starka s koso iz naše srede iztrgala kar prevec naših sokrajanov. Še zlasti bolece in tragicno pa je bilo prezgodnje slo­vo od Lada Krašovca, ki je kar sedem let vodil trzinsko društvo prijateljev mladine. Marsikateri otrok, pa tudi starš ne bo pozabil zanimivih delavnic in drugih dejavnosti, ki jih je skupaj s clanicami in clani društva pripravljal med šolskimi pocitnicami. Zadnja leta je skrbel za organizacijo in vodenje pustnih povork po Trzinu, zlasti zanimive pa so bile vsakoletne prireditve Zapojmo in zaigrajmo skupaj. 
Rad je sodeloval tudi v akcijah trzinskega planinskega društva, saj je bil planinstvu predan z dušo in telesom. Še posebej se je zavzemal za vsako­letne družinske izlete, ki jih skupaj pripravljata planinsko društvo Onger in društvo prijateljev mladine. 
Rad se je udeleževal tudi drugih društvenih planinskih izletov, se s prija­telji povzpel na številne vrhove, doma in v tujini, v Visokih Turah, Centralnih Alpah in Pirenejih. 
Bil je eden tistih soncnih ljudi, ki ti vedno privabijo nasmeh na obraz. So­delavci v Mobitelu in Telekomu Slovenije ne bodo pozabili njegovega pri­ljubljenega reka »Imamo težavo s problemom«, prijateljice in prijatelji iz DPM-a pa se bodo še dolgo nasmihali, ko se bodo spomnili njegove trditve: »Jaz nikoli nic ne pozabim, ce pa, se pa ne spomnim!« Druženje je vedno znal zaciniti s smehom, optimizmom in neverjetnim zanosom. 
Rad je imel družbo, prijatelje in smeh. Še dan pred tragicnim slovesom je sodeloval na obcinski cistilni akciji, sicer pa je bil vedno vkljucen v vse društveno in družabno življenje Trzina, saj ga je navduševala cela vrsta de­javnosti – že v mladosti ga je pritegnilo radioamaterstvo, rad se je smucal, poskusil se je tudi v padalstvu in potapljanju, zadnje case pa je precej casa posvecal teku, zlasti maratonom. 
Bil je mojster za vse ali sam svoj mojster, kot so se na njegov racun šalili prijatelji. Marsikaj je raje naredil sam, kot pa da bi kupoval ali za to najemal druge mojstre. Pri tem pa je rad tudi pomagal; zlasti ce je bilo kaj poveza­no s telefonijo in racunalniki, so vsi vedeli, da lahko racunajo na njegovo pomoc. Oboževal je glasbo, in je hodil na razlicne glasbene prireditve, še posebej rad pa je imel opero in klasicno glasbo. 
Usoda je pretrgala njegovo življenjsko nit v Triglavski severni steni, v sme­ri, ki jo je spoštoval in zelo dobro poznal. Gore vse prerade vzamejo tiste, ki jih resnicno ljubijo. 
Lado Krašovec je zapustil nešteto prijetnih spominov. 
Hvaležni smo mu za vse, kar je delil z nami in kar je naredil za prijetnejše življenje v Trzinu. 
Miro Štebe, v imenu vseh njegovih prijateljev, 
foto: Miha Pavšek 





Trzinci - naš ponos
Ob slovesu 

Ljubi Dori Blejec v spomin 
Uciteljica z veliko zacetnico 

Kam bi s tabo, drobna pesem, pesem vetra, polj in hoj? Pesem drobna, kam bi s tabo? Grenko srcu je nocoj.
 (I. Minatti) 
V dvainosemdesetem letu življenja nas je zapustila Dora Blejec. Tako ne­nadoma. Brez opozorila. Srce ji je pre­nehalo biti in odšla je v vecnost. 
Nas, ki smo jo poznali, je zabolelo v prsih … Radi smo jo imeli. Zelo. 
Bila je Uciteljica, z veliko zacetnico, in plemenit clovek. Težko jo bomo poza­bili. Jaz je ne bom. 
Rodila se je v Mengšu pri Rojnikovih, po domace pri Šetravovih. V družini, ki je štela deset otrok, se je že v otroštvu naucila potrpežljivosti, pomagati in se razdajati. 
Po koncanem uciteljišcu je 13 let poucevala v majhnih skritih hribovskih krajih na Goriškem – v Zavrhu, Ravnah, Grgarju. Leta 1969 pa se je zaposli­la kot uciteljica 4. razreda pri nas, v Trzinu, na takratni podružnicni šoli OŠ Mengeš. Bila je tudi ravnateljica. 
V letu, ko je zacela poucevati v Trzinu, sem bila v njenem razredu. Bila je cudovita uciteljica. Stroga, zahtevna, vendar pravicna, zanesljiva in razu­mevajoca. In vedno tudi urejena, skodrana in našminkana. Obcudovali smo jo in jo zelo cenili. Veliko nas je naucila. Name je naredila velik vtis in sem tudi zaradi nje tudi sama postala uciteljica. 
Potem je bila moja nadrejena – ravnateljica – in tudi kolegica. Vedno je bila pripravljena pomagati, svetovati. Bila nam je za zgled. Nikoli ni zamuja­la v razred, tocno po zvonjenju je vstala in vse me, mlajše uciteljice, enako. Brez besed smo šle v razred. Nic nam ni bilo treba reci. 
Res smo se zelo lepo razumele in vse je teklo tako, kot je treba. 

Ucencem je znala postaviti meje. Tocno so vedeli, kaj smejo in cesa ne. Niti najvecji razgrajaci si ji niso upali nagajati. 
Bila nam je vzor. Takih uciteljev tudi danes manjka. 

Ob njeni smrti mi je še ena kolegica rekla, da je bila Dora njena vzornica, druga pa, da na trzinski šoli nikoli ni bilo in tudi ne bo uciteljice, kot je bila ona. Zgovorni izjavi. 
Dora je imela nešteto talentov. Lepo je pela, vodila je otroški pevski zbor, znala je igrati na harmoniko. Veliko veselje je imela s telesno vzgojo in je bila clanica telovadnega društva v Mengšu in celo voditeljica mladink. Cu­dovito je risala in slikala – v minuti, dveh je z neko posebno lahkoto ustvarila obcudovanja vredno sliko ali risbo … 
Odlicno je obvladala slovenski jezik – ce cesa nisi znal, ti je vedno znala svetovati. Obvladala je pravorecje, obcuteno je deklamirala in recitirala, v Mengšu je bila clanica dramske sekcije, pripravila je mnogo folklornih tock. Bila je tudi odlicna matematicarka … 
Vsa podrocja so ji nekako »ležala«. Res, obcudovanja vredna. Vse kolegice smo jo zelo spoštovale in cenile in jo imele rade. 
V Trzinu je vzgojila in veliko naucila kar 22 generacij cetrtošolcev. S svojim pozitivnim znacajem je zelo vplivala nanje, lahko pa recem, da je vplivala tudi na vse nas, saj poucevanje ni bilo le njen poklic. Bilo je njeno pos­lanstvo! 
Tudi po upokojitvi, aprila 1991, je bila še vedno dejavna v Mengšu. V letih 2002 do 2006 je bila tudi predsednica društva upokojencev, zelo aktivna pa je bila tudi še po tem. Vedno je znala prisluhniti in je bila vsem kot mama, potrpežljiva in polna modrih nasvetov in je na vse, ki so prišli v njeno bliži­no, prenašala dobro voljo. Ob njej si cutil prijetno energijo. Bila je delavna, vestna, natancna, predana. 



Dora Blejec je bila tudi ena od ustanovnih clanic mengeškega likovnega društva in je v njem veliko let ustvarjala prave mojstrovine, ki jih je nato delila med prijatelje. 
Poleg tega pa je bila tudi skrbna, požrtvovalna žena in ljubeca mati dveh sinov, a ji življenje žal ni prizanašalo, ni bila ravno rojena pod srecno zvezdo. Mnogo je pretrpela, najtežji udarec pa jo je zadel, ko ji je umrl starejši sin. Od takrat ni vec videla pravega smisla življenja in mogoce si je podza­vestno želela pozabiti … Zadnja leta je imela težave s spominom. 
Draga Dora! 
Ne smemo tarnati nad to našo izgubo. Biti moramo hvaležni, da smo Vas 
imeli v svoji sredi. Toliko ste nam dali! So ljudje, ki širijo svetlobo … 
Ostali nam boste v najlepšem spominu. 
Pogrešali Vas bomo. 
Pocivajte v zasluženem miru! 

Mimi Zupanc Cotman, OŠ Trzin, foto: Arhiv OŠ Trzin 




Ob 5. obletnici Bojanovega odhoda iz zemeljskega življenja 
DIŠI 
pocasi se zgublja vonj po tebi tudi svojega ne zaznam vec vse se zliva v eno vcasih me premami le mocno dišec nagelj ki se vije dol k meni in tedaj se rahlo naslonim nanj kot sem se vcasih na tvojo ramo                                    Helena Ogorelec 
Kultura 

Ducat dni »trzanja« 


Trznfest, ledolomilec med festivali, ki je odprl letošnjo sezono festivalskih dogodkov v trzinsko-domžalsko-kamni­škem trikotniku že 18. maja, je napovedal kar 12 dni festivalskega dogajanja. Na sporedu so bile predstave in delav­nice za otroke, predavanja in predstave za odrasle pa koncerti, stand up ter že tradicionalna ledena dirka in trzinski talent. Posebnost Trznfesta, na katero so organizatorji v KUD-u Franc Kotar še posebej ponosni, pa je dejstvo, da je vstop na prav vse prireditve še vedno brezplacen. In kot pravijo, bo tako tudi ostalo. 
Pester uvod v festivalsko dogajanje 
Festival se je zacel s petkovim koncertom skupine Nula Kelvina, ki ga je odlocilno zaznamovala njihova nova vokalistka Ana Marija Mitic. Brez humornih vložkov seveda ni šlo, pri tem pa jim hudo konkurenco nato delal zgovorni primorski raper Smaal Tokk. 

Primorski raper Smaal Tokk 
Prva festivalska sobota – Trznfest je namrec uspešno pokril kar dve – jo je malo zagodla z vremenom, zato je moral Franci Petek s svojo Mini Pla­nico obisk v Trzinu žal odpovedati, Teater Cizamo pa je z otroško predstavo Sirkec, sirkec gostoval v dvorani Marjance Rucigaj. 
Sobotni vecer je bil namenjen generaciji mladih po srcu, saj je hrvaški Ba­jaga tribute band Flashback že v imenu obljubljal tocno to, kar so poslušalci potem tudi dobili: dobri stari jugo rock. Fantje iz te bjelovarske skupine so vec kot uspešno dokazali, da ne obvladajo le razlicnih glasbenih zvrsti, mar­vec so tudi avtenticni posnemovalci Bajage. Z odra se je med poslušalce pretakala odlicna energija, ko so pritegovali uspešnicam enega najpopu­larnejših rock glasbenikov in avtorjev zadnjih desetletij v širši regiji. Pozno v noc so odmevali njegovi Berlin, Zažmuri, Dobro jutro, džezeri, Samo nam je ljubav potrebna, 442 do Beograda, Plavi safir, Vjerujem, ne vjerujem in mnogi drugi hiti. Cudovit uvod v Trznfest. 

Odlicna skupina Flashback 
Popestritev vecera je bil tradicionalni izbor miss Trznfesta, pri katerem pa ni štela toliko lepota kot pogum, izvirnost in šarm. 
Predavanje, polno življenjskih spoznanj 
Sredi tedna nas je Trznfest na predavanju popeljal okrog sveta na »štan­gi« kolesa Tomaža Humarja mlajšega. Tomaž je dokazal, da kri ni voda, saj je pri rosnih 19 letih postal najmlajši Zemljan, ki je prekolesaril svet. V 209 dneh je po petih celinah premagal skoraj 29.000 kilometrov ali povprecno okoli 140 kilometrov na dan. 
Humarjevo predavanje pa ni imelo v ospredju številk in podatkov o vzpo­nih, višinskih kilometrih in drugih tipicno kolesarskih vsebinah, ampak je obiskovalce obogatilo predvsem z življenjskimi spoznanji tega mladega Kamnicana: zanj je bila, kot pravi, pot okrog sveta najboljša odlocitev, kar jih je doslej sprejel v življenju. Ni pa bilo tako preprosto, kot se morda zdi, saj se je zapletlo že pred podvigom. Vztrajnost ali že kar trma, želja po premikanju meja in po avanturi ter mladostni zanos so krepili Tomaževo samozavest in vero, da se bo na koncu vse uredilo. Kot nam je povedal, moraš vcasih skociti na glavo, da pristaneš na nogah. 

Tomaž Humar mlajši je na predavanju navdušil obiskovalce z življenjskimi 
spoznanji. 
Razgiban zakljucek festivala 
Študentska skupina je privabila gledalce v dvorano KUD-a Franc Kotar in z avtorsko komicno dramo Gospodicna Phyllis razburkala cetrtkov ve­cer, predstava pa je bila neke vrste vmesna postaja pred zakljucnim fe­stivalskim vikendom, ki je napolnil s pestrim dogajanjem že sobotno po­poldne. 
To soboto pa je šlo vreme organizatorjem na roko, in tako je na šolskem igrišcu potekala bobnarska delavnica z Alešem Korošcem, kar nekaj malih radovednežev in njihovih staršev pa so pritegnili sestavljanke, glasbila in zeleni sprehod s Samom Svetetom, po katerem so nabrane užitne divje rastline nazadnje še pripravili in pojedli. 
Trzinski talent je postregel s šestimi tockami. Tri so bile pevske, odlic­ni sta bili kotalkarici, z zanimivo interpretacijo lastne grozljive pesmi se je predstavila tretješolka, nastope pa je zakljucil hip-hoperski plesni duet. Vsi so prejeli privlacne nagrade. 

Kultura 


pri tekmovanju, pa je tokrat dovolil nastop tudi eni trojki. Letošnja zmago­valca sta prvo mesto osvojila že drugic zapored, saj sta prepreke najhitreje premagala tudi že lani. 

Udeleženci ledene dirke, igre, ki nosi v sebi spomin na trzinsko zgodovino, 
povezano s pripravo ledu. 
Ledena dirka bi lahko obveljala za najbolj zabaven sobotni dogodek, ce se ne bi ob prvem mraku pred odrom Trznfesta pojavil stand up komik Gašper Bergant in v znacilnem savinjskem slogu stresel nekaj krepkih. Požel je nav­dušen odziv publike. 
Za zakljucek sobotnega vecera pa je s koncertom poskrbela skupina Šukar. Fantje pravijo, da je ta glasba zanje veselje, strast in nacin izražanja najglobljih custev, in zato se te njihove melodije tudi res dotaknejo. Žal pa so se o tem prepricali le maloštevilni obiskovalci, še ti pa so precej casa zbirali pogum, da so se približali odru. »Znacilno za Slovenijo! Prej ste pa dve uri samo sedeli,« jim je med smehom požugal pevec, frontman Šukar­jev Igor Misdaris. 

Vedno imenitni Šukarji s svojimi edinstvenimi glasbili 
Vrhunski profesionalci so publiko nagradili s številnimi glasbenimi dodat­ki. Upajmo, da jih bomo lahko še kdaj gostili. 
Uradno bi se Trznfest moral koncati v cetrtek, na 12. festivalski dan, z gle­dališko predstavo Alica, odrasle skupine KUD-a Franc Kotar, a je predstava zaradi bolezni v ansamblu odpadla. Ker pa žanje uspehe in pohvale, in to tudi v strokovnih krogih, saj se je uvrstila tudi na regijsko srecanje gleda­liških skupin Gorenjske, upamo, da se nam bo ponovila priložnost in si jo bomo lahko ogledali tudi na domacem odru. 
Tanja Bricelj in Nataša Pavšek, foto: Peter Hudnik/Hoodfoto, uradni fotograf festivala, Tanja Jankovic in Tanja Bricelj 




»Najraje bi dala odpoved in pisala kriminalke!« 
Odlocna, iskrena in duhovita – takšna je s tremi besedami Mojca Širok, priznana televizijska voditeljica in urednica oddaj zunanjepoliticne redakcije nacionalne Televizije Slovenija, ki je maja gostovala na literarnem veceru v trzinskem kulturnem domu. Razlog: izid njenega prvenca, kriminalnega romana Pogodba, ki med bralci ruši stereotipe, da ustvarjajo kakovostne romane te vrste le tuji pisatelji. 
Mojca Širok je vešca pisanja, saj je že pred delom na televiziji vrsto let pripravljala prispevke tudi za Mladino. Povrhu tega pa je tudi stra­stna bralka, in tako je, kot je iskreno razložila gostiteljici vecera, vedno profesionalni Saši Hudnik, v njej menda že nekaj casa tlela želja, da napiše roman. Pred svojim romanesknim prvencem je izdala sicer že tri knjige, vsa ta dela – o Cerkvi, mafiji in politiki – pa se navezujejo na njeno nekdanje delo dopisnice iz Italije. Ker ji je ob raziskovanju posa­meznih tem zaradi casovne omejenosti posameznega televizijskega prispevka vedno ostalo ogromno gradiva, je namrec vse to potem strnila v teh svojih knjigah. 
K snovanju leposlovnega prvenca, ki zahteva drugacen slog kot družbeno-politicno orientirane knjige, jo je v veliki meri nagovorila legendarna knjižna urednica Nela Maleckar, ki je že dlje vedela, da ima Mojca napisanih nekaj poglavij. Tako ji je lani preprosto postavila konkreten datum za oddajo knjige in jo s tem spodbudila h koncanju že zacetega dela. 
Za pisanje romana si je jemala cas pred svojo redno televizijsko službo ali po njej – zdaj že dve leti dela kot urednica v zunanjepoliticni redakciji Televizije Slovenija, a takega pisarniškega novinarstva, kot je bila iskrena, ne mara, in že hrepeni po novih dopisniških izzivih, še bolj pa po tem, da bi lahko ostala doma in pisala knjige –, v ta roman pa je vložila res veliko truda, in nastalo je delo cisto v maniri vrhunskih tujih kriminalk: zgodba se zacne z umorom priznanega odvetnika v neki bogati rimski vili, nadaljuje se s številnimi zapleti, konec pa marsikoga preseneti, saj je po svoje odprt, to pa menda predvsem zato, ker na­merava Mojca v prihodnje pisanje kriminalnih zgodb nadaljevati. Kdor je Pogodbo že prebral, je preprican, da bodo tudi vsa njena naslednja dela enako izpiljena, kot je prvenec, ki si je prislužil tudi nagrado mo­dra ptica, to je nagrado Mladinske knjige za najboljše še neobjavljeno knjižno delo. 
Z odlicno prodajo je roman presenetil menda celo avtorico, saj so ga v dobrih dveh mesecih razprodali; ravno v dneh po trzinskem literar­nem veceru je zato doživel prvi ponatis. 
Ce torej prav zdaj potrebujete namig za kakovostno poletno branje, vam lahko zagotovimo, da vas bo Pogodba Mojce Širok prepricljivo povlekla v svet italijanske mafije, spletk in krvavih obracunov in da jo boste prebrali na mah. 
Vesna Sivec Poljanšek, foto: V. S. P. 


Kultura 

Zakljucek pravljicnih uric 

V maju, ko se koncujejo številne celoletne aktivnosti, smo imeli tudi v trzinski knjižnici enega takšnih zakljuckov – zakljucek pravljicnih uric, ki pa odhajajo na pocitnice le do jeseni. 
Vse tri pravljicne skupine, ki se sestajajo cez leto enkrat tedensko, so se z majsko zakljucno delavnico pod mentorstvom navdušene energicne pra­vljicarke Mili poslovile od tega pravljicnega leta. Vsaka pravljicna urica, ki jo pripravi Mili, je posebna, saj se z otroki vedno lotijo cesa novega, še nepoz­nanega, tokratni zakljucek pa je presegel vsa pricakovanja. 
Zakljucno dogajanje je bilo polno barv, sonca in iskrivih nasmehov. Tako otroci kot starši so se še zadnjic v tem šolskem letu lotili ustvarjalnih pod­vigov, ki so jih podkrepili z okusnimi piškotki, osvežilno pijaco in svežim sad­jem. Potopljeni v carobno ustvarjanje so pravljicarji izdelovali prave pravca­te poletne krone, ki jih krasi mati modrosti, sova. Ta jih bo spremljala cez poletje in jih spodbujala, naj krepijo svoj um in bistrijo misli, hkrati pa jih bo 

Vabljeni v Ajdovski kevder! 
Udeleženci študijskega krožka Etno-fletno, ki je v zimsko-spomladan­skem casu potekal na Jefacnikovi domaciji, so te dni še posebej ponosni na svoja plodovita srecanja in svoje delo: izdali so namrec slikanico Ajdovski kevder, ki je v prvi vrsti namenjena mladim bralcem, gotovo pa jo bodo z veseljem vzele v roke tudi druge generacije, saj na imeniten nacin osvetljuje zgodovino domace obcine in okoliških krajev. 

Zgodba je položena v usta babici in dedku, trzinskima domacinoma, ki svojima vnukoma razodeneta, kako sta kot otroka iskala izgubljeno trzin­sko sekirico. Med tem iskanjem ju je pot vodila po razlicnih delih Trzina in po njegovi okolici, vmes pa sta spoznavala razlicne (stare, nekatere zdaj že pozabljene) obrti in na poti naletela celo na razvpite rokovnjace … 
Prav vsak od clanov krožka je pri knjigi prispeval pomemben delež: za­snovo zanjo je podala Urška Tavcar, besedilo je lektorirala Jožica Rihter, vsebinsko sta zgodbo brusili Daria Borovski in Ksenja Prosen, Rok Vojska se je izredno potrudil s pripravo ilustracij in celostno podobo knjige, za obli­kovno podobo je poskrbela Špela Mljac, Simon Prosen je prispeval svoje znanje o izvorni zgodovini Slovencev, najstarejši clan krožka, Miha Velepec, zapriseženi pevec ljudskih pesmi in clan radomeljskega zbora, je vse skupaj oplemenitil s svojimi neprecenljivimi življenjskimi izkušnjami, nad delom pa je ves cas bdela neumorna mentorica študijskega krožka Branka Urbanija, ki je poskrbela tudi, da jih je obiskala Dušica Kunaver in jim dala koristne nasvete. 
Knjiga je dragocena tudi zato, ker so njeni snovalci pomislili tudi na otroke z disleksijo, in so crki b in d v celi knjigi razlicno obarvali, neprecenljivo vred­nost pa ima predvsem zato, ker je v njej prikupno ujeta zgodovina obcin Trzin in Mengeš. Prepricani smo, da bosta lahko obe obcini to knjigo zato ponosno uporabljali za poucevanje mladih o zgodovini domacih krajev, pa tudi kot imenitno protokolarno darilo, ki odseva razgibano preteklost tega obmocja. 
Vesna Sivec Poljanšek, foto: V. S. P. 
Zakljucek projekta Okusimo 
besedo 
V trzinski knjižnici izpeljejo vsako leto mnogo kulturnih in izobraževalnih projektov; med njimi je tudi bralna znacka za odrasle, poimenovana Okusi­mo besedo. Projekt, ki že nekaj let navdušuje bralce trzinske, domžalske in mengeške obcine in tudi drugih obcin v sosešcini, je tudi v tem študijskem letu pritegnil nemalo udeležencev. Od oktobra lani do aprila letos so morali prebrati doloceno število leposlovnih in strokovnih knjig, za to pa so bili na zakljucni prireditvi v maju nagrajeni s knjižno nagrado. 
Slovesna podelitev priznanj in nagrad za bralno znacko za odrasle je bila tudi tokrat v knjižnici v Domžalah. Dogodek je povezovala Marta Starbek Potocan, priznanja pa so podeljevale pobudnica projekta in snovalka se­znama priporocene literature Slava Sabol Cuk ter vodji trzinske in men­geške enote, Zdenka Kopac in Barbara Ahacic Osterman. Zbrane je na­govorila tudi direktorica knjižnice Domžale, magistrica Barbara Zupanc Oberwalder, za popestritev vecera pa je poskrbel pevec in glasbenik Peter Andrej. Po uradnem delu je obiskovalce cakala še pogostitev, ki je lepo za­okrožila prijeten, sprošcen knjižno obarvan vecer. 
Barbara Kopac, foto: Barbara Kopac 

Kultura in šport 


Zaslužen aplavz za mlade gledališcnike 


Skoraj 30 mladih igralcev, clanov starejše in mlajše skupine Mini dramske šole Zavoda Azum in Show skupine Kulturno-umetniškega društva Franc Kotar Trzin, je tudi letos poskrbelo za pestro nedeljsko popoldne. Dvorana trzinskega kulturnega doma je pokala po šivih, po nastopih vseh treh sku-pin pa se je iz dvorane razlegal gromek aplavz. Mladi gledališcniki pod vod­stvom mentorice Saše Hudnik in ob pomoci asistentke Aleksandre Kmetic in glasbenega opremljevalca Igorja Razpotnika mlajšega so navdušili s svojo prisrcnostjo, prizadevnostjo in prepricljivostjo, pa tudi z improvizacij­skimi sposobnostmi, ki so jih pokazali v trzinski mini impro ligi. 
Najmlajši igralci, stari od 5 do 9 let, so nastopili v živalskem kvizu, v ka­terem se živali najprej potegujejo za pokal, nazadnje pa za golo življenje. Ucenke druge triade so dramatizirale himno Mini dramske šole, ki jo je napisala Saša Hudnik, mojstrsko uglasbil pa Igor Razpotnik. Salve smeha pa so sprožali najstarejši igralci, predstavniki skupine Show, ki so tekmo­vali, razdeljeni v dve skupini, v treh disciplinah impro lige. Ljubitelje odrske umetnosti pa je pozdravil tudi Francek, maskota trzinskega otroškega gle­dališkega abonmaja. Vpis za abonma bo tudi letos mogoc jeseni. 
Tanja Bricelj, foto: Tanja Bricelj 


Trzinski strelci ponovno z medaljami 
Minula sezona je še ena v nizu uspešnih sezon strelcev strelskega društva Trzin. Letos se lahko pohvalijo s petimi zlatimi, dvema srebrnima in dvema bronastima medaljama. Dobro so streljali tudi na mednarodnih tekmovanjih in izboljšali nekaj državnih rekordov, poleg tega so konec februarja trije mladinci z državno re­prezentanco odpotovali na evropsko prvenstvo v madžarski Györ, dva pa sta sredi marca tekmovala tudi na svetovnem univerzitetnem prvenstvu v malezijskem Kuala Lumpurju. 
Dobitniki medalj na državnem prvenstvu v disciplini zracna puška: 
Suzana Lukic, mladinka, zlata medalja Maj Kadunc, mladinci, zlata medalja Jan Emberšic, pionirji, zlata medalja Nejc Klopcic, mladinci, srebrna medalja Domen Zupanc Mušic, pionirji, bronasta 
Ekipne uvrstitve na državnem prvenstvu v disciplini zracna puška: 
zlata medalja pri mladincih (Maj Kadunc, Nejc Klopcic in Žan Mocnik) 
zlata medalja pri pionirjih ( Jan Emberšic, Domen Zupanc Mušic, Luka 
Lukic) 
srebrna medalja pri mlajših pionirkah (Vesna Vukadinovic, Mima Turšic, 
Hana Šinko) 

Dobitnik medalje na državnem tekmovanju v disciplini pištola: 
Franc Brecko, veterani nad 70 let, bronasta medalja 
Na državnem prvenstvu v streljanju z zracno puško za strelce do 17 let se je 24. marca med 421 tekmovalci v športni dvorani v Kidricevem pomerilo tudi 16 mladih trzinskih strelcev. Najvecji uspeh je dosegel Jan Emberšic, ki si je med 59 pionirji s 185 krogi pristreljal naslov državnega prvaka, njegov uspeh pa sta s 182 krogi dopolnila Domen Zupanc Mušic s tretjim in Luka Lukic s cetrtim mestom. Sicer sta Domen in Luka zadela enako število krogov, a ker je bila za koncno uvrstitev odlocilna zadnja serija, se je brona veselil Domen. V ekipnem delu so naši pionirji ponovili lanski uspeh – osvojili so naslov državnih prvakov in z rezultatom 549 krogov zgolj za tri kroge zaostali za državnim rekordom. Izkazale so se tudi mlajše pionirke. Med 34 tekmovalkami si je Vesna Vukadinovic s 178 krogi pristreljala šesto mesto, takoj za njo je bila Mima Turšic s krogom manj, Hana Šinko je bila s 166 krogi dvaindvajseta, v skupnem seštevku pa so dekleta le za dva kroga zgrešila ekipno prvo mesto. Nekoliko nemirnejšo roko so imeli mlajši pionirji (ekipno sedmi) in pionirke (ekipno cetrte). 
7. aprila so trije strelci iz Trzina merili svoje sposobnosti v streljanju z zrac­nim orožjem na državnem tekmovanju veterank in veteranov. Franc Brecko si je med veterani nad 70 let pri streljanju s pištolo s 156 krogi pristreljal bronasto medaljo, s puško pa je s 169 krogi zasedel v hudi konkurenci 20 veteranov cetrto mesto. S puško je streljala tudi Irena Šinko v kategoriji veteranke nad 40 let in kljub dobremu zacetku s 172 krogi pristala na ce­trtem mestu. 
Zadnji so se v streljanju preizkušali mladinci in clani. Na dvodnevnem dr­žavnem prvenstvu v streljanju z zracnim orožjem, ki je bilo 14. in 15. aprila v Gorišnici pri Ormožu, se je pomerilo 242 tekmovalcev – 13 tekmovalcev iz Trzina se je vrnilo domov s tremi zlatimi in eno srebrno medaljo. Maj Kadunc je bil premocan za druge tudi v finalni seriji, in se je s 614,2 kroga veselil naslova državnega prvaka. Poleg tega je z rezultatom 245,8 za 0,4 kroga izboljšal državni rekord. Le 5 krogov je zaostal njegov klubski kolega Nejc Klopcic in tako osvojil srebrno medaljo. Trzinski mladinci (Kadunc, Klo­pcic in Mocnik) so s 1818 krogi slavili tudi v ekipni konkurenci. Med mladin­kami je Suzana Lukic v finalu zacela sicer nekoliko slabše, a je nato streljala iz serije v serijo boljše in se na koncu z rezultatom 243,3 kroga veselila naslova državne prvakinje.
 »Glede na izjemne lanske uspehe smo si v društvu tudi za letošnjo sezo­no zadali zelo visoke cilje – uspešno se boriti za najvišja mesta v slovenskih ligah, ponoviti uspehe preteklega leta na državnem prvenstvu in da bi se na podlagi nacrtnega treninga vsaj štirje naši clani uvrstili v mladinsko držav­no reprezentanco,« je povedal predsednik Strelskega društva Trzin Damijan Klopcic in poleg uspeha na državnem nivoju opozoril na izredno streljanje Lukiceve: »Zacetek sezone je pokazal, da bo v slovenskem prostoru mla­dinka Suzana Lukic nepremagljiva. Že novembra je postavila nov državni rekord v streljanju s standardno zracno puško in ga kmalu izboljšala na mednarodnem tekmovanju v Zagrebu. Teden dni kasneje je eksplodirala na tekmovanju za grand prix v Beogradu, kjer je osvojila prvo mesto s spet novim državnim rekordom. Omeniti velja, da je v Beogradu premagala tre­nutno prvo strelko s svetovne lestvice, Romunko Lauro Coman. Na tem tekmovanju v Srbiji sta svoje znanje pokazala tudi mladinca Nejc Klopcic 
Šport in šah 


in Maj Kadunc. Slednji se je novemu državnemu rekordu približal na zgolj tri kroge. Suzanini uspehi so se nadaljevali tudi na mednarodnem tekmo­vanju Trzina v Mengšu in zatem tudi v Rušah, kjer je ponovno dosegla nov mladinski državni rekord, le da je bil takrat primerljiv celo z mladinskim svetovnim rekordom.« Omenil je še nastope mladincev v državni repre­zentanci: »Veseli smo, da so se v mladinsko reprezentanco uvrstili trije naši mladinci: Suzana Lukic, Maj Kadinc in Nejc Klopcic. Na evropsko prvenstvo v streljanju z zracnim orožjem, ki je bilo februarja v madžarskem Györu, so se uvrstili na podlagi rezultatov na mednarodnem tekmovanju v Münchnu, Suzani pa je spet uspel vrhunski rezultat – osvojila je 10. mesto in jo je le 0,8 kroga locilo od uvrstitve v finale in s tem od boja za odlicja. Poleg tega pa sta z Majem zastopala Slovenijo tudi na svetovnem univerzitetnem pr-venstvu v Maleziji, v Kuala Lumpurju, kjer je Suzana spet dosegla izjemno 

10. mesto, Maju pa se ni izšlo po željah. A ta odlicna sezona se za Suzano s tem še ni koncala – na izredno mocnih mednarodnih tekmovanjih se zdaj namrec poteguje še za uvrstitev na svetovno prvenstvo, ki bo letos v Južni Koreji. Za njo je že prvi nastop, na svetovnem prvenstvu v Münchnu, cakata pa jo še dva, in sicer nastop na mladinskem svetovnem pokalu v nemškem Suhlu in mocno mednarodno tekmovanje v ceškem Plznu,« zakljuci Klopcic, ki je ponosen na vse svoje varovance, pa tudi na vztrajno in nacrtno delo celotne ekipe strelskega društva Trzin. 
Cestitke vsem tudi v imenu uredništva Odseva. 
Tanja Jankovic, foto: Arhiv Strelskega društva Trzin 
Vsakoletni šahovski turnir v pocastitev obcinskega praznika 
Naše zadnje spomladansko dejanje na crno-belih poljih je bila organi­zacija vsakoletnega turnirja v pocastitev praznika obcine Trzin. Tako smo 
20. maja v trzinski osnovni šoli, ki nam že vrsto let vsakic prijazno ponudi svojo jedilnico, pripravili tekmovanje v pospešenem šahu. Udeležba je bila tudi tokrat po številu udeležencev na ravni minulih let, kakovost prijavljenih šahistov pa je bila precej višja. Med 42 udeleženci – od tega je bilo kar 10 Trzincev – smo gostili dva mednarodna mojstra (IM), 3 FIDE mojstre (FM) in 8 mojstrskih kandidatov (MK). Obiskal nas je tudi trzinski župan Peter Ložar in po krajšem nagovoru »sprožil« zacetek turnirja s simbolicno potezo na prvi deski. 
Tekmovanje je bilo razdeljeno na dva dela, saj smo se morali med skoraj peturnim šahiranjem tudi okrepcati. Za to je poskrbel Robert Šušnjara, la­stnik gostinstva ZLATA KUHNA, ki nam je pripravil obilno okusno kosilo. Ob zakljucku turnirja, ki je potekal pod nadzorom šahovskega sodnika Marjana Butale gladko in brez zapletov, smo najboljšim razdelili priigrane nagrade, potem pa je sledilo le še obvezno fotografiranje zmagovalcev in smo se razšli. 
Zberemo se znova ob naslednjem šahovskem dogodku, to je na tradicio­nalnem poletnem šahovskem turnirju pod šotorom, v nedeljo, 26. avgu­sta, kot vedno na dvorišcu Mengeške 9. Vabljeni vsi ljubitelji šaha! 
Andrej Grum; foto: Andrej Grum Prejemniki nagrad: 

1.
 mesto: Marjan Crepan (ŠD Podpec) 

2.
 mesto: Leon Mazi (ŠS TZ Prevodi Dvojka) 

3.
 mesto: Piotr Timagin (ŠK Ljubljana) 
Najboljši šahist domacin: Gregor Banfi (ŠK Trzin) 
Najboljši osnovnošolski šahist: Jan Marn (ŽŠK Maribor) 
Najboljša šahistka: Pavla Košir (ŠD Domžale) 
Šahist z najboljšim ratingom do 1800: Gregor Dolenc (brez kluba) 
Šahist z najboljšim ratingom do 1600: Edmond Berisha (brez kluba) 



Trzinske mažoretke navdušujejo 
s svojimi nastopi 
Od lanskega šolskega leta potekajo na osnovni šoli v Trzinu tudi vaje za mažoretni ples. Pod budnim ocesom trenerke Anite Omerzu Tome vadijo enkrat na teden tri skupine, dve šolski in ena vrtcevska. Dobro sodelujejo tako s šolo kot z vrtcem. 
26  | Odsev — Glasilo obcine Trzin 

Mažoretke so pripravile pravo presenecenje na gasilski paradi na letošnjo Florijanovo nedeljo, 6. maja, ko so nastopile vse tri skupine. Po trzinskih ulicah jih je na glasbo mengeške godbe korakalo vec kot 30. 
Starejša skupina je nastopala tudi na Florijanovem sejmu, in sicer dru­go majsko soboto, v okviru predstavitev dejavnosti na šoli, dan kasneje, v nedeljo, 13. maja, pa so sodelovale v povorki z Godbo Mengeš, narodnimi nošami in potico velikanko. 
Obe šolski skupini sta s svojima nastopoma popestrili tudi slavnostno akademijo ob obcinskem prazniku, v torek, 15. maja, v kulturnem domu. 
Ob koncu šolskega leta se bodo trzinske mažoretke skupaj odpravile še na morje, kjer se bodo ucile novih trikov s palico, dovolj casa pa bo tudi za morske pocitniške užitke. 
Dekleta se na vajah zabavajo in že zdaj vabijo v svoje vrste tudi nove clanice. Vpisi bodo v zacetku septembra. 
Anita Omerzu Tome, foto: Arhiv trzinskih mažoretk 


Vremenska sekir(i)ca 


Tudi maj med najtoplejšimi doslej 

Po rekordno toplem aprilu se je tudi letošnji maj uvrstil med tri naj­toplejše v zgodovini meteoroloških meritev. In ce smo se na zacetku pomladi navduševali nad silnimi zalogami snega v gorah, ki naj bi nas varovale pred sušo, vsaj hidrološko, je po dveh izrazito nadpovprecno toplih mesecih že jasno, da je vecina teh vodnih zalog v snegu že odtekla. A je bilo tudi minuli mesec dovolj padavin, lokalno, in to ne prav dalec od Trzina, nekajkrat celo prevec – hude ure na obmocju Kamnika, Krvavca, Naklega in še kje! Mi smo imeli od vsega »hudega« le vec dni rjavo, kalno Pšato. Pri teh padavinah pa ni bilo zelo velikih kolicin, padle pa so v zelo kratkem casu. Izmerjena trenutna intenziv­nost je presegala celo 150 mm/h – v Trzinu je bil podoben naliv 2. maja –, kar pomeni naslednje: ce bi tako mocno padalo celo uro, bi se nateklo na kvadratni meter prav toliko litrov, torej 150 litrov vode. Na sreco je je bilo precej manj, zaradi silovitosti neurja pa marsikje ni mogla odteci. Morda vam je ostala v spominu najbolj deloma zasuta spodnja postaja kabinske žicnice na Krvavec, kjer pa se to ni zgodilo prvic. Nad Trzinom pa je na sreco le sredogorsko sleme Rašice, ne pa visokogorski hrbet osrednjega dela Kamniško Savinjskih Alp, zato so taki procesi manj verjetni, posledice pa precej blažje. 
Od sonca do dežja, a na sreco brez hudih neviht in toce 
Kako topel je bil mesec ljubezni, kaže v spodnji preglednici podatek 
o kar trinajstih toplih dnevih (na podlago devetih aprilskih …). V petih od teh je najvišja dnevna temperatura zraka presegla celo 28 stopinj Celzija. Kako radodarna je letos toplota, pa zgovorno pove podatek, da smo imeli med koncem marca in sredino maja strnjeno obdobje srednjih dnevnih temperatur zraka ves cas precej nad dolgoletnim povprecjem. 
Vse od Florijanovega sejma pa do Trznfesta smo jo v Trzinu dobro odnesli, kljub 15 padavinskim dnevom in nekoliko nadpovprecni me­secni kolicini padavin, vsaj kar zadeva hujše nevihte, toco, mocan ve­ter, strele in podobne vremenske obiskovalce, ki so pogosto na dnev­nem meniju poletnih vremenskih napovedi. 
Da takšnih in podobnih pojavov to poletje še ne bo zmanjkalo, so poskrbeli tako naši lokalni svétniki (proti koncu mandata nekateri morda mislijo, da so postali svetníki?), za njimi pa še v zacetku tega meseca na novo izvoljeni predstavniki ljudstva v parlamentu. Prvi so se spravili na novi dom zašcite in reševanja, in to  v casu, ko bi morali zanj že skoraj zasaditi prvo lopato, drugi pa na novo vlado oziroma k njenemu sestavljanju. 
Kako se bo vse skupaj izteklo, si že lahko predstavljamo – nekateri posamezniki bodo med ljudstvom uživali vecno slavo in morebiti na ta nacin res šli med svetníke (vremenske zagotovo ne …). Državljani alias davkoplacevalci pa se bomo dolgih nosov, izbuljenih oci in oslovskih ušes še naprej »zujfali« …     
Pomen meteoroloških opazovanj in meritev 
V takih primerih je dobro pogledati, kako so se podobne zadeve koncale v preteklosti, tudi za vreme. Veliko clovekovih dejavnosti je odvisnih od vremena in podnebja, zato smo že zgodaj spoznali, da so dobra meteorološka opazovanja in meritve temelj za napovedovanje vremena in proucevanje podnebja. 
Na obmocju današnje Slovenije so se meteorološka opazovanja za­cela že konec 18. stoletja. Prvi ohranjeni zapisi organiziranega siste­maticnega opazovanja so iz leta 1850 za postajo Ljubljana. 
Meteorološki opazovalci že skoraj 170 let sistematicno skrbno be­ležijo podatke o vremenu. Vecina podatkov s teh postaj in z drugih, v novejšem casu tudi samodejnih, je zdaj tudi v digitalni obliki. Kot prva meteorološka služba v Evropi so ravno na ARSO junija 2008 omogoci­li brezplacen dostop do meteorološkega arhiva podatkov, dostopnega na spletnem naslovu meteo.si. Prenesti pa je mogoce tudi 4-mesecni podatkovni niz s samodejnih postaj ali pa dnevne oziroma mesecne podatke za 10-letno obdobje, vendar pri tem nikar ne pozabite na navedbo vira. Naj se vedno ve, kdo je naredil nekaj dobrega, pomemb­nega in uporabnega; to si ljudje precej bolj zapomnijo kot pa slabo vreme ali prav take oblastnike …  
Miha Pavšek, foto: Miha Pavšek 

Vremenska postaja OŠ Trzin maj 2018  
Kazalec  Podatek  Datum/ Niz  Ura/ Obdobje  
Povprecna temperatura zraka (°C)  17,4  1.–31. 5.  mesec  
Najvišja temperatura zraka (°C)  29,2  28. 5.  17.12  
Najnižja temperatura zraka (°C)  7,8  16. 5.  3.41  
Najvecji dnevni hod T (maks./min. T zraka; v °C)  15,7 (29,2/13,5)  28. 5.  0.00–24.00  
Število dni s padavinami > 0,25 / 2,5 / 25 mm  15 / 9 / 0  1.–31. 5  mesec  
Skupna mesecna kolicina padavin (mm)  83  1.–31. 5  mesec  
Najvecja dnevna kolicina padavin (mm)  15,0  14. 5.  0.00–24.00  
Letna kolicina padavin  350  1. 1.– 31. 5.  petmesecje  
Najvišja hitrost vetra km/h / smer  32,2 / JJV  2. 4.  16.00  
Št. toplih dni (maksimal­na dnevna T = 25 °C)  13  1.–31. 5.  mesec  

Izbrani meteorološki podatki za Trzin za maj 2018, vec na spletni strani: 
trzin.zevs.si/NOAA/NOAA-2018-05.txt . 
Vir: Vremenska postaja OŠ Trzin (CZ Trzin). 

Razno 


Trzinska cerkev klice po prenovi 

Spoštovane Trzinke in Trzinci, vsi ljudje dobre volje! 

Leta 2026 bomo praznovali 500-letnico prve pisne omembe naše župnij­ske cerkve, ki je tudi najstarejši kulturni spomenik v naši obcini. V zgodovini so pri njeni gradnji, popravilih in obnovah vedno sodelovali vsi Trzinci in Trzinke – eni z delom, drugi z materialom ali denarnimi prispevki. Danes ni nic drugace. V potrebno obnovo tako pomembnega objekta, kot je župnij­ska cerkev – ta kulturno-zgodovinski in umetniški biser Trzina je bil v pisnih virih prvic omenjen leta 1526 –, bomo morali biti vkljuceni vsi obcani in obcanke, kajti samo versko obcestvo, ki predstavlja v Trzinu okrog 6 od­stotkov prebivalstva – to so redni obiskovalci nedeljske svete maše –, tega ne bo zmoglo. Bila bi pa velika škoda, ce bi pustili, da bi tak objekt propadel 
– škoda v kulturnem, zgodovinskem in tudi verskem pogledu, v odnosu do naših prednikov in naših korenin. In ker je obnova tako velike in tako stare stavbe velik zalogaj, upamo na cim širšo podporo vseh obcanov in obcank, pa tudi naše obcine, skratka vseh ljudi dobre volje v Trzinu. Verjamemo, da nam skupaj lahko uspe. 
Zakaj je cerkev potrebna obnove 
Za to, da se lotimo obnove, imamo kar nekaj razlogov, to pa so: 

• 	
pogrezanje temeljev, predvsem na severni strani, 

• 	
kapilarna vlaga (znotraj in zunaj) zaradi neprimerne izolacije temeljev, 

• 	
staticna neurejenost cerkve (cerkev je brez vezi), 

• 	
lušcenje strešnikov, kar je lahko, ce to pade na tla, smrtno nevarno, 

• 	
popolna neizoliranost stropa in 

• 	
slabo urejena okolica. 


Kaj bi pridobili z obnovo 

• 	
Z obnovo bi dobili staticno urejeno stavbo in izolirano vsaj na podstreš­ju, to pa bi pomenilo tudi toplejšo cerkev. 

• 	
Nova streha bi pomenila vecjo varnost za okolico, saj s strehe ne bi vec padali okruški. 

• 	
Manjša zracna vlaga kot posledica obnove bi zaustavila propadanje or-gel in druge dragocene kulturne dedišcine. 

• 	
Pridobili bi sanitarije in prostor/skladišce za orodje za cišcenje in razlic­no opremo (jaslice, božji grob ...). 

• 	
Po obnovi bi bila cerkev cez dan odprta, in bi se v njej lahko ustavljali pohodniki, turisti in domacini. 

• 	
Pridobitev obnove pa bi bila tudi prijetno urejena okolica in s tem lep košcek vaškega jedra, kjer bi se ljudje lahko družili. 


Kaj smo že storili in kaj se dogaja 

Trenutno potekata dva projekta, prvi je projekt ovrednotenja naše žu­pnijske cerkve kot kulturnega spomenika lokalnega pomena. Zadeva je trenutno na Zavodu za varstvo kulturne dedišcine. Druga zadeva pa je pro­jekt ureditve okolice cerkve, predvsem stare ceste za cerkvijo, ki bi lahko postala sprehajalna pot. Ker je tudi naša cerkev soseda te poti, upamo, da bomo lahko skupaj z obcino sodelovali pri urejanju dela za cerkvijo, kjer bi se dela lahko zacela pri temeljih. Ta zadeva je trenutno v rokah arhi­tektov in pripravljavcev dokumentacije. Ko bodo papirji pripravljeni, bodo v podjetju Gradbeništvo Franc Novak na njihovi podlagi in z upoštevanjem kulturnovarstvenih pogojev naredili geodetski nacrt za cerkev. Na podlagi tega bo izdelan predracun, potem pa bomo zbirali ponudbe izvajalcev. V Gradbeništvu Novak so ocenili okvirni strošek obnove na 300.000 evrov. Za ilustracijo, kako se gibljejo cene, dodajmo podatek, da je lanska obnova cerkve v Ihanu stala 250.000 evrov, obnova cerkve v eni najstarejših žu­pnij v severozahodni Sloveniji, v Volcah, pa 400.000 evrov (novi tlaki, talno gretje, fasada, nova kritina stolpa, nove klopi ...). Stara stavba, višinska dela, velike površine … pac nanesejo visoke stroške. 
Kako naprej 

Vsekakor bo to postopen projekt, v vec fazah. Zavedati pa se moramo, da je smiselno, da ko, na primer, prenavljamo streho, obenem naredimo tudi vez in izoliramo strop. In da skušamo urediti tudi okolico, ko se lotimo obnove temeljev. Ves projekt gotovo ni preprost, ampak je zadeva zaple­tena in potegne za seboj vec drugih posegov in tudi vec soudeležencev ter koncno tudi vec denarja. V nacrtu je tudi nova zakristija, na južni strani, za depalo kapelo. In ce že obnavljamo cerkev, bi bilo smiselno, da bi vanjo napeljali tudi vodovod in zadaj dodali sanitarije, s tem pa bi pridobili tudi prostor za prepotrebno skladišce, saj opravlja to vlogo zdaj za to popolno­ma neprimerno depala kapela, za oltarjem, nekaj stvari pa je shranjenih celo pri zasebnikih. 
Kako je mogoce sodelovati 

Vsakdo lahko pomaga po svoje, tudi s svetovanjem ali s podatkom o kom, ki se ukvarja s cim, kar bi nam lahko pri tem koristilo. Na sestankih smo razmišljali tudi, da bi morda najprej poprosili vse lastnike gozdov v Trzinu, da nam prepustijo kaj lesa. Les bi prodali, denar pa namenili za fond za ob­novo. Seveda so dobrodošli tudi denarni darovi. Namenska sredstva bomo zbirali na racunu župnije. Sklic bo letnica praznovanja, torej 2026, namen pa obnova cerkve. 
Svoj dar lahko nakažete na naš TRR: SI56191405012750708 pri Deželni banki Slovenije, referenca (sklic): 00 2026, namen: župnijska cerkev – obnova. 
Vsem, ki že darujete na TRR ali pri darovanjih v cerkvi, iskrena hvala; s tem kažete, da vam ni vseeno za našo cerkev, za ta naš kulturni spomenik. 
Ob tem pa imamo tudi mesecne namenske nabirke – gospodarske ofre. Ko bo koncan projekt župnijskega dvorišca, bodo nabirke namenjene za obnovo cerkve. 
Lepo vas pozdravljamo v želji, da bi se ta priložnost izkazala kot sodelova­nje vseh obcanov in obcank našega Trzina in tudi vseh naših vsakodnevnih gostov, ki prihajajo v Trzin na delo. Želimo si, da bi s tem premagali tudi morebitne predsodke in vsi stopili skupaj, saj cerkev ni ne župnikova in ne zgolj verski objekt, temvec je predvsem naša starodavna lepotica, ki prica 
o bogati zgodovini, zato je vredna, da jo sprejmemo za svojo in jo torej tudi uredimo. 
Boštjan Gucek, trzinski župnik 



Nujni posek dela gozda 
Po dogovoru z lastniki gozda na obmocju Ongra, predvsem za cerkvi­jo, smo sklenili, da se posek, zacet nad cesto Za hribom, južno od ka­mnoloma, nadaljuje v smeri proti cerkvi. Posek je potreben predvsem zaradi (ne)varnosti. Gozdar Janez Mušic bo za to izdelal elaborat, saj gre tu za zašciteno obmocje projekta Natura 2000. Po poseku je predvidena tudi delna pogozditev. Ker pa gozdarji spodbujajo naravno obnovo gozda, pustijo po poseku v gozdu vejevje. To delno varuje niž­je ležece objekte za primer, ce bi kaj priletelo z Ongra (skale, drevje), obenem pa varuje mlade avtohtone rastline listavcev pred obžiranjem divjadi, premocnim soncem in sušo, zato je obnova gozda tako hitrej­ša. Vejevje na tleh torej ne pomeni, da izvajalci niso pospravili za seboj. O tem govorimo zato, ker se pri takih posegih rado dogaja, da so ljudje vznemirjeni in se sprašujejo, zakaj je to potrebno. Lepo je, da smo pozorni na dogajanje okrog nas in da nas stvari za­nimajo. Pri tem posegu v naravo pa smo lahko brez skrbi, saj gre zgolj za našo varnost in za prepotrebno cišcenje gozda. 
Razno 

Požari na vozilih 

Požari na vozilih, tudi osebnih avtomobilih, so nekaj vsakdanjega in niso samo posledica prometnih nesrec. Glavni dejav­nik za nastanek takih požarov, ki jih je od 300 do 600 na leto, so namrec vnetljive tekocine, visoke temperature in elektrika. 
»Idealne« razmere za nastanek požara 
Avtomobili zagorijo precej pogosteje, kot si vozniki mislimo ali upamo misliti. Slovenski gasilci so v zadnjem letu našteli okoli 290 požarov na raz­licnih vozilih, to pa pomeni skoraj devet odstotkov vseh požarnih interven­cij. Ceprav zagorijo vcasih tudi zaradi namernega požiga in zaradi posledic prometne nesrece, pa je pogosteje, da zagorijo bodisi med vožnjo in tudi v mirovanju zaradi razlicnih tehnicnih napak. 
Dejavniki, ki skupaj pomenijo idealne razmere za požar na vozilu, so trije –visoka temperatura, vnetljive tekocine, to je njihovo razlitje, in elektrika oziroma obrabljena in okvarjena elektricna napeljava, ki se pregreva ali pa povzroci, da preskoci kakšna iskra. Pri tovornih vozilih pa omenimo ob tem še zavorni sistem, saj se ta ob zaviranju zaradi velikih obremenitev še toliko bolj segreva, in sicer lahko do tako visokih temperatur, da njihova okolica zagori, recimo pnevmatike. 
Pogonska goriva, torej plinsko olje, zemeljski plin, bencin in dizelsko gori­vo, so razlicno vnetljiva. Najbolj obstojno je razlito dizelsko gorivo, medtem ko bencin hitro izhlapi. Tako nafta, ce se polije, ostane, in ce se na njej nabere prah, po možnosti lesni prah, so to idealne razmere za nastanek požara. Vsem voznikom zato svetujem, naj redno in ustrezno pregledujejo in vzdržujejo svoje jeklene konjicke. 

Zagori tudi ugasnjen avtomobil 
Avtomobilska industrija sicer zelo napreduje, in to na vseh podrocjih, s tem pa je v avtomobilih tudi vedno vec sklopov, skozi katere tece gori­vo, zato je tudi toliko vec možnosti, da kak tak sklop popusti, lahko zaradi okvare ali pa zgolj zaradi dotrajanih tesnil. Enako je z elektricnimi kompo­nentami – tudi teh je vedno vec in tudi te lahko povzrocijo požar, celo ko avtomobil miruje. 
Ko motor izklopimo, vozilo namrec še ne gre takoj »spat«, ampak je še nekaj casa »živo«, saj razlicni krmilniki še nekaj casa komunicirajo med sabo. In ce en od teh sklopov odpove, na primer pusti prižgano crpalko, grelec ali kaj podobnega, lahko pride do pregrevanja in zato tudi do vžiga. V dolocenih okolišcinah je lahko krivec za požar celo pripomocek za pro­storocno telefoniranje. 
Že z malo smole lahko požar povzrocijo tudi cisto vsakdanje situacije. Tako se lahko med vožnjo v podvozje zagozdi, na primer, suha veja, in ce je to v bližini izpušnega sistema, ki dosega temperature tudi do kar 600 stopinj, je rezultat lahko podoben, kot ce bi vrgli na ogenj poleno. 
Kaj storiti, ce vozilo zagori 
• 	
Vozilo ustavimo (ob robu vozišca) in ugasnemo motor. 

• 	
Potniki naj vozilo takoj zapustijo. 

• 	
Pokrov motorja odpremo le, ce imamo pripravljeno gasilno sredstvo. 

• 	
Gasimo tako, da pokrov motorja nekoliko odpremo, curek gasilnega sredstva usmerimo na motor, nato pa pokrov zapremo in nekoliko po­cakamo. 

• 	
Ce nam prvic še ni uspelo, postopek ponovimo. 

• 	
Ce nismo uspešni ali ce se požar hitro širi, nemudoma poklicemo gasil­ce na 112. 



Pozor! 
Strah, da bi vozilo eksplodiralo, je popolnoma odvec – to vidimo le v igra­nih filmih! Mocnejši poki, ki se slišijo ob gorenju, so posledica spušcanja pnevmatik. Ce nimate nicesar, s cimer bi gorece vozilo pogasili, ne odpirajte pokrova motorja in vrat vozila! Ko v vozilu smrdi po dimu, je to znak, da je nekaj narobe, zato preverite, kaj se dogaja! 
NAJ BO GASILNIK NA PRAH, KAPACITETE 2 KG, OBVEZEN DEL OPREME V VAŠEM AVTOMOBILU, ENAKO KOT SO VAR­NOSTNI TRIKOTNIK IN ODSEVNI TELOVNIK, PRVA POMOC IN REZERVNE ŽARNICE. NAKUP GASILNIKA JE V PRIMERJAVI S CENO CELOTNEGA VOZILA MINIMALEN STROŠEK. 
(Gasilnik stane manj kot eno polnjenje rezervoarja za gorivo!) 
Marko Kajfež, mag. inž. tehniške varnosti, foto: Osebni arhiv Marka Kajfeža 
Grini in Smetolovaj tudi v trzinski osnovni šoli 
V komunalnem podjetju Prodnik se zavedamo, kako po­memben je skrben in odgovoren odnos prebivalcev do oko­lja, zato namenjamo veliko pozornost tudi ozavešcanju najmlajših, in tako se ti vsako pomlad razveselijo obiska vesoljcka Grinija. 
Ucenci drugih in tretjih razredov osnovnih šol na obmocju obcin Trzin, Domžale, Mengeš, Lukovica in Moravce so letos prejeli posebno ekološko družabno igro Grini in Smetolovaj, z namenom, da bi jih na zabaven nacin spodbudili k razmišljanju o pomenu locevanja odpadkov, varovanja virov pitne vode in spoštljivega odnosa do okolja, v katerem živijo. 
Drugo- in tretješolce, skoraj 1500 otrok iz omenjenih obcin, smo nato povabili, da narišejo Smetolovaja, kot si ga predstavljajo. Svojega Smetolo­vaja je ustvarilo vec kot 500 otrok, žirija je na koncu izbrala tri najboljše in jih nagradila z obiskom ljubljanskega Muzeja iluzij. 
Aktivno sodelovanje vseh osnovnih šol 
Ponosni in veseli smo, da so v Grinijevi ozavešcevalni akciji zelo aktivno sodelovale prav vse osnovne šole z našega obmocja in v velikem številu tudi trzinski osnovnošolci. Najvec risbic (glede na število ucencev) so ustva­rili na šoli Jurija Vege v Moravcah, podružnicni osnovni šoli Vrhpolje (na fotografiji), ki jih je Grini zato konec maja ponovno obiskal in jim cestital za njihove stvaritve, s katerimi je zdaj polepljen smetarski kamion. 

Vsem sodelujocim v naši nagradni igri se iskreno zahvaljujemo za sodelo­vanje, enako pa tudi staršem in uciteljicam in uciteljem, ki so otroke v tako velikem številu spodbudili k risanju Smetolovaja, saj tako skupaj krepimo zavest o pomenu varovanja okolja in skrbi za cisto pitno vodo. 
Tadeja Jencic, Javno komunalno podjetje Prodnik, foto: Arhiv JKP Prodnik 
Napovednik 


Popravek zapisa 
v clanku »26. obcinska seja« 

(Odsev, maj 2018) 
Tik pred zakljuckom redakcije smo po elektronski pošti v uredni­štvo prejeli prošnjo obcinskega svetnika Romea Podlogarja za ob­javo popravka, ki se nanaša na clanek o aprilski redni obcinski seji, objavljen v majskem Odsevu, v katerem sem podpisana zapisala, da »se je tik pred koncem seje svetnik Podlogar županu opravicil za svoj nacin komuniciranja na prejšnji seji, ki ga je župan oznacil kot žaljivega«. 
Po Podlogarjevem mnenju ta navedba ne drži, zato se mu za to opravicujem in dodajam njegov popravek. 
Vesna Sivec Poljanšek 

Svetnikov popravek: 
»Po koncani seji sem se županu opravicil za to, da sem ga na prej­šnji seji naslovil z ljubkovalnim imenom Petercek. Ker sem pri pre­biranju zapisnika videl, da ga je to užalilo, sem se mu za to javno opravicil. Opravicilo je sprejel.« 
S spoštovanjem, Romeo Podlogar, obcinski svetnik, Za zeleni Trzin, lista odgovornih aktivnih obcanov 





Izberite lahka gospodarskavozila Renault.
 Renault MASTER
 Že za 

4 leta jamstva** 15.790€*  Renault TRAFIC
 Že za 
4 leta brezplacnega vzdrževanja** 
14.490€*

Brezplacen paket PRO+:leseni pod, parkirni senzorji, radio bluetooth® mp3, tempomat, meglenki, senzorji za dež.*** 
*Cene so z vkljucenim rednim popustom ter dodatnim bonom za 10 0 0€ popusta in brez DDV, za nakup novega vozila preko Renault Financiranja.**4 leta jamstva in 4 leta brezplac nega 
vzdrževanja vkljucujeta 2 leti tovarniške garancije in podaljšano jamstvo za 3. in 4. leto ali 150.000 km, karkoli se zgodi prej. ***Brezplacen paket PRO+ dobi vsak kupec pri nakupu 
lahkega gospodarskega vozila preko Renault Financiranja. PRO+ paketi se razlikujejo glede na model. Velja ob nakupu dolocenega paketa preko Renault Financiranja. Vec infor macij 

o ponudbi, nakupu in pogojih nakupa je na voljo na renault.si. Slika je simbolna. Renault Nissan Slovenija d.o.o., Dunajska 22, 1000 Ljubljana. 
Renault priporoca renault.si 
www.malgaj.s i 
Kamorkoli po svetu 
vas ponese pot, 

Lahko 
mi smo z vami. 
Za vsak primer. 

V pekarni in slašcicarni Jurcek naredimo 
noc, 
rojstnodnevne, porocne in priložnostne torte po vašem okusu in videzu. 
skrbi. 
10% POPUST 
Triglav komplet 
za narocilo porocne, rojstnodnevne in priložnostne torte. 
Združite turisticno zavarovanje z zavarovanji cele družine in 
Depala vas 93a, Domžale, 01 724 86 27, 041 943 919, www.pekarna-jurcek.si 
prihranite do 50 %.