Poroka cesaričine Štefanije. Nesreča ne izbira. Tudi pred cesarskimi vrati se ne ustavi. Belgijska princesinja Štefanija je bila kot žena avstrijskega prestolonaslednika določena, da zasede enega izmed najponosnejših evropskih prestolov, avstrijski prestol. Toda nesreča je hotela drugače. Kruta smrt ie pobrala Rudolla ter vzela ž njim Štefaniji moža, avstrijskim narodom prestolonaslednika. Štefanija je odslej živela le dobrim delom in svoji hčerki, nadvojvodinji Elizabeti. * Lani se je naenkrat raznesla po Avstriji in celem svetu novica, da namerava cesaričina Štefanija zopet skleniti zakonsko zvezo. Kmalu se je izvedelo tudi, kdo je izvoljenec njenega srca. Bil je ogrski grof Lanyay. Zadnji četrtek dne 22. t. m. se je uresničilo, kar se je govorilo že delj časa o nameravani poroki. Cesaričina-nadvojvodinja Štefanija se je poročila z ogrskim grofom Elemerjem Lonyayem. Ženin je bil prej protestantske vere, a je v zadnjem času prestopil h katoliški veri. Pol ure pred poroko je bil birmovan po dvornem škofu dr. Mayerju. Poroka se je vršila v priprosti kapelici cesarskega gradu Miramare pri Trstu. Razven ženina in neveste je bilo pri poroki navzočih 15 ljudi. Točno ob 11 uri je vstopila cesaričina-vdova Štefanija v kapelico in za njo ženin grof Elemer Lonyay s pričami. Pred altarjem jih je čakal dvorni škof dr. Lovrenc Mayer, ob njegovi strani dvorni kapelan msgr. dr. Aug. Fišer-Colbrie, dvorni kapelan tržaškega škofa Ludvik Cikovič in upravitelj župnije Contovello, v katero spada grad Miramare. Visoka dvojica je šla naravnost pred altar, kjer je dvorni škof začel uvodne molitve. Potem je imel kratek nagovor, v katerem je želel zakonski zvezi, ki se je sklenila iz Ijubezni in čistega namena, neskaljeno srečo. V oči Štefanijine so prilesketale pri teh besedah solze globokega ginienja. Toda kmalu se je zopet osrčila, ko je dala ženinu roko ter storila zakonsko obljubo. Glasno je izrekla «da,» videlo se je, kakor bi hotela ta <da» posebno naglasiti. Še bolj odločen, jasen je bil «da» grofa Lonyaya. Po dovrSeni poroki je bila sv. maSa. Med mašo je igral na harmoniju ravnatelj mestne godbe Josip Rotter. Ko se je maša končala, vstala sta novoporočenca s klečalnikov. Dvorne gospe so pristopile k Štefaniji ter ji čestitale. Štefanija se jim je srčno zahvaljevala ter vsako poljubila v lice. Na to se ji približata grof Kolonievski in zdravnik dr. Auchenthaler, ter ji čestitata ter ji po- ljubita roko. Potem sta odšla z ženinom iz kapelice naravnost v jedilnico, kjer je bila južina. Udeležili so se južine še grofice Gondrecourte, Palfi, Szecheny, grofi Koloniewski, Gabrijel Lonyay in zdravnik dr. Auchenthaler. Novoporočencem je došlo od vseh stani premnogo čestitk. Prisrčno je čestital naš cesar Franc Jožef. V čestitki se glasi tudi: «Upam, Štefanija, da bom imel kmalu priložnost, pozdraviti Te s Tvojim možem.> Razven avstrijskih nadvojvodov in nadvodinj, razven preštevilnih avstrijskih in ogrskih plemenitašev, čestitali so tudi nemSka cesarica, mati Štefanijina belgijska kraljica Henrieta, angleški prestolonaslednik princ Walles in drugi. Pri poroki je nosila na glavi nakit iz brilantov, darilo našega cesarja, okoli vratu pa 4 nize, 3 iz brilantov, enega iz biserov, zadnji darilo ženinovo. Oblečena je bila nevesta v siv crčpe de Ghine z benečanskimi čipkami. V rokah je držala krasen šopek, katerega je naročil ženin na Reki. Grof Lonyay je prišel v črnem oblačilu in z belo zavratnico. Na ženitovansko potovanje gresta v Italijo in bosta na velikonočni teden bivala v Rimu. Grof Lonyay je iz stare ogrske plemenitaške obitelji. Njegova mati še živi. Grof Lonyay je za glavo manjši od grofice Štefanje in listi pišejo, da je lep, ljubeznjiv in vrlo olikan mož. Skupni letni dohodki zakoncev Lonyay znašajo 150.000 gld., torej za vsak dan povprečno 410 gld. Avstrijski narodi želijo visokima novoporočencema obilo sreče.