32 Didakta april 2014 32 Šolska praksa Avtorici se s približevanjem slovenšči- ne omenjenim učencem ukvarjava že osem let. Na šolo najpogosteje prihajajo otroci migrantov iz Kosova, Makedonije ter Bosne in Hercegovine. Srečujemo se tudi z otroki, ki prihajajo iz angleško in špansko govorečih držav, ali naletimo na otroke s slovenskim državljanstvom, ki zaradi različnih družinskih razlogov ne govorijo slovensko. ≈JEZiKAmO SLOvEnSKO« Na naši šoli imamo za učence tujce že vrsto let krožek »Jezikamo slovensko«, z začetniki pa se ukvarjamo tudi indi- vidualno preko ur dodatne strokovne pomoči. Izkazalo se je, da učenci na la- stno željo hodijo h krožku tudi potem, ko jim že poteče status učenca tujca. Delo pri krožku poteka v dveh skupinah, posebej za učence razredne in predme- tne stopnje. Učenci govorijo tako makedonsko, alban- sko (narečno, saj se razlikuje od knjižne albanščine), bosansko in srbsko ali angle- ško. So različnih starosti, imajo različno predznanje in prihajajo iz različnih kul- tur. Poleg tega nekateri še niso opisme- njeni ali pa niso vešči latinice. Prav zato je pouk v mlajši skupini večkrat zasnovan na pripovedovanju, branju pravljic, pre- poznavanju sličic (besedni zaklad), petju pesmic in dramatizaciji pravljic. Učenci tako slovnico slovenskega jezika spozna- vajo podzavestno in skozi dramatizacijo tudi nekoliko bolj pogumno. IGRE, PESMI, GoVoRNE VaJE IN IGRa VloG Za izredno učinkovito se je izkazalo poučevanje z gibnim ponazarjanjem ob pesmicah Romane Kranjčan – npr. učenje števil do 5 (pesem Račke na pote- pu), imena prstov (pesem Prstna igrice), poimenovanje in oglašanje živali (pesem Na kmetiji je lepo), dnevi v tednu (knjiga Lačna gosenica ter pesmica Gosenica je lezla), poklici (Mi pa hiško zidamo). Pri že opismenjenih učencih se sloven- ščine učimo preko različnih besedil, iz vsakdanjih situacij, ob interaktivnih nalogah ter besedni zaklad bogatimo tako, da nove besede najprej spoznava- mo ob slikah, nato pa jih utrjujemo in ponavljamo ob križankah. Učenci se radi učijo ob družabnih igrah, ki vključuje- jo različne jezikovne naloge. Običajno zanje take igre izdelava kar sami. Uči- mo se tudi slovenske slovnice, ki je za učence tujce strašno težka. Včasih jo je tudi težko dobro razložiti. Na krožku učencem pomagava tudi pri sestavlja- nju govornih vaj, pri domačem branju in pripravi projektnih nalog, kjer sva največkrat prevajalki iz polomljene v jezikovno pravilno slovenščino. Srečujeva se tudi s težavami njihovih staršev in občasno jim preko otrok pomagava pri izpolnjevanju različnih formularjev. Z učenci vadimo tudi dialoge vsakdanjih situacij, npr. pri zdravniku, nakup vsto- pnice za kino, v trgovini, oddaja pripo- ročene pošiljke na pošti, … SLiČicE Z učenci, ki ob prihodu še ne razumejo slovenskega jezika, običajno komunicira- va prek sličic. S pomočjo le-teh najprej obravnavamo besedišče, povezano s šol- skimi potrebščinami in opremo v šoli, barvami, številkami, oblačili, pohištvom, vozili, živalmi, poklici … Pri komunikaciji si pomagamo s slovarji in spletnim pre- vajalnikom. Ob sličice polagamo napise, da se učenci hkrati učijo tudi zapisovanja intEgrAciJA UČEncEv tUJcEv v SLOvEnSKO šOLO / Tatjana Jereb Miklavčič / Urša Jemec / OŠ Škofja Loka – Mesto Zaradi vse bolj odprtega izobraževalnega in ekonomskega sistema v Evropi v zadnjih letih prihaja do pogostejših migracij. Tudi na slovenskih šolah se vsako leto srečujemo s težavami, ki spremljajo vključevanje otrok tujcev v naš šolski sistem. Po slovenski zakonodaji tem otrokom pripada pravica do vključitve v slovenski vzgojno-izobraževalni program, kjer jim morajo biti prilagojeni obseg, oblike ter načini vzgojno-izobraževalnega dela. Takim otrokom je potrebno oblikovati individualni program, v katerem je razvidna prilagoditev vsebin, metod in strategij dela. Pri ocenjevanju znanja je obvezno upoštevati otrokovo raven znanja slovenščine. Za otroke tujce se zato v skladu z možnostmi organizira brezplačno učenje in izpopolnjevanje slovenskega jezika. Otroci tujci imajo pravico do teh prilagoditev največ dve leti od vključitve v slovenski vzgojno-izobraževalni program. Bogatenje besednega zaklada s pomočjo križank Didakta april 2014 33 33 Šolska praksa besed. Verjetno ni treba omenjati, da je delo veliko lažje z makedonsko, bosansko in angleško govorečimi učenci kot pa z njihovimi albanskimi vrstniki. Prav pri slednjih pogosto uporabimo za prevajalca kakšnega njihovega sonarodnjaka, ki že zna slovensko. Vsaj na začetku bi za take otroke potrebovali pravega prevajalca, ki bi na šolo prihajal vsaj enkrat tedensko in tako nama kot drugim učiteljem po- magal vsaj pri prevodih pisnih testov in učnih listov. Običajno sedaj prevajamo s spletnim prevajalnikom, ki pa je le slab nadomestek pravega prevoda. Pogreša- va tudi več učbenikov oz. priročnikov za tovrstno delo, saj sedaj program dela pripravljava sami. PREDSTaVa Na KoNcU lETa Vsako leto pri krožku ob zaključku ko- ledarskega leta pripravimo predstavo, na katero povabimo starše in učitelje. V predstavo vključimo dramatizacijo iz- brane zgodbe, za katero se vsak otrok svojo vlogo nauči na pamet. Opažava, da učenci na ta način pridobivajo na širini svojega besedišča in nezavedno osvajajo stavčno in slovnično strukturo našega jezika. Prav zato se vedno nau- čimo zapeti tudi katero od slovenskih pesmi, pri čemer se odločamo tako za ljudske kot avtorske pesmi oz. popevke. Pri pripravah na predstavo zelo natanč- no razčlenimo besedilo, neznane besede razložimo s pomočjo sličic in sopomenk. Če učenci besedilo dobro razumejo in se posamezne stavke naučijo na pamet, to pomembno prispeva k razvoju nji- hovega govora v slovenščini. Na takih prireditvah učenci opišejo in predstavijo tudi kulturno izročilo svojega naroda, ki se kaže v govorici, navadah, kuhanju jedi, praznovanju različnih praznikov, veroizpovedi. Tako učenci že pri samem krožku, ki predstavlja mešanico različnih narodov, skrbijo za ohranjanje lastne kul- ture in razvijajo strpnost do drugih. Vse to pa prenašajo tudi na svoje slovenske sošolce in vrstnike. KUlTURNI DaN Učenci radi obiskujejo krožek tudi zaradi kulturnega dne, v okviru katerega se vsaj enkrat letno odpravimo na ogled kakr- šnekoli predstave v slovenskem jeziku. Po ogledu seveda sledi temeljita analiza in obnova vsebine, risanje risbic, opis glav- nih junakov. Običajno izdelamo plakate, na katerih predstavimo vse omenjeno. Če imamo priložnost, si ogledamo tudi kakšno predstavo, ki predstavlja slovensko kulturno oz. etnološko izročilo (npr. sreča- nje folklornih skupin gorenjske regije …). Tradicionalno je že, da zadnjo uro krožka v posameznem šolskem letu zaključimo z ogledom slovenskega mladinskega filma in družabnim srečanjem s tortico. ZAKAJ KrOŽEK? Krožka sva se lotili zato, ker naju oseb- no različne kulture močno privlačijo in že prej sva se večkrat od bliže soo- čili z njimi. Včasih pomisliva tudi na to, kako bi bilo, če bi bili prisiljeni kar na lepem odpotovati v tujo državo ali v drugo kulturno okolje in tam obvezno nadaljevati šolanje v jeziku, ki ga nikakor ne razumeva. Na seminarju albanščine, ki sva se ga udeležili, so nas postavili prav v tako vlogo, saj so del učne ure poučevali ma- tematiko v albanskem jeziku. Sami nisva razumeli skoraj nič, povedati karkoli pa nama je bilo nerodno. Kot zanimivost so nam povedali le dve besedi, ki ju uporabljamo redno. To sta pritrdilni ja Poimenuj sadje in zelenjavo Domine (združi poved in sliko) 34 Didakta april 2014 34 Šolska praksa in beseda ne. Če ju primerjamo s slo- venščino, nam je takoj jasno, zakaj so albanski otroci pri nas tako zmedeni. Ja rečejo no, ne pa je poenostavljeno – ravno obratno. To sva hoteli približati tudi slovenskim učencem, zato sva na kulturni prireditvi ob mednarodnem dnevu jezikov z učenci tujci pripravili točko, v kateri so albansko govoreči otro- ci ob sličicah pripovedovali znano Rdečo kapico v svojem maternem jeziku. Naši otroci so jih sprva jemali neresno, nato pa do konca poslušali z odprtimi usti in jih nagradili z glasnim aplavzom. Tako so se lahko postavili v njihovo vlogo in razumeli položaj, v katerem so se kot tujci znašli. iZJAvE UČEncEv Za konec prilagava še nekaj razmišljanj najinih učencev, ki so jih oblikovali pri krožku in veliko povedo o njihovem do- življanju Slovencev oz. Slovenije: Marijan Mirchev, 12 let (Makedonija) Tako Makedonci kot Slovenci smo ljudje. Med seboj se razlikujemo po veri, ki je v Sloveniji katoliška, v Makedoniji pa pravoslavna. V Makedoniji smo v šoli nosili unifor- me, tukaj pa ne. Razlikujemo se tudi po značaju, saj se Makedonci med seboj več pogovarjamo. Tudi hiše so tu drugačne. V Sloveniji so mi všeč ceste, letališče, igrišča, šola in hiše. Niso pa mi všeč narkomani, ki jih je tu več kot v Makedoniji. Erolinda Mazreku, 14 let (Kosovo) V Sloveniji mi je všeč šola, učilnice in urejenost okolja. Učiteljice so do- bre in prijazne. Učimo se drugačne predmete kot na Kosovu, npr. slo- venščino, gospodinjstvo, tehniko. Na Kosovu smo se učili albanščine in o človekovih pravicah, čemur je bil namenjen poseben predmet. Učenci v Sloveniji niso tako zainteresirani za pouk in so do učiteljev manj spo- štljivi kot na Kosovu. Nekateri sošolci mi tukaj niso všeč, ker so negativni. Hudo mi je, kadar mi rečejo Šiptar- ka. Na Kosovu se tako ne žalimo. Na Kosovu so posebno doživetje razko- šne poroke, ki so lepše od slovenskih. V Sloveniji mi je všeč narava in lepi kraji. Rada berem slovenske knjige. Ana Gjorgieva, 13 let (Makedonija) Prva razlika, ki sem jo opazila med slovensko in makedonsko šolo, je bila, da se v Sloveniji v šoli preobu- jemo v copate. V Makedoniji smo bili v šoli v čevljih. Zanimive se mi zdijo tudi trgovine, ki so drugačne od makedonskih. Težko mi je, ker ne razumem jezika. Moji sošolci se med seboj pogovarjajo, jaz pa ne vem, o čem govorijo. V makedonski šoli smo se učili več tujih jezikov kot v slovenski. Fitore Hysenaj, 13 let (Kosovo) Ko sem prišla v Slovenijo, sem bila žalostna. Ne zato, ker smo prišli v Slovenijo, ampak ker smo zapustili rojstni kraj, prijatelje in veliko ljudi, ki smo jih in so nas imeli radi. A bila sem vesela, ker bom lahko živela z atijem. V Sloveniji so mi bili všeč ljudje, zato ker so nam želeli samo dobro in nič slabega. Ko sem Pripoved zgodbe – dramatizacija Deli telesa (beseda – pokaži) Didakta april 2014 35 35 Šolska praksa začela hoditi v šolo, sem mislila, da me bodo imeli radi. A ni bilo vedno tako. Slovenske šole so večje in ima- jo več učencev. Na Kosovu je bilo učenje različnih predmetov v šoli lažje kot tukaj. Donika Sylejmani, 11 let (Kosovo) V Sloveniji mi je všeč šola, učiteljica, prostori, knjige in učenje. Tukaj se učenci ne pretepajo drug z drugim. V šoli rišemo in pišemo, v podalj- šanem bivanju naredimo domačo nalogo. V šoli poslušam, kar govori učiteljica, in takrat ne smemo kle- petati. Ko grem med počitnicami na Kosovo, se igram s prijateljicami in sem srečna. Elita Ahmetaj, 11 let (Kosovo) Učiteljica je tu v Sloveniji zelo pri- jazna, ker nas ne tepe tako kot na Kosovu. Tukaj smo tudi bolj varni. Vse je bolj čisto. Drugačna so tudi stranišča, saj na Kosovu ni stranišč- nih školjk. Na Kosovu smo učenci zelo spoštovali učitelje in učiteljice. Asmira Šarčević, 15 let (Bosna in Hercegovina) V Sloveniji je drugače kot v Bosni. Tam v šoli nismo imeli malice in smo med odmorom sami kupili hrano in pijačo. Niti nismo imeli zobozdravni- ka in izbirnih predmetov. Slovenski učitelji so prijazni. Tu sta mi všeč šola in mesto. Pri Slovencih se mi zdi nenavadno, da se obiskujejo samo ob sobotah in nedeljah in da so v šoli vsaka dva meseca počitnice. Tudi hrana je tu drugačna. V Sloveniji mi je všeč čisto okolje. Čudno je, da se učenci v šoli ne želijo učiti. Učitelji tukaj niso strogi. V Bosni smo učitelje bolj spoštovali in se z njimi nismo smeli prepirati. Tu se mi zdijo mladi precej nevzgojeni. Igre s sopomenkami in protipomenkami Poimenuj sličico (vir - vsakdanji propagandni material)