Št. 70. V Gorici, dne 2. septembra 1898. Te&tf XXVIII. Izhaja dvakrat na teden v Štirih iztlanjili, in sber: vsak torek i« petek, izdaja za Gorico opoldne, izdaja za deželo na oh i. uri popolihu?, in stane z ^Gospodarskim Listom" in s kako drugo uredniško izredno prilogo vred po posti prejemana ali v fiuriui na dom poiiljana: Vse leto.......gld. (>•— pol leta........» Z-— či-trt lota . ^......> l-.-)0 . i'o.s.liniCni> "številke stanejo fi kr. KarnOninc .sprejema upravništvo v flosposki .uiici ;tv. '.» v Cni-ici v (iiiri-ki Tiskarni- A. r.al.i-Š.Vic vsik dan od S. uve zjutraj do •!. zvi-č.jr; ol» ni'Jrlj'.i!i pa od i. du I-J. ui". Na naročila brez doposlane HiiroC-niiio «c ne o/Sraino. „PKIMOUEC<- izhaja neodvisno od in ^Primorca* Se ^Slovansko knjižnico'4, katera izhaja -nesecuo v snopičih obsežnih 5 do 6 pol ter stane vseletno 1 gW. 80 kr. — Oglasi v «SIov. knjižnici •¦> se raSunijo po 20 kr. petit-vrstica. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici, ->»» Bog' in narod! <«** «Gor. Tiskarna« A. Gabršček (ocigov. J. Krinpotič) tisica in zal. Bohinj ali Predel? (Kone<). Vsaka zilivnu.i ima *dn/.iti vei ali ni. -«.,(¦ tu h lokalnemu p» omotu, in k.ul.u se mi »ta /v./ili dve ilivt !i po novi /eli/ni-ki (ili 1.1 i- vri piocktov. od.ouli >¦(• ,• Irobii. ako so -ur pogoji i-ti. /a oni pio ekt, kateii in d.i-,il v lojalnem o/iru vei. pioniita: to 'i,lul>i se je odlouli vedno /a iimo /••le/nn o. kib i.i l.i ii.ii.ih večji dobu-k -.iin i n.i ^-bi, bit/ /vi /c / «liii/iiiii /elo/nu atiu. 0/ira;i *¦• n.i ta uu ah. iti rili )(«ina -ani.i ta dj.i/i le/n.i i \m pio-ni.lt m r-o tih gnieii|.i Mi ka dolina, «h!|e o . Bohu.ui veliki eiatski go/di Itil.. tako ¦ h se lin io tuli: bohinjsko-« »'lovska /< i< /H'« a hi s, /e sama na M'bi u utirala, i es.u se o |». bUki pit ne moie tuliti. Pte.hlski /cif/tiR t bi h kil alan p«, [i .lin {i.iki ijitu. im bi fui.ij \ lokalni m u/.iu samo I... U11-I1I.1, ili.iiin in (-t lini kiorri v-o *l\Ji r( -no pt-mi-hli, a o u -min -o mu li sicer /c <\>->a (io-ti ia/iui-1 i'i. tcii.ij |c pa i' f.'0't'.o, il.i -i' bodo o u e \ š\o ih u \a ati sii ' i .o piet-hliii IM »-e n.kakoi V.\> p,i-( a \ pohiili- eo-Ii, 'ii,'!,et -t (.me ti i !" na -plo-i.f 0{ l'M'. (h), ..M M' e .'..illk.T \ -t. .*.>-. III 1>1. Sii e" p)\-pi'. do na r'oi--ta-tii -h {Mih v. I'«..I \m»u iids.ua h st.a.a lmKt:i -ka /• x/- (Dalje). PETA KNJIGA. Nemara da prav na to misli v tem trenutku. Prekrižal je roke na pršili ter ogledoval to gibanje v pristajt in zdelo se je, da se bori sam s seboj. Mlad je, zal, bogat, kako močno ga v'--ora mikati svet; koliko skušnjav ga odvrača °d dolžnosti, da, celo od koprnenja po slavi. *1(>t, katero ima nastopiti, je težavna, skal-">ih, združena z žrtvami. Vojska s cesarjem? Kaj šer To bi bila naravnost bedastoča !... A ta bodoCi kralj je tako negotov. Posvetili mu izobilje, odlikovanja, stališče katero je mogoče kupiti na trgu, kakor vse drugo sploh, in kar je še več: posvetiti mu pred kratkim najdeno domačijo rodbino in prijatelje ¦— ali vsega tega »> preveč? K šepetanju sveta, že samem po sebi dovolj mičnemu, ki mami slabotne, predstavljajoče jim jasne in solnčnc sliko razkošja in nn a /a i.") km, \ei kluuv\ nego predel-ka domu je lakliiin da (e nadurni Aa \i-iua \ I.or» boO ni., \ 1'odbi.lu pa .VI m. K e b: lui.i| tu balo \ei,ih kl.uu« \. do L«y.i .ni «l» 1'odind.i, naj -i ^, in-ukai -aiu /rafuiii ; Iu [i i 1 nii si oiui i)|eno, da bi st> /t Ic/iik a me| (.'lahovem i i Podbidou, na pulimo 1.! km. iluigi ifti, n.ijMi m sicer :»()"„, dvi/aki, \ pieiioiu mej 1'oubuloiii m l!ohiii|em lo' ll0. To so i..!|\ui klani i, k.itne bi intcla bonini--ko-d.ovska /cle/iui i. (Im 'r'io/ui kl.tiui, o katuth ! iiiI.i/ii.i g. ilaukar \ ^011 oiiieiiji mil -tcvilili ,^oi""( /\m toi.ij k \erjciiiu \ ii|i-gn\i dimu I 1,1. Isto, k.iruliu okl.inuh, \el|.i o /alin tih, plazovih, usadih m pimidujih, kalili baje dih|o gio/nu škodo \ l!ohil)|skllli Baski dolu.i. Tu bi bilo p.u suhnali, da si g. ii.iuk.il srni ogleda Uohiiihko m Ihsko iio.ino in potem na) s„i|| o „\ilui|ih" itd. Doklil pa m udel ne |',..ske ne l:,.hili|ske dolini , li.ii si sj,hiiiiii,.i iiaiodne^a pn go\oia : sl.p,, m miiIi o hanah! Iu i u- pa g,„p. i lalika)' sk||( nje li i clciin nt,.; lic n, /.,ode, bodi Iu se nun ll|i no. >\a o (i m uiti gmuia IU. V Hi ki dolini m nik.ikili ,'oli, i\, iiiiuei |<< -Ul pm odi lako oni i u u. ,1.1 m mil -lede plazov, uit- /k de vih.u,e\, Usadov ali po-voiluu nih na mani e iiivanuHli; ishi vrlu tuli o 1'ohuiu. Ak) ,i s,- dalo sploh gmouh o takih -luiadnii ilem. ui.iimh ne/god..h, moglo in 1 s,, (o / vi liko ve« jo plavilo roion(i o kia]ih, k|ii bi likli pndilsk.i /i le/ima nego o oinh, k«ei bi t. kii hiluup-ki: v obie pi se mora l»i"l, dlje svtt \ gouni So-ki dolini popol-iiiuiia !< duak omiiiii \ ll.iski dolini in \v -koda /a vs..ko besi do v lun o/mi. Sploh b lii.o U /.leti, da Iu vmdai /e enki.it dobili toli piepoti« buo /di/iiKii v de/elo pi na, bi bila ,edna ah duiga: ki r p gotovo, • h bi tako ,e.|jia kol d.Miga vihko ihvdiko-iistila. Vendai nt škodili« . u> se pi)|ini n<-koliko ia/|.isue,o, in se Uuh \ ,S(Hi" "iikiat -!,-i i./uoi.ia Hta Mohiii, m m vi dno Pndil' Adam Mickiewicz, njegovo delovanje in njegova dela. \ll Potrto /hijenje. Ta n. pu. ,ko\aii)g, si Mu ku vv u/ev. Andi, s Ti.wiai.ski. ;e Iu nekoliko piis-iiOjen. U/v.ui a, ^ l< i iu s,j. t.iii,u p pinliu/.la svo; g.as sf s' u\ i iovaiisia III n-lliuova. . \l s /, I,.]l Mll.ll V Ih.llll^ ,() J> vpias.l. ,Ne, n.kdas1-, odvine Il-dVia. ,Ali bi hotela biti tam V ,0h! ne." »Zakaj ne?" .JiJojim se Rima8, odvrne mu z lahno trepetajočim glasom. On jo pogleda. Radi drobne svoje postave je bila komaj nekoliko večja od otroka. V temi ni mogel videti njenega lica in pred očmi mu je stala sestra Tirza. Duša se mu napolni z ganljivimi občutki: prav tako je stala poleg njega, na strehi njihove hiše, ono nesrečno jutro. Revna Tirza! Kje je ona sedaj 'i Ganljivi občutki, vzbujeni s tem spominom, obrnejo se k Eslori. Ni zrl na njo nikdar kakor na služabnico; ker pa je to vendar-!e bila, torej je občeval ž njo Se tem bolj vzgledno in nežno. „Ne morem si mislili Rima, kot mesta s palačami in svetišči, kot mesta, napolnenega z ljudmi", je djala čez nekaj časa. „Moni se zdi Rim kot nekak zmaj, ki jo požrl našo zalo pokrajino ter se redi z našo krvjo, vabeč k sebi ljudi v smrl in pogubo; zmaj, s katerim je borba nemogoča. Zakoj:..." Umolknila je. Doiuišljeval si je, da je poslanec božji in da mu je Bog ukazal, popravili krščansko vero ter osrečiti z novim naukom narod poljski in vse človeštvo. Zapustil je zemljišče, na katerem so njegovi očetje od pamliveka živeli na IJlvi ter z rodbino vred odšel za mejo, Bil je pa dovolj bistroumen, da je spoznal, da mu ostane I rud brezuspešen, ako začne z učenjem pri nižjih stanovih, marveč da je treba začeti od zdoli. Radi tega je tudi odrinil v Pariz k Mickievviezu, ki je imel v narodu največ veljave. Ko je dospel k Mickievviezu, ga je našel vsega obupanega radi bolezni njegove žene in radi lega, da je car Nikolaj čimdalje bolj stiskal Poljake.' Tovviaiiski je zagotovil pesnik«, da ima zanj dobre novice, češ, da mu hoče ozdraviti ženo in pomagati domovini. Pojasnjeval mu jo, da je poslan v ta namen, da vsi vari med ljudmi pravo bralov-sku ljubezen, in da še le takrat, ko zavlada na svetu lakošna ljubezen, se pojavi tudi popolna pravica v življenju iu v politiki, in na la način se konča jo vsakoršno krivice človeštva, torej tudi krivice Poljske.) Mickievvicz si je želel takošne pravice, tako.šne ljubezni v človeških srcih in takošne svobode za svoj narod. Ljubil je domovino s celini srcem in ničesar drugega ni mislil, nego lo, kako bi jej žrtvoval svoje življenje. V tej svoji ljubezni je rad verjel, da je Rog že naznačil konec trpljenja njegovega naroda in da je previdnost poslala Tovvianskega. Jedno obljubo je Tovvianski res izpolnil ter ozdravil Mickievviezu ženo, dasiravno v tem ni bilo nič čudnega. Tovvianski je imel za svaka rdravnika in od dotičnega je izvedel, da ljmv bolehajoči na možganih, pogostnimi ozdravi' , ako vstopi pred nje nekaka nepoznan;' oseba ter s tem urnim po-javljenjeni in z ugovorom napravi na njih vtis. Tako je storil tudi Tovvianski. Stopil je nepričakovano pred gospo Adamovo ter zrl vanjo s presunljivim pogledom. Bolnica se je pod leni vtisom zbrihtata, zdramila se kakor i/, snu ter pridobila zavest, Mickievvicz je imel najplemenitejše srce, torej je začutil globoko hvaležnost do To- „NadaljUJ", prigovarja jej Ben-Ilur. .Zakaj hočeš si ga napraviti v sovražnika? Čemu nočeš rajše skleniti ž njim miru? Čemu nočeš počivati? Prenesel si že toliko udarcev, toliko si že pretrpel. Žalost je požrla tvojo mladost; čemu jej neseš v žrtev še ostale dneve svojega življenja?" Pristopila je k njemu; bledo njeno li-čice se je dotikalo njegove rame. On se skloni nad njo ter jo nežno vpraša: „Kaj hočeš, da naj storim, Estera?" Omahovala je za trenutek, na lo pa ga vprašala: „Ali je zalo tvoje letovišče poleg Rima?" »Kajpada, to je palača sredi bujnih vrtov; tam so vodometi, pod senčnatim drevoredom stoje kipi: naokrog pa so griči, obraščeni z vinsko trto. Od ondot se vidijo Ncapel, Vezuv in morje, po katerem se pomikajo bela jadra. Tudi cesar ima tam blizu svoje letovišče, toda v Rimu govore, da letovišče starega Arija je lepše." „A!i se da tam mimo živeti?6 „Noben letni dan, nobena mesečna noč ne more bili mirnejša. Sedaj, ko je prejšnji lastnik umrl ter se jaz nahajam tukaj, ničesar ne drami te tišine, k večjemu šepet služabnikov, petje veselih tičic, ali šum vodometov. Čas ne prinese tam nikake pr«-inembe. Kadar jedne cvetke s vene, so raz-cveto na njihovem mestu druge; samo red- vvianskega. V tem čutilu hvaležnosti se mu je zdel Tovvianski res nenavaden Človek, nekak angel-tolažnik, poslance božji, ki islo tako ozdravi Poljsko, kakor je njemu ozdravil ženo. Ko so izselniki videli, kako visoko ceni Mickievvicz Tovvianskcga, je več najznamenitejših pesnikov, učenjakov in častnikov narodne vojsko klicalo Tovvianskcga »mojstra in gospoda". Samo po sebi so razume, da duhovščina ni mogla mirno gledati, kako so Hlevski plemič, vkvarja z verskim naukom ter namerava vslvarili neko novo vero; zatorej je tudi predložila lo zadevo cerkveni vladi, ki pn jo učenje Tovvianskcga popolnoma ovrgla. Ko je Mickievvicz razvidel, da je cerkev učenje Tovvianskega zavrgla, ko so je prepričal, da so vse obljube litovskega sanjača bile le prazne sanje, se je takoj odvrnil od njega in Tovvianski, oddaljen iz Francije, je jel pridobivati za svoj nauk čara Nikolnja )'., pa znovič. zida Rolšilda, o katerem pripovedujejo, da je najbogatejši človek na svetu. Med tem je Mickievvieza zadela ležkn nadloga, ker um je francoska vltitln odvzela protestira ter mu izplačala le del nagrado, i »a se je tudi mučil, hiral na zdravju ter se nadejal skorajšne smrti. (Dalje pride). DOPISI. Z Vipavskega. — V nedeljo, 28. t. ni., je bila v Vol. Zabijali ljudska veselica na grajskem dvorišču č. družine Rovisove. Krasen prostor, primeren za kaj takega in tudi veselica sama — pozdrav, govor, petje, de-klamacija, igra in godba — vse se je dobro obneslo. Izreči moremo sodelovalcem čast. Mogli bi nastopiti tudi v kakem večjem in razvajenem kraju. Vidi se, da so se potrudili, da dosežejo čim večji uspeh. — Društvo in diletantje so storili tedaj napram občinstvu svojo dolžnost, a občinstvo se žal nt odzvalo. Tujcev malo in domačinov skoro — nič se ni udeležilo. Jeli krivo tako male udeležbe, ker je letos mnogo veselic ali kaj! — No,, prav le ni. Pri plesih pa le ni nikjer premalo udeležbe. Tako tudi pri žabeljsk* veselici se je zadnja točka, t. j. ples, dobro ob- kokedaj zakrije preletni oblak solnce. O da, življenje lam leče mirno! Za-me je bilo ono skoro preveč mirno. Jaz, ki imam še toliko izvršiti, dal sem se tam vezati s temi svilnatimi trakovi in kmalu bi se bil vdal lenobi, da bi se mi ne bilo ljubilo ničesar se poprijeti... Toda povej mi, dete, čemu si me vprašala to?" Ona je zamišljeno zrla pred se. „Moj gospodar..." je začela. „Ne, ne, Eslera, no tako! Imenuj me prijatelja, brala. Jaz nisem Ivoj gospodar in tudi ne maram biti. Imenuj me brata." V temi ni mogel videti, kako je veselja zarudela in kako so se jej zadovoljnosti za-lesketale oči. „Ne morem pojniitr je dejala, „kako je mogoče dajati prednost življenju, katero si si izbral, življenju..." „Nasilja in prelivanja krvi", izgovori on namesto nje. BDa% potrdi ona ter ponovi „kako je mogoče dajati prednost takemu življenju nad onim, katero te čaka v 'zalem letovišču?" „Motiš se, Estera. Jaz nimam kaj izbirati. Gr m, kamor moram iti. Tu in tam nie čaka smrt, časa strupa, bodalo morilca,' ali obsodba podkupljivega sodnika. Messala in Gralns sta se obogatila z imetjem mojega očeta. Danes je za nju dokaj bolj v;ažno to, ohraniti si imetje, nego je bilo nekdaj po- nesla; kajti noga pri nogi je pritiskala po j podu na godbo vrlih Prvačkovcev. Danes je prišel tudi zaželjeni dež. Vse se bo spet oživelo. in zbudilo iz poletnega onirtvila. Dež je že o pravem Času, tako, da letos se ne more govoriti o kaki hudi suši. Pridelki razun sadja kažejo se povsod lepo, tudi vinska letina bo dobra, zlasti kar se tiče kakovosti. Grozdje namreč jako lepo zori, ker so trte vsled škropljenja ostale lepo zelene in lepe. Seveda je tu pa tam se prikazala bolezen oidium tukeri, toda z razumnim obdelovanjem in žvepljanjem se je omejilo njeno Škodljivost in reči moramo, da na srednjem Vipavskem kaže biti letos zlasti v občinah Rihemberg, Brje, Dornberg. Šmarje in Zabije dobra kapljica. Kranjski in drugi slovenski vinotržci zapomnite si to in „ko umre jesenski grom", ne bojte se nas in vinske cene, temveč obrnite se k nam kot do svojih in mi Vas postrežemo kot svoji l Iz Tomaja. — V Tomaj dobimo zopet novega kapelana kateri niti besedice slovenski ne 2iia. Bil je kakih 9 let pri Benediktincih v Italiji. Deputacija starašinstva je bila pri škofu, naj nam sedanjega pusti, ali pa kakega drugega pošlje, škofje odgovoril, da 4 mesece ne bode pridigal in potem se že toliko slovenski privadi, da bodemo že z njim lahko shajali. Škof baje sploh ni hotel nič slišati, da bi ga ne dal k nam. in deputacije skoro niti k besedi ni pustil. Pred nekoliko dnevi je bil v Tomaju oni Benediktinec, ki ie po zdravlial ljudi in otroke z svojim »bon zorno"; pravijo, da je rekel, naj bi sedanji jr. kape-lan takoj na Opftine šel. kamor ie prestavljen, da bi on čim prej službo nastopil. Ljudstvo je razburjeno in pravi, da je raje brez kapelana, nego da ima lahona. Kaj hočemo takim duhovnikom; otrok v Soli ne bode mogel poučevati v veronauku. pridigati ne, spo-vedovati tudi ne, tihe maše nam p? že tako naša dva gsr. penzijonista opravljata. G. župnik je s poslom preobložen in v slučaju da ie bolniku slednja popotnica prinesti, kako bode opravil, kedo ga bode razumel. O. ti presrečni Tomaj in ž njim cela obširna dekani ja! Italijana smo zgubili, a Italijana zopet dobimo. Sedanjemu vsaj slovenščina gladko teče in čast mu — mož je na svojem mestu. Dasiravno drugorodec, priljubljen je in bodi si v cerkvenem ali narodnem pogledu vesten in skrben, ter je celo tajništvo pri posojilnici prevzel, katero še vedno opravlja. Sedaj na s«- ~» Tomaiu sliši vedno: Teea nočemo. (B. -¦ ' .incaV ta naj ostane v Kalabriji, kjer je Dil dosedaj; če že drugače ni, naj se pa prej slovenski navadi, potem naj pride k nai.i krnh jest itd. Domače in razne novice. Visok gost. — Pri našem knezu in nadškofu biva že nekaj dni nadškof zaderski Rajčevič. Imenovanje. — Poljedelsko ministerstvo je namestilo g. Milana I v a n č i č a, dosedanjega pristava na slov. oddelku dež. kmet. šole v Gorici, v nadzorstvu za mlekarstvo in planšarstvo na Tolminskem. Čestitamo! Kanonična vizitacija in Mrinovanje bode v kanalski dekaniji: 7. sept. popoldne v Plaveh (brez birme), 8. sept. v Kanalu, popoldne v Deskiah, 9. sept. v Gprenjempo-lju, 10. sept. v Za potoku, 11. sept. pri Ma-rijinem-Celju, 1 ž. sept. naSredn;em, 13. sept. v Ročinju, popoldne v Avčah, 14. sept. v grabiti je. Mirno sporazumljenje med nami je nemogoče, in to radi priznanj, ki bi njima bila preveč pikra. Sicer pa, ko bi ono tudi bilo mogoče, ne vem, ali bi se mogel jaz strinjati ž njim. Za-me ni miru, Estera, niti v senci mojega mramornatega letovišča, celo takrat ne, ko bi mi sladko bitje pomagalo prenašati pezo mojih dnij. Za-me ni mini, dokler ne najdem svojih dragih. Ako pa ju najdem ter poizvem, da sta trpeli, kako naj pustim storjeno krivico brez kazni? Ako sta pa umrli, ali naj pustim življenje njunim morilcem? O! še v spanju bi mi vest ne dala miru." »Ali je res tako hudo?" je vprašala s trepetajočim glasom. »Ali se temu res ne mere dati odpomoči?" Ben-Hur jo prime za roko. »Torej se toliko brigaš za-me?" »Oh, pa še kako!" odvrne ona odkritosrčno. Topla njena ročica je zginila v njegovi dlani. Čutil je, kako se jej je tresla. Dvignil jo je k ustom, toda v temni noči mu stopi pred oči Egipčanka. Kolika razlika je bila med njima! Ona jo bila tako vitka, tako bistroumna, tako zala, o, in tako čarobna! Spustil je roke Estere. »Ti mi boš druga Tirza!" reče jej nežno. »Kdo je ta Tirza?" (Dalje pride). , Levpi, 15. sept. v Kalu, 16. sept. na Banj- I šicah in 17. sept. v Lokovcu. Pri Marijinem I Celju bode isti dan navadni veliki shod. Smrtna kosa. — Dne 24. pr. m. je umrl v Aspangu na Niž. Avstrijskem med. dr. Georges S a k e 11 a r i o, posestnik in tast g. J a c o b i j a, načelnika veteranskega društva Goriško-Gradiščanskega. R. i. p. /- Onim pred. gg. duhovnikom, ki se žele udeležiti skupnega obeda dne 6. t. m. o priliki cecilijanske slavnosti, so prošeni, naj bi se oglasili pri vodstvu svetogorskega svetišča. To objavljamo, ustrezajoči došli nam prošnji. Zvišanje dohodkov je dosegel tudi vikar v Srednjem, preč. g. Val. Pipan, ki j i je tožil ministerstvo za uk in bogočastje, ker I je imel stalnih dohodkov le gld. 460, a mu j jih pripada gld. 600. Reč se je skončala pred sodnijo tako, da je vikar zmagal. Ministerstvo mora plačati troškov gld. 50 in doplačati od maja t. 1. ostanek služnine g. vikarju. j O jednakem slučaju smo svoj čas že j poročali. .Hoja stvar" in »Vaša stvar". —Te dni je bilo — kakor se nam poroča — več | Šempetereev zaslišanih pri tukajšnji c. kr. ¦ I okrožni sodniji radi tepeža v Št. Petru, 6 j katerem smo svoj čas poročali. Zaslišan je bil tudi šempeterski g. kapelan. Preiskovalni sodnik seveda je hotel pisati zapisnik v laščini; ko ga je g. kapelan na to nepravilnost opozoril, je rekel preiskovalni sodnik: „To je moja stvar", na kar je g. kapelan pripomnil, da ne podpiše zapisnika, če ne bo slovenski. Na to je djai preisk. sodnik: »To j je pa Vaša stvar*. No, pa kljubu temu seje dal omehčali preisk. sodnik ter je sestavil zapisnik v slovenskem jeziku, ali narekovati mu ga je moral g. kapelan! Potem je bil zaslišan neki mladenič iz $\. Petra, ki je tudi zahteval slovenski za-I pisnik, ali mogočni laški pisar, ki je imel pisati zapisnik, je dejal: „A kaj slovenski* ter je sestavil zapisnik v laščini, katere — ga pa vrli šempeterski mladenič n i podpisal, temveč je odšel rekoč, da podpiše samo slovenski zapisnik. Tako se postopa po naših sodnijah z jezikom, kateri govori v deželi nad 2 tretjini ' prebivalstva, tako se »Slovenijo" sodnijski uradi v Primorju! Taki možje, ki hočejo uradovati samo laški ter le s silo slovenski, ne sodijo v one kraje, kjer je treba uradovati v obeh jezikih nepristransko, ker nimajo volje, posluževati se slovenščine in jo tudi po največ samo »lomijo" po laškem načinu. — S takim in jednukim postopanjem se razburja prebivalstvo po »h i š a h p r a v i c e" in za to pro-testujemo proti nedopustnemu početijanju s slo'insfciuii strankami od strani raznih uradnikov po sodnijah. S takimi uradniki in pisarji, ki se nočejo posluževati s slovenskimi strankami slovenskega jezika tako, kakor temu tiče — strani! Dajte nam uradnikov, ki se bodo ravnali po določbah §§o ravnop ravnosti! »Favoritisnio e nepotisnio". — »Cor-riere* prinaša pod tem zaglavjem grd in nesramen napad iz »slovenske" roke v imenu učiteljev goriškega okraja na njihovega predstojnika; pravi med drugim, da je trd in surov z onimi, katere sovraži, ter sladak in potrpežljiv s svojimi privrženci v mestu. Po preteku 25 let je čas, da gre v pokoj, ter da mu pride za naslednika drugi, ki bo „persona giusta, istruita e i m-p a r z i a 1 e°. Njemu podtika torej s tem baš nasprotne lastnost«. Nočemo se baviti dalje z židovskimi zvijačami, in tudi prizadeti gospod si ne bo ubijal glave radi »Gorrierove" pisave, ker vsaki, ki čita zidove besede, sprevidi, da j i h ni dobil iz slovenske oke! Citatelj le vidi, s kakimi podlimi sredstvi nadaljujejo Iahoni boj proti Slovencem, kateri so jim na poti! Shod krščansko soeijalnih delavcev. — V nedeljo dne 4. t. in. ob 5. uri pop. v .Alojzijevišču" (via Ponte Isonzo 7) bo pripravljalni shod za veliki delavski shod v Ljubljani dne 18. sept., kateri so sklicali državni poslanci: dr. Gregorčič, dr. Krek, Žie- kar. Delavci in njih prijatelji dobro došli........ Odbor. Soeljalistl se gibljejo. — V nedeljo dopoludne so imeli socijalni demokratje v Gorici zopet shod v gostilni »pri stari poŠti*. I Učekar je govoril o programu socijalno- | demokratiške stranke nasproti drugim stran- j kam. Popoludne pa je bil shod v Moši, ka- [ terega se je — kakor poročajo laški listi — | udeležilo prav mnogo ljudij. V Korminu je imela ob jednem »Lega democratica" iz Trsta svoj javni shod, na katerem se je tudi govorilo o socijalistiškem programu. Delo vidimo živo gibanje na obeh straneh; kršč. slov. socijalisti krog Gorice in furlanski ter laški soc. demokratje prirejajo nedeljo za nedeljo shode, na katerih se dela na to, da se rešuje vprašanje o socijalizmu. O shodih slov. kršč. socijalistov smo govorili, kolikor je nam dopuščal prostor. I Danes moramo povdarjati zopet z nova, da i ima krščanski socijalizem na naših tleh pravo smisel samo takrat, ako ima v svojem programu tudi točko o narodnosti. Slov. kršč. socijalisti so isto tudi povdarjali na shodu v Podgori in upamo, da to store po-vsodi ter se ne dado preslepiti pobožni I *Eco% ki trdi v Štev. od ponedeljka, da je jezik pri kršč. soeijalistih tudi postranska i reč. Vsakdo, kdor ni slep, vidi, kako hočejo drugorodci jezik smatrati kot postransko reč. Da, da, postranska reč ima biti naš jezik izvestni gospodi, da tem lažje gospoduje j njihovi. Za to poslušajte: Brez točke o narodnosti ne pripoznavati nikakega socija-listiškega programa! j Na poti za veliko cerkvijo v Gorici j je peljal včeraj dopoludne slovenski kmet j drva; poleg volov je stopal on, držeč v roki vrvico, na katero je imel privezanega svo- j jega psa. Kar zagrabi mimo idoči konjederec psa ter ga odvede, ali spraviti ga ni mogel v varstvo. Pes se mu je iztrgal ter stekel nazaj h gospodarju. Ta je psa držal k sebi; konjederec mu ga je hotel zopet vzeti, pa ni šlo, radi česar je nameraval kmeta tepsti. — Slednjič mu ga je vendar vzel. Mestni straž ¦iik, ki je bil zraven, je držal kmeta za roko ter mu pretil, da ga odžene v zapor, če ne da takoj psa. Stičnih pritožeb smo culi že več in smo jih tudi že priobčili. Čeprav nima konjederec nikake pravice jemati psov-varuhov, priklje-njenih za vozove ali privezanih na vrvicah slovenskim voznikom, se to vendar v Gorici ponavlja prav pogoslotun. Ljudi razburjajo s tem in jim napravljajo sitnosti: kaj p.i, ko bi prišlo še do kakega spopada, bi jih utak-nili še v temnico! Tako skrbč poklicani činitelji v Gorici za red in varnost po ulicah! Prijatelj tega kmeta je vso reč naznanil okrajnemu glavarstvu, ki je dalo kmetu končno listek, s katerim zahteva od konjederca, da mora vrniti možu psa. Udeležnikoin izleta v Monastcro na znanje! — Vsem tistim, kise udeleže izleta, ki priredi dne 4. septembra t. 1. tukajšna c. kr. kmetijska družb;i v ogledovanje vinogradov barona E. Ritter-Zahony-ja v Mona-steru bodi naznanjeno, da se je do 31. avgusta, to je do zadnjega dne, ki je bil določen za vpisovanje, javilo okoii 260 oseb. Glede na to, da bi bilo nemogoče še večje število vozov z.i vožnjo v Monaslero preskrbeli, so naprošeui vsi tisti, ki bi si morebiti hoteli tam isti dan vinograde ogledati, pa se niso vpisali za ta izlet, da preiože obisk v Monasteru na kak drugi dan. Z veseljem opazimo, da so večji del Slovenci, ki se udeleže tega, od c. kr. kmetijske družbe, prirejenega izleta. Slovenski trgovci, obrtniki, gostilničarji itd.— pozor! Naša založim »Goriška tiskarna" izda tudi letos svoj ročni „Kažipot". kateri bo obsegal imenik županstev, duhovščine, učiteljstva. uradnistva, trgovcev, obrtnikov itd. po vse m F* r i-morske m, ter po mogočnosti po Kranjskem in S p o d n j e m Štajerske m. Ta „Kažipot" dobe vs i »Sočitii" naročniki brezplačno, torej je razširjenje istega gotovo. Vsled tega, ker pride v roke vkakega čita-telja „Soče", kateri ga, ker je v žepni obliki, gotovo vporabi za svoj kažipot sko/ii vse leto, je ta »Kažipot' najprimernejši za razne oglase gg. slov. trgovcev, obrtnikov, gostilničarjev itd. Kdor torej želi. da se tiska oglas njegove trgovine ali obrti v tem »Kažipotu", naj izpolni današnji številki „Soče" priloženo .Naročilnico" (zadej mora napisati be-silo) ter nam isto dopošlje z odnosnim zneskom denarja. Opozarjamo torej, da oglase sprejemljemo po določilih, katera so tiskana na okrožnici. Skozi okno je skočil in se ubil v Korminu 77 let stari Anton K n e z, ki je znan p. n. čitateljem radi napada, kateri je izvršil lani dne 19. novembra na obč. tajnika V e c-c h i j a. Radi tega napada je bil obsojen na podlagi utoka na 8 mesecev zapora ; pretekli teden pa so ga izpustili iz zapora v Gradišči, na kar se je usmrtil. »Goriška ljudska posojilnica je imela v mesecu avgustu prometa gld. 118.671-73 kr., število, katero kaže, da ta zavod napreduje ter si pridobiva vedno več zaupanja. Š t e-vilke govore o vidnem napredku, ali ta bi bil lahko še večji, ako bi naši ljudje, ki imajo še toliko in toliko denarja naloženega drugodi, pri Neslovencih, se drždi gesla: Svoji k svojim! »Goriška ljudska posojilnica" stoji na trdnih tleh in za to jo priporočamo Slovencem kar najtopljeje. Požari. — Poletje, zlasti oni del istega, kadar pritiska huda vročina, je doba požarov. Povedali smo zadnjič, kako ^rašanski je bil požar v Gabrčeh pri Senožečah; poleg tega so bili zadnji čas požari v Veuerjanu in Lo-zicah. VeČina teh p -. u-elcev je bila zavarovana pri banki »Sla .- ', ka.,ra je — kakor čujemo — izplačala y . svote v popolno za-dovoljnost. Dalje se nam poroča, da v Senožečah proti omenjenemu slovanskemu zavarovalnemu zavodu agituje neki slovenski deželni poslanec ki je sam zastopnik neke laške zavarovalne družbe. Mož gotovo ne pozna gesla; Svoji k svojim! in tudi ne ve, da je z gospodarskega stališča bolj priporočati, da se ljudje zavarujejo pri zavodu bratskega naroda, kakor pa pri laških čifutih. Pričakovati bi smeli, da vsaj pri takih možeh stoji narodnost nad o s o b n o s t i m i in nad koristolovstvom. Izpred sodišča. — V soboto so stali I pred tukajšnjo okrožno sodnijo tatovi: Ivan Masutti p. Ant., star 48 let, čevljar, že kaz-1 novan, iz Trsta, Jurij Ani. Gtiarnarina p. Nik., star 33 let, že kaznovan, in Fran Zigar od Jak., mizar iz Trsta, star H7 let, tudi že kaznovan, ki so dne 29. junija t. 1. povodom laške tombole kradli na Travniku in sicer žepne ure. Tem ptičem se je res posrečilo iz žepov ljudij na Travniku spraviti 3 zlate ure z verižicami vred. Kaznovani so bili t! žepni tatovi tako: Masutti na 18 mesecev, Guar-narina na 12 in Zigar na 15 mesecev trde ieče. Dalje je bil kaznovan R. Kandolf iz Koroške na 15 mesecev trde ječe radi tatvine, katero je izvršil pri dr. Venutiju. Dva zamorca, tista dva, ki sta bila namenjena na slavnost odkritja Čehovinovega spomenika v Branici, sta na razpolaganje. Kdor jih hoče sprejeti v službo, naj se oglasi v naši tiskarni; tam čakata. Na Branico sta si bila premislila iti še pravi čas, ko sta zvedela, da so zabranili gospoda Nabrežincem in Gabrcem veselico. Prostora na vozovih bi ne bila dobila — niti pri kanonirjih, k slavnosti bi jih ne bili pustili, pač pa bi jih bili morda celo — konfiskovali. Za to sta storila prav, da sla ostala doma. Kdor jih hoče sprejeti pod streho, naj se torej oglasi. Vprašanje in odgovor, — Več Italijanov proti Slovencu: Ma sliš'te, kam so ga šli Slovenci po denari, ka so ga postavTi nionumento Čekovinu ? Slovenec: — V Italijo!.............. Razpis dražbe. — Dne 20. t. m. ob 11. uri dopoldne bo pri okrajnem glavarstvu v Tolminu dražba za oddajo dela preraču-njenega na gld. 8.700'69 kr. za popravo državne ceste med Desklo in Rodežem. »Ljudska opekarna v ISiljah", vpi-pisano društvo z omejenim porošl"om, tako se imenuje pred kratkim osnovana opekarska zadruga, katero je ustanovilo 40 društveni • kov, ki so imeli n.i določenem prostoru za dobavo opeke ugodna zemljišča, ter so ista odstopili društvu in s tem plačali svoj delež. Delavci-opekarji so plačali svoje deleže v gotovini in se zavezali, da bodo sami izdelovali opeko. Zadruga si je zgradila že svojo opekarno po novem sistemu ter ima v zalogi vsake vrste trdne, dobre in lične opeke. Izmed raznih določil zadruge omenjamo, da ima nadzorstvo pravico na občnem zboru staviti nasvete, koliko od čistega dobička naj se obrne v prid narodnim ali dobrodelnim zavodom in društvom. Iz Fojano. — V nedeljo. 28. t. im zvečer ni bilo pri krčmarju Mavriču toliko zbranih kakor po navadi, to pa radi dela s češpljami. V neki hiši pa nas je bilo več zbranih, pogovarjali smo se o suši, da ako se nas Bog ne usmili, bodemo malo žita imeli. Neki mladenič pa je celo rekel, kaj govorite o suši, kaj ne vidite, da od zahoda prihajajo veliki oblaki, dež imamo v kratkem, in res je v ponedeljek r»a kaj namočil žejno zemijo, kar je bilo dobro za polje in zlasti za vinograde. Mnogo hektolitrov več vina j«; prinesel ta blagodejni dež v vinograde in zraven je pregnal vročino, tisto, katero smo že komaj prinašali. Urmla je pri nas neka žena, komaj 24 let stsra z imenom Frančiška Šiba n, rojena Sfiligoj, eno uro po porodu. Milo se je vsakemu storilo, kajti bila je tiha, marljiva, skrbna in vsem priljubljena žena, ki je zapustila štiri majhne otrociče. Pogreb je bil obilen dne 30. t. m. — N. v m. p. Iz Rihcinbcrga (nam poročajo). — 28. t. m. so si fantje v Rihembergu hoteli prirediti javen ples. Najprej so to hoteli ¦/. lepa in s prošnjami; potem pa, ker niso bili vslišani, kar ta.*"" brez dozvole. No, ko je bilo že vse prirejeno in toliko stroškov na ramenih prirediteljev, je glavarstvo zapovedalo žendarmeriji, naj se ples vstavi, kar se je zgodilo menda l uro pred pričetkom. Od vseh straui je bilo namreč že mnogo ljudstvo privrelo k namenovani slavnosti.... No, na kratko: Se da opravičiti ta čin ? — Po vseh občinah okoli se pleše, a mladina v Rihembergu sama | naj bi dajala vzgled! Glavarstvu drugodi ni i vstavljalo že vršečih se in prirejenih plesov, ker se v taki razburjenosti najlože kaka nesreča zgodi, zakaj pa to v Rihembergu stori? Ali je tam fantovska kri bolj po ceni! Drugod v drugih občinah se vspodbuja ljudstvo k temu in onemu ter se mu včasi privošči tudi kake veselje. V Rihembergu pa se je zatrlo in vničilo vsako društveno življenje ter se je še naprej vničuje in podira. Ker se mladine ne vodi in ne privošči ji včasih nedolžnega veselja in razvedrila, pa si sama I hoče nadomestiti- to *z javnim ple-? o m. Potem pa žveplo in ogenj na njo! Ka-košue »predisre* se sliši v Rehembergu proti plesu, to je že škandalozno. Vsaka stvar ima svojo mejo!.,.. — Plese odpravite povsod, ali pa naj bodo povsod! Dvojna mera je žalostno znamenje. Tako se ljudstvo demorali/.uje, zavaja in oškoduje!.... Seveda bi bilo najbolj*1, da bi se javni plesi sploh odpravili, da bi se mladina potem na kak J drug lepši način zabavala. Sovi pošti. — Trgovinsko ministerstvo je dovolilo za občino G r g a r nov poštni urad in za G e p o v a n vožnjo pošto. Oboje začne delovati z novim letom. V Tomaj so prišle pretekli teden šol-I ske sestre, katere odprejo prihodnji četrtek šole za deklice v starosti od 6 — 8, oziroma tudi do 9 leta. S Kanalskega. — Pri nas slovensk* I delavci, rokodelci itd. nimajo skorp nič dela- i Zakaj ne? Zato, ker rabijo po večini le — i i laSke delavce, in to še celo taki možje, od I katerih bi tega ne pričakovali. Ti laški hi-l navci š svojimi priliznjenimi besedami hitro { prekanijo ljudi in s svojim sladkanjem se jim prikupijo. Povsod, kjer potrebujejo dela za žlebe, za streho itd., že pride lačen goriški Furlan s svojim praznim želodcem sem, nasitit ga. Pri nas poznajo po večinoma le svoje goriške »prijatelje", kateri se jim potem za hrbtom smejejo v pest. Slovenski delavci^ pa nimajo posla, zaostajajo, si ne morejo* pomagati, tujci pa napredujejo in služijo kruh pri nas, nam na kvar. — Kaj hočemo še nadalje držati roke v žepu. Možje delodajalci, ganite se, pa držite se domačih ljudij, ter istim pomagajte naprej. Ali ne poznate g Ja: .Svoji k svojim!" ' -•*--•• — Cenjenim naročnikom „(loriške tiskarne'* na znanje! — Ker se v polovici icga meseca preselim v P u 1 j, prosim uljudno vse one cenjene naročnike, kateri so na zaostanku na raznih njim doposlanih tiskovinah ali knjigah, da b i v n a j k r a j še m času poravnali svoje račune. Čisti računi, dobri prijatelji! Josip Krinpotič, poslovodja. ———TJ——-" HMMP^^ 100.000 kron enkrat in 25.000 kron 2 krat so glavni dobitki velike jubilejske raz-; stavne loterije, ki se izplačajo v gotovini samo proti 20 % odbitka. Opozarjamo p. n. eita-telje, da bo prvo žrebanje nepreklicno 15. septembra 1898. Radodarni donsskl. Za nSlogo*' Po društveni položnici: Fant od fare v Selu gld. 1-48. , , < Za „ Šolski dom" : Prejelo upravnišlvo: Pri veselici bovške Čitalnice v proslavo 50-letnice nabrano 12 gld. — Andrej Drašček, vpok. odlikovani učitelj v Vrtojbi, četrti obrok ustanovnine 10 gl. — Zamorci so požrli: v Zegovi gostilni v Kanalu 13 gld. 20 kr. (mej temi 1 gld. poškodovan), v Kodermacovi gostilni v So-\odnjah gld. 3-60 in v Miklavčičevi gostilni . v Kanalu gld. 2 80. — Mohor Plesničar t gld. I - Skupaj gld. 4-2'GO. Društvene vesti. „Drustvo za podporo rokodelcev" v Ajdovščini vabi k slavnosti, katero priredi v nedeljo dne 11. septembra 1898. v proslavo petdesetletnega vladanja našega prvsv. cesarja Franca Jožefa I. — Vsporod : 01) 8. uri zjutraj zberejo se udje v slavnostnem prostoru v dvorani gosp. Fr. Bratina. Ob 8'/s uri skupni odhod izpred društvenega stanovanja na čelu z zastavo in godbo v cerkev Matere Božje v Log, kjer bode imelo društvo ob 9'/» uri sv. mašo, po sveti maši zopet skupno v društveno stanovanje. Ob 4. uri pop. društvena veselica, in sicer: slavnostni govor, petje in godba. Od 7 do 8. ure banket. Ob 8. uri obhod z bakljado in godbo po občini Šturji in Ajdovščini. Ob 8'/s uri na javnem trgu v Ajdovščini umeteljni ognji, prirejeni po pirotehniku g. Ferd. Makuc-u iz Gorice, in zatem prosta zabava in mali društveni ples.— Slavnost se bo vršila v društvenem krogu, in je vstop dovoljen k veselici in plesu le proti izkazu vabila, ki je tudi vstopnine prosto. Slavnostni odsek. »Knietlška Citalniea" v Podiaelcu vabi k veselici, katero priredi v proslavo petdesetletnice Njeg. c. kr. Apost. Vel. cesarja Franca Jožefa I., v nedeljo dne 4. septembra 1S98. po zelo skrbno zbranem vsporedu. — Vstopnina za osebo 20 kr. — Začetek točno ob 7. uri zvečer. Vabilo k veselici, ki se priredi v proslavo petdesetletnega vladanja Njeg. Vel. presvetlega cesarja Franca Jožefa 1. v imenu srpeniške občine na Srpenict, v nedeljo dne 4. sept. t. 1. na dvorišči gospoda Jožefa Žagarja. Spored je jako bogat. Po sporedu: Prosta zabava. Začetek ob 7'/4 uri zvečer. Ustopnina 20 kr. Sedež 10 kr. V slučaju slabega vremena se veselica preloži na prihodnjo nedeljo. Srpenieanje in bližnje vasi kraji vabijo se skupno k veselici brez posebnih vabil. — Opomniti da je to prva veselica z igro in petjem na Srpenici in radi tega pričakujejo prireditelji nmogobrojnih udeležnikov. Pevsko društvo „Hajdrlh" na Projekti vabi na veliko slavnost desetletnice in "lagoslovljenja zastave, kateri kumuje pre-»lagorodna gospa F e 1 i c i t a G o r i u p, soproga deželnega poslanca, ki bode v nedeljo ""e 4. septembra 1898. s sodelovanjem več pevskih društev. Pri slavnosti bode svirala jeteranska-sokolska godba iz Prvačine. Pri banketu stane kuvert 1 gld. — Vstopnina h Koncertu 30 kr. za osebo, sedež 10 kr. — |a vsako točko plesa bode plačati 10 kr. — Haspored slavnosti: I. Ob 9, uri zjutraj sprejem došlih društev in deputacij. — H. Ob Wl/» slovesna peta sv. maša v cerkvi, po isti blagoslovljenje zastave in zabijanje žebljfev '! Vrgu pred cerkvijo, potem slavnostni sprevod. — m, ob 1. uri popoludne slavnostni banket v gostilni ,Luxa\-~IV. Ob 3 V, popoludne sprejem došlih pevskih zborov. — y* Ob 4. pop. skupna vaja. — VI. Ob 5. pop. koncert pa dvorišču gosp. A. Gorjupa, z jako umetno zloženim vsporedom. — Čisti dohodek je namenjen z jedno polovico v prid društvu »Hajdrih*, a z drugo v podporo družinam okoličanov, zaprtih radi volilnih izgredov. Glede na blag namen priporoča se bla-godarnost slavnega občinstva. Razgled po svetu. K položaju. — Posledica zopetnih pogajanj b nagodbfjebitžTfafda sta se avstrijska in ogerska vlada zje*dinili, poskusiti najprej redno obnovitev nagodbe, to je potom državnega zbora in v to svrho se skliče državni zbor v naši polovici še tekom tega meseca; dalje pravijo, da sta se obe vladi tudi z, j e d i n i 1 i' glede na slučaj, da bi obstrukcija preprečila rešitev nagodbe potom državnega zbora, kar je obudilo presenečenje. Nemški obstrukcijonisti niso zadovoljni z izidom pogajanj o nagodbi, ker ven in ven pričakujejo, da se imajo pred vsakim važnejšim korakom v politiki preklicali jezikovne naredbe, in obstrukcijonisti so to Hm bolj pričakovali, ker se je od strani vlade zadnji čas nekako namigavalo, kakor bi hotela vstreči obstrukcijonistom ter preklicati jezikovne naredbe. Obstrukcija ue spi in zdaj njeni zastopniki že groze, da začno še s hujšo silo boj proti vladi. Da si je vladi jasno, kakšno odločno stališče zavzemajo obstrukcijonisti, skliče vendar še enkrat v tem letu državni zbor. Ona misli nekako apelovati na obstrukcijo-niste, naj pripomorejo zopet k rednemu delovanju v državni zbornici, toda tak klic bo brez uspeha. Državni zbor jo v sedanji sestavi nesposoben za potrebno redno delovanje in vlada ga vse jedno sklicuje! Ali misli nas vlada presenetiti s kakim odločnim korakom, kateri bi prcmcnil položaj kar hipoma? Ali misli vlada v prihodnjem zasedanju narediti konec nemški oholosti ter pripomoči na površje tudi slovanskemu življu, ali morda namerava celo Slovane potisniti zopet v kot ter pritisniti na svoje srce ljubljene Nemce? — Obstrukcijonisti so že jasno povedali, da se ne udeleže nikakih pogajanj ter da se ne bo dalo izvoliti nikake deputacije in sploh nič ukreniti, ako se pred vsem ne odpravijo jezikovne naredbe. To stališie obstrukcijonistov je vladi dobro znano, kakor tudi dobro ve, da uprizore Čehi in njihovi somišljeniki obstrukeijo, kakoršne še ni bilo, ako se stori kaj proti Čehom v prilog Nemcem. Vlada ve vse to, s čim nas torej hoče presenetiti, ko sklicuje zopet državni zbor? Nemški cesar Viljem II. odpotuje ta mesec v Palestino. Do Beuetek potuje po železnici, od tam v Carigrad po ladji. V Atenah, kjer ima svojo sestro na dvoru, omoženo s kraljevičem Konstantinom, se ne ustavi, pač pa pojde iz Carigrada v Bukarest, z Humunskega nazaj v Carigrad, od tam po ladji v Malo Azijo. Do Jeruzalema potem potuje s karavano ter se ustavi v Cezareji in v Jafle. h Jeruzalema gre v Egipt. V Kairi in drugodi že sedaj delajo priprave za slavnostni sprejem in tudi Turki hočejo kar mogoče najlepše sprejeti Bkaisera", kakor ga imenujejo. Afera Drevfuss še vedno nima konca. Francoski vojni minister je dal zapreti podpolkovnika M e n r y j a, ki je ponaredil ono pismo, vsled katerega je bil Drevfuss obsojen. Henry je pripoznat ponarejenje ter rekel, da je storil radi tega, da reši škandala generalni štab. — Ilenry se je v zaporu usmrtil. O Drevfussovi aferi se utegne zopet pričeti obravnavanje, in morda se le te tako zamotane reči razvozljajo, da končno vemo, kakšna krivda prav za prav zadene Drcvfussa. Razgled po slovanskem sveto. ,,La fedellssluia". — Če je Bnajzve-šteje" vse mesto, so seveda „najzvesteji* tudi nje očetje. Kakoršna patria, taki patres patriae. To je naravno, logično. — Dne 17. pr. m. je bilo, ko je nekdo vprašal jednega najbolj poznanih kričačev - mestnih očetov, da-li se udeleži slavnosti rojstvenega dne cesarjevega? Odgovor pa je bil: nA i i ste vi Še tako — neumni?" Tako sodijo mestni očetje v mestu, ki nosi naslov „la fedelissima*. »Ed.* „Societi\ politlea istriana" je poslala ministerskemu predsedniku spomenico, v kateri govori, kako se po Istri cerkev slovani, kakošni panslavisti so slovanski duhovniki, potem udriln po škofih Sterku in Mahni č u, kakor pač znajo le Italijani. Iz vsega dolgega besedičenja se vidi jasno namen te gospode, kateri hoče doseči s spomenico in ta je: p o i t a 1 i j a n č i t i cerkev. Mislimo pa, da se jim to ne posreči kar tako kmalu. ,,L' Jstrla" v Poreču piše v članku „11 popolo italiano", da so Slovenci in Hrvatje v Istri, Trstu in Gorici tujci in kakor taki po nazorih nesramnega italijanskega lista ne smejo uživati vseh državljanskih pravic, čeprav so podaniki te države. Tako nesramno, brezobzirno, do skrajnosti perfidno more pisati samo kako italijansko glasilo v Primorjn. In take reči, ki Slovane do skrajnosti žalijo ter govorč proti določbam državnih temeljnih zakonov, smejo gledati boli dan. Ali državno pravdništvo v Istri ne čita laških listov in če jih čita, pusti, da gredo s takimi nesramnostmi na svetlo. Kako pa pri nas, ko skoro ne bomo več smeli zapisati besede: Italijan ali pa: laški trgovec in kaj še le govoriti o „irredenti!!B V Primorju smo navajeni na to, da so celo nemogoče reči — mogoče..... Na narodno slavnost „Slov. zid. In tcs. društva" t Ljubljani, ki bo v nedeljo, 4. t. m., odide — kakor čujemo -— tudi več gospode iz R e n č. Opomniti nam je zopet, da so ustanovili omenjeno društvo goriški delavci, po največ doma okoli Renč. »Družbi sv. Cirila in Metoda" so poslali v zadnjem času med drugimi preč. gosp. Iv. N. M u r o v e c, župnik in dekan v Cerknem 30 gld. in sicer je 20 gld. volilo pok. župnika Frančiška Sitarja, 10 gld. pa darilo tamošnje »Hranilnice in posojilnice*. V III. izkazu o darilih za Prešernov spomenik čitamo, da so iz Primorja darovali gg.: Svit. Premrov v Trstu za 100 prodanih Stritarjevih pesmij 15 gld. 15 kr., prispevek tržaških abiturijentov znaša 12 gld., Andrej Gabršček v Gorici 10 gld., K. Triller, odvetnik 10 gld., Val. Marušič, c. kr. davčni nadzornik, 4 gld., Matko Primožič, c. kr. davčni nadzornik, 3 gld., Fr. Lašič, c. kr. vladni koncipist, 3 gld., Andr. Vertovec, učitelj, 2 gld., Ant. Devetak, c. kr. pristav, 1 gld., vsi v Tolminu; dalje Andr, Jeglič, c. kr. drž. pravd. nam. v Gorici, 5 gld., A. Jakončič v Gorici 3 &;ld., M. Fabijan, c. kr. pristav v Ajdovščini, 2 gld. Prebitek bazarja, prirnjenega pri županskem shodu, znaša 211 gld. 56 kr. Živlnozdraviiiška vls. Šola v Lvovu. — Kdor hoče z letom 1898./99. vstopiti na to šolo kot redni slušatelj, mora dokazati, da je na kaki tuzemski srednji šoli (gimnaziji ali realki) z dobrim uspehom prebil zrelostno skušnjo. Izjemoma dovoljuje c. kr. naučno ministerstvo vstop tudi kandidatom, ki so dovršili kako srednjo kmetijsko šolo ter tamkaj dobili zrelostno spričevalo. Vpisovanje se vrši od dno 1. do 8. oktobra t. 1. Učna doba je določena na 4 leta aH osem semestrov. Predavanja so poljska, vendar so profesorji zmožni tudi drugih slovanskih jezikov, tako da se dijak pri izpitu lahko posluži tudi materinščine. Zavod — jedini v naši monarhiji s slovanskim učnim jezikom, kar slušateljem slovanskih narodnosti gotovo zelo olajšuje učenje živinozdravništva — ima na razpolaganje veliko materijala, konj, goveje živine in drugih domačih živalij. Življenjske razmere v Lvovu so jako ugodne. Opozarjamo na to slov. abitnrijente in njihove slariše. i ltazoroŽcnjc. — Iz Petrograda je izšla te dni senzacijone!na vest največjega pomena. Službeni ruski list je objavil noto, ki se glasi: »Po ukazu carja je priobčil minister za unanje stvari, grof Muravjev, dne 12. avgusta vnanjim zastopnikom, akredilovanim na /etrograjskem dvoru, kakor sledi: V oči-gled sedanji svetovni situvaciji predstavljata se kakor idejal: ohranitev splošnega miru ter kolikor možno skrčenje težav, ki bremene na vseh narodih vsled izrednega oboroževanja. Po dosegi tega idejala bi morale stremeti vse vlade. Moj milostni gospod in car od svoje strani goji uprav take človeške in velikodušne namene ter v prepričanju, da dosega takega vzvišenega cilja bi odgovarjala življenskim interesom ter pravičnim željam vseh vlastij, smatra carjeva vlada sedanji trenotek jako ugodnim za razmišljevanja potom mejnarodne razprave o sredstvih, ki bi bila pripravna, da se zagotovi dobrota pravega in trajnega miru vsem narodom, ter da se ustavi neprestano naraščujoči raz vitek oboroževanja. Tekom zadnjih dvajset let se je izdatno povekšala želja v srcih civilizovanih narodov po pravem splošnem miru. Ohranitev miru se je zategadelj označala vsikdar kakor namen narodnostne politike. Da bi se bolj uspešno ohranil mir, združile so se velike države, ustvarjajoče mej seboj mogočne zveze, v mnenju, da dosežejo postavljeni si cilj s tem, da so povekšale, razširjale in organizovale vojaške institucije v takem obsegu, kakor se prej niti sanjati ni upalo o tem. In v tem smislu nadaljujejo te vlasti tudi sedaj svoje delo, ter se o tem ne plašijo pred nobeno žrtvijo. Vkljub vsem tem žrtvam pa se ni posrečilo še doseči pričakovanih dobrodejnih uspehov, — zaželjeno pomirjenje. V tem rastejo vedno in vslrajno finančna bremena ter obtožujejo institucije, vstvarjene v prospeh javnega dobrostanja ter pritiskajo intelekluvalne ir fizične moči narodov. Delo in kapital se odvzemata v velikem obsegu njiju naravnemu namenu ter izrabljata in poizgubljata na neproduktiven način. Stotine milijonov se porabljajo v prijavljanje groznega uničevalnega orožja, katero je sicer danes imenitna in slavna, kakor zadnja iznajdba vede, jutri pa vsled ka-koršnesibodi druge iznajdbe na istem polju izgubi na jedenkrat vso svojo vrednost. Narodna kultura, ekonomično napredovanje, delovanje, naperjeno v povzdigo javnega blagostanja peša in hira v svojem raz-vitku. — In čim bolj raste oboroževanje vsake vlasti, tem manje odgovarja ono namenu, v katero bi imelo služiti. Ekonomične krize so večinoma posledice pretiranega militarizma ter stalne nevarnosti, ki izhaja od kopičenja vojnega materijala. Na ta način postaja v naših časih oboroženi mir najbolj težko breme, katero bodo narodi čim dalje manje mogli prenašali. Popolnoma jasno je torej, če se bodo stvari nadaljevale s tem korakom, da pride neizogibna katastrofa, glede katere bo treba gledati, da se jej izognemo, katastrofa, katera napolnuje človeško dušo že v naprej strahom in grozo, če se pomisli, s kakimi grozotami bi bila združena. Glavna dolžnost vseh držav je torej, napraviti konec vsemu temu oboroževanju ter poiskati pripravna sredstva, da se odstranijo nevarnosti, ki prete vsemu svetu. Navdahnjeno s takimi občutki, je Njegovo Veličanstvo blagovolilo naložiti meni, da predlagam vsem vladam po njih zastopnikih, na-hajajočih se na carjevem dvoru, da se skliče konferenca, ki naj bi se pečala z zgoraj omenjenim problemom. Z božjo pomočjo bi utegnila postati ta konferenca dobro znamenje za bodoči vek. Ona bi združila delovanje vseh držav za velevažno nalogo, ki naj pripomore do zmage veliki ideji splošnega miru nad vsemi elementi uničenja in nesloge. Vrhu tega bi pa konferenca vsled solidarnosti priznanja načel ranopravnosti, na katerih temeljijo države ter blagostanje narodov, ojačila dobro^ soglasje mej raznimi državami". Ta nota brez pomisleka je največji po-litiški dogodek izza zadnjih desetletij, ter nam odpira najlepšo perspektivo za bodočnost evropskih narodov, čeprav obstoje seveda ogromne ovire, katere treba odpraviti, predno pridemo do razoroženja. Kar nakrat ni mogoče djati v kot orožje, katero se drži tesno vseh evropskih držav, ali priti je mogoče do razoroženja, kakor smo prišli do oboroženja, Hude, pekoče rane je zadal militarizem vsem evropskim državam, vse ječe pod njim, a v ohranjenje „ljubega mini* ne odjenjajo od oboroževanja, temveč se istega trdno drže, čeprav gospodarstvo v deželah propada in čeprav socijalizem v raznih sumljivih barvah tim bolj dviga kvišku svoje preteče roko proti onim, ki vzdržujejo militarizem ter ki so krivi socijalne bede. Ni čuda, da je širni svet z veseljem pozdravil klic prvega Slovana v Evropi, ki pozivlje narode k miru. Veličastna je misel ruskega carja. Če se provede, nastala bi za Evropo nova kulturna doba, in ime čara Nikolaja II. bi stalo zapisano v zgodovini na najlepšem mestu. Militarizem požira milijone in milijone, a če bi prenehal, ostal bi denar državam za povzdigo splošnega blagostanja v vsakem pogledu. Kak preobrat bi se izvšil v Evropi! Ruski car predlaga v svrho dogovorov o razoroženju posebno konferenco, katera so po glasovih listov gotovo skliče. Ce so tudi na isti ne doseže vsega, kar bas želi mogočni car, ali temelj k počasnemu razoroženju se utegne tam postaviti; vsled te konference nastati morejo daljše konference in razprave, katere bi končno rešile Evropo bremena militarizma ter mu ustvarile novo življenje in morda bi z nastopnim stoletjem začeli narodi v Evropi živeti novo življenje v miru — brez nepotrebnega orožja. Bismarck, oče militarizma, je izginil koncem 19. stoletja, izgini za njim še ti, militarizem, ki si nam provzročil že toliko zla in bede! V Carigradu namerava tamošnja avstro-ogerska naselbina sezidati v spomin petdesetletnice vladanja Njeg. Veličanstva, našega cesarja, novo, vsem modernim zahtevam prikladno bolnišnico. Oklic, kateri naselbina v to svrho pošilja v domovino, pravi, da se čuti potrebo, sezidati novo bolnišnico za Avstrijce v Carigradu že dolgo časa, ker bolnišnice vseh drugih držav so kaj lepe, veličastne stavbe, urejene po najboljših načinih, dočim je avstro-ogerska bolnišnica prav siromašna, nastanjena v nekem privatnem poslopju ter v zdravstvenem pogledu kar naravnost slaba. Da se temu opomore, je izvolila naselbina poseben odbor, kateremu je naloga, nabirati prispevkov v svrho gradnje nove bolnišnice tako, da bi se z 2. decembrom t. 1. moglo pričeti vsaj že z zgradbo. Darove sprejema c. kr. avstro-ogerski konzulat v Carigradu. Seiden-Damask 75 Kr. bis 11. 1465 p. Met. — sowie schwarze, weisse und farbige Hannebarg-Seide von 45 kr. bis fl. 14*65 p. Met. -•• in den modernsten Gcveben, Farben und Dessins. An Prlvatc porto- und steuorfrol tns Haus. Muster umgehend. 6. Henncborg 's Seidcn-Fnbrikeu [k. u. k. Ifofl.l ZCRIGH. (5) Splošno Je priznano pri želodčnih boleznih kot najboljše prebavljivo in odvajalno sredstvo vino iz deželne lekarne «Pri Mariji pomagaj* Ph. Mr. Milan Leustek v Ljubljani. 1 vei. stekl. gld. 1*20. — Razpošilja se z obratno pošto. 117, 37 Podpisana priporočata slavnemu občinstvu v Gorici in na dežeti, svojo novo urejeno lirodajalnico jestvin. V zalogi imata tudi raznovrstne pijačo, n. pr.: Francoski Cognac, pristni kranjski brinjevee, domači tropinovec, tini rum, različna vina, gorušice (Senf) ter drugo v to stroko spadajoče blago. Postrežba točna in po zmerni cenah. Z odličnim spoštovanjem Kopa* & Kutin 73 trgovca v Soraeuiškl ulici St. 1 v hiši, kjer je „Trgovsko-obrtna zadruga'. Svoii k svojim!.^li Priporočam veleslavnemu občinstvu v Gorici in. z dežele svojo lepo urejeno brivnico na Travniku štev. 21, zraven Paternollijeve knjigarne in loterije. Obljubuje točno in hitro postrežbo, se toplo priporočam mlani 68—29 A n t on P u c e I j. Jurij Bose v Gorici trgovec z manufakturnim (krojnim) blagom v BaStelu št. 7-8 ima bogato preskrbljeno zalogo vol nenih, svilnatih in bombažastih sno vi j za vsaki letni čas ter perila in platna iz samega lana za gospoda in kmeta. Najnovejše moderno blago in perilo za vsaki stan, bodisi duhov nike, učitelje, uradnike itd. Največja zaloga volnenih ali žimnatih blazin za postelje ter pogrinjal, vsakovrstnih volnenih plaht itd. Vse blago prodaja po tako nizki seri, da se ne boji tekmovalcev. 'j2 Veliki prazni sadovi Iz Srbije, iz hrastovega lesa z železnimi obroči, od 2, 7. 20 30 do 70 hektov, 6-7 cm. debelosti v glavi, popolnoma zdravi, so na prodaj. Natančneje poizvedbe v hiši na Franc Jožefovi cesti št. 9. pri g. L. Sternu. 2k. io- i P. Drašček trgovec z jedilnim blagom v $tolni ulici št. 2. v Gorici priporoča se p. n. slovenskemu občinstvu v 64 Gorici in z dežele. Prodaja kavino primeso iz tovarne ARNOLD & GUTMAHN z Dunaja. Zaloga žveplenk družbe sv. Cirila in Metoda. Naznanilo. Podpisani naznanja p. n. občinstvu, tla je vnovič odprl svojo že znano kleparsko delavnim na koncu Gosposke ulice, na Komu št. 1, v kateri ima vedno gotove šlrcaljke iz bakra proli peronospori. dalje mehe za žveplanje raznih sistemov ter žvepljalke za sode itd. Ima zalogo bakrenih fcollov na izbero, kakor tudi onih za kuhanje žganja. Vse po najnižji ceni, da se ne boji tekmovanja. Kupuje stari bater ter prevzema vsakovrstno kleparsko delo v mestu in na deželi. 12—2 Spoštovanjem Makso Ornella, klepar in fodnijski zapriseženec. *| Združene opekarne $* ! ' Ekonom, & L Bilje-Bukovica |* *| (pošta Bilje pri Govic-.i) %* %i\ lisbi pod naslovom X B. *l. 208. 11--» Iščem mMim trt Pil*, če mogoče s kavcijo. Oj:li:se prejema : jEliza Ta lice Pro.-ok 3-;{ pri Tr,lu. Prodajal niča in edina niclr nična 9?/rj^fi popra vljstlnic« ctz^Js' šivalnih strojev. Brez konkurence! V zalogi se ua-i.i na.t H)(J šivalnih slro.ev n. pr. za Cvv-rje. krojač1 in šivilje. V-i stroji za šiviljo \di.be od V\,\. \\-2 r,.,p,-..j. V zalogi imata tudi dvokoiesa, puške samokrese. Na ih'ž. jiibsl. raZblavi odlikovan > Mcbr. di Na Ivovski raZftavi s piv" ri-nn su-liru TT~i r Tovarna uzornih telovadnih priprav Ob>. M JLN O Y b> - i\9 v Pragi na Smihovu (Iralia-Sntidiov) Vinohradska ulh-e cislo 8U». se priporofa k popolnemu uzornemu prirejevanju sokolskih in šolskih telovadnic po najnovejših pripoznanili in praktičnih sestavih. V ta dokaz j« na razpolago tnnojro piipomfu-oi-ih spiifal dninavili in inozemskih. Zagotavlja jedno lel.o. Cene zelo znieine. pla.-uj« se pa na mesečne obroke po volji in zmožnosti. jVavadne priprave so vedno v zalogi. Ceniki, proračuni in načrti za popolne telovadnice pošilja na zahtevo brezplačno in poštnine prosto. 80, r>i> -iS Popravo izvršuje po najnižjih conah- r ^ a mi S! (th i v.i rti er Dunaj, lil. Erdbcrgerstr. št. 12. r--[i(idar-!.«' :uuiriif. Cene nižje kakor drugod. /;i rooliio |)ostri'žbo so ^.uaiilira. Šolnine zastopnike se Išče. IVAN SCHINDLER c I:r. piivilftj. lastnik. l»uiuij,,31II.--'KnUMM'^rsl. st. I *> h! j Hnam A^S^lfvl po | 1 ^ I 1 1— za !US'" " i vr||j';/;! vsakem slogu in coJ OD slikarstvo na steklo. ^^' vsaki proizvedbi. /; X-1 p 1 1 > )«V$:r' • -s 1 I c« 1 "O B. Škarda ,!,i.;,;\ v Brnu P I 1 l— j '-p^^r- ---¦...-.. . -''/} . V,V ¦ —- ¦--...........™- < 1 1 cd !'ic^>:; r.i»^ 1 | B. Šk Odlikovan 'r^-^'" '--"^'i-™-'""-sedemkrat (;l^^> u^x<>w s,-ra/.P.»šiijiy» | | s prvim: darili. kX'..'*"S__ br«*z(>la<"-r»<». uu i —! i D i Xeta 1881. y 6orici usbnovljeria V/rdka K RiBSsnsr, t NraisM ulici 3, (nasproti nunski cerkvi) priporoča preč. duhovSčini in slavnemu občinstvu svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voSčeno sveče itd., vse po zmerni ceni. — Naročila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo " :I.) tiskarno Irk na perilo. (P. cl.) ^® Usojam --\ naznaniti slavnemu ob |>i ^ činslvu, da sem zapričel v Trstu trgovino za )L,¦ *^, bnmieiinnalnn jp ^ Naročila in sicer mala v pošiijalvah &L ^ po 5 kg, po posli in od 30 k p naprej pa |fc *S po železnici, izvrševal bom ločno in ceno. m* ;, \mciltii li^t, ia/n:i povabila (k volitvi, k novačenju, v občinski ui.tti). vabile stai^in.iui k seji (z (lnovnim redom in brtv nje^O, pobotniee. /apis /..i miličeni izkaze o premembah htanovalisča (za vojake), poštni dneuiik. ka/e.is',.i zapisnik, prošnje za oproščenje vojaščine, itd. 7m C«rk>CIIC urade: Liber bapt., Libei def'., Liber m.itr.. Statva anini.. Testira, mortis, Testim. nr.Uiim.. Fides moitis et sepuh., Fides mati.. Nota pro den. faetis (in tacendisl. Kides Nativit. et iJapt., Testim. status liberi, krstni list, poiočni list, mrtvaški list, pobotnica /a obli gacije in za plačo, izkazi umrlih, račun (z raznimi prilogami) itd. Za šolo so v zalogi vse tiskovine v slovenskem, hrv. in lini. jeziku, kakor raziednice, tednik, oprav, zapisnik iid. r/a sodne urade: opr. zapisnik, zapisnike, uočilue liste, vabila, ,,i,ičilne naloge, inalotne tožbe, pooblastila, zvršiliie pn/Mtje itd itd. iifV Poiiružiia tiskarna v Pulju •-**CJ Cj- Tiskovine za hrv. občine in žuune urade v Istri Izvršuje iid uzorcu v 24¦ urah -jj V zalogi »Goriške Tiskarne" L Gabrščok - .vm.- ^.m.- , ,fHUiterino dolo za Boga in domovino", /i s;.».-;:. [..; i-i-ilil Shiii-U «;u-::..r.-i«- ml. f.-iii - i>-..t;:iu-. ;¦¦» Iv. „Zgodov. ertiee iz poknežene grofije goriške in gradiske". Spi-a! Sitimi! lSut.sr. rc.ta •• p-f'!.::i!i<> "•"• Ur. „Venee slovanskih povesti/0. «-fii." ¦:.: m ;,.. ..p -\-•¦;:. . : Simon Gregorčičeva zbirka pesmi/, c m ;;. : •: ;.-.!:jt ¦•- u. j&nf. Fantka izbrane pesmi, c na h.:;; i -k,-i -.¦¦ ur. Pag/iaruzzi- Kri/anove poezije jfSpizoda iz kulturne zgodovine goriške"', -.-m u- :, . ; vinr iii-rif-ki-M.i r. kr. :.;ii:r.i. .'ija. S;»i-:d «iin:;:.. Av.dv. 3>l:ir;i-ir. C; > j'"- l.v kr. »Slovanska knjižnica", i^i^ v*-x.\ \\ -..-,-;. n.. u-:v ¦ fiKnjižniea za mladino". i/-i.. j- :\ .-r..^t,.v. <•.¦::« %-.;k.f. . .-tiMfiru jo :!¦. kr. Kdcr ::a!-.»-i v— -ivj.i.-.-. jili .i.d.t p.i ¦: • kr. »Salonska knjižniea", .-.-. .-iiv.-!.-. sm.-.-;:! i/!.-..!-i'- -.- -k »r.t 1. :-••' 1. /V.Vidv O f .'..T.-k-:* -t.Ul« »Gluhonemi". Z.-;.m1.i\:ii:i i:i M-danja : •..¦t.«!a :> s t ran i j velik.- i^min.-. Spi-;:! Anfm Uud.v. Zni; ma .«-r.a irtd. I" »Bele noči". S»'iuiisii'nt:d«'n r.T.inn. (Vna ¦!¦> kr. Židovsko nravoslovje v Jatmudu. r,r.iMnHi. t i-ti- i>» k«-.. "" i/tis(»v *2 »ki. -M) kr. »Slcvenei in mednarodni promet", spi-.d .ir. Kard lvi-m* ?i!nivnik v Alcksmidriji. Cona > |.i.itniiio ¦•:. kr. I svs" 1'viiK.n »jEvsr j !•; I^CCKO-dlOBlIHCKin C.IonAlM. j r' (IttHNl UrSKO-SLOVKNSIvi ShOVAIl) / \; IN ;: ^ ?Kraika slovnica ruskega jezika^ ; ;" (KpuTKiui rp:iMMatiii;a l>,vi,(*i.,a:,o 51'u.n.ri) ': '.ni -.M. :-f>. v. "8-. lM. :-..-t.«!a !>ji:: V.^.'je\.l!jj.l.